—■
cena 1000 dinarjev številka 42(947)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje. 20. oktobra 1988
Trinajsti hišni sejem Gorenja
V torek so odprli v Rdeči dvorani v Titovem Velenju že 13. hišni sejem Gorenja, tudi tokrat gre za prikaz dosežkov delavcev Gorenja v letošnjem letu in njihov pogled v naprej.
Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil Jože Stanič, predsednik poslovnega odbora Gorenje Commerce.
»Čeprav se vsako leto zvrsti tako v domovini kot izven nje precejšnje število sejmov in podobnih manifestacij na katerih sodeluje večje ali manjše število delovnih organizacij, članic Gorenja, pa je ta prireditev enkratna v tem, da vendarle enkrat na leto, predstavimo skupaj, na enem mestu resnično vse, kar v Gorenju
proizvajamo in tržimo tako na domačem kot na tujih tržiščih. Enkrat na leto tako predstavimo domačim in tujim poslovnim partnerjem, pa tudi drugim obiskovalcem, celovito področje delovanja Gorenja in vedno znova so mnogi presenečeni, nad širino asortimana, ki ga Gorenje ponuja na tržišču,« je med drugim rekel.
Podobno kot prejšnja leta je tudi na tem sejmu predstavljenih veliko novosti, ki se bodo že prihodnje jeto pojavile na tržišču. Vse te novosti, ki so rezultat delavcev Gorenja, njihovega dela in znanja potrjuje to, da v Gorenju že danes mislijo tudi na jutri. Tega pa, pravijo v Gorenju, ne bi zmogli brez predanega sodelovanja številnih strokovnjakov v Gorenju in izven njega, brez trdega dela vseh zaposlenih in njihove pripadnosti Gorenju, brez pomoči njihovih poslovnih
partnerjev. Zato tudi na hišni sejem ne gledajo kot na prikaz njihove samovšečnosti, ampak ga jemljejo kot priložnost na kateri izmenjujejo izkušnje, se pogovorijo o nadaljnjem skupnem delu in preverijo razmišljanja z vsemi, ki jim ni vseeno, kakšno bo Gorenje jutri.
Trinajsti hišni sejem Gorenja bo v Rdeči dvorani poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem odprt do 28. oktobra.
(mkp, mz)
Prizidek k zdravstvenemu domu v Titovem Velenju
Dodatno združevanje sredstev?
Na področju negospodarstva smo v občini v tem srednjeročnem obdobju zapisali med prednostne naloge kar dve naložbi: izgradnjo VII. osnovne šole ter prizidka k zdravstvenemu domu v Titovem Velenju. Prvo naložbo smo po velikih težavah, sicer nedokončano, predali svojemu namenu za letošnji občinski praznik. Kako bo z drugo, pa je v tem trenutku karkoli težko reči. Znano je le, da ni nikakršnih materialnih in finančnih možnosti za začetek izgradnje 2. faze v tem
letu, čeprav ta predstavlja le 11 odstotkov celotne naložbe.
Stanje na gradbišču je vse prej kot razveseljivo. I. etapa, ki zajema izgradnjo centralnega objekta do tretje gradbene faze in funkcionalno usposodobitev pritlične, kletne etaže v tem objektu, bo končana z več kot eno mesečno zamudo. Če bi šlo vse po sreči, naj bi objekt aktivirali do konca meseca novembra oziroma decembra letos.
Ker za tekoče nadaljevanje izgradnje druge etape trenutno ni
Uskladitev prispevnih stopenj
Restriktivni programi sisov ter drugih izvajalcev na področju družbenih dejavnosti, nenazadnje pa tudi že dvakratno znižanje prispevnih stopenj po 15. maju, napovedujejo uresničevanje enega od sprejetih sklepov občinske skupščine o razbremenjevanju gospodarstva. Po avgustovskih spremembah interventne zakonodaje pa je napovedano novo usklajevanje prispevnih stopenj. Od I. novembra dalje naj bi bile te nižje še za 0,90 odstotkov oziroma naj bi znašala obremenitev iz bruto osebnih dohodkov 19,82 odstotkov namesto dosedanjih 20,70 odstotkov.
Ob tem je treba povedati, da po spremembah interventnega zakona še vedno ni znan dovoljen obseg sredstev skupne porabe za leto 1987, na osnovi katerega bi lahko ugotovili dovoljen obseg skupne porabe za letos. Takšno nenehno spreminjanje pogojev že tako nezavidljiv položaj sisov družbenih dejavnosti še
dodatno zaostruje. Ze dolgo vemo, da smo na tem področju občine z nadpoprečnimi težavami, ki ji kljub prizadevanjem še Medno ni uspelo prodreti s predlogom o nelinearnem zbiranju sredstev za republiške programe, še zlasti pa za solidarnost.
dovolj sredstev, so se v zdravstvenem centru odločili za razširitev prve etape z grobo izgradnjo veznega hodnika in toplotne podpostaje. Le tako bi lahko omogočili normalni dostop v novi objekt in izvedli načrtovano energetsko napajanje ter instalacijsko povezavo starega z novim objektom.
Vse lepo in prav, če se ne bi znova zataknilo pri denarju. Investitorju za nadaljevanje načrtovanih del manjka več kot 882 tisoč dinarjev, za katere ne ve, kje in kako jih pridobiti. Še bolj kot to pa zaskrbljuje tudi dejstvo, da so bili poslovni rezultati vseh temeljnih organizacij v zdravstvenem centru ob polletju še zadovoljivi. V tretjem, zlasti pa v četrtem tromesečju se bodo njihovi pogoji delovanja zaradi interventne zakonodaje in restriktivnih ukrepov zdravstvene skupnosti precej poslabšali. Napovedi slednje, da bodo sposobne le 90 do 95 odstotno pokrivati redne
finančne programe temeljnih organizacij, če izpolnijo obveznosti do naložbe, pomenijo usmeritev vseh rezervnih in razpoložljivih sredstev za reševanje ekonomskega položaja tozdov samih.
Možnost izgradnje druge etape je v takih pogojih mogoča le z zagotavljanjem zanesljivega in pravočasnega priliva sredstev.
Po mnenju nekaterih je to posebno združevanje sredstev z gospodarstvom po samoupravnem sporazumu.
Izkušnje pri izgradnji Vil. osnovne šole so pokazale, da tudi takšno združevanje sredstev ni najbolj zanesl jivo, in da se združeno delo vse bolj ograjuje od podpisovanja najrazličnejših samoupravnih sporazumov takšne narave. Da bi morebitne naložbe na področju negospodarstva v prihodnje vendarle lažje »spravili pod streho«, bodo načrtovalci slednjih morali biti precej bolj previdni pri viru financiranja.
Kdo, kje in kako bo začel?
Na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici v Titovem Velenju so resno zagrizli v jabolko ustanavljanja novih gospodarskih enot. Cilj, za katerim strmijo, je znan, nekatere poti, ki vodijo_do njega so tudi že trasi-rane. Še vedno pa so dobrodošle nove.
Ena takšnih je ustanavljanje tako imenovanih inkubatorjev po vzoru ameriškega Pittsbur-ga, kjer je v sedemdesetih letih po razpustitvi jeklarske industrije ostalo na cesti štirideset tisoč ljudi. Z zavestno akcijo spodbujanja podjetništva so uspeli v štirih letih ustanoviti dvesto podjetij s popolnoma novo strukturo.
Strokovnjaki iz ZDA, ki so se mudili pri nas, so na povabilo Elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka prišli tudi v ta kolektiv. Iz pogovorov, ki so stekli, in v katerih so sodelovali poslovodni delavci in delavci razvojnih služb, se je dalo razbrati veliko nav-dusanje in mnogo razmišljanj prav v tej smeri. Naj ne bo narobe razumljeno, če pri tem zapišemo, da je človelc prijetno
presenečen, da se je v Titovem Velenju in to prav v tem velikem sistemu začelo razmišljanje, ki je novo in ki obeta — prihodnost je v zaposlovanju ljudi z novim znanjem, z drugačnimi, podjetniškimi lastnostmi in z zahtevami po drugačnih delovnih mestih.
NAŠA TEMA
Zakaj gre v primeru inkubatorjev, za katera je toliko zanimanja in odkritih simpatij? Poenostavljeno povedano — za nič drugega kot načrtno usmerjanje novih podjetnikov, pri katerih je rizik propada skrčen na minimum. Ta inkubator je razumeti kot nekakšno podjetje za ustanavljanje novih podjetij, znotraj že obstoječih ali pa zunaj njih. Deluje na povsem ekonomskih osnovah, ob dotacijah, ki so običajne kadar gre za podporo razvoja kakšne regije.
Novega podjetnika vodijo
skozi takoimenovani poslovni ali podjetniški plan, ki vsebuje različne študije, marketinške, finančne, propagandne, zaposlovanja, pridobivanja sredstev ... Na drugi strani pa bodočemu podjetniku pomagajo tako, da mu zaradi možnosti lokacije večih novih podjetij skupaj, nudijo možnost pocenitve s tem da mu ponudijo servise, ki jih zase že tako ali tako opravljajo. Spet poenostavljeno povedano, recimo skupne službe, ki se v naših ozd-jih ukvarjajo s skupnimi stvarmi, prevzamejo to delo še za inkubatorje (pošta, kopiranje, teleprinterji, čiščenje prostorov, zavarovanje prostorov . . .)
To je le eden od primerov kako se tega lotevajo drugod po svetu. Jin je pa še veliko. Če lih bomo znali umno izkoristiti, prilagoditi našim razmeram, jih uspešno postaviti v drugo okolje, potem čas, ko se bomo lahko v občini Velenje ponašali z novimi programi, novimi enotami ni več daleč. Pomembno je, da pridemo do prvega dobrega primera, ki ga bo moč vzeti kot vzor.	(mkpj
0K ZSMS Velenje
Podpora našemu vodstvu
Člani predsedstva občinske konference ZSMS Velenje so na svoji izredni seji pri obravnavi aktualenga družbenopolitičnega položaja v državi sprejeli sklep s takšno vsebino: »Mladi v občini Velenje, ki je Jugoslavija v malem, ne moremo mirno gledati na trenutna negativna dogajanja v naši družbi. Želimo si še naprej živeti v miru, bratstvu in enotnosti, ob upoštevanju ustavnega reda. Zato podpiramo vse tiste slovenske politike, ki se dejansko zavzemajo za reševanje nastalega položaja.«
Le dobro delo nas vodi iz krize
»Vztrajamo na ohranitvi in krepitvi federativne, socialistične, samoupravne avnojske Jugoslavije; zahtevamo, da se takoj na vseh nivojih prekine iskanje izhoda iz družbeno-gospodarske krize na način, kjer prevladujejo politične strasti in nacionalistični izpadi, da se delavski razred in vsi državljani Jugoslavije preusmerijo v kakovostno, produktivno delo, ker edino v tem vidimo predpogoj za izhod iz ekonomske, družbene in politične krize; zahtevamo sprejem amandmajev k Ustavi SFRJ po določilih veljavne, sedanje Ustave, ki zagotavlja sprejemanje le-teh brez pritiskov in na demokratičen način; podpiramo sprejemanje samo tistih amandmajev k Ustavi, za katere je doseženo soglasje vseh federalnih enot.«
Takšna je vsebina sporočila, ki so ga komunisti Zdravstvenega centra Velenje poslali CK ZKJ, Predsedstvu SFRJ, CK ZKS, Predsedstvu SRS in Občinskemu komiteju Velenje in v katerem izrekajo tudi polno zaupanje predstavnikom Zveze komunistov Slovenije, predstavnikom slovenske oblasti in vsem drugim legalnim predstavnikom Slovenije tako na zveznih nivojih kot v SRS.
Pismo zaključujejo z obljubo, da si bodo komunisti Zdravstvenega centra povsod kjer živijo in delajo, prizadevali, da z lastnim delom in politično aktivnostjo storijo vse za uresničitev delovnih načrtov in za doseganje politične stabilnosti, ker lahko samo tako prispevajo k izhodu iz krize.
Gorenje — uspešen september
Zaposleni v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju in Nazarjah so tudi septembra dobro delali in si prizadevali kar najbolj dosledno uresničiti zahtevne planske naloge prejšnjega meseca.
V Gorenju Gospodinjski aparati so sicer za malenkost zgrešili 100% izpolnitev mesečnega plana skupne proizvodnje (predvsem zaradi težav, ki jih imajo v tozdu Štedilniki v zvezi z začetkom obratovanja novih naprav), so pa kar za 16% presegli predvideno proizvodnjo za tuje trge. V tozdu Pralno pomivalna tehnika, na primer, je bila skupna proizvodnja za 3 % večja od predvidene, proizvodnja za izvoz pa kar za 26 %. V Gorenju Notranja oprema so septembra skupno proizvodnjo presegli za 15%, proizvodnjo za izvoz pa kar za 31 %. Najuspešnejši so bili v tozdu Gradbeni elementi, kjer so skupno proizvodnjo presegli ce-
lo za 28 %, proizvodnja za tuje trge pa kar za 53 %.
V	Gorenju Procesna oprema niso uspeli v celoti uresničiti septembrske planske naloge. Tudi v Gorenju Elektronika Široka potrošnja je bila septembrska skupna proizvodnja manjša od načrtovane, za izvoz pa so naredili 10 % več, kot so načrtovali.
V	Gorenju Glin niso povsem dosegli za mesec september načrtovane proizvodnje, zaradi predčasnega remonta Žagalnice (zaradi slabe oskrbe s hlodovino) in uvajanja novih izdelkov. Do zastojev v proizvodnji pa je prihajalo pri izdelavi strešnih oken.
V	Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje so prejšnji mesec presegli skupne planske naloge za 5 %, proizvodnja za izvoz pa je bila za 12 % večja od predvidevanj. V Gorenju EKO so septembrske planske naloge presegli za 8 %, v Gorenju Servis pa za 4 %.
(an)
Slabša hmeljska letina
Trud hmeljarjev Šaleške doline, da bi pridelali na skromnih hmeljskih površinah čimveč zelenega zlata, je bil zaman. Svoje je naredila suša, pa tudi drugače vremenske razmere tej kulturi niso bile najbolj naklonjene. Tako so hmeljarji letos pridelali precej manj hmelja kot preteklo leto.
Kooperanti ocenjujejo, da bo pridelka za 30 do 40 odstotkov manj oziroma naj bi na osmih hektarjih hmeljskih površin pridelali okrog 10 ton, lani so ga
več kot 15 ton. V Erini temeljni
yni
Šo-
štanj, zadružna enota Lastna proizvodnja pa bo proizvodnja hmelja manjša od 25 do 30 odstotkov. Približnih 25 ton zelenega zlata je sicer toliko kot so ga pridelali lani, vendar so letos gojili to kulturo na štirih hektarjih večji površini. Kot so nam povedali na tej zadružni enoti, so neugodne vremenske razmere najbolj prizadele sorto golding, ki ga imajo največ kooperanti.
»Hlebček« za pestrejšo ponudbo
Od ponedeljka dalje bomo imeli v Titovem Velenju novo prodajalno kruha, peciva, slaščičarskih izdelkov, drobtin, keksov, v njej pa bomo potrošniki lahko kupili tudi vse vrste moke. To bo prodajalna Hlebček pri Merksovi Industrijski pekarni v Titovem Velenju. Z njo želijo delavci tega kolektiva prispevati svoj delež k pestrejši ponudbi tovrstnega blaga.
Prodajalna Hlebček bo odprta vsak dan, tudi ob sobotah, od 5.30 do 17. ure. Naložbo pa so ocenili na okrog 35 milijonov dinarjev.
2. stran * HSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *
20. oktobra 1988
CELJSKO OBMOČJE # CE
Politična in materialna škoda
Podobno kot so ta čas tudi v vseh ostalih občinskih in medobčinskih organizacijah spregovorili o sedanjih zapletenih družbenih in političnih razmerah v Jugoslaviji, so to storili tudi na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS Celje. Tembolj, ker se pre-
kih, kjer je udeležba stoodstotna. Tada ob tem je morda tudi zanimivo vprašanje Emila Rojca, kako da kljub temu še vedno nismo zajezili odhajanja iz vrst zveze komunistov. Predvsem v celjski, velenjski in žalski občini je manjšanje števila članov ZK najbolj
Kandidat Janez Miklavčič
Na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS Celje so za novega sekretarja predlagali Janeza Miklavčiča iz Titovega Velenja. Na širšem celjskem območju je bilo zadnji čas že veliko govoric o tem, kdo bo nadomestil na mestu sekretarja Daneta Rinca (odhaja na novo delovno dolžnost v SOZD Hmezad), kadrovska komisija pa je menila, da bi lahko to nalogo najuspešnejše opravljal Janez Miklavčič.
Janeza Miklavčiča ne poznamo le v Titovem Velenju oziroma velenjski občini, ampak tudi na širšem celjskem območju in > republiki. Njegovo delo poznajo v Gorenju, kjer je v sozdu pomočnik v poslovodnem odboru, je pa tudi član medobčinskega sveta ZKS in tudi centralnega komiteja ZKS. Več zahtevnih družbenopolitičnih nalog je opravljal že v preteklosti. V času od leta 1978 do 1982 je bil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Velenje.	( — fk)
pogosto ponekod krešejo kopja prav med člani in organizacijami zveze komunistov. Ob vsem tem dogajanju je tudi Dane Rine, sekretar MS ZKS Celje izrazil zaskrbljenost komunistov in ostalih ljudi na širšem celjskem območju nad dogajanji v Jugoslaviji-
Nesoglasja, ki smo jim priča zadnji čas, ne pomenijo le politične škode, saj množično ulično politično delovanje ne more nadomestiti treznih razprav in izmenjave mnenj, ampak tudi gospodarsko. Zato ni čudno, da se je na seji Dane Rine vprašal (podobno pa se zadnji čas sprašujejo tudi mnogi naši delavci in ostali občani) kam vodi tak način razreševanja problemov, ko v tako mnogih krajih Jugoslavije ljudje ne delajo. Pa vendar je prav v delu treba iskati izhod iz krize.
Na seji so tudi potrdili, da so sedanje zaostrene razmere vendarle privedle do tega, da je med komunisti porasla zavzetost za politično delo. Ni več sej, ki bi ne bile sklepčne — vse več je ta-
očitno. Drugi sicer pravijo, da je ob velikem upadanju članstva vendarle ostali del veliko aktivnejši in resneje dela, vendar je tako velik osip gotovo tudi vreden vse pozornosti. Posebno še zdaj, ko vendarle pravimo, da dobiva slovenska zveza komunistov vse večjo podporo - podporo tudi tistih, ki niso člani te organizacije.
Nekateri so ob tem menili, da je kljub sedaj prisotnemu vseju-goslovanskemu problemu, ki še ne kaže omilitve, treba vendarle tudi dovolj tenkočutno prisluhniti vsakdanjim življenjskim problemom naših ljudi. Kajti tudi med našimi delavci je veliko težav, ki povzročajo nezadovoljstva.
Sicer pa so tudi na seji medobčinskega sveta ZKS Celje povsem podprli slovensko politično vodstvo. To mora vztrajati pri nadaljnjem uveljavljanju naših stališč ter odločno zavračati vse predloge in ocene, ki za Slovenijo niso sprejemljive.
(-fk)
SA VINJSKO-ŠALEŠKA NA VEZA]
Močno je onesnaženo
v ■
nase ozračje
Kako je vse relativno! Kar se nam včasih zdi najhujše jabolko spora, je drugič v primerjavi z drugimi stvarmi pravi nič. Kaj nam ponekod in včasih pomeni močno onesnaženje ozračja, se zdi drugič v primerjavi z drugimi in drugačnimi onesnaženji le kot droben prah v užitno ozračje našega vsakdana.
Kaj je to. če nekateri sosedje ne dovolijo prekopati jarka, da bi položili kakšnega od predvidenih vodov: kaj če se ena od krajevnih skupnosti zapira v svoje meje in ljubosumno čuva neki vodni vir. da bi ga morda kasneje le porabila zase! Še nekateri medobčinski problemi, ki so nekdaj vznejevoljevali ljudi, se ob neketh drugem večjem problemu zdijo malenkostni in tudi premagljivi. Ko se pojavi neki večji onesnaževalec našega svobodnega okolja so ljudje bolj pripravljeni prisluhnili drug drugemu. To je čas. ki vendarle strne vrste.
Se nekateri večji problemi zgubijo na ostrini in ljudje so pripravljeni začasno zamižali na eno oko tudi za posamezne republiške težave. Ker da zdaj ni čas za notranje razprtije, za medsebojna. pa čeprav tudi upravičena. obračunavanja. Škoda je zgubljati sile za to. ko jih je bolje strniti. Kajti če jih pravi čas ne strnemo, pravijo, so odveč tudi lista prejšnja medsebojna obra-
čunavanja. Ker bodo zgubila svoj smisel.
Zadnji čas je nad nas namreč pridrvelo vse drugačnejše onesnaženje, kot smo ga vajeni. In čeprav vemo, da je hudo, če so onesnažene reke, če so pordeli gozdovi, če je onesnažen naš pravi zrak. je onesnaženje, kije zdaj zajelo naše ozračje še veliko hujše. Tu ne pomagajo nobeni filtri, nobene istilne naprave, nobeni odloki o omejevanju proizvodnje. Edino, kar ima lahko skupnega s pravim onesnaževanjem je to, da lahko tudi tu pride do izrednih ukrepov. Toda tudi li so veliko hujši in neprijetnejši kot v primeru ekološkega onesnaževanja. Razlikujejo se predvsem po tem. da naj bi izredni ukrepi, ki bi jih sprejeli ob pravih ekoloških havarijah. ljudem verjetno pripomogli k lažjemu in boljšemu dihanju — ti drugi izredni ukrepi pa bi povzročili prav nasprotno: ljudje bi veliko težje dihali!
Pravimo, da se ljudje pri nas vse bolj ekološko ozaveščajo. Upamo, da je res tako in da so zalo pripravljeni, da ne dopustijo. da bi se to nevarno onesnaževanje ozračja pri nas širilo. Tu nam ne pomagajo ne mehanski ne biološki ali kemični filtri oziroma čistilne naprave. Take naprave smo tokrat le ljudje!
(frk)
Družbene dejavnosti v občini Mozirje
Kako dolgo bodo zdržali v neenaki bitki?
Majski ukrepi seveda niso obšli družbenih dejavnosti v občini Mozirje. Obstoječi programi so terjali povečanje števila zaposlenih, s tem več sredstev in skupna poraba je naraščala. Interventno zmanjševanje skupne porabe ob nespremenjeni vsebini dela pa povzroča težave, ki jih zaenkrat še obvladujejo, slejkoprej pa bo tudi v mozirski občini prišlo do zaostrenih razmer. Sama občina obvladuje približno 40 odstotkov programov, ostali pa se dogovarjajo na ravni regije in republike in na njih skorajda nimajo vpliva. Glede na ta podatek, morajo torej vse napore usmeriti na tista področja kjer lahko dejansko dosežejo pozitivne učinke, ostala področja so prepuščena vplivu delegatskega sistema na vseh ravneh.
ŠOLARJI SAMOPLAČNIKI?
Ta področja so razdelili na dvoje. Prvo je prednostno zagotavljanje izvajanja zakonsko predpisanih programov v osnovnih šolah, to so zagotovljeni programi, pri izvajanju predpisanih programov pa iščejo smotrnejše oblike v vsebini in organizaciji izvajanja, kamor sodi združevanje skupin, selekcija interesnih dejavnosti, odprava togosti šolskih okolišev, racionalizacija prevozov otrok v šolo in tako dalje. Postopno bodo zmanjševali oddelke podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole. Sedaj imajo osem oddelkov podaljšanega bivanja in 18 oddelkov celodnevne šole. Pričeti bo treba tudi z uvajanjem samoplačništva za vse oblike učno-vzgojnih programov, ki niso predpisane z zakonom o osnovni šoli.
Tako so na zadnji seji izobraževalne skupnosti že sprejeli sklep, da se za vse dodatne in dopolnilne programe še pobira participacija. Domenili so se, da vsak, ki ima svojega otroka v eni takšnih oblik, prispeva 10.000 dinarjev. Glasbena šola sloni na samoplačevanju, tudi mala šola naj poteka v skladu s sprejetimi usmeritvami v okviru dogovorjenega programa, ostale vzgojno-varstvene dejavnosti pa bodo izvajali s prispevki staršev do 40 odstotkov vrednosti vzgojnega programa, leta 1990 naj bi bilo razmerje 50:50.
KOMU IN KOLIKO POMOČI?
Na področju socialno-varstve-nih pomoči v okviru skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva bodo opravili preverjanje, pri čemer se mora dosledno upoštevati dejanski materialni položaj vsakega posameznika, ne ie preložena pisna dokumentacija. V to se morajo veliko bolj vključiti ustrezne komisije v krajevnih skupnostih, ki dejansko stanje tudi najbolj poznajo. Dogajalo se je namreč, da so strokovne službe odločale zgolj na podlagi pisnih podatkov, ki pa velikokrat pravega stanja ne pokažejo. Precejšen del nalog na tem področju je že opravljen. Delavcem iz drugih republik so recimo zmanjšali pomoči za 30 odstotkov, opravljena je bila tudi revizija vseh drugih prejemkov iz naslova družbenodenarnih pomoči.
Pri tem je treba nujno poudariti, da je bil ta znesek znižan izključno na temelju nižjih življenjskih stroškov v drugih republikah. Za vse zaposlene morajo združeno delo, obrtniki in kmetje zagotavljati vsaj minimalne življenjske pogoje. Pripravljajo se socialni programi, pri katerih ne gre samo za programe v okviru skupnosti socialnega varstva, temve? predvsem za socialne programe v posameznih delovnih organizacijah.
Raziskovalna dejavnost razpolaga z minimalnimi sredstvi, pa še ta so preveč razdrobljena. Preveč je bilo posameznih raziskovalnih nalog, ki niso prinesle že-Ijenih učinkov. Naloge bo torej treba smotrno izbrati in jih zlasti
usmeriti v turizem, ekologijo, gozdarstvo in kmetijstvo, delež sredstev pa posebej nameniti za spodbujanje raziskovalne dejavnosti na osnovnih šolah. Kultura bo morala svoje programe prilagajati razpoložljivim virom, pri tem pa zagotoviti osnovne pogoje za delovanje kulturno-prosve-tnih društev in občinske knjižnice. Nujno bo torej zbiranje dodatnih sredstev za osnovno kulturno dejavnost ter za ohranjanje bogate kulturne dediščine. Trenutno je prednostna naloga na tem področju gornjegrajska katedrala. Najmanj denarja je v mozirski občini deležna telesna kultura, zato je tudi celotna dejavnost zasnovana na amaterizmu.
Viri se zmanjšujejo iz leta v leto, tekmovalni klubi so iskali sredstva v združenem delu in drugje. V najtežjem položaju je rekreacija, ki je v celoti odvisna od posameznih zanesenjakov v društvih in klubih, na katerih temeljijo dokaj lepi dosežki. Dodatni viri bodo tako potrebni tudi tukaj.
V drugi sklop celovite problematike spadajo posredni vplivi. To je področje zdravstva, na katerem si bodo morali delegati prizadevati za enotno rizično skupnost. V predlogu organizacije zdravstva sta pripravljeni dve možnosti. Prva je enotna rizična organiziranost za celotno zdravstveno varstvo in vzgojo v republiki, drugič pa enotna rizična organiziranost za bolnišnično in specialistično dejavnost na ravni republike ter regijska organiziranost za osnovno zdravstvo. Možnosti so seveda tudi drugačne in jih usklajujejo na ravni Slovenije.
KOLIKŠEN JE SPLOH ŠE VPLIV?
V občini Mozirje razmere na tem področju zaenkrat še obvladujejo kljub minimalni izgubi, ker prejema okrog 30 odstotkov solidarnostnih sredstev, ki pa bodo po oceni razmer pričela počasi usihati. To bo povzročilo katastrofalno stanje, ki se bo z najtežjimi posledicami odražalo v združenem delu in pri občanih. Programi in cene, ki se oblikujejo izven neposrednega vpliva so bolnišnično in specialistično zdravljenje ter vse zdravstvene storitve izven občine, ki pomenijo 70 odstotkov celotnega programa občinske zdravstvene skupnosti, pokojninsko in invalidsko zavarovanje (40 odstotkov celotne skupne porabe), zagotavljanje nadomestil v času porodniških dopustov (36 odstotkov sredstev skupnosti otroškega varstva), stroški občanov v posebnih zavodih in v zavodih za ostarele (70 odstotkov sredstev skupnosti socialnega skrbstva), tu pa je še kup dodatnih obveznosti na ostalih področjih.
Vse navedene oblike so delegati zagovarjali na ravni republiških interesnih skupnosti, kjer pa so seveda v manjšini in ne dosegajo željenih učinkov. Glede prispevkov za usmerjeno izobraževanje so posamezne delovne organizacije same odgovorne, da se v okviru svojih rizičnih sklopov dogovarjajo o višini prispevkov. Na podlagi vsega tega so V občini Mozirje sprejeli vrsto konkretnih sklepov in usmeritev, ki jih na podlagi sprotnega prilagajanja nenehno se spreminjajočim razmeram, tudi uresničujejo. Zaenkrat še kolikor toliko uspešno, vprašanje pa je, kako dolgo bodo v tej neenaki bitki še vzdržali.
Janez Plesnik
EMONA EKSPRES
Cesarjeva
nova oblačila
Vedno me je nekam motilo geslo, ki nam ga kar naprej vbi-jajo v glavo — namreč, da pri nas revolucija še kar traja. Malo sumljivo se mi je zdelo, da lahko kakšna revolucija traja celih petinštirideset let, pa so me poznavalci vedno znova tolažili, da so tudi križarske vojne trajale sto let in so uspele, ker so imele pred sabo jasen cilj — pokrščevanje ljudskih množic. Rezultat pa je bil ta, da so nekatera ljudstva popolnoma pomešala bogove in hudiče in niso več znala ločiti antikristov od pravih vernikov, še zlasti ker je celo zmedo napravil Darwin s svojo teorijo, da smo ljudje nastali iz opice, Marx pa je začel nekaj filozofi-rati o izkoriščanih ljudskih množicah delavskega razreda.
Kot kažejo naša aktualna dogajanja, si pri nas še vedno nismo povsem na jasnem, katera religija je najbolj prava in kaj je Marx sploh hotel. Darvvi-nu smo sicer blagohotno oprostili tisto nesrečno evolucijsko teorijo, ker se je vse skupaj vendarle zgodilo pred več milijoni let, ne vem pa, kako to, da marksističnih opozoril o izkoriščanju nismo vzeli povsem zares in kako to, da šele danes pri nas nekateri prebirajo znamenito delo o položaju delavskega razreda v Angliji. Sumim pa, da je to v zvezi s tistim delegatom, ki je zadnjič v slovenskem parlamentu nekaznovano rekel, da bo Jugoslavija leta 2000 stopila v devetnajsto stoletje. Nihče me ne bo prepričal, da je ta človek optimist, zato, ker je še dodal, da je naš standard trenutno v letu 1962, naše nacionalno vprašanje pa še kakšnih petdeset let bolj zadaj.
Res pa je, da nekatera znamenja kažejo, da se delegat ni povsem zmotil, še zlasti, če vemo, da delavski razred vedno glasneje kriči, da hoče poštene plače in kruha, potem pa dobi ustrezen odgovor, da bomo kontrarevolucijo na Kosovu že zatolkli in da bomo vsekakor sprejeli sedanje predloge ustav nih sprememb. Je namreč popolnoma jasno, je rekel eden od množice, ki se je udeležila kulturno-politične manifestacije v Novem Sadu, da nam bo potem veliko lepše, zlasti pa da bodo visoke plače. Naj živi revolucija, svoboda in demokracija, so vpili jezni ljudje v Novem Sadu in z velikim zadovoljstvom metali pivske steklenice v okna, ker jim je kamenja prekmalu zmanjkalo. Vojvodinska revolucija je zmagala v pičlih desetih minutah, kar je zagotovo novi zgodovinski rekord, ki pa se v Titogradu niti približno ni ponovil, ker si tam oblast demokracijo drugače predstavlja in se sklicuje na nekakšno zakonitost in ustavnost. Jok, pravijo nekateri, množice imajo vedno prav in le pomoti je pripisati dejstvo, da so te množice pomešale Ruse z gu-slami, pa kralja Petra z Miloše vičem in Črnogorce s Srbi. Te gaje zagotovo kriv kakšen slab učitelj zgodovine, ki ni bil preveč natančen. Navsezadnje pa tudi ni prav, če smo tako piko lovski in se zgražamo nadtnla deničem, ki je v Titogradu pred republiškim partijskim komitejem rekel, da to, kar je, ni so cializem, ampak fašizem, ali pa tisti, ki je delavski razred opo zoril na to, da tržne zakonitosti pri nas pomenijo restavracijo
Piše:
Vinko
Vasle
kapitalizma. Torej je kaj kriv tudi kakšen slab profesor politične ekonomije, kar pa glede na razmere v našem gospodarstvu sploh ne čudi.
Naš socializem je namreč vedno imel veliko teoretikov, ki so bili zelo žalostni, kadar jim je propadla kakšna politična tovarna — ne zato, ker je tovarna propadla, ampak zato, ker so vendarle imeli še toliko lepih idej. Zdaj nas skušajo nekateri prepričati, da so vsega krivi določeni tovariši, ki so na oblasti in ki baje prisegajo na našo zasstavo: imajo plavo morje, bele vile in rdečo zavest. Ko je še pred slabimi petimi leti kdo to omenil v vinjenem stanju, je fasal 133. člen kazenskega zakonika, danes pa je to zelo revolucionarno dejanje, ki naj bi okrepilo naše bratstvo in enotnost. In če danes ne pljuvaš po kakšnem voditelju (razen izjem, dokler jih še imamo) si najmanj sumljiv, če nisi reakcionaren. Ce se ne greš množičnih mitingov, si pa podružnica albanske iredente in kontrarevolucije. To še zlasti velja za nas Slovence, kar se je pokazalo v nedvoumnem srbskem očitku, da smo Kosovu namenili ogromno denarja in s tem pravzaprav financirali Albanske separatiste. Jaz pa se spomnim, da je bilo letos zgodaj spomladi v slovenskem parlamentu nekaj tečnih delegatov, ki so na to možnost opozarjali, ko so rekli, da bo naša republika zaradi vse večjih prispevkov nerazvitim šla na beraško palico. Pa jih nihče ni poslušal, iz Srbije so pa dobili očitek, da so podalpski egoisti in da bi jih bilo treba zapreti.
Tudi to je zagotovo nekakšen ostanek ne preveč uspešnih križarskih vojn in je zmeda takšna, da je zadnjič moral Kučan na seji našega CK-aja opozoriti, da bodo Slovenci rekli ne, ko bo treba prispevek za nerazvite spet povišati, da ne bi poleg kontrarevolucionarjev postali še odkriti zavezniki albanskega šovinizma, separatizma in iredentizrria. Žal pa to ni nič v primerjavi s tem, kar se zadnje čase dogaja srbskim voditeljem, ki jih v državi vse manj razumemo. Nočemo njihovih mitingov na svojem ozemlju, po cestah ne nosimo Titove slike (da o Miloševičevi sploh ne govorim) in nismo za to, da bi po hitrem postopku odstranili svoje voditelje. Ko so v Beogradu rekli »Krunič«, je ta takoj odstopil, ko so pa rekli Smole in Kučan, se ni nič zgodilo. Nehvaležno slovensko ljudstvo namreč trmoglavi, da bo po potrebi svoje voditelje samo odstavljalo in to tako kot jih je tudi postavljalo. To je seveda nesramnost brez primere, smo slišali na seji beograjske mestne partijske organizacije, ko se pa ve, da je nemogoče, da bi bila Smole in Kučan glas ljudstva, ker so oni tako sklenili.
V Andersenovi pravljici seje cesar oblekel v nova oblačila, ki mu jih je za kopico zlatnikov podtaknil premeteni in preva-rantski krojač. Vsi so občudovali ta oblačila, rekli so, da lepših še niso videli. Potem pa se je oglasil nek mladoletni huligan in zakričal: »Ampak, cesar je vendar gol!« Mulec na srečo v tistih časih še ni bil v partiji in vse skupaj se je zgodilo v neki daljni, izmišljeni deželi, ki ni bila Srbija . . .
»NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-PIaninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna
naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
20. oktobra 1988
* titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas ★ stran 3
Problemska konferenca o nadaljnjem razvoju Gorenja
Kako v prihodnost?
Komunisti sestavljene organizacije združenega dela Gorenja so pripravili skupaj s poslovodnimi in razvojnimi delavci v ponedeljek in torek problemsko konferenco, na kateri so usmerili vso pozornost v prihodnje srednjeročno obdobje, v začrtanje razvojne politike skoraj enaind-vajsetčlanskega sozda Gorenja.
Uvodni referat je podal predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik,
uresničevanje srednjeročnega plana Gorenja pa podpredsednik Andrej Kržič. Na konferenci je sodeloval tudi Emil Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki je govoril o Jugoslaviji v odnosu na svetovne trende razvoja.
Poslovodni delavci posameznih organizacij združenega dela so podali konkretna razvojna gledanja. V razpravi
(povzeli jo bomo v prihodnji številki Našega časa) so sodelovali številni komunisti, podprli pa so usmeritve, ki vodijo Gorenje v sodobno, transnacionalno samoupravno socialistično korporaci-jo, ki bo kar polovico svojih izdelkov prodala na najzahtevnejša zahodna tržišča.
Zaključke konference so sprejeli v torek dopoldne, nato pa so se udeležili odprtja razstave dosežkov in razvojnih hotenj Gorenja.
Zaključki problemske konference
Iz uvodnega prispevka Hermana Rigelnika
Na prvem mestu je človek
Uvodni prispevek je na problemski konferenci o nadaljnjem razvoju sozda Gorenje, ki je potekala na temo Kako v prihodnosti?, podal predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik.
Dotaknil se je sedanjega družbenega trenutka, opisal trenutno stanje v Gorenju, pri čemer je bil kritičen, pokazal pa je tudi na mnoge svetle točke.
Med drugim je dejal: »Dejstvo je, da Gorenje še tako neumna gospodarska politika ne bi smela potopiti, ne onemogočiti nam še hitrejšega razvoja, saj tisti, ki dobro dela ne propade prvi. Če bi se to zgodilo, bi propadla tudi celotna družba. Mi v Gorenju se moramo zaradi situacije v okolju, še bolj obrniti nase, v svoje znanje, delo in sredstva.
Z ukrepi ekonomske politike se ne obremenjujemo, ne politizirajmo delavca Gorenja na stvareh, na katere nima vpliva in ne čakajmo na kaj posebno ugodnega za Gorenje od zgoraj. Kaj posebno ugodnega od tam za nas že ne more pasti, v vsakem primeru pa ne more pasti kaj takšnega, kar bi nas lahko uspavalo in odvrnilo od trdega dela. Od širše družbe si želimo samo to, da zagotovi normalne pogoje za naše delo. V Gorenju ne rabimo nikakršnih privilegijev. Predvsem pa si želimo pravih tržnih zakonitosti, kjer bo živel zakon vrednosti in bo ustvarjalen trg izdelkov, surovin, storitev kapitala in delovne sile,' še zlasti znanja in idej. Seveda pa se ti trgi ne morejo uresničiti na ukaz in s pritiskom na gumb, pač pa bodo potrebna različno dolga prehodna obdobja, oziroma procesi ustvarjanja tržnih razmer. Tržna ekonomija in realno vrednotenje produkcijskih tvorcev namreč kot neizogiben pogoj terjajo postopno uveljavljanje tržnih zakonitosti. Vsa ta tržišča so pravzaprav pogoj pravemu samoupravljanju.«
Ko je govoril o nadaljnih usmeritvah Gorenja je med drugim dejal:
»Osnova pri oblikovanju naše poslovne strategije, je zahtevek po zadovoljstvu človeka, in sicer tako človeka — porabnika naših izdelkov in storitev, kot človeka — delavca Gorenja. Hkrati je dana važna vloga znanju, ustvarjalnemu delu in dobrim medsebojnim odnosom ter odprtosti Gorenja jugoslovanskemu združenemu delu in njegovemu intenzivnemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Zavzemamo pa se tudi za red. za delovno in tehnološko disciplino, za zaščito in lepo urejeno delovno okolje. Na svojem poslovnem področju moramo biti na domačem tržišču prvi, na zunanjih trgih pa med najboljšimi. Smoter našega dela je dolgoročna gospodarska moč Gorenja, ki se kaže skozi čim boljši pozitivni finančni izid (do-
biček), ki je v funkciji človeka, delavca in občana, njegove socialne varnosti in napredka. Gre za negovanje zdravega podjetništva, katerega temelj sta tako dobiček kot rizik. Gorenje bo vselej pripravljeno poravnati svoje obveznosti do ožje in širše družbene skupnosti, vendar naš delavec ne bo podpiral in financiral neracionalnih družbenih razvojnih programov. Iščemo takšno razvojno pot, ki bo dograjevala tudi
različnost svojih članov in ki jo vež.ejo pristni interesi, dobra prijateljstva, zgrajena na čistih računih. Vse naše delo mora prevevati zdrav podjetniški duh, visoko poistovetenje vodstva in delavcev s cilji podjetja in temu ustrezna prilagoditev ciljev posameznika ciljem podjetja ter obratno. Delavci morajo imeti občutek — in ne samo občutek, tako mora biti tudi v resnici — da je podjetje njihova last. Rezultat vodenja preko ci-
dolgoročne motive povezanosti in združenosti članic sozd in sodelovanje z drugimi segmenti združenega dela.
Želimo postati solidna, sodobna svetovna organizacija, ki bo usposobljena v povprečju več kot polovico svoje proizvodnje tržiti na tujih, predvsem konvertibilnih tržiščih. Naš sozd hoče postati čvrst člen med razvitim svetom in deželami v razvoju, prav tako pa pomembna sestavina jugoslovanskega združenega dela. S pomočjo dela, znanja, in sredstev, želi Gorenje ustvariti učinke, ki jih bo mogoče vrednotiti z najzahtevnejšimi merili.«
Izpostavil je prizadevanja za dosego celovite kakovosti in nanizal organizacijske naloge, ki bodo omogočile Gorenju, da bo postalo sodobna, transnacional-na socialistična korporacija, ki bo usposobljena prodati na najzahtevnejše tuje trge kar polovico svoje proizvodnje. Nato pa se je ustavil pri sistemu vodenja, ki v okviru ciljnega vodenja usmerja, motivira, usklajuje in nadzira uresničevanje dogovorjenih nalog. »Na tej osnovi temelji tudi sistem nagrajevanja,« je dejal, ki je v kontekstu celovitega pozitivnega odnosa do človeka. V tem smislu se tudi na ravni delovne enote spremlja uresničevanje ciljev in ugotavljajo odstopanja ter razlogi zanje. Po domače povedano: če bo na primer določena organizacijska enota uspela z manj ljudi uresničiti dogovorjene cilje, kot je bilo predvideno, bo lahko ta organizacijska enota s prihranjenimi sredstvi prosto razpolagala, jih bo torej lahko porabila za višje osebne dohodke, ali jih namenila za razvoj. Sistem vodenja, za katerega se zavzemamo, je usmerjen k človeku, ceni njegovo dostojanstvo in odseva zaupanje vanj. Temelji na visoki zavesti, na izgrajeni podjetniški kulturi, kjer so dobri medčloveški odnosi najvišja vrednota in temeljni zakon v podjetju. Zato je tudi pomembno, da je naše okolje estetsko, kulturno urejeno, da ni Gorenje samo delovni, pač pa tudi kulturni center, kjer teče živahna kultura, zabavna in rekreativna dejavnost. Postati moramo velika, enotna družina, »varno zatočišče«, ki hkrati goji
Ijev na vseh ravneh so visoko mptivirani delavci, ki vidijo v svojem delu smisel, pomen, to so torej delavci, ki zavestno, ustvarjalno sodelujejo v poslovnem procesu, kar pa se nazadnje pomembno odrazi v visoki stopnji uresničenosti ciljev. Usklajenost posameznika s podjetniškimi ci-jji se torej mora na kraju odražati v usklajenosti bilance posameznika s podjetniško bilanco. Vendar pri tem ne gre samo za bilanco materialnih dobrin, temveč tudi moralnih, gre za pohvale, priznanja, nagrade, ki so jih deležni tisti, ki jih zaslužijo. Naše hotenje je celovito motiviran delavec, ki je zadovoljen z delom, delovnim mestom, s sodelavci in s firmo. Podjetje mora postati njegov drugi dom. Pogoj vsemu temu pa je, da so delavci vsestransko, celovito, pravočasno in objektivno obveščeni o vsem, kar bi utegnilo biti zanje zanimivo. Gre za koncept visoke stopnje obveščenosti, kot enega od predpogojev samoupravljanja in ki močno presega pojem zgolj poslovnih informacij, ki jih sicer zagotavlja računalniško podprt poslovni informacijski sistem.«
K človeku kot središču vrednot in akcije se je neprestano vračal, temu je namenil tudi sklepni del svojega prispevka:
»V Gorenju moramo vodilni in vodstveni delavci, družbeno politični organi in samoupravni organi zagotovo upoštevati ekonomsko logiko našega poslovnega življenja, to so številke in dejstva, s katerimi se moramo spoprijeti tako v boju z drugimi kot v lastni hiši. Toda enako pomembni so odnosi med delavci, še posebej med tistimi v gornjih in spodnjih nadstropjih. Skoraj glede vsake stvari se v Gorenju lahko kdaj tudi /.motiš in boš še vedno dobil možnost, da poskusiš znova. Če pa si površen v vodenju delavcev, nekorekten v medsebojnih odnosih, pa čeprav samo malo, si zaključil svoje delo v Gorenju. Sodelovanja je konec, pa če si še tako dober direktor ali strokovnjak. Graditi je potrebno na medsebojnem zaupanju, sodelavce spraševati za mnenja in nasvete, jih poslušati in se z njimi pogovarjati. Pritegniti jih je potrebno k odločanju.«
Zaključki problemske konference ZK o nadaljnjem razvoju Gorenja SOZD, ki je bila v Titovem Velenju 17. in 18. oktobra 1988
Razmere, v katerih se nahajemo, niso naklonjene poglobljenim razvojnim razmišljanjem, kljub temu pa je bilo glede na hiter in kompleksen razvoj v svetu, značilnosti proizvodnih programov in vpetosti Gorenja v svet, nujno, da smo ponovno pretehtali našo razvojno politiko in strategijo, ne nazadnje tudi zaradi novih razmer, ki jih prinaša Evropa po letu 1992.
Namen problemske konference ni bil sprejemanje zavezujočih sklepov, ki bi jih potem morali dosledno izvajati, saj po poti demokratičnega centralizma ni mogoče zagotavljati razvoja. Vsekakor pa je konferenca izoblikovala jasne razvojne usmeritve in okvire nadaljnjega razvoja poslovnega sistema Gorenja in pri tem posebej poudarila nujnost, da se za ta razvoj ustvarijo ustrezni pogoji, ki bodo sprostili ustvarjalne potenciale celotnega kolektiva. Predvsem pa je potrebno za dosego cilja ustvariti motivirajočo klimo na podjetniški in družbeni ravni.
Namen zaključkov ni povzemati celotno, obsežno in plodno razpravo, temveč izpostaviti nekatere ključne usmeritve članov ZK kot odgovor na zastavljeno vprašanje — kako v prihodnost.
Delali in ustvarjali bomo zato, da bomo dobro in čedalje kvali-tetneje živeli. To nam na daljši rok lahko omogoči samo poslovna uspešnost, izražena v dobičku ter racionalno vlaganje tega dobička v znanje, razvoj, v sodobno, visoko produktivno tehnologijo in okolje.
Razvoj poslovnega sistema razumemo kot optimalno kombinacijo rasti in pravočasnih sprememb, ki jih od nas terja hitro se spreminjajoče okolje. Osnova stabilnosti podjetja je namreč sposobnost za spremembe.
Sleherni proizvodni program Gorenja mora dokazati svojo razvojno sposobnost in konkurenčnost na razvitih tržiščih sveta z najmanj tretjinskim deležem tržnega izkupička, Gorenje kot celota pa najmanj s 50 % deležem.
Gorenje si bo še naprej prizadevalo za realizacijo marketing koncepta, ki ga vidi v podrejanju vseh poslovnih funkcij zadovoljstvu uporabnikov naših proizvodov, s tem, da domači trg smatramo kot del svetovnega tržišča.
Prizadevali si bomo ne samo odkrivati in zadovoljevati obstoječe tržne potrebe, temveč zlasti z inovativnimi aktivnostmi ustvarjati tudi nove potrebe.
Za realizacijo marketinškega koncepta v Gorenju so dozoreli pogoji za koncipiranje in oblikovanje specializirane institucije Gorenje Inštitut, ki naj zagotovi na osnovi marketinških analiz realizacijo razvojnih nalog v smislu formiranja novih PPC in po potrebi tudi novih tovarn.
Za zagotavljanje tehnološke globine reproverige Gorenja bomo opredelili področje komponent kot nov integralni strateški sistem.
Za hitrejši razvoj bomo sistematično prenašali racionalno-razvojne dosežke iz razvitih okolij s sočasnim lastnim raziskovanjem kot osnovo za tehnološko dozorevanje. Za razvoj in uspešno reprodukcijsko uporabo visokega tehnološkega znanja, je v prvi vrsti potrebna vsestranska odprtost v svet. Tehnologija je namreč svetovni pojem, razvija in uporablja se le v medsebojnem oplajanju, primerjanju in tekmovanju.
Osnovno vprašanje investiranja je, kam vložiti kapital, da bo čimprej prinašal čimvečji dobiček. V tem cilju si morajo naložbe v Gorenju medsebojno konkurirati pri pridobivanju sredstev, izbor pa zavisi od prednosti posameznega projekta. Le tako bo možen stalni proces notranje-
ga optimiranja investicij, odprt tudi s spoznanjem, da bodo imeli pri bodočih vlaganjih prednost uspešni investitorji.
Da bomo pričakovane efekte naložb v resnici realizirali in da bomo ohranjali interes delovnih organizacij za združevanje sredstev, bomo zaostrili odgovornost za doseganje rezultatov ter zagotovili varnost vračila združenih sredstev.
V Gorenju imamo na področju razvoja kakovosti še velike rezerve, ki jih bomo izkoristili z odločnim izvajanjem politike kakovosti in realizacijo sistema »Integralnega upravljanja kakovosti.«
Bistven premik v zagotavljanje kakovosti pomeni razširitev kakovosti na obvladovanje kakovosti dela in znanja, medsebojnih odnosov, kar vse skupaj zagotavlja kakovost življenja.
Z upravljanjem in vodenjem bomo podpirali podjetniško kulturo, v kateri se bo krepila samozavest posameznika, da bo strokovno, inovacijsko in kvalitetno deloval. Omogočili bomo posamezniku, da pridobi ustrezna znanja, možnost notranje rasti ter da je za ustvarjalno delo materialno in moralno motiviran.
Z ustreznimi oblikami izobraževalne dejavnosti se bomo odzivali potrebam po znanju v osnovnem delovnem procesu in dvigovali nivo za kvalitetno delo, poenoteno vodstveno delovanje ter ponudili znanja posameznih funkcij.
Nadaljevali bomo proces avtonomne decentralizacije, posebej pa bomo decentralizirali poslovne procese. Uvajali bomo različne organizacijske strukture, odvisno od razmer in potreb. Prizadevali si bomo za čim večjo fleksibilnost, čim manj ravni, čim manj režije, čim manj predpisov in navodil ter za optimalno računalniško podporo.
V Gorenju bo šlo istočasno za dva nasprotno smerna procesa. Po eni strani za avtonomno decentralizacijo, po drugi strani pa proces koncentracije dela, znanja in sredstev za potrebe skupnega izobraževanja, za razvoj tržišča, skupno raziskovalno razvojno delo ter skupne razvojne naložbe.
Oblikovali bomo samoupravno socialistično podjetje, ki bo odprto v jugoslovanski in svetovni prostor, kjer bo iskalo svoje mesto v povezavi s sorodnimi firmami, predvsem preko oblik združevanja znanja, tržišča in kapitala.
Celotno organiziranost bomo zgradili na zaupaniu v človeka,
na spoštovanju njegove osebnosti in na pozitivni motivaciji.
Informatizacija ne bo samo stvar strokovnih služb s področja informatike, ampak bo postala sestavni del odgovornosti vsake organizacijske enote. Uveljavili bomo optimalno kombinacijo osebnih in centralnih računalniških enot.
Aktivnosti na področju financ bomo prvenstveno usmerili v odpravljanje notranjih slabosti in gospodarjenju s sredstvi ter s tem čvrstitev finančne samostojnosti in stabilnosti delovnih organizacij Gorenje.
Finančno funkcijo v sleherni delovni organizaciji bomo razvijali predvsem v smeri podpore razvoja. Iz bilanc bomo dosledno čistili vse dubioze, v medsebojnih povezavah pa uveljavljali jasnejše oblike družbeno ekonomskih odnosov, vse to v funkciji finančne samostojnosti delovnih organizacij.
Gorenje Interno banko bomo razvijali kot najvišjo obliko finančne organiziranosti v sozdu, predvsem na področju njenega preraščanja v kapitalno združbo delovnih organizacij SOZD.
Gorenje Commerce bo moral do kraja izpeljati proces avtonomne decentralizacije, tako da bo pri medsebojnem poslovanju v docela enakem odnosu do vseh delovnih organizacij SOZD. Ostati bo moral oblika skupne izvedbe, predvsem na zunanjetrgovinskem področju, vključno z obvladovanjem Holdinga in poslovnih enot vtujini.
Na področju domače trgovine pa bo vršil predstavniško in maloprodajno funkcijo, bo pa tudi mesto, kjer se bodo delovne organizacije SOZD dogovarjale in dogovorile za usklajene in enotne nabavne ter prodajne pogoje in to tako, da Gorenje Commerce zagotavlja celotnemu Gorenju konsistenten nastop tudi na domačem tržišču. Posebej se mora Gorenje Commerce usposobiti tudi za trženje komponent in postati eden glavnih nosilcev ponudbe prenosa tehnologij.
Zlasti pa se bo morala ta delovna organizacija skupnega pomena bolje usposobiti za izvrševanje marketinške vloge in bo morala v ta namen razviti vse tiste funkcije, ki so lastne sodobnemu marketingu.
Gorenje Servis bo pozorno sledil interesom strank, s tem pa povečanju prodaje in dohodka vseh delovnih organizacij. Svoj bodoči razvoj bo usmerjal v kvalitetno opravljanje servisnih storitev. Za uspešno uresničitev te usmeritve bodo vsi strokovni in delovni potenciali v funkciji trikotnika: stranka — vodja servisne enote — serviser.
Razprava je v celoti potrdila uvodni prispevek Hermana Rigelnika, predsednika PO Gorenje SOZD.
Predlagamo, da se v meSfecu novembru 1988 organizirajo problemske konference po vseh delovnih organizacijah Gorenja SOZD, kjer bodo komunisti skupaj z ostalimi delavci obravnavali svojo problematiko in izhajajoč iz uvodnega prispevka, vseh razprav ter današnjih zaključkov poiskali tudi svojo lastno pot v prihodnost.
Problemska konferenca ZK Gorenje SOZD
--
titovo velenje * .- 20. oktobra 1988
To in ono iz Gorenja
Obisk ameriških ekonomskih strokovnjakov
Podjetnik brez idej ni podjetnik
To je ravno tako, kot če hoče človek teči, pa ima zlomljeno nogo. Te besede in še mnogo nadaljnjih o idejah in podjetništvu, je bilo slišati 11. oktobra na posvetu poslovodnih delavcev velenjskih ozd s tremi univerzitetnimi profesorji in ekonomskimi strokovnjaki iz Pensilvanije in Indiane v ZDA, ki ga je pripravila Šaleško-savinjska gospodarska zbornica. Robert Nossan, Lu-is Vidic — po starših naš rojak — in Robert Boldin so prisotnim — to so bili vsi poslovodni delavci Reka in eden iz Gorenja — na dovolj razumljiv način predstavili gibanje, ki ga v ZDA z eno besedo imenujejo inkubatorstvo, bolj strokovno pa modeli prestrukturiranja gospodarstva.
To gibanje se v ZDA razvija zadnjih nekaj desetletij in se zelo hitro širi po svetu. Njegov cilj je združevanje podjetnih, sposobnih ljudi za razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, tehnoloških postopkov, skratka za nadomeščanje starih, neustreznih in tržišču nezanimivih izdelkov, ob tem pa za ustanavljanje malih podjetij, zaposlovanje »tehnoloških viškov« in pospeševanje regionalnega razvoja.
Ustanovitev inkubatorja, ki je umetno oblikovano podjetje v malem, je natančno organiziran in voden postopek, katerega rezultat je v 90 % po 3 — 5 letih sa-
mostojno in ekonomsko uspešno podjetje. Prva od skrbno načrtovanih akcij ustanavljanja inkubatorja je izbira primernih podjetnikov. Z oglaševanjem vabijo k sodelovanju ljudi z idejami, no-vatorje, raziskovalce, skratka vse, ki imajo znanje, voljo in ideje kako narediti in prodati nekaj novega, boljšega, pa za to v svojem okolju nimajo pravih pogojev. Vsi ti se morajo v postopku izbora delovne skupine za inkubator izkazati kot uspešni proizvajalci, prodajalci izdelkov, uspešni podjetniki. Od vseh poklicanih je ob koncu selekcije le 2 % izbranih, toda ti so res najboljši.
Slovenija ima za razvoj inku-batorstva pomembno prednost: njen glavni adut je — pa naj se nam še tako čudno sliši — slabo razvito drobno gospodarstvo. V ZDA je tržišče zasičeno z najraz-novrstnejšimi izdelki, zato potrebuje tudi dober podjetnik skoraj tri leta, da naredi in ponudi trgu nekaj novega, drugačnega, zanimivega in predvsem konkurenčnega. Pri nas pa je tržno zanimiv in konkurenčen praktično vsak kvaliteten izdelek.
Žal pa nam manjka znanja in morda tudi drznosti ob spoznanju, da je v poslovnem svetu edino merilo uspešnosti komerciali-zacija izdelka ter dejstvo, da v ostrem boju za tržišče in na njem uspejo le najboljši, slabi pa propadejo.
Omenjeni posvet z ameriškimi strokovnjaki je bil več ali manj le informativne narave, prav gotovo pa je udeležencem pogovora ponudil temo za razmišljanje konkretne akcije pri prestrukturiranju gospodarstva.
Diana Janežič
Elkroj — Konfekcija Šoštanj
Izvozili večf kot so načrtovali
Tako kot drugi, se tudi konfek-cionarji srečujejo z gospodarskimi težavami. Poleg nenehnih dražitev osnovnih materialov sta tu še velika konkurenca in z njo vprašanje uspešne prodaje na tržišču, zlasti na domačem. Prav zato se proizvajalci konfekcije vse bolj odločajo za prodajo izdelkov na tuje. Seveda uspevajo le tisti, ki dosegajo visoko kakovost in upoštevajo dogovorjene roke.
Med delovne organizacije, ki se uspešno uveljavljajo na tujih tržiščih, zanesljivo sodi tudi Modna konfekcija Elkroj, ki že sedaj pretežni del svojih izdelkov prodaja tujim kupcem. Ko smo te dni obiskali šoštanjsko temeljno organizacijo Konfekcija, nam je direktor Martin Preskar povedal, da je razmerje med izvozom in domačim trgom 85 proti 15, v korist izvoza seveda.
V	začetku leta, ko so sprejemali plan za letos, so v šoštanjskem tozdu načrtovali manjši izvoz, razmerje je bilo 60:40, vendar so ob ugodnih pogojih dobili nove naročnike, dosedanji kupci pa so povečali naročila in šoštanjski temeljni organizaciji omogočili, da je preko leta izvoz še povečala. Zaradi znanih težav na domačem trgu so torej še v večji meri uresničili težnjo po osvajanju tujega tržišča in ob tem dodajajo, da je izvoz tudi ekonomsko zanimiv in upravičen. Seveda velja poudariti, da je izvozna uspešnost povsem odvisna od visoke kakovosti izdelkov in pravočasne dobave. Tega načela se v Elkroju dosledno držijo.
V	šoštanjski Konfekciji so v letošnjih devetih mesecih presegli izvozne načrte za 37 odstotkov, obseg proizvodnje pa v enakem
Delavci se zavedajo, da si bodo le s kakovostnimi izdelki zagotovili delo in prodajo.
obdobju za 104 odstotke. Izdelali so 168.681 ženskih hlač in kril. Glede na ugodne fizične pokazatelje pričakujejo, da bodo tudi finančni rezultati dobri. Zaradi težkih pogojev gospodarjenja in kroničnega pomanjkanja sredstev si v kolektivu močno prizadevajo skrajšati proizvodni ciklus, ki je pri izdelkih za tuje kupce okrog šest tednov.
V šoštanjskem Elkroju sedaj delajo program jesen—zima, postopoma pa se že pripravljajo na proizvodnjo programa pomlad — poletje. Trenutno kolektiv šteje 210 delavcev, septembra pa je pričelo delati še enajst štipendistov. Odločili so se tudi, da števila delavcev za obstoječo proizvodnjo ne bodo povečevali, bodo pa posodobili tehnološko opremo. Že letos so opravili in posodobili medfazno likanje v šivalnici. Omenjena naložba je veljala petnajst starih milijonov. Za naslednje leto načrtujejo nakup
Razmišljanja ob razstavi inovacij
Morda že prihodnje leto več komercialnega duha?
V sredo, prejšnji teden, so v avli Kulturnega doma odprli razstavo inovacij, pred tem pa v knjižnici kulturnega centra podelili letošnja priznanja in nagrade najuspešnejšim inovatorjem Kdo so nagrajenci smo zapisali v prejšnji številki Našega časa, tokrat pa povejmo še, da je na svečani podelitvi priznanj v kulturnem programu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili zapel mešani pevski zbor Centra srednjih šol, vsem prisotnim je spregovorila Mira Videčnikova, predsednica Občinskega sindikalnega sveta, inovatorje pa je nagovorila Gita Vončina, članica Predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Zatem so otvorili razstavo.
Peter Klemenšek, predsednik odbora za invetivno dejavnost pri Občinski raziskovalni skupnosti se je v brošuri, ki so jo ob
tej priložnosti izdali vprašal, ali ni že presežen tisti prvotni namen razstave, ki naj bi pripomogla predvsem k popularizaciji in-vetivne dejavnosti in potrditev nam samim, da se na tem področju premika na bolje. Menil je, da bi morda morali v to razstavo vnesti več komercialnega duha, organizacije združenega dela, drobno gospodarstvo pa tudi posamezniki bi morali začutiti, da je to za njih nekakšna možnost svoje tržne uveljavitve.
Morda bodo iz tega razloga organizatorji razstave — odbora za invetivno dejavnost pri OSS Velenje in Mozirje ter istoimenska odbora Občinskih raziskovalnih skupnosti obeh občin ter Savinjsko-Saleška gospodarska zbornica o tem razmišljali pri pripravi prihodnje razstave, ki bo jubilejna, že 10. zapovrstjo.
(mkp)
klima naprave, z likalnico pa želijo zaokrožiti proizvodni proces.
Še nekaj besed o osebnih dohodkih zaposlenih. V mesecu avgustu je bil povprečni osebni dohodek, skupaj s poračunom, 604.550 dinarjev, septembra pa so bili povprečni osebni dohodki 600.000 dinarjev. Ti se torej postopno povečujejo, vendar večje povečanje preprečujejo zakonske omejitve.
Že nekaj časa je v Šoštanju odprta industrijska prodajalna, ki zelo uspešno prodaja Elkrojeve izdelke. V devetih mesecih so plan presegli za 17 odstotkov. Trenutno prodajajo izdelke iz programa jesen -zima, na voljo pa so seveda tudi vsi ostali izdelki Elkroja.	B. Mugerle
Dobrna
Srečanje
vodnogospodarskih inšpektorjev
Sredi prejšnjega tedna je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora pripravil v Dobrni posvet vodnogospodarskih inšpektorjev Slovenije. Na delovnem sestanku so udeleženci namenili osrednjo pozornost problematiki s področja onesnaževanja voda v našem življenjskem okolju.
Področje vodne skupnosti Savinja—Stola je na srečanju predstavil Bela Bukvič, z velikim zanimanjem pa so udeleženci nato prisluhnili še direktorju delovne organizacije Nivo Celje, ki je spregovoril o vzdrževanju, urejanju in ohranjanju vodnega režima. Pri tem je opozoril na nevarnost onesnaževanja naše podtalnice, ki je vir pitne vode. Onesnaževanje z gnojili (nenačrtovano) povzroča njeno kontaminacijo in ponekod je Savinja že čistejša od podtalnice.
Med drugim so na tem delovnem posvetu spregovorili tudi o reki Paki. Ta sodi v prvi do drugi kakovostni razred. Za mestom jo močno onesnažijo komunalne odplake. Prečrpana in agresivna voda se iz šoštanjskih termoelektrarn vrača v jezero s pH12. Velik potrošnik vode iz Pake je Gorenje, ki sicer svoje odplake nevtralizira in razstruplja, vendar zaradi pomanjkanja tehnološke vode koristi še dragocenih 80 sek. I pitne vode, čeprav bi z dodatnimi posegi lahko ta delovna organizacija koristila vodo iz reke Pa-ke.
V Šoštanju se ostali industriji pridruži še močni onesnaževalec Pake šoštanjska tovarna usnja, ki ima v lagunah urejeno le grobo odsevanje. Ostale odplake pa od tu dalje pritečejo v Pako. Šele izgradnja čistilne naprave jo bo lahko uvrstila v IV. kakovostni razred.
Zadnji dan srečanja so si vodnogospodarski inšpektorji skupaj z gostitelji ogledali stare, novejša in nove sisteme čiščenja odplakv Cinkarni ter deponije v Bukovžlaku.
»Čuvarji naših voda« kot so pogosto imenovali udeležence delovnega srečanja v Dobrni, so se razšli z deljenimi mnenji, vendar enotni, da so bolje osveščeni za varovanje naših voda in pri odpravljanju storjenih napak v preteklosti.	Amalija Tramer
Dopolnitev vesti
Ko smo v prejšnji številki Našega časa pisali o nagrajenih inovacijah občine Velenje, je pri inovaciji Ranžirni vlak delovne organizacije ESO izpadlo dvoje imen so-avtorjev, zato napako, ki ji nismo botrovali mi, popravljamo, pri inovaciji sta sodelovala še Rado-van Finka in Iztok Hrastel.
V Knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika so na priložnostni slovesnosti, v kateri je zapel zbor Centra srednjih šol, podelili letošnja priznanja in nagrade inovatorjem.
Razstavo si je ogledalo precej ljudi.
(Fotografije: Bogdan Mugerle)
Drugi seminar o kakovosti
Delovna organizacija Gorenje Raziskave in razvoj v sodelovanju s Savinjsko-Šaleško gospodarsko zbornico pripravlja drugi seminar o kakovosti, ki ga tokrat namenjajo merjenju in preizkušanju aparatov za široko potrošnjo. Seminar, ki je nastal kot strokovna, spremljajoča prireditev ob hišnem sejmu Gorenja, bo potekal v ponedeljek, 24. oktobra, v dvorani Skupščine občine Velenje.
Glavni cilj tega seminarja je znanje in izkušnje mnogih uglednih strokovnjakov in priznanih znanstvenih institucij čim hitreje prenesti v življenje in tako omogočiti še kakovostnejše raziskovalno delo in proizvodnjo aparatov. Ali drugače povedano, povedano z besedami Boža Lednika s Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice — gre za neposreden prenos znanj in izkušenj, strokovno-vsebinskih, metodoloških in praktičnih rešitev in s tem za medsebojno podporo pri odstri-njanju zavese neznanja.
K temu bodo prispevali mnogi, ki so referate za seminar že pripravili in prijavili.	(mkpj
Gorenje Glin — Predlog za enovito DO
Zbori delavcev Gorenja Glin, Lesne industrije Nazarje, so v začetku oktobra obravnavali predlog za novo samoupravno organiziranost delovne organizacije. Gorenje Glin sestavljajo zdaj 4 tozdi in DSSS, predlagano pa je, da naj bi bil v prihodnje enovita delovna organizacija. Zbori delavcev so že obravnavali statut enovite delovne organizacije, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v enoviti delovni organizaciji in samoupravnega sporazuma o organiziranju tozdov, združenih v Gorenju Glin.
O predlagani spremembi v samoupravni organiziranosti bodo delavci Gorenja Glin odločali na referendumu, ki bo II. novembra. Takrat bodo sprejemali vse potrebne akte, volili pa bodo delegate v organe upravljanja enovite delovne organizacije.	(an)
Koordinacijski svet ZSM Gorenja
V	Titovem Velenju so se II. oktobra sešli predstavniki organizacij ZSMS iz Gorenjevih delovnih organizacij, da bi skupaj s člani predsedstva Koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje določili program aktivnosti za delo v naslednjem letu. Pri tem so menili, da bo težišče njihovega dela oblikovanje in uresničevanje razvojnih in programskih usmeritev tega poslovnega sistema.
Sicer bodo na posebnem dvodnevnem seminarju spregovorili o problematiki v Gorenju, pripravili bodo posebno okroglo mizo o kadrovski politiki in izobraževanju. Govorili pa bodo še o delu RK SZDL in o delu ZK ZSMJ. V program dela so, podobno kot že vsa zadnja leta, vključili tudi organizacijo »Odprtih vrat Gorenja« ob prazniku mladosti ter tradicionalnega srečanja mladih delavcev Gorenja. Na seji je bilo, med drugim, predlagano, da naj bi mladi Gorenja razmislili o organizaciji tabora mladih delavcev, v okviru katerega bi organizirali različne aktivnosti mladih delavcev tega poslovnega sistema.	(an)
Seminar o planiranju investicijskih projektov
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje je pripravila prejšnji teden na Dobrni tridnevni seminar o planiranju investicijskih projektov. Na seminarju, ki so se ga udeležili vodstveni in strokovni delavci za razvoj in planiranje investicijskih projektov iz Gorenjevih delovnih organizacij, so govorili o osnovah razvojne in investicijske politike delovnih organizacij ter o koncepciji politike investicijskih projektov.
Udeležencem seminarja so spregovorili strokovnjaki Ekonomskega instituta Zagreb, ki so bili nosilci izdelave skupne metodologije za ocenjevanje družbene in ekonomske upravičenosti investicij ter učinkovitosti investiranja v SFR Jugoslaviji. Na seminarju je bil predstavljen tudi program RIP (Rentabilnost investicijskih projektov), ki ga uporabljajo v Gorenju.
S tridnevnim seminarjem o planiranju investicijskih projektov so želeli v Gorenju kar najbolj poenotiti pristop k programiranju in izvajanju naložb, poseben poudarek pri tem pa so dali interdisciplinarnosti in pravočasnemu vključevanju vseh funkcij (trženje, razvoj, finance, tehnologija).
Udeleženci seminarja pa so poslušali še predavanje o razvoju delovnih organizacij v pogojih sodobnega tehnološko tehničnega napredka.	(an)
Obiski v Gorenju
Udeleženci mednarodnega seminarja
Danes, 20. oktobra, se bodo v Gorenjevih delovnih organizacijah * Nazarjah, Gorenju in Titovem Velenju mudili udeleženci Mednarodnega seminarja, ki ga pripravljata Mednarodni center in Institut za ekonomski razvoj pri Svetovni banki.
Goste bodo pozdravili v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, kjer si bodo ogledali tudi proizvodnjo, zatem pa bodo obiskali še tovarno keramičnih ploščic. V Gorenju v Titovem Velenju se bodo seznanili s poslovnim sistemom Gorenje in z njegovo poslovno filozofijo, pri čemer bo dan poseben poudarek izvozni strategiji in prestrukturiranju.
Pozneje si bodo udeleženci Mednarodnega seminarja ogledali še Gorenjevo razstavo dosežkov in razvojnih hotenj v velenjski Rdeči dvorani.
(N. K.)
Predstavnika sindikata Norveške
V	torek, 11. oktobra, sta obiskala Gorenje predsednik in sekretar sindikata kovinarjev Norveške, John Stewe in Arne Sanden Knut. S predstavniki Konference ZSS Gorenje sta se pogovarjala o sindikalnem delu, po ogledu proizvodnje pa sta pohvalila organiziranost proizvodnje in prizadevanja za kakovostno delo.
100 trgovcev iz Avstrije
V	petek, 14. oktobra, se je mudilo na obisku v Gorenju v Titovem Velenju 100 trgovcev iz sosednje Avstrije, ki že vrsto let z uspehom prodajajo Gorenjeve gospodinjske aparate. Vodstvo poslovne enote Gorenje Dunaj je želelo pokazati trgovcem tovarne, kjer delajo gospodinjske aparate, ki jih prodajajo, in jih seznaniti z novostmi, ki bodo prišle s tekočih trakov v naslednjih mesecih.
Vodstvo Zveznega zavoda za standardizacijo
V	četrtek. 20. oktobra, bodo obiskali Gorenje vodilni delavci Zveznega zavoda za standardizacijo, člani izvršnega odbora Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja, člani koordinacijskega odbora za standardizacijo s področja elektrotehnike in predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Gostitelji jim bodo najprej predstavili Gorenje in organiziranost funkcije standardizacije v tem poslovnem sistemu, zatem pa bodo govorili o uvajanju novega zakona o standardizaciji, novi usmeritvi naše standardizacije in aktivnostih na področju standardizacije za odpravljanje ovir za nastop na Evropskem trgu po letu 1992.
(an)

20. oktobra 1988
* titovo velenje
ODMEVI, PISMA BRALCEV
nas cas * stran 5
Rešitelj ali mučitelj golobov?
Mnenje strokovne službe sis gospodarskih dejavnosti na članek:
»Delegat, kaj pa je tebe treba bilo?«
Skupščina komunalne skupnosti je dne 31. 5. 1988 po ustrezu-nem postopku obravnave tako osnutka kot predloga, sprejela pravilnik o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz vroče-vodnega omrežja občine Velenje, ki se po sklepu skuščine uporablja od 1.9. 1988.
Z vsebino 62. člena navedenega pravilnika je skupščina pooblastila odbor za planiranje in ekonomsko politiko komunalne skupnosti, za verifikacijo in potrditev elementov cene toplotne oskrbe.
Na podlagi navedenega pooblastila in odredbe izvršnega sveta, ki od 9. 9. 1988 dovoljuje povišanje toplotne oskrbe do 90 %, ter zaradi povečanja cene energije TEŠ, je odbor sprejel, sklep o 66%-nem povišanju poprečne cene toplotne energije z 9. 9. 1988.
Cena energije TEŠ se je namreč z 1. 8. 1988 povečala za
Odmevi
Kdo zavaja
Kar trije članki v pretekli številki NAŠEGA ČASA so me ob prebiranju močno pogreli: »Delegat, kaj pa je tebe treba bilo? Pred objavo seznama neplačanih stanarin. So prijavljeni?« Vsi trije članki so odraz resne krize tako moralne kot politične v našem življenju. Krize ni v sistemu. Krivca za storjene nepravilnosti to pot ne bi čakali med našimi občani in delegati, temveč poglejmo raje kaj počno birokrati.
Spoštovana novinarka Milena Krstič-Planinc naj ti odgovorim na prvo vprašanje. Ali smo podražili komunalne storitve? Seznanila si nas s izvedenim postopkom in iz njega je razvidno, da je komunalne storitve podražil odbor. Če je temu res tako, je tokratna podražitev zopet nezakonito sprejeta. (Ponovilo se je isto kot v lanskem letu). Samoupravni sporazum o ustanovitvi
V številki tednika Naš čas, ki je izšla 13. 10. 1988, smo lahko v rubriki Odmevi prebrali članek »Obnova atletskega stadiona«. Avtor članka M. J. uvodoma ugotavlja, da bo verjetno deležen tudi kritike, češ da ne pozna dovolj stvari, pa bo vendar povedal svoje mnenje in to kar direktno v časopisu, da bo sodba o tem njegovem mnenju čim širša in kar najbolj odmevna. Predvsem zato smo tudi mi, ki mu odgovarjamo, prisiljeni ubrati isto pot in povedati svoje mnenje o vsej stvari tudi direktno v časopis. Tako bodo bralci lahko slišali obe plati zvona in si vsak zase ustvaril svojo sodbo.
Menim, da pisec članka pozna razmere dokaj dobro, vendar bi
Naveza enakopravnih partnerjev — ne ekonomsko podrejenih . . .
Dolžnost mi je, da pogledam resnici v obraz in da to povem javno — vam bralcem Našega časa, ki ste v rubriki Savinjsko šaleška naveza, dne 13.10. 1988 prebrali navedeni zapis pod naslovom ZIMSKA NEENOTNOST!
Prav je, da tudi vi spoznate drugo plat zvona.
Pobudniki za skupno karto (enako kot pred 4 leti za Golte— Kope) smo bili mi. Saj so naši obiskovalci v naključni ustni anketi tako v Celju kot v Titovem Velenju izrazili to željo.
Štiri leta skupne karte Golte— Kope daje tudi nekatere izkušnje obem Merxovim centrom, predvsem pa prebivalci Titovega Velenja, ki se vse bolj ozirajo na Golte. Sezonske karte so tudi kvalitetna ponudba, čeprav je v današnjih dneh vse bolj odločujoči ekonomski vidik posameznikov.
Da bomo lažje razumeli zaključek tega sestavka bi opozoril
10.170 din, kar predstavlja za široko potrošnjo 73 %, za industrijo pa 30 %, kar je v ceni, sprejeti na odboru, tudi zajeto oziroma doseženo.
Torej je sklep odbora pravno-veljavno sprejet in je zakonito uporaben (ter se uporablja) od 9. 9. 1988 dalje.
Skupščina komunalne skupnosti občine Velenje je imela sejo obeh svojih zborov dne 29. 9. 1988 in je poleg ostalega obravnavala tudi predloge povišanja cen komunalnih storitev in dobrin, ki naj bi se povišale s I. 10. 1988 in 1. 11. 1988 — po sprejemu ustrezne odredbe izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
Delegatom zbora uporabnikov je pred odločanjem o predlaganem dvigu cen komunalnih storitev posredovan tudi element na odboru že povišane cene. To je bilo zgolj z namenom poudariti
delegate?
komunalne skupnosti občine Velenje ne pooblašča skupnih organov skupščine (odborov), da bi lahko odločali v imenu skupščine. To stališče je tudi stališče Družbenega pravobranilca samoupravljanja. Veljavni predpisi določajo, da lahko o podražitvah komunalnih storitev odloča skupščina komunalne skupnosti ali izvršni svet občine. Očitno je bilo tudi to pot z odločanjem v komunalni skupščini nekaj zelo hudo narobe. Morda bodo nekoga poklicali na odgovornost ali pa tudi ne, saj si je le-ta prizadeval, da so podražitve kljub vsemu bile sprejete in si je ponovno zaslužil zaupanje.
Kaj počno tisti, ki so dolžni stanarino izterjati? Veš kaj — iščejo napake tistih, ki so si več let prizadevali, da bi na tem področju naredili red.
In sedaj k stvari. Ne želim da-
mu še kakšne dodatne informacije lahko koristile pri sestavljanju mnenja o obnovitvi objekta. Najprej moramo povedati, da ne gre za obnovitev »atletskega stadiona«, temveč za obnovo »mestnega stadiona«, na katerem so, kot je povsod na svetu v navadi, tudi atletske naprave. In če izhajamo iz tega, potem vemo, da ta stadion ni namenjen samo atletom, ampak vsem prebivalcem velenjske občine, ki želijo njegovo namembnost uporabljati (vrtci, šole, rekreacija, delovne organizacije, športna društva ...). Torej, objekt je glede na namembnost verjetno potreben vsakemu razvitemu urbanemu okolju in je vsekakor na listi športnih in infra-strukturnih objektov na vrhu.
na nekaj številk predprodaje v zimi 1987/88:
—	skupno je bilo prodanih 3445 smučarskih sezonskih in letnih vozovnic (od tega 80 % sezonskih, zato letos ukinjamo tudi letno karto);
—	po občinah pa je razmerje naslednje:
-	Titovo Velenje	50,2 %
-	Mozirje	28,6 %
-	Žalec	13,2%
-	Celje	8,0 % skupaj Titovo Velenje in Mozirje 78,8 % vseh prodanih vozovnic.
(Zanimivo bi bilo izvedeti kakšno je to stanje na Rogli.)
Vse to nas je vodilo k naslednjemu razmišljanju:
—	oddaljenost Celja je skoraj enaka na Roglo ali na Golte, vsaka od teh poti ima prigovore za in proti (pa to prepustimo obiskovalcem — uporabnikom). Ljudje se pač odločajo glede na ponudbo, svoje sposobnosti, interese in navezanost.
—	Titovo Velenje in Žalec sta Goltem skoraj enako blizu, da o Mozirju ne govorim.
tudi ta element strukture predlagane nove cene komunalnih storitev, ki naj bi na seji bila sprejeta.
Torej dejstvo, da se je ta element pred odločanjem delegatom podal, nikakor ne pomeni revizijo že pravnoveljavno sprejetega in uporabljenega sklepa odbora, saj o tem ni bilo vprašanj niti kakršnekoli razprave v skupščini.
Skupščina se je suvereno in zavestno odločila za pooblastila odboru (z 43 glasovi »ZA« od 44 prisotnih) ter bi se po enakem načinu prav gotovo odločala za preklic oziroma odvzem danega pooblastila v primeru, da bi ugotavljala in ugotovila, daje to potrebno.
Tako pa negativno stališče skupščine do predlaganih povišanj cen s 1. K). 1988 in s I. II. 1988 nikakor ne razveljavi tudi
jati potuhe neplačnikom, njim jo že daje v danih razmerah visoka inflacija. Želim povedati, da smo že pred leti s spremembo zakona o stanovanjskem gospodarstvu dosegli, da ugovor na izdano odločbo o neplačani stanarini ne zadrži izvršbe. Pred leti smo krivdo za prevelik obseg neplačni-kov iskali celo pri sodišču, čeprav je le-to vse nesporne terjatve zelo hitro rešilo. S spremembo zakona, ki sem jo malo prej omenila, pa se sedaj skoraj ves postopek izterjave izvede v strokovni službi stanovanjske skupnosti — razen izvršb, ki jih rešuje sodišče. DSSS SIS gos. dejavnosti občine Velenje je že pred leti ves postopek speljala z avtomatsko obdelavo podatkov, vse z namenom, da se izvede učinkovita in hitra izterjava. Pred uvedbo ukrepov družbenega varstva v tej delovni skupnosti se je cca 60% vseh opravil in nalog te delovne
stadiona
Razširitev atletskih stez iz šest na osem, pa si nismo izmislili sami, ampak nam takšne stadione predpisujejo atletska pravila, ki so se od takrat, ko smo gradili obstoječi stadion pa do danes, menjala v smislu napredka. Predvsem pa moramo poudariti, da ne gre za rušitev »tribun« na stadionu, temveč samo za prestavitev notranje ograje na severni strani stadiona. Torej ni želja Atletskih delavcev po osmih stezah pogojena z ambicijami po organizaciji velikih in dragih tekmovanj, temveč z namenom organizirati privlačna domača tekmovanja v skladu z razpisi Atletskih zvez Slovenije in Jugoslavije. Vedeti moramo, da je že za organizacijo slovenskega prvenstva po-
ln če je 78,8 % vseh zainteresiranih uporabnikov iz občin Velenje in Mozirje, potem je odločitev naše zahteve po delitvi prihodka 50 : 50 povsem opravičena.
Na ta predlog je RTC Unior Rogla dal naslednje predloge: 70 : 30 in 60 : 40 v korist Rogle, na kar pa mi nismo pristali, ker hočemo biti naveza ekonomsko enakopravnih partnerjev. Tudi ustna anketa naših obiskovalcev je že predhodno potrdila naša stališča.
Razgovori so bili v juliju, nato avgustu in septembru. Ker pač nismo prišli skupaj, RTC Rogla ni pristala tudi ne na 55:45, zato smo se razšli v tem smislu, da ni skupne karte letos. Za prihodnje leto bomo z razgovori nadaljevali, izdelali bomo pismeno anketo med našimi obiskovalci, tak predlog smo dali tudi Rogli.
Naša odločitev in tudi Roglina je bila: da je vrednost karte 300.000.— din v enem obroku do 15.10. 1988. Sedaj pa smo vsak zase storili tako, da je bila ta kar-
že realiziranega sklepa odbora za planiranje in ekonomsko politiko, ki je stopil v veljavo, kot je že omenjeno, dne 9. 9. 1988.
Dejstvo je, da je v težavnih in zelo zaostrenih pogojih gospodarjenja vsako povišanje cen na samoupravni način silno težko objektivno izvedljivo, kar še zlasti velja za komunalno sfero, kjer je 9 obravnavanih področij, od katerih vsako posebej terja ustrezen pristop tako k analizi kot sprejemu potrebnih ukrepov.
Ne moremo zato biti začudeni nad tako različnimi stališči delegatov, pa tudi tistimi, ki so o stališču v zadregi.
Delati pa moramo tako, da odpravimo nejasnosti, kar si strokovna služba SIS še naprej prizadevala.
DSSS SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE
skupnosti izvajalo za potrebe stanovalcev in skupnosti stanovalcev. Zat'o bi priporočila delegatom, da naj pred objavo dolžnikov preverijo, kako se izvaja in-kaso in izterjava stanarine.
Kajti če bi izterjava bila ažurna, bi si dolžniki kaj hitro preračunali, da se jim zamujanje pri plačilih ne izplača. (Zamudne obresti, stroški izterjave in ostale nevšečnosti.)
Še nekaj naj povem o nesrečni objavi seznama dolžnikov.
Pred leti si je tak način izterjave privoščila v imenu SSS DO »VEKOS«. Vendar se kasneje z ničemer ni dalo potolažiti nedolžnih občanov, ki so bili in so še danes po tolikih letih prepuščeni neupravičenim sodbam v svojem okolju. Hkrati pa bi objava seznama pomenila samo po-tuho za nadaljnje ne delo zadolženih strokovnih služb.
Vsa ta našteta dejstva in okoliščine nam dajo vedeti, da očitno tudi za našo okolje velja pravilo: »Važen je cilj in ne sredstva s katerimi pridemo do tega cilja.«
—ak-
trebno imeti osem tekaških stez.
Zavedamo se, da bi atletske prireditve na stadionu bistveno pripomogle k popularizaciji atletike med občani Velenja, kar bi imelo pozitiven odraz tudi na delo kluba.
O tem ali kaže v Velenju razvijati samo kros, kajti po mnenju avtorja, imamo za to vse pogoje, ne bi želel razpravljati. Povabil bi ga na stadion, da skupno z našimi trenerji — strokovnjaki ugotovi ali je za vrhunskega tekača krosa dovolj samo steza okoli jezera in ali je smotrno oziroma prav, da v celotni paleti atletskih disciplin gojimo samo eno?
Na koncu naj povem, da ne želimo na dolgo in široko pole-
ta na vsakem centru po 150.000,— din. Menim, da je to edini pristop, da obiskovalci ne bodo trpeli naše »neenotnosti«, smučali pa na obeh centrih. In to je odgovor na navezo enakopravnih partnerjev, čeprav se v celoti strinjam, da to ni v smislu slogana TURIZEM NAS BOGATI!
Ne nameravam polemizirati z mislimi, ki so povzete iz naključnih razgovorov (gostilniško, za-plotno); če pa niso, potem je pa prav, da se odkrito pove, kdo seje take misli in komu naj služijo? Obiskovalcem vsaj ne, pa tudi nam ne!
Presodite sami, pridite k nam in ocenite nas. Naš cilj za sezono 1988/89 je: konkurenčni smo lahko v najširši gostinsko turistični ponudbi, kamor sodi vse tisto zaradi česar vsako leto obišče Golte vedno več obiskovalcev, ki se tudi zadovoljni vračajo v Dolino.
Menim, da tudi na tem področju delamo napako sedanjih dni: prepričujemo tiste, ki so že
Stanujem na vrhu stanovanjskega bioka od koder imam lep razgled, žal pa zadnje čase tudi vse grozljivejšega. Teraso, ki se razprostira pred mojim stanovanjem, vsak dan preletavajo mestni golobi. Lahko rečem, da so postali že moji vsakodnevni gostje, ki jim dajem tudi hrano, obenem pa jih opazujem.
Vse pogosteje pa z grozo ugotavljam, da je med njimi vse več pohabljenih. Okoli nog imajo zavite različne niti, vrvice, najpogostejši pa je »laks«. Ta se jim zajeda do kosti, noge jim začno gniti, vse to pa traja tako dolgo, da kremplji ne odgnijejo in odpadejo.
12. junija letos smo lovci v Stropelovi jami dokončevali visoko prežo. Ko sem popoldan prišel domov, so me na okenski polici čakali golobi. Natrosil sem jim zrnja, obenem pa ponovno opazil, da je med zdravimi golobi tudi pohabljen golob, ki mu je iz noge še curljal gnoj! Previdno sem ga prijel, ta pa je verjetno v strahu izpustil dve peresi Rešil sem ga muk! Težko je reči, koliko časa je minilo, odkar je živel s to zanko!
Včasih se prav rad vprašam, kakšen je prvi vtis človeka, ki pride z namenom, ali pa se kar mimogrede ustavi v našem mestu. Kakor se mi zdi, pa ne samo zato, ker sem Velenjčan, temveč sem to večkrat slišal tudi od drugih, je Titovo Velenje zelo simpatično in sila zanimivo mesto. No resnica je tudi ta, da takšno mišljenje verjetno bolj prevladuje pri tistih mimoidočih. Namreč, tisti, ki ostane v Titovem Velenju, ima časa za njegov ogled na pretek. Denimo, da je velenjski grad ena najbolj, če ne kar najbolj mikavna turistična točka zgodovinske vrednosti, ki bi si jo vsak turist želel ogledati. V muzeju je bogato prikazana zgodovina Velenja, zasledimo dela odličnih umetnikov, improviziran je celo mali rudnik, pa še mastodontove kosti imamo. Konec koncev, kaj pa našemu gradu sploh manjka? O, pač! Simpatična krčma, kjer bi se lahko vsak obiskovalec okrepčal s pivcem ali oro, ali pa s kakšno tradicionalno slovensko (velenjsko) jedjo, če že ne kar s pleskavico. Pa saj to vendar imajo na Velenjskem gradu. No, če že ni ravno
mizirati v sredstvih javnega obveščanja in pri tem izgubljati moči, ki jih potrebujemo za vsakdanje delo na stadionu. Menimo, da je pristop k obnovi stadiona potrebno oceniti realno iz vseh vidikov, na ravni stroke, v okviru družbenopolitičnih asociacij, katerih naloga so takšne odločitve.
Še to: Tudi s parno lokomotivo bi se pripeljali v Celje — toda, žal. ne vozi več!
Da ne bo ugibanja o avtorju tega sestavka
za Atletski klub Velenje Martin Štajner.
prepričani; namesto da bi prepričali tiste, ki bi jih morali, da bi bili učinkovitejši vsi skupaj!
Nova DVOSEDEŽNICA SMREKOVEC (hotel - vrh Starih stanov), ki jo gradimo in bo predana svojemu namenu ob zaključku leta 1988 kot skupen napor in prispevek k 20-letnici RTC Golte in Smučarskega kluba Velenje. S tem se bo povečala kapaciteta na Golteh za 1200 oseb na uro, naša ponudba pa bo dobila tisto popestritev, na katero so obiskovalci čakali že vrsto let.
Tudi predprodaja teče po ustaljenem redu in bo zaključena do 30. 11. 1988. Po prvih ocenah je stanje približno za 20 % slabše od predhodnega leta, na kar vpliva kupna moč obiskovalcev.
Sodelovanje z Roglo je dobro, vsaj z naše strani, saj smo že pred leti, ko ni bilo pri nas dovolj snega, vozili na Kope in Roglo; lani pa je bilo to obratno in vedno smo našli skupen jezik v dobro vseh.
Ne vem kaj želijo avtorji takih in podobnih člankov?
Če je bil namen, da nas zbližate hitreje, da nas ekonomsko pre-
Prijetje goloba je videl sosed lbro Bajektarevič in me prijavil. Čez nekaj trenutkov(!) sta prišla na kraj ulova predsednik hišnega sveta Tomšičeve 12—14—16, tovariš Slavko Volf in Gašper Br-glez.
Hišni svet je zoper mene napisal prijavo o nespoštovanju hišnega reda. Lovskemu društvu Škale pa so poslali prijavo v kateri tožijo, da sem golobu odrezal rep.
Lovec sem že deseto leto, ljubezen do živali in lovska etika pa mi branita, da bi na mučenje živali sploh pomislil, kaj šele, da bi jih mučil.
Kot ljubitelja živali me tokratna neresnična trditev prizadene in osebno žali. Hišni svet na Tomšičevi 12—14—16 v Titovem Velenju je v meni, rešitelju trpečih golobov, spoznal »mučite-Ija«.
Predlagam, da odstopi predsednik hišnega sveta tovariš Slavko Volf, mesto pa prepusti bolj humani in razgledani osebi.
Jože Borovnik Tomšičeva 14 Titovo Velenje član LD Škale
tradicionalne jedi, mislim, da imajo jedilnik vseeno bogat. . . Odprem vrata, vstopim. Tako kot sem jih odprl, sem jih tudi zaprl. V hipu sem se zamislil nad vladajočo atmosfero in še tisti trenutek sem jo ucvrl po lepo urejeni potki v dolino. Če sem to storil jaz, Velenjčan, ki bi nemara lahko bil takšne atmosfere tudi navajen, se zaskrbljeno sprašujem, kaj bi storil nekdo drug, ki mu na sončni strani Alp ponujamo bogato turistično ponudbo, saj turizem smo ljudje. Toda ob tejle krčmi, ki si jo velenjski grad bržčas zasluži, se lahko resnično vsak Velenjčan odkrito vpraša, smo turizem res ljudje!? Prizadevamo si in po vseh močeh poskušamo ohraniti staroslovensko tradicijo, predvsem pa še tisti kanček kulture, ki je tako neznaten, a v pričakovanju, da boš naletel na okolje v starem pristnem slovenskem (velenjskem) duhu, sem, ko sem vstopil, zaslišal namesto »Oj Triglav moj dom«, tisto od Halila Muslimoviča ali Šerifa Konjeviča li nekaj podobnega, »Zbog tebe sam vino pio«. Seveda so lipe v tej krčmi tako ali tako sila redka stvar, da so med prevladujočimi jugoslovanskimi »tvrdimi« hrasti skoraj neopazne. »Ovi predivni« hrasti so bili posajeni na klopce opisane krčme in ob tisti »ja sam taj za kim cure lude« so kar vzklikali od veselja in od blaženosti. No, bolj dvomim, da so bili »tvr-di« hrasti v takšni fazi »zbog najlijepše muzike«. Oni potrebujejo predvsem svetlobo za svojo rast, razvoj in razmnoževanje. Ne vem, če jo je bilo ravno zadosti, toda s svojimi »hard core« žarki ali po velenjsko trdo erotičnimi, ki so »žarčili« iz prijetnega zaslona, so »tvrdi« hrasti dobili gotovo lepo dozo.
Sprašujem se koliko lip ovene že takole, ko samo pokuka v grajsko krčmo. Turizem sigurno nismo ljudje na oblačni strani Balkana.
Borut Petrič
pričate, potem ste ravnali prav ali zelo kasno. Menim, da našo slovensko razdrobljenost in učinkovitost lahko reši samo sprememba mišljenja: Slovenija moja dežela, Turizem smo ljudje, Turizem nas bogati;
vse to pa zahteva poleg velikih materialnih sredstev, tudi spremembo mišljenja, lojalno konkurenco, ki jo vidim samo v boljši ponudbi, v srčni kulturi naših de-iavcev in obiskovalcev, domačnosti, urejenih smučiščih, vseh oblikah izvenpenzionske ponudbe, več reda, urejenosti in čistoče k čemur pa veliko lahko pripo-merete vi obiskovalci... skupaj z nami!
V tem znamenju vabim vse interesente na obisk na Golte in nasvidenje v zimi 1988/89.
Prepričajte se in še boste prišli!
Vas iskreno pozdravlja
Jože MELANŠEK, direktor
MERX - DO RTC GOLTE MOZIRJE
Obnova atletskega
Zimska neenotnost iz oči v oči...
Turizem in kultura
6. stran * fiaS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje ★ 20. oktobra 1988
Mladi na Centru srednjih šol v Titovem Velenju
Precej organizacijskih novosti
Prednostna naloga skoraj 2000 učencev na Centru srednjih šol v Titovem Velenju je gotovo pridobivanje znanja bodisi za nadaljnji študij ali za čim uspešnejše opravljanje nalog na bodočem delovnem mestu. Ob tem pa ni nič manj zanemarljivo njihovo delo še na drugih področjih.
Delo mladih na Centru usmerja koordinacijski svet mladinske organizacije. Po besedah njegovega predsednika Matjaža Čer-novška. so osnovne organizacije ZSMS, v posameznih usmeritvah dokaj dobro organizirane in temu primerno je tudi njihovo delo.
Vsebinske naloge, s katerimi so se v preteklem šolskem letu precej ubadali, so bile vključevanje v izboljšanje učno-vzgojnih programov. V zadnjem času pa jim je uspelo tudi to, da lahko učenci kritično ocenjujejo delo učiteljev.« V minulem šolskem letu smo odigrali pomembno vlogo v nekaterih akcijah družbenopolitičnih organizacij in vodstva šole zlasti pri reorganizaciji na samem Centru. Naš delež pri izvedbi nove organiziranosti, pri oblikovanju pravilnikov in statuta šole je bil precejšen. »Ob vsebinskih nalogah pa moramo omeniti še aktivnosti mladih Centra v raznih društvih, klubih po raznih krajevnih skupnostih.
Dokaj zahtevnim in obsežnim nalogam so člani osnovnih organizacij ZSMS pripisali še nekatere organizacijske. Ena takšnih je srečanje dijakov pobratenega srednješolskega centra iz Vrnjač-ke Banje, pa organizacija matu-
rantskih plesov, . . »Ob površnem pregledu dela mladih na Centru, bi lahko nekateri ocenili, da to ni takšno kot bi moralo biti. Temu ni tako. Ko so v programu večje akcije, se združimo in jih tudi uspešno izpeljemo.«
Vprašanja mladih na področju vzgoje in izobraževanja so seveda povsem drugačna od težav
Matjaž Černovšek: »Začrtanih nalog nam ne bo težko uresničiti, saj zelo dobro sodelujemo z vodstvom šole.«
njihovih vrstnikov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Med vsemi prednjačijo dvo-izmenski pouk in vožnja v šolo ter nazaj domov. Po besedah sogovornika vse preveč šepa sodelovanje in povezovanje z občinsko konferenco ZSMS. »Ne trdim, da je slabo ali da ga sploh
ni. Vendar mislim, da bi lahko pri marsikateri akciji združili moči ter nalogo resnično dobro izpeljali. »Eden od problemov, ki se v leče že vrsto let, je družabnost in povezanost med učenci različnih usmeritev. Vsa dosedanja prizadevanja na tem področju so hila zelo skromna oziroma neuspešna. Žal, bo prav to ostala ena od težje rešljivih obveznosti tudi v prihodnje.
Šolsko leto seje šele dobro začelo, pred člani osnovnih organizacij ZSMS na centru pa so ob nekaterih stalnih organizacijskih in vsebinskih nalogah še nove. Ob koncu lanskega šolskega leta izvedena reorganizacija je prinesla novosti pri povezovanju osnovnih mladinskih organizacij.
Tako bodo sedaj mladi v posameznih usmeritvah vključeni v aktive, ti pa v osnovno organizacijo ZSMS. Aktive so ponekod že osnovali, drugje naj bi jih do konca tega meseca. K sodelovanju pa nameravajo letos pritegniti tudi mlade v domu učencev ter kaj več narediti še pri družabnosti in povezovanju med učenci. »Prepričan sem, da nam pestrega in zahtevnega delovnega programa ne bo težko uresničiti, saj z vodstvom šole tesno sodelujemo. To nam ne stoji ob strani, ampak poskuša pomagati po svojih mo-^čeh, kar je za delovanje mladinske organizacije na področju vzgoje in izobraževanja zelo pomembno,« Je končal pogovor predsednik koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS na Centru srednjih šol v Titovem Velenju Matjaž Černovšek.
Šaleški študentski klub
»Ponovno želimo uveljaviti ime kluba«
Po tri, štiri letnem zatišju so bili z lansko oktobrsko programsko-volilno sejo pravzaprav postavljeni novi temelji delovanja Šaleškega študentskega kluba.
»Za začetek je bila naša naloga ponovna uveljavitev imena Šaleškega študentskega kluba kot ga je ta nekoč že imel,« pravi njegov predsednik Dragan Martinšek in nadaljuje: »Pri snovanju delovnega programa smo bili zelo previdni. Vanj smo zapisali le že utečene in tradicionalne akcije kot je organizacija akademskega plesa, klasična študentska srečanja, brucovanje, pu-stovanje in športne ter kulturne dejavnosti. Na nekaterih področjih smo bili bolj, na drugih manj uspešni. Če drugega ne, smo dosegli množičnost. Novoletnega plesa se je udeležilo več kot 300 študentov, kar ni malo glede na to, da se štiri leta prej ni ničesar
SREČANJE
Kaj in kako pisati o človeku, ki ga poznajo generacije otrok in njihovih staršev? Kako pisati o človeku, ki mu gredo besede tako težko z jezika, kadar mora spregovoriti o svojem deležu pri razvijanju te ali one dejavnosti, češ: »Spet bodo imeli kopico pripomb in govorili, da samo hvalisam.«
Majda Gaberšek je ravnateljica velenjske vzgojnovarstve-ne ustanove vse od leta 1961 dalje. En sam vrtec s petimi oddelki in 100 otroki je bil takrat vključen v organizirano varstvo v mladem rudarskem mestu. Danes pa ima ta ustanova 69 predšolskih oddelkov dnevnega varstva, 9 oddelkov priprave otrok na šolo zunaj dnevnega varstva, 20 družinskih varstev, 11 oddelkov cicibanovih uric — skupaj 1800 otrok in 208 zaposlenih. Velenjski zavod je največja tovrstna ustanova v Sloveniji, z največ-otroki pod eno streho in z najmanj režijskimi delavci. Takole pravi
Dragan Martinšek: »Nismo imeli vzornikov, po katerih bi se lahko zgledovali.«
dogajalo.« Ali so bile akcije kakovostno pripravljene, zaenkrat ne ocenjujejo, saj niso imeli vzornikov, po katerih bi se zgledovali.
Osrednjo pozornost so v letu ponovnega delovanja šaleški štu-
denti namenili sami sebi. Konec tega meseca pa je pred njimi nova programsko-volilna seja kluba, na kateri bodo med drugim spregovorili o nalogah v prihodnje. Po besedah sogovornika so v minulem letu načrtno zanemarjali tako imenovano >politično< delo. -
Želeli so si pač nabrati izkušenj, se seznaniti z vodstvom naše družbenopolitične skupnosti, da bi se sedaj lažje vključevali v življenje in delo naše občine. Za kakšne večje akcije je potrebna množičnost. V njihove vrste je v tem šolskem letu stopila nova generacija mladih in te želijo vkl jučiti v dosledno uresničevanje začrtanih smernic. »Prav tako se nameravamo v prihodnje tesneje povezati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in z občinsko konferenco ZSMS Velenje, s katero smo že v preteklem letu dobro sodelovali. Tretje področje delovnega programa pa so tradicionalne aktivnosti kot so plesi, razne druge oblike srečanj, športne ter kulturne dejavnosti,« je predstavil načrte članov Šaleškega študentskega kluba njegov predsednik Dragan Martinšek.
Majda Gaberšek
Majda o sebi, svojem delu in " poklicu vzgojiteljice: »Človek se za poklic odloči na osnovi nagnjenj. Pri meni je bila in je še ljubezen do otrok. Delo vzgojiteljice je specifično, naporno, a lepo. Zadovoljen, nasmejan obrazek je še vedno najlepše plačilo vzgojiteljici za njen trud. Da ti to uspe, verjemite, ni enostavno, ampak zelo zahtevno. Žal, še vedno premalo cenjeno. Sicer pa tisti, ki smo se odločili za delo z otroki, materialnih učinkov nismo postavili v ospredje, ampak krepko potisnili nazaj, za ljubeznijo, stremljenji za otrokov razvoj v zdravo, ustvarjalno osebnost.« Toliko o drugih. O sebi pa, kako si je prizadevala, da bi se mreža vzgojnovarstve-nih ustanov naše občine kar najbolj približala potrebam zaposlenih mamic oziroma staršev, predvsem pa, da bi se imeli v drugem domu resnično čim lepše. Po drugi strani je želela doseči enako zadovoljstvo tudi
za delavce. Pa ji je uspelo? Majda pravi, da do neke mere je. Če kaj drugega ne, pravilnost njenega dela potrjuje zadovoljstvo zaposlenih. »Je pač tako, da je uresničitev vseh ciljev precej odvisna tudi od razumevanja naših težav in to od vsakega posameznika, do družbe kot celote.« In prav tega je vedno našla.
S trditvijo, da starši danes vse preveč prepuščajo vzgojo otrok za to usposobljenim delavcem, ni v celoti soglašala. Kako naj bi bilo drugače ob vrsti obveznosti zaposlenih mamic, ob odgovornosti, ki jo imajo očetje. »Prav zaradi tega, ker je tako, družina in družbena organizacija tesno sodelujeta pri vzgoji malčkov.« Še z nečim Majda ni soglašala z nami: s ceno oskrbnine. »Draga? Ne,« je bila kratka. To je pojasnjevala takole: »212 starih jurjev na dan za tri obroke in varstvo. Kakršnakoli podražitev uporabnika udari. Tudi
Gornja Savinjska dolina
»Bodeča neža« nekoliko drugače
Obe »Bodeči neži«. ki jih je ljubljanska televizija podelila občini Mozirje in celjskemu Izletniku, sta krepko razburiti Gornjo Savinjsko dolino, pa tudi širšo javnost. Prva. »redna« zato. ker je bila podeljena na predvečer praznika občine Mozirje — lepa čestitka torej — in zato ker so v dolini prej pričakovali turistični nagelj Društvu slovenskih vrtnarjev za enkratno razstavo cvetja v Savinjskem gaju. doslej edinstveno doma in nemara tudi v Evropi, ki so jo slovenski in tuji vrtnarji podarili občini za njen praznik in za 10-letnico Savinjskega gaja.
Druga, celoletna, je še posebej bodeča. Mnenja o obeh so različna. V mozirski občini nihče ne trdi. da ni zaslužena, slabosti Logarske doline nihče ne zanika in tudi ogorčenje ni enostransko, kol je bila preveč črno obarvana »utemeljitev« ljubljanskih lelevizijcev. posebej pa v mozirski občini (upravičeno) poudarjajo, da niso izključni krivci za stanje kakršno je. O ravnanju celjskega Izletnika ne kaže več trošiti besed, sicer pa njegov dom niti ni temeljni problem, žal je le najbolj na očeh.
Stvari je torej treba celovito razjasniti in pojasnili, prikazati dejanske razloge. Tej želji je prisluhnila tudi televizija in ho c bližnji prihodnosti pripravila okroglo mizo in posebno oddajo na to temo.
Upravičeno. Velike in še vedno nedorečene so razvojne možnosti Logarske doline in Solčavskega ob-
močja v celoti. Varovanje naravnih lepot je na podlagi odloka i' pristojnosti občine. Je to res? Kakršnekoli usmeritve in načrte za hitrejši turistični razvoj te prelepe doline so r občini že pripravili, so bili na raznih republiških organih zavrnjeni. Že desetletja nazaj. Se naj torej v občini še naprej »lomijo« pod bremenom neopredeljenih širših interesov? Tu so potem še gozdarji s svojimi varovalnimi gozdovi, kmelijci s svojimi (ludi omejenimi) razvojnimi načrti, tudi gostinci so v enakem položaju, tu je državna meja. tu so varslveniki nara ve. pa še kdo. Vsi si želijo razvoj. vsak po svoje želi ohranili Logarsko lepo. Od vsega skupaj ostaja lepota, zaradi vsega dogovarjanja že okrnjena.
V zvezi s tem so zanimiva številna pisma, ki jih dobivajo na skupščino občine Mozirje po podeljenih »nežah« iz vse Slovenije. Vsebino mnogih lahko strnemo v eno ugotovitev: naj ho občina Mozirje ponosna na »bodečo nežo«; zaradi dejstva seveda, da je Logarska dolina ohranjena v svoji prvobitnosti.
Vse lepo in prav, kaj pa njena turistična in gostinska ponudba, njen razvoj in s tem razvoj doline v celoti?'
Na mestu je ugotovitev urednika Savinjskih novic: Logarska dolina je kakor ženska, s katero bi rad spal vsak. nihče pa si ne upa leči k njej v posteljo.
J. P.
Obnavljajo zemljiški kataster
V občini Velenje, podobno pa tudi drugod, uporabljamo še vedno več kot 150 let stare zemljiške katastre, zato seveda ni čudno, da so spori zaradi mej med sosedi dokaj pogosti.
Velenjska geodetska uprava pa je že pristopila k izdelavi sodobnejših načrtov, po metodi cikličnega aerosnemanja (s pomočjo letalskih posnetkov). Na ta način je mogoče izdelati povsem točne zemljiške načrte in napake sploh niso mogoče. Nove zemljiške katastre so že izdelali za Gaberke, trenutno obdelujejo Skale, potem pa bo na vrsti Paka. Računajo, da bo celotni občinski zemljiški kataster obnovljen do leta 2000. Na sliki: Pomembno pridobitev — nov zemljiški kataster Gaberk so prikazali ob občinskem prazniku.

vzgojnovarstveno ustanovo prizadene vsak dvig cen. Žal, tudi mi smo odvisni od cen na tržišču.« Povsem verjamemo ji, da tako vzgojiteljice kot tudi drugi delavci v velenjskih vrtcih z družbenimi sredstvi ravnajo skrajno varčno. Njihovi didak-
tični kabineti so prav zaradi tega že preveč osiromašeni.
S tako vnemo je govorila o poklicu, prizadevanjih več o drugih kot o sebi, da smo povsem pozabili na njeno delo na kulturnem in športnem področju v občini, v delegatskem sistemu. Prejela je že nekaj priznanj, med drugim hrani tudi red dela s srebrnim vencem.
In končno smo spregovorili še o tem, zaradi česar smo Majdo pravzaprav obiskali in jo komajda pregovorili za pogovor — o najvišjem priznanju na področju vzgoje in izobraževanja v naši občini, Šilihovi plaketi. Prejela jo je pred nedavnim za dolgoletno uspešno in življenjsko delo: »Vesela sem ga bila, ker je pobuda zanj prišla od >mojih< ljudi. Sicer pa človek ne dela za priznanja, ampak zato, ker mora, ker ga delo zadovoljuje in notranje bogati,« je skjenila pogovor Majda Gaberšek.
ANKETA
»Strah nas
je
prihodnosti«
Zdaj so v ospredju težave na gospodarskem, znova drugič na političnem področju. Kaj pa mladi?
Ob poslušanju dnevnih novic človeka spreleti po celem telesu.
Kje se vidijo v tem labirintu, o čem razmišljajo, kaj si želijo,...
To so vprašanja, ki smo jih zastavili nekaterim učencem Centra srednjih šol iz Titovega Velenja.
ANDREJ
SKAZA: »O zavidljivem položaju mladih že dolgo ne moremo govoriti. Težko se znajdemo med gospodarskimi, političnimi in svojimi vprašanji, ki jih tudi nimamo malo. Večina nas v tem trenutku razmišlja o nadaljnjem študiju^ato si z zaposlitvijo, stanovanjskimi problemi in še s čim zaenkrat ne belimo glave. Bolj kot to nas zaskrbljujejo trenutna dogajanja v naši domovini. Močno si mladi želimo in upamo, da bomo s skupnimi močmi zmogli prek ovir, in da nam bodo v prihodnje starejši bolj zaupali. Dokazali smo že, da smo sposobni marsikaj dobro narediti.«
GORDANA STOJILKO-VIČ: »Vrsta
negotovosti zdaj na gospodarskem, drugič na političnem področju potiska težave mladih v ozadje. Pravzaprav se v tem trenutku nikjer »ne vidimo«. Strah nas je prihodnosti, saj ne vidimo svetle točke, ki bi se je oprijeli kot rešilne bilke. Naša prva skrb je sedaj šolanje najprej na centru, nato pa še študij. Seveda si bomo mladi po svojih močeh prizadevali pri odpravljanju tegob, saj si vsi želimo v življenju doseči zastavljene cilje.«
DITKA STROPNIK:
»Glede na trenuten položaj v
Jugoslaviji obrazi mladih ne morejo biti optimistični. Gospodarska kriza poraja nova in nova vprašanja, brez teh pa mladi že nekaj let nazaj nismo. Ob vrsti negotovosti nas je strah prihodnosti in bojim se, da ne bomo kos vsemu tako kot si želimo. Mladi smo se pripravljeni vključiti pri odpravljanju slabosti, čeprav smo brez izkušenj.
Kako bo z zaposlitvijo po končanem študiju, kako bomo reševali stanovanjska vprašanja — to so vprašanja, ki jih nalagamo v tem času na ramena staršev. O njih bomo temeljiteje razmišljali, ko bomo postavljeni pred dejstvo.
Namreč vsa naša pozornost je namenjena sedaj šolskim obveznostim.«
GREGOR BRODNIK:
»Misli mladih, na katerih naj bi svet stal, pravijo, so v teh nerožnatih časih sila mešane. O svojih težavah sedaj ne razmišljamo toliko. Krizni časi postavljajo pred nas nove naloge in upam, da jim bomo s skupnimi močmi kos. Ali nas je ob vprašanju, kam vse to vodi, lahko strah prihodnosti? Gotovo nas je, saj bo naša dediščina vse prej kot zavidanja vredna. Sicer pa lahko rečem, da bolj kot mladi razmišljajo o naši prihodnosti v tem času starši. Skupaj z njimi pa si seveda želimo, da bi se razmere uredile, in da bi na vodilna mesta resnično prišli pravi ljudje.«
ENOLOGINJA SVETUJE
Težave pri predelavi grozdja
Trstenjak privabil veliko poslušalcev
Na petkovem kulturnem večeru je bil gost večera znani psiholog dr. Anton Trstenjak, ki je govoril o človeških stiskah, na željo navzočih pa tudi o stiskah slovenskega naroda. Prostori velenjske knjižnice že dolgo niso bili zasedeni do zadnjega kotička kot tokrat.
Mladi raziskovalci Centra srednjih šol
Uspešni na zveznem srečanju
Na nedavnem zveznem srečanju mladih raziskovalcev v Peči na Kosovem so sodelovali tudi mladi raziskovalci Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Predstavili so se z nalogo »Robot s štirimi prostostnimi stopnjami« in se uvrstili med najboljše v gibanju »Nauka mladima«. Zelo dobro je posebna komisija ocenila tudi drugo nalogo, in si-cerEkologija in odpepeljevanje.
Takšna priznanja mladim v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje pomenijo veliko spodbudo za nadaljnje delo na tem področju. K še zavzetej-šemu delu pa jim bo gotovo pripomogla tudi nagrada, ki jo je gi-
banju odstopila skupina poslovodnih delavcev sozda Gorenje. Gre za »nagrado 8. oktober«, prej omenjeni pa so jo sprejeli ob praznovanju letošnjega občinskega praznika.
Ob tem ni treba posebej poudarjati, da je tako naložen denar največja naložba in prava pot k tako dolgo načrtovanemu prestrukturiranju gospodarstva.
Ob tej priložnosti se delavci Centra šol tehniške in družboslovne usmeritve iz Titovega Velenja zahvaljujejo skupini poslovnih delavcev sozda Gorenje za finančno nagrado ter čestitajo vsem letošnjim dobitnikom priznanj in nagrad občine Velenje.
Krajevna skupnost Škale
0 bodočem delu
Zadnja nedelja je bila za krajane krajevne skupnosti Škale-Hrastovec nadvse pestra. Tako so se dopoldne najprej zbrali na zboru krajanov, ki so ga tokrat združili s temeljno kandidacijsko konferenco za izvolitev člana predsedstva SR Slovenije.
Krajani so med evidentiranimi kandidati dali prednost Igorju Bavčarju, Ivanu Pučniku in dr. Ribnikarju
Pri obravnavi poročila o opravljenem delu v tem letu krajani niso mogli mimo spodbudne ugotovitve, da so uresničili skoraj vse naloge, kjer je bila glavni nosilec akcije le krajevna skupnost. Nekaj pa je takšnih, ki so jih iz objektivnih razlogov morali premakniti (razširitev telefonskega omrežja, izgradnja kabelsko razdelilnega TV sistema, izdelava dokumentacije za tolifikaciio).
Tako kot v drugih vaških primestnih krajevnih skupnostih je tudi v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec nerešenih največ vprašanj na komunalnem področju. Prav zaradi tega bodo krajani v prihodnjem letu namenili največ pozornosti rekonstrukciji krajevnih cest, ureditvi kanalizacije, vodovoda, pločnika ob glavni cesti, javni razsvetljavi in še nekaterim drugim tekočim nalogam.
Krajani Škal in Hrastovca na zborih vsaj dvakrat na leto preverjajo uresničevanje sprejetih smernic in vsakokrat znova poudarjajo, kako pomembna je ob tem tudi vloga vaških odborov v vseh treh zaselkih.
Z zbora krajanov so poslali vodstvu SR Slovenije tudi
naslednje sporočilo: »Krajani Škal in Hrastovca, zbrani na zboru krajanov, kjer planiramo naše delo za prihodnje leto, želimo, da bi se na takšnih ustvarjalnih sestankih zbirali ljudje širom Jugoslavije.
Želimo v miru sodelovati v vseh procesih demokratizacije naše družbe, zato v celoti podpiramo politično vodstvo SR Slovenije v vseh njegovih prizadevanjih za izgradnjo modeme demokratične družbe.
Odločno nasprotujemo vsem tistim težnjam v Jugoslaviji, ki zanikajo pravo vsebino Avnojske Jugoslavije. Kot Slovenci želimo živeti s popolno narodno identiteto in suverenostjo v skupni državi z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi na temelju medsebojnega spoštovanja in ob upoštevanju različnosti. V sedanji zaostreni situaciji, ko takšnega vzdušja ni v vseh delih Jugoslavije, podpiramo klic k razumu, ki ga je izrekla jugoslovanska mladina in upamo, da bo prevladal tudi v vrstah tistih ljudi, ki danes v republikah in federaciji opravljajo najodgovornejše dolžnosti.«
Popoldne pa se je na priljubljeni izletniški točki Lju-beli zbralo več kot sto otrok in njihovih staršev ter na sproščen način praznovali prihod tetke Jeseni. To že tradicionalno praznovanje organizira društvo prijateljev mladine iz Škal. Organizator je za vse sodelujoče pripravil več športnih tekmovanj, na katerih so nastopili tudi starši, zabave pa ni manjkalo tudi ob peki kostanja. Sladkali pa so se še s sadjem, svežim kmečkim kruhom in sladkim moštom.
Divje odlagališče
Z
Društvo Šaleških likovnikov
Z umetnostjo do ljudi
Vsem, ki smo bili v soboto, 15. oktobra, priče odprtju I. likovne kolonije Jesen med nazarskimi lesarji v jedilnici delovne organizacije Gorenja Glin v Nazarjih, bata jesenski'večer ostal v svojevrstnem spominu. Likovnikom zavoljo prisrčnega in toplega sprejema, ki so ga bili deležni v delovni organizaciji Gorenje Glin, vsem ljubiteljem likovne umetnosti pa zaradi umetniškega užitka, ki so ga pričarali likovniki s svojimi razstavljenimi deli.
Prvo tovrstno sodelovanje med delovno organizacijo Gorenje Glin ter člani Društva šaleških likovnikov in Društva likovnih amaterjev Mozirje je čudovito uspelo.
»Likovnim ustvarjalcem iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline je uspelo s svojo umetniško roko prenesti na risalni papir vsakdanje življenje našega tovarniškega prostora. V vsako razstavljeno sliko, risbo, kip je vtkan delček
slikarjeve osebnosti. Njegovi občutki, ki jih je prenesel v svoje delo, so iskreni in neponovljivi, osvobojeni potvarjanja in laži,« je na otvoritvi razstave v svojem pozdravnem govoru dejal Stanislav Rozenstein, član KPO Gorenja Glin Nazarje in svoje razmišljanje sklenil z mislijo, da vsa iskrenost ustvarjenih del daje umetninam tisto vrednost, ki gledalca osrečuje in ga notranje bogati.
V imenu likovnikov se je delavcem Gorenja Glin za njihov topel sprejem in gostoljubje zahvalil predsednik skupščine Društva šaleških likovnikov Srečko Meh, razstavo pa je otvo-ril akademski slikar Lojze Zavolovšek, ki je med drugim dejal: »Likovna umetnost vedno išče nova izpovedna območja, išče nove in drugačne poti. Likovni ustvarjalci se trudimo na poseben način vzpostavili razmerje med notranjim in zunanjim — med objektom in subjektom. Naše delo je vedno iščoče, prodorno, vznemirljivo, provokativno.«	^
V
Vsak dan me ljudje veliko sprašujejo kaj naj storijo z moštom, ki noče vreti. Gre pred vsem za vprašanja glede grozdja, ki so ga kupili na tržnici, železniški postaji in takorekoč na vsakem vogalu.
Zadnja leta se srečujemo z veliko ponudbo grozdja na trgu po zelo ugodnih cenah, ki so zelo mikavne. Vsakdo, ki posebej uživa ob prešanju, se na hitro odloči in kupi grozdje, ki je na prvi pogled lepo in sladko. Vendar se nad vsemi trenutnimi ugodnostmi, skrivajo tudi neprijetnosti. Grozdje, ki so ga prekupčevalci pripeljali iz Srbije, Makedonije in kdove od kod, je bilo potrgano vsaj tri in več dni prej, predno je prišlo v Slovenijo. Tu ga prodajajo še nekaj dni in tako vse skupaj znese približno teden dni in več, predno pride do pre-še. V tem času močno izgublja na kvaliteti. Na površini jagode se razmnožujejo vsemogoči mikroorganizmi. Iz jagode izhlapevajo tekočine, padajo skupne kisline, grozdje napadajo ose in drug mrčes. Jagode so tako poškodovane in njihova vsebina je v stiku z zrakom in tako oksidi-ra. Iz kožice in pecljev prehajajo v sok polilenoli, ki pozneje dajejo moštu in vinu trpek okus in grenkobo.
Za tehnološko vrednost grozdja sta izrednega pomena kemična sestava in količina soka. Količina soka niha zaradi vplivov okolja, zdravstvenega stanja, stopnje zrelosti in načina predelave. Glavne sestavine mesa grozdne jagode so kisline in sladkorji. Grozd ima naslednjo mehanično procentualno sestavo: pecljevina — 2 do 6%, kožica — 9 do 11%, pečki — 2 do 5%, sok in mesto 75 do 85%. V grozdju, ki dolgo čaka potrgano na predelavo, se sestava bistveno menja. Zmanjšuje se količina soka in procentualno povečujejo druge sestavine in s tem ovirajo ravnotežje v kemični sestavi. Bistveno se zmanjša izplen grozdne jagode.
Ko tako grozdje sprešamo, ga moramo nujno razsluziti in cepiti z žlahtnimi kvasov-kami. Razsluzenje se izvede z močnim žveplanjem, to je 70 do 90 mgl na liter SO*. S tem dosežemo sesedanje vseh motnih delcev, morebitnih ostankov škropiv, šipkovrel-nih kvasovk in preprečimo nadaljno oksidacijo. Po 24 do 36 urah mošt odtočimo v drugo posodo in mu dodamo kvasovke.
Mnogi me sprašujejo kaj se je zgodilo z moštom, ki je tri dni močno fermentiral, nato pa nenadoma prenehal in ostal sladek. To kratko fer-mentacijo so povzročile šib-kovrelne kvasovke, ki po nastanku določene količine alkohola odmro in vrenje se tako ustavi. Tak mošt moramo takoj pretočiti v drugo posodo, žveplati in cepiti s kva-sovkami.
Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr.
Šoštanju?
Odlagališče jedrskih odpadkov
Smo res žrtev laži?
dim, da tega v srednjeročnem planu ni.
To odlagališče, na bivši Rudarski cesti, v sedaj že pogreznjeni vasi Družmirje, še ni tako dolgo. To sklepam tudi po tem, ker velenjski in šoštanjski Romi še niso našli te lokacije, saj pravijo, da se edino tem v naši domovini še splača pobirati raznorazni odpadni material, pa še pri roki je, ko je že odvržen. Tu lahko najdeš tudi zlato, pa ti nihče ne more nič, lastnik se lahko obriše pod nosom, pa kaj! Nič.
Sem te krame niso vozili revni
ljudje. To sklepam po tem, da sem tudi sam zase nekaj našel. Pa ne boste verjeli; bili so to naši najnovejši zelenci, za nameček še nekaj devic(z) in vam moram reči, da sem imel ta dan dokaj dobro plačan. Prava škoda je, da bom imel že kmalu pogoje za penzijo, ker če bi bil malo mlajši, bi šel za direktorja KOC-a, ker očitno na teh divjih in tudi uradnih odlagališčih smeti, ležijo ne samo milijoni ampak milijarde. V odpadnih materialih seveda.
I	(keš)
Takšnole hlodovino bi znali še »Butalci« koristno uporabiti, tu pa že nekaj let prhni.
Po letu dni navideznega zatišja se je problematika odlagališča jedrskih odpadkov pred nami znova razgrnila v vseh svojih razsežnostih, žal in vsem zagotovilom navkljub, znova na našem širšem področju. Med možnimi lokacijami je tudi pogorje Smre-kovca. V zvezi s tem je upravni odbor društva za varstvo okolja Zgornja Savinjska dolina javnosti poslal naslednje sporočilo:
»Med vse bolj zaskrbljujočimi vestmi nas ena posebno vznemirja. Po enoletnem molku je namreč spet oživela misel na gradnjo trajnega odlagališča jedrskih odpadkov v naši dolini. Da so lokacijo za smrtni trikotnik prenesli iz solčavskega na lučko in Iju-bensko področje, lahko smatramo kot posmeh in grobo ponižanje vsega tukajšnjega prebivalstva. Res živimo v zakotnem pogorju, odmaknjeni od prometnih križišč, industrije, šolskih in kulturnih centrov, nismo pa neos-veščeni ali duhovno zaostali. Nasprotno! Živimo z naravo, ki nam daje mnogo več kot zgolj preživetje. Zapolnjuje vrzeli umišljenih in pohabljenih vrednot s pravimi, plemenitimi vrlinami.
Ne nasedamo današnjim potrebam nenasitnega potrošništva, temveč ohranjamo stoletno tradicijo naših prednikov v sožitju z naravo. Zato njo in njene darove ščitimo kot mater, ki nam in na-
Gobi velikanki
Gobarji so letos skoraj že obupali, a se jih je narava le usmilila z bogatejšo letino in z lepimi primerki. Posebno srečo sta imela Simon Šinkar iz Nazarij, ki je našel marelo katere glava meri v premeru celih 35 centimetrov, bet pa je dolg 34 centimetrov; in Samo Korošec, njegova marela pa je bila malenkost manjša.
Če v knjigah piše, da mare-le pri nas zrasejo do 20 centimetrov premera glave, potem sta tile dve (vsaj največja) za kakšno knjigo rekordov. Najbolj razveseljivo pa je, da sta bili obe slastni.
(j.p.,mz)
šim vnukom daje zdravo, trdno in pokončno življenje.
Podprite nas v naših prizadevanjih in se nam priključite, da bomo s skupnimi močmi ohranili naravo in njene lepote, ki bogatijo in ohranjajo naše življenje.«
Prejšnji teden smo lahko po TV dnevniku, pri vremenski napovedi slišali, da se nam približuje malce slabega vremena. Pa ne bo hudega. Za dežjem vedno posije sonce in ozračje je čistejše. Tudi zato sem se napotil na zrak, da si v miru poiščem prostor, kjer bo moč iz različnih zornih kotov v jeseni poslikati kaj novejšega, predvsem pa panoramske posnetke Gaberk, Gorice, Šoštanja, Metleč in tako naprej. Res pa je, da sem »premajhna riba«, da bi lahko koga poklical na odgovornost; recimo inšpektorja.
Zakaj?
Ko se z avtomobilom »prigun-cam« iz pepelovega nasipa do vasi Gaberk, seveda po stari cesti, vidim ob potoku Velunje že kar precejšnjo količino odvržene navlake, tu so razni kavči, fotelji, hladilniki, stare gume, pa strašno veliko papirja, železja in druge krame. Pa se pri sebi sprašujem, je lo novo odlagališče za mesto Šoštanj in njeno okolico? So se morda naši občinski ljudje na hitro odločili za novo lokacijo? Vi-
8. stran . * H3S Č3S
KULTURA
titovo velenje * 20. oktobra 1988
Svet za kulturo pri P OK SZDL Velenje
Obeležitev
70-letnice Jugoslavije
Kako obeležiti 70-letnico Jugoslavije brez klasične proslave, kjer po njenem koncu pade zavesa in je vse tako kot je bilo prej ali pa še bolj zavito v temo, so se vprašali tudi člani Sveta za kulturo pri Predsedstvu OK SZDL Velenje.
Predsednik sveta Karli Kordež je prav iz tega razloga članom predlagal razmišljanje o tem, da bi to moralo biti nekaj, kar nas bo povezalo, kar bo nakazalo željo, da se želimo Jugoslovani spoznati. Zato je seja potekala v teh razmišljanjih. Kaj so predlagali člani?
Da bi morda v teh časih, ko je med ljudmi veliko bojazni in stisk povabili medse, v mnogonacionalni sestav morda Slobodana Seliniča, predsednika jugoslovanskih književnikov, pa Desanko Mak-simovič, ki ima rada Slovenijo, njene ljudi, spregovorili bi o sodelovanju na kulturnem področju z delavci iz bratskih republik, na Delav-
ski univerzi bi morda organizirali nekakšen interesni krožek, kjer bi preko literature spoznavali narode, morda bi dali pobudo Mladinski knjigi, da se z ureditvijo enega od oken trgovine vključi v to obletnico, ki jo letos slavimo, s predstavitvijo knjig posameznih avtorjev in še več podobnih pobud in zamisli so člani Sveta za kulturo podali.
Začeli pa bi, tako je bilo predlagano z nekakšno okroglo mizo, ki bi jo pripravili ob dnevu republike, 29. novembru, in v kateri bi narodi in narodnosti Jugoslavije, ki živimo eden z drugim v občine Velenje spregovorili o tem »kako se mi počutimo med vami in kako se vi med nami«.
Seveda danes še nihče ne more reči, koliko teh pobud, ki so pa vsekakor zanimive in drugačne kot smo jih ob obletnicah vajeni, se bo izpolnilo, ampak prvi dogovori o možnostih takšnega delovanja že potekajo. (mkp)
/Z MUZEJA VELENJE
Zgodilo
nmzmm se je
ZGODILO SE JE 20. OKTOBRA ...
Leta 1887
Na današnji dan leta 1887 je Slovenski gospodar poročal, da se je okrajni zastop v Celju odločil za zidavo železniške proge Celje —Šoštanj —Velenje, ter zanjo odrinil 40.000 goldinarjev. Ta vest kaže očitno le na začetek prvih resnejših del za gradnjo proge, saj je prve meritve na terenu opravl jal šoštanj-čan Mihael Vošnjak, kot novo pečeni inžener skoraj cela tri desetletja prej. Gradnja železnice pa se je v resnici začela šele aprila 1891, že 27. decembra isto leto pa je prvi vlak pripeljal iz Celja v Velenje.
Slovenski gospodar, leto XXI, št. 42, Maribor 20. 10. 1887, str. 334; Leta 1947
so se v Krajevnem ljudskem odboru Pesje prešteli in ugotovili, da imajo med sabo 634 članov OF (vseh prebivalcev je bilo 1040). Po posameznih naseljih je bilo stanje naslednje:
Naselje	Moški	Ženske	Skupaj
Preloge	34	34	68
Pesje	69	71	140
Podgorje	39	45	84
Lilijski grič	105	127	232
Rudnik	50	60	110
Skupaj:	297	337	634
Rokopisni zvezek neznanega avtorja z naslovom: Otmimo pozabljenju; Muzej Velenje; Leta 1956
je v soboto 20. oktobra velenjska Svoboda v Laškem še zadnjič nastopila s predstavo A. T. Linharta »Matiček se ženi«. Gledališka družina v Velenju je v režiji Zdenka Furlana s to igro gotovo dosegla svoj največji uspeh. V letu 1955 je z njo zmagala na kulturnem festivalu slovenskih amaterskih gledaliških skupin. Od 22. do 27. septembra 1956 pa je z »Matičkom«, kot edina jugoslovanska gledališka skupina, sodelovala na mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Scheersber-gu v ZR Nemčiji. Tamkajšnji kritiki so o velenjskih gledališ-čnikih zapisali: »Ognjevito in z izvirnim igralskim talentom je izvedla jugoslovanska skupina komedijo s plesom in petjem .. . Predstava izvedena v slovenskem jezij<u je bila višek II. mednarodnega tedna amaterskih gledališč v Scheersbergu. Približno 350 amaterskih igralcev iz petih evropskih narodov seje zahvalilo igralcem z izredno močnim aplavzom.«
Velenjski rudar, št. 13, Velenje 17. 10. 1956, str. 1 in 4; Leta 1958
Mariborski Večerje na današnji dan, v torek 20. 10. poročal, daje 16. oktobra v Šaleški dolini divjala strašna nevihta z bliskanjem in grmenjem. Strela je vžgala gospodarsko poslopje Kasesnikov pod Kožljem. Gasilci so bili kmalu na kraju požara, tako da so rešili vsaj živino. V teh dneh pa je padla leta 1958 tudi prva slana.
Večer, leto XIV, št. 244, Maribor 20. 10. 1958, str. 4; Leta 1961
pa je, ponovno Večer, poročal da je Velenje obiskala skupina radiotelevizije iz Frankfurta. Ekipa je najprej snemala zasedanje delavskega sveta v rudniku Velenje, nato pa še Novo Velenje. Skupina za zahodno nemško televizijo pripravlja več kratkih filmov o Jugoslaviji in njenem razvoju.
Večer, leto XVII, št. 245, Maribor 20. 10. 1961, str. 2; Leta 1970
pa je Večer na današnji dan poročal, daje Velenje obiskala sovjetska parlamentarna delegacija. Sprejem je bil v avli Rudarskega šolskega centra.
Večer, I. XXVI, št. 244, Maribor 20. 10. 1970, str. 4;
Pripravil: Jože Hudales
LITERARNI VEČER
literatov drugih narodov in narodnosti živečih v Sloveniji
V četrtek, 20. oktobra, ob 19.00 bo v knjižnici v Titovem Velenju literarno srečanje, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Literati drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, živečih v Sloveniji, že deseto leto delujejo pri ZKO Slovenije. Kljub različnim jezikom pišejo, prijateljujejo, se pogovarjajo in se razumejo. Na srečanjih ki so enkrat na leto, ter literarnih nastopih po Sloveniji, ohranjajo besedni zaklad svojih jezikov.
Družijo se z besedami in z njimi spoznavajo vse vrednote. V slovenskem prostoru, kjer živijo in delajo, povezujejo lastni jezik preko kulturnega ustvarjanja s slovenskim jezikom in vsemi dogodki v skupnem življenjskem prostoru.
Svoje pesmi nam bodo prebrali: Jadranka Matič-Zupančič, Bra-nislav Banič, Jure Drljepan in Dušan Cunjak.
KONCERTNI ABONMA
Dvorana Glasbene šole Titovo Velenje, petek, 21. oktobra ob 19.30 MARIA ISA BEL SIE\VERS, kitara
Maria Isabel Sievvers je vrhunska argentinska kitaristka. Študirala je na Argentinskem glasbenem konzervatoriju in po končanem študiju osvojila zlato medaljo te ustanove, kot ena najboljših učenk znane pedagoginje Marije Luise Anide.
Bleščečo kariero je začela z nastopi v dunajskem »Konzerthau-su« in v »Cortotu« ter v gledališču »Čhamps Elysees« v Parizu ter nastop koncertirala po vseh najuglednejših koncertnih odrih Evrope in obeh Amerik. Poleg solističnih koncertov sodeluje tudi v komornih ansamblih in nastopa z orkestri. Njen repertoar obsega vsa najpomembnejša dela kitarske literature. Ljubitelji kitarske glasbe jo poznajo po njeni uspešni plošči »Maria Isabel Siewers igra argentinsko glasbo«.
Na koncertu v Titovem Velenju bo igrala ROSSIN1ANO Maura Giuliana, KRALJEVJČEVE IGRE Nikita Koškina, COMPADRE Astorja Piazzola, CARNAVALITO Eduarda Faluja in SONATO op. 47 Alberta Ginastere. Koncert je namenjen abonentom koncertnega abonmaja in za izven.
Vstopnice 8.000 din. Popusti običajni.
GLEDALIŠKI ABONMA
dom kulture Titovo Velenje, sobota, 22. 10. ob 19.30
Gregor Strniša: LJUDOŽERCI Režiser: Mile Korun.
Igrajo: Ivo Barišič, Stane Leban, Tone Šolar, Bine Matoh, Sandi Krošl, Metka Franko, Mira Lampe-Vujčič, Nevenka Sedlar, Teja Gla-žar, Jože Hrovat, Dragica Kokot, Sergej Ferrari, Nevenka Vrančič, Dušanka Ristič, Milan Vodopivec in Boris Kerč.
Ljudožerci so zelo drastična igra: polni ubojev, izdaj, perverznih spolnih iger, predvsem pa seveda krvi in mesa, človeškega mesa, ki ga protagonisti povsem neskropulozno žrejo, čeprav je to včasih celo meso njihovih najbližjih. Kanibalizem je pri Strniši vseprisoten, neizogiben akt, ki je v nekaterih trenutkih nujen za preživetje in ga zato vsesplošno priznavajo. Je torej povsem legitimni del človeškega zem-skega življenja (iz gledališkega lista).
Predstava je namenjena abonentom gledališkega abonmaja in za izven.
Vstopnice 8.000 din, dodatni sedeži 6.000 din.
KAKO SMO VPISALI ABONMAJE
GLEDALIŠKI ABONMA je do ponedeljka 17. oktobra vpisalo 329 abo-nentov. Od tega: GORENJE 161, CSS (učenci) 56, Osnovna šola K. D. Kajuh 23, Vegrad 22, CSŠ (profesorji) 20, ZKO Mozirje 4, Osnovna šola Anton Aškerc 2, REK Jamske gradnje 2 in posamezniki 39.
KONCERTNI ABONMA je do ponedeljka 17. oktobra vpisalo 165 abo-nentov, od tega: GORENJE 66, CSŠ (učenci) 29, Glasbena šola 24 CSS (profesorji) 17, Osnovna šola Anton Aškerc 2, SIS družbenih dejavnosti I in posamezniki 28. Medtem, ko je gledališki abonma praktično razprodan in koncertni kar zadovoljivo vpisan pa je zanimivo zakaj ni bilo odzivov v tako velikih kolektivih kot so REK, ERA, VEKOS...
VABILO LJUBITELJEM GLEDALIŠČA
AMATERSKO GLEDALIŠČE VELENJE ŽELI VKLJUČITI V SVOJE VRSTE NOVE IGRALCE IN TEHNIČNO OSEBJE.
PRI TEM NI POMEMBNO ALI STE POPOLN ZAČETNIK ALI ŽE IMATE IZKUŠNJE - VESELI BOMO, ČE SE NAM PRIDRUŽITE.
VABIMO VAS NA POGOVOR V DOM KULTURE TITOVO VELENJE, VHOD ZADAJ, V PONEDELJEK 24. 10. OB 18. URI.
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL
•	V mariborski Elektrokovini so v ponedeljek, 17. oktobra odprli razstavo del likovnikov — delavcev Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja. Ob odprtju razstave so prebrali tudi nekaj pesmi, ki so jih napisali delavci Gorenja, z monodra-mo pa je nastopil Janez Sterkuš.
•	V soboto, 22. oktobra, bodo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju odprli razstavo del skupine likovnikov — delavcev Gorenja. Ob tej priložnosti bo nastopil mešani pevski zbor Gorenje, prebirali pa bodo tudi pesmi delavcev Gorenja.
•	V začetku novembra pa bodo v Gorenju odprli razstavo del likovnikov — delavcev Elektrokovine iz Maribora. Likovni umetniki iz tega mariborskega kolektiva bodo s to razstavo vrnili »obisk« likovnikom iz Gorenja.
GALERIJA VEGRAD
V Galeriji Vegrad na Prešernovi 9 v Titovem Velenju je do 10. novembra odprta razstava likovnih del učenca tretjega letnika tehniške srednje šole Denisa Senegačnika. Ogledati si jo je mogoče vsak delovni dan od 7. do 14. ure.
DVIGNJENI ZASTOR 104
Usoda pameti
Njega dni so se Butalci sprti s
pametjo, pa so zmagali Butalci, — kaj mislile! — in ne pamet, takšni so.
Fran Milčinski
Če bi živeli v kakšni normalni državi, kjer politični vsakdan kroji pluralizem kot tak, bi se politični nevtralci ob opazovanju zadnjih dogodkov pri nas nemo spogledovali in napovedovali, da zdaj bo pa partija komunistov izgorela v frakcijskih bojih. Člani partije bi množično zapuščali svojo organizacijo. Tako bi ta izgubila finančno podlogo in volilno zaledje. Če ne bi presegla sa-morazdiralnega stanja, bi se naposled sesula sama vase.
Toda mi ne živimo v državi, ki bi znala pod enim klobukom ogreti različne interese svojih državljanov ter jih povezati v ustvarjalno množico. Živimo v sistemu, ki mu že več kot štirideset let vlada ena Partija. Ta je med drugim skrbno pazila, da bi že v kali zatrla politični pluralizem. Za obstoj države to ni bilo problematično tako dolgo, dokler ie bil vladani populus zadovoljen z namišljenim denarjem, ki so ga gnili kapitalisti v resnici posojali. Volk je bil sit in koza je bila sita. Vse napake je prekril rdeči oplesk pigmentiran s samoupravljanjem. Osemdeseta leta pa so surovo razkrinkala resnico in koza je kar naenkrat postala lačna. Toda to še ni najhuje. Najhuje je, da je zdaj zakrulilo v želodcu tudi volku!
V naši državi skrbno redimo celo vrsto -izmov, prav kakor to počenjajo Butalci s svojo občinsko ušjo. Med vsemi temi -izmi je najbolj debel dežurni sovražnik vladajoče ideologije nacionalizem. Ker. se je Partija oklicala za avantgardo delavskega razreda jo seveda moti narodnostna razdelitev delavskega razreda. Zato je skušala uveljaviti parolo, da smo vsi delavci. Le tako je tudi opravičena ena partija, ki neprestano zatrjuje, da mi vsi, ki smo pač delavski razred, rabimo svojo avantgardo. Toda ta partijska resnica se ni preveč prijela. Ko rečemo: »Delavski razred«, še vedno mislimo v glavnem na fizične delavce v tovarnah, ki so v družbeni lasti. Partija je zani-kdar doseženi internacionalizem in spontano monolitnost okrivila ravno nacionalizem. Povedano drugače; tovarniški delavci parole: »Proletarci vseh dežel, združite se!« niso vzeli za svojo in so po šihtu raje okopavali svoje maje vrtičke, da so si pridelali to in ono ter tako privarčevali kakšen dinarček. Poleg tega pa je prave kmete Partija vedno imela za moteč element na poti v komunizem in tako ni čudno, da si med ljudstvom ni pridobila večjega ugleda, kakor ga ima. Navsezadnje je avantgarda rahlo užaljena zaradi tega, hitro odkorakala v naročje dobrin svetle prihodnosti, medtem ko je delavski razred vključno s kmeti ostal daleč zadaj in je še zdaj tam in gleda in
Piše: Peter Rezman
čaka in ga je strah, kako bo ta avantgarda zdaj rešila svoj najhujši spor, odkar je na oblasti.
V	dani jugoslovanski zmedi, je grozljivo samo to, da so se partijske frakcije naslonile na narodno zavest delavskih razredov, ne na ves delavski razred. Razlog temu je najbrž dejstvo, da Partija ne more več računati na obubožane delavce, da bi se z njihovo pomočjo obdržala na oblasti. Ugotovila je, da se na oblasti lahko obdrži le, če bo ljudi, ki jo podpirajo, spremenila iz delavcev v Srbe, Hrvate, Slovence,... Tako se je Partija sama ujela na limance, ki jih je tako dolgo in uspešno nastavljala svojim političnim nasprotnikom. Ta faza je gotovo ena najnižjih točk Partije in razkrito je, da ji gre v končni fazi le za oblast, četudi s pomočjo pregrevanja nacionalnih čustev in na podlagi miselnosti, ki jo slikovito predstavlja znana balkanska grožnja: »Nemoj da mi psuješ mater!«
V	spopadu napredne in nazadnjaške frakcije znotraj Partije, smo mi navadni smrtniki bodisi delavci, kmetje, ali Slovenci, Srbi, Albanci, Hrvati, itd. zgolj nemi statisti in zgroženi opazovalci. Pri tem bi se morali neprestano brzdati in se zavedati, da ni res, da so Slovenci naprednejši in pametnejši in inteligentnejši od Srbov in ni res, da so Srbi bolj junaški, bolj revni in bolj nori, kot Slovenci. Res pa je, da je za realizacijo programa, ki ima za cilj ustoličiti despota, Mi-loševičeva frakcija animirala tisti del Srbov, ki so pripravljeni še naslednjih tisoč let na slepo služiti enemu gospodarju, da bodo le imeli polne malhe in polne trebuhe. Toda režimu, ki bi imel na čelu Miloševiča bi za polne malhe služili tudi slovenski hlapci in valpti! Ta je znano iz zgodovine.
A vedeti moramo, da nam pod M\-loševičem nikoli ne bi šlo bolje, kot nam je kdajkoli dobro šlo. Njegov namen ni, da bi gojil politični pluralizem, ampak bi spremenil Jugoslavijo po enačbi: ena država, en narod, ena zastava, en vodja! Tako bi zašli nazaj v labirint enopartijstva in totalitarizma iz katerega vodi samo ena pot, pot demokracije! Obstaja verjetnost, da bi se nas kljub takšni temi usmilili tuji dobrotniki s svojimi oderuškimi krediti. Gotovo pa ne tako izdatno, kot so to počeli v preteklosti. . Upajmo, da bo orwelovsko vizijo naše bodočnosti premagala politika, kakršno je lansiral slovenski del Partije. Tudi ta drugi pol Partije ima somišljenike po vsej Jugoslaviji. Kajti politika, ki jo vodi Kučanova stran je všečna in modra politika, s katero bi brez sramu zakorakali v leto 2000. To je namreč politika, ki se ne boji podirati dogm iz preteklosti. Pravzaprav ji manjka samo še en korak. Iz odkritega priznavanja in razkrinkovanja, kaj ni bilo dobro, mora nedvoumno postaviti, kaj bi bilo dobro v prihodnosti. Iskreni odgovor na to vprašanje pa bo materializiral smer, za katero slovenski del Partije v tem času navija. Za smer, ki bo za večno pokopala staro boljševistično formulo. Partija = Država. Zato pa rabimo MIR in trezne glave! Upajmo, da bodo vsi apeli in pozivi k razumu ta mir tudi prinesli!
PeTI
ROKOPISI
Ureja:
Ivo Stropnik
1977— 1988 _
Časopisna antologija šaleških pesnikov
Josip Bačič—Savski
HAIKU NASMEHI SONCA IN MORJA
Ti, moje sonce, naga sem tvoja zarja saj veter ve, vse . . .
FU & LU Laja morski pes.
smeji se mlada školjka in kumarica.
Sonce, valovi, dišeči roštilji in naša ljubezen.
ELEGIJA Obmorsko drevje, polno eteričnosti, diši in zdravi.
20. oktobra 1988
it titovo velenje
ŠPORT — REKREACIJA
nas cas*!>ran_§
Atletika
Velenjskim atletom in atletinjam znova pokal »Dela«
Domžale so tokrat prvič gostile preko 1.600 tekačev in tekačic na zaključni republiški akciji — kros Dela. Lepa jesenska sobota je bila kot nalašč za tek v naravi. Zaključne prireditve se je udeležilo 47 občinskih reprezentanc in predstavniki JLA. Lani so na domačem terenu presenetljivo zmagali velenjski atleti, ki po mnenju mnogih tudi tokrat niso sodili med glavne kandidate za zmago.
Seveda so drugače razmišljali v velenjskem atletskem klubu. Že na začetku sezone so zapisali v svoj program ponovitev ekipne zmage. Sistematična vadba vseh kategorij se je tudi letos potrdila z osvojitvijo prelepega pokala za vseekipnega zmagovalca, ki so ga prejeli v športno-zabavni oddaji Zdravo ljubljanske televizije.
Ob lepi zmagi velja povedati, da je popolno občinsko ekipo sestavljalo kar 42 tekmovalcev. Izbirna tekmovanja za republiški kros so občinska prvenstva, na katerih nastopajo tudi drugi mladi športniki. Vsaj drugod v Sloveniji je tako, v našem okolju pa je do ravni osnovne šole udeležba še polnoštevilna, mladinske kategorije pa so v glavnem domena atletov, kot da druge športne zvrsti v procesu treninga ne potrebujejo aerobne vzdržljivo-
sti. V ekipi sta tako sodelovala le dva pionirja, ki nista vključena v atletski klub.
Še vidnejše uvrstitve velenjskih atletov: pionirke letnik 76: 2. Jolanda Steblovnik, 10. Tina Steinbacher; pionirji 76: 5. Stanko Kanduti, 7. Marko Pečečnik, 9. Zoran Boškič; pionirke 75: 2. Natalija Cesar, 3. Nataša Bizjak; pionirke 74: 2. Melita Rant, 8. Darja Šibanc; pionirji 74: 4. Robi Kožar; mlajše mladinke 73: 9. Simona Borovnik, 12. Nataša Raner; mlajši mladinci: 3. Miha Pohar, 6. Dragan Kovačevič; mlajše mladinke: 1. Natalija Mraz, 14. Andreja Tišljarič; starejše mladinke: 7. Badema Dže-dovič, 15. Marjana Glavnik; starejši mladinci: 13. Jožek Gorjup, 14. Gašper Suhadolnik; članice: 2. Ani Babič, 4. Slavica Poznič; člani 1. Romeo Živko, 2, Miran Hudournik, 6. Branko Kranjc.
Med ekipami so starejše pionirke A osvojile drugo mesto, starejši pionirji tretje, prve so bile mlajše pionirke B, prav tako mlajše pionirke A, mlajši pionirji A so bili drugi, zmagali so tudi mlajši mladinci, pa še članice in člani. Vseekipni vrstni red občinskih reprezentanc: I. Velenje, 2. Maribor, 3. Celje.
B. Šalamon
Le rezultat
Nogometaši Rudarja so po nedeljski zmagi z minimalnim izidom (2:1) sedaj na drugem mestu v slovenski nogometni ligi. Vendar pa z igro za sedaj še ne opravičujejo visokega mesta.
Tudi v nedeljo so gledalci, pa tudi njihova klop s trenerjem na čelu, gotovo vse do konca trepetali za izhod srečanja. Priložnosti za zadetek naši niso imeli veliko. Precej manj kot gostje. Ti so vseskozi igrali zelo napadalno, z malo več sreče bi bili lahko povedli že v 28. minuti, pa se je na srečo domačih žoga odbila od prečke. Sreča pa je bila dve minuti za tem na strani Boškoviča, Macura je izvedel prosti strel, odbito žogo s prečke je prestregel Boškovič in jo poslal v mrežo. To je bil tudi izid prvega polčasa.
V drugem enaka slika kot v prvem. Gostje so še naprej igrali
Drugič zapored v gosteh
Nogometaši Elkroja so gostovali drugič zapored, tokrat pri ekipi Vozil v Novi Gorici. Domačini so bili boljši nasprotnik in so zmagali z 2:0. Oslabljeni gostje so prvi zadetek prejeli tik pred odmorom, drugega pa ob koncu srečanja. Po tem porazu so nogometaši Elkroja na lestvici padli na šesto mesto, vendar njihov zaostanek za drugouvršče-nim velenjskim Rudarjem ni prevelik. Le dve točki znaša, zato se lahko po naslednjem kolu, ko igrajo doma z Domžalami, znova povzpnejo na lestvici.
Rudar:lzola 2:1
napadalno, nekajkrat se je nadvse izkazal vratar Hrast, saj je ubranil žoge tudi z nekaj metrov. V 72. minuti, v obdobju velike pobude nogometašev Izole, so gostje nepravilno zaustavili Boškoviča, pri prostem strelu pa je Brdžanovič zadel žogo tako kot je treba. Še sreča, kajti gostje so nadaljevali napade in dve minuti pred koncem le znižali izid. Še sreča, da tako pozno.
Edini neporaženi
Tudi po osmem kolu slovenske območne lige ostaja ekipa ERA Šmartno še vedno in edina neporažena. Čeprav močno oslabljeni so tokrat prekinili neugodno tradicijo s Partizanom Slovenj Gradec, saj so mu na njegovem vročem terenu odščipnili dragoceno točko. V prvem polčasu je gostom z borbeno in disciplinirano igro uspelo ustvariti priložnosti za zadetek ter v 18. minuti z golom Tomažica tudi povesti z 1:0. Slab začetek drugega polčasa so izkoristili gostitelji, ki so z dvema zaporednima zadetkoma prišli v vodstvo, ki so ga držali vse do 90-minute, ko je Skrbinek po dolgotrajnem obleganju nasprotnikovih vrat dosegel drugi zadetek za goste. V nedeljo čaka Šmarčane zopet težko delo, saj bodo gostili ekipo Železničarja iz Maribora, ki se še vedno ni odrekel ambicijam za osvojitev najvišjega mesta.
Šmartno: Maglič, Matko, Brunšek, Tomažič, Rudnik (Skrbinek, Oblak, Korber, Fajdiga, Laznik, Železnik, Kopušar).
K. N.
Karate
(1:0)
TITOVO VELENJE, igrišče Rudarja ob Jezeru, gledalcev 300, sodnik Ledinski iz Ljubljane.
STRELCI: 1:0 — Boškovič (30), 2:0 - Brdžanovič (72), 2:1 - Zeljko (88).
RUDAR: Hrast, Raukovič, Doler, Jalušič, Javornik, Macura, Brdžanovič, Oblak, Salija (Va-uh), Boškovič in Goršek.
VOZILA :ELKRO J 2:0 (1:0)
NOVA GORICA, igrišče v športnem parku, gledalcev 700, sodnik Barlič iz Blagovice.
STRELCA: 1:0 - Valentinčič (42), 2:0 - Vidovič (84).
ELKROJ: Pusovinik, Ilič, Šimenc (Marolt), Pranjič, Forštner, Božičevič, Ermenc (Lenošek), Knez (Strnišnik), Bolko, Janežič in Grobelšek.
Še brez točk
Rokometašice Velenja so tudi po 3. kolu tekmovanja v drugi zvezni ligi — vzhod še brez točk. Tokrat so gostovale v Mostarju kjer se razigrani ekipi vodilne Lokomotive niso mogle resneje upirati. Še Vedno oslabljene so klonile z 19:25 (7:12), najboljši pa sta bili Omerovičeva z osmimi in Vičarjeva s petimi zadetki. Tudi v prihodnjem kolu bodo imele težko delo, saj se bodo pomerile z drugouvrščeno ekipo Akadem-ca. Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane bodo igrale v Celju, srečanje pa se bo v dvorani Golovec pričelo v soboto ob 17. uri.
Že na vrhu
Po petih prvenstvenih srečanjih v slovenski rokometni ligi igralci Šoštanja vodijo in so tako na dobri poti, da uresničijo željo tega prvenstva — uvrstitev v II. ligo. Bira točk je za sedaj spodbudna. V petih kolih so jim nasprotniki odščipnili le točko. Z njihovo igro pa še ne moremo biti zadovoljni, saj je v njej še preveč nihanj ali slabosti.
Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane v Titovem Velenju so v sobotnem prvenstvenem kolu roko-metaše Jadrana gostili v športni dvorani v Slovenj Gradcu. Tu pa so se bolj domače počutili gostje, ki so že v 17. minuti vodili z 10:4; na presenečenje maloštevilnih gledalcev gotovo pa tudi samih igralcev ekipe Toneta Tise-Ija. Šoštanjčani nikakor niso mogli pripraviti dobrega napada, igrali so nepovezano, bilo je preveč soliranja. V nadaljevanju so le zaigrali malce bolje, sreča pa je bila, da je gostom začelo zmanjkovati moči. Na klopi za rezerve so igralci iz Kozine sicer imeli več igralcev, vendar so menjavali le enega. Prav boljša telesna pripravljenost domačega moštva je potegnila tehtnico v njihovo korist. V 34. minuti so po začetnih 1:0 drugič povedli na srečanju (13:12), nato vodili v naslednjih minutah z dvemi ali tremi zadetki, v 54. minuti je bil izid znova izenačen (21:21), ob koncu pa le zmaga s tremi zadetki (27:24).	— vos —
Člani velenjskega karate kluba se v okviru možnosti marljivo pripravljajo na tekmovanje v republiški ligi, kamor so se uvrstili po izstopu iz 2. zvezne lige. Tako so v Celju proti istoimenski ekipi, ki prav tako nastopa v slovenski ligi, skupno zmagali z 9:7. Prvi krog so dobili Velenjčani s 6:2, drugega pa domačini s 5:3. Nastopili so M. Pejkunovič, P. Pejkunovič, Todorovič, Filipo-vič, Dominkovič, Požegič, Me-hič, Tomič, Kopič in Pustovnik.
D. Borovnik
Ženska in rekreacija
Vedno več naših občank se vključuje v programe rekreacije in tudi individualna vadba doma ali s partnerjem ni več redek pojav v naši družbi. V tem sestavku bi predvsem spregovorili nekaj besed o vlogi rekreacije pri ženskah, njen vpliv in počutje.
Narava, ki je v tisočletjih oblikovala človekovo bitje, od prač-loveka do danes, ni računala s civilizacijskimi in kulturnimi spremembami, ki so zajele in pre-gnetle človeka in družbo po svoje. Nastalo je nasprotje med naravnimi, biološkimi in fiziološkimi zakoni ter zahtevami in omejitvami. Predvsem je omejila svobodo gibanja žensk, ki pa se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila.
Zaradi svojega življenja doma so postale ženske žrtve vsakdanjosti. Mnogim od njih manjka pestrosti in sprememb, s katerimi se srečujejo moški pri svojem delu. Ženski, kateri predstavlja dom njeno kariero, se lahko leta spremenijo v dolgo in izgubljeno bitko z dolgočasjem. Rekreacija naj bi pomenila preobrat v življenju mnogih žensk. Različni programi rekreacije so pomenili zanje novo začetno točko. Odvrgle so enoličnost in ponovno postale aktivne in vitalne. Vitalnost, ki jo
ženska dobi s tem, ko poveča svoje telesne sposobnosti, včasih odpira vrata mnogim drugim interesom in daje njhovemu celotnemu življenju nov pomen. Emancipacija žensk v dvajsetem stoletju je privedla do novega ideala ženske lepote, kjer sta rekreacija in šport odigrala veliko vlogo. Večina moških, ki so mnenja, da je lepota samo površinska, sigurno nimajo prav.
Danes občudujemo ženske, katerih izgled priča, da so privlačne in sposobne, ki se gibljejo z naravno eleganco zdravega telesa. Ta vrsta lepote gotovo ni samo površinska. Nanaša se na držo, hojo in osebnost — to je gotovost in zadovoljstvo, ki izvira iz dobre telesne sposobnosti: kondicije, živahnosti in vedrine. Prav gotovo je, da pa ne sodi k lepoti samo lep obraz, temveč tudi urejenost in graciozno gibanje. Najpomembnejši je šarm, to je tista tako imenovana nedoločena zmes, ki jo tvorijo telesne in duhovne kvalitete in, ki se odraža v gibanju, drži. Ker vadba spreminja osebnost tako telesno kot psihično, rekreacija direktno vpliva na tiste telesne in osebnostne činitelje, ki so skrivnost ženskega šarma. Sama vadba gotovo ne more popolnoma spremeniti
vaše osebnosti. Vendar vam poleg dobrega vpliva na organizem pomaga pridobiti samozaupanje in vas tudi delno pomirja. Toda lahko in mora vam pomagati, da iz tistega, kar imate, in iz tistega, kar predstavljate, naredite čim več.
Na koncu naj omenim, da ta vrsta osebne privlačnosti kot rezultat telesne sposobnosti, zdravja ter vključevanja v rekreacijske vadbe nikakor ni omejena samo na mlade ženske, to velja tudi za srednjo in starejšo žensko populacijo.
Tako ima Zveza telesnokultur-nih organizacij občine Velenje v svojem programu, tudi programe za naše občanke, to predvsem velja za plavanje, rekreacijske vadbe, smučarski tek ter vadba mati in otrok.
Ob tej priložnosti naj omenimo, da bo v mesecu novembru brezplačni vstop v zimski bazen za vse, ki se bodo odločili za plavanje in to vse sobote od 17. do 20. ure.
Vključite se v organizirane programe, če pa še prevladuje malo sramežljivosti in manjka poguma in volje, pa se dogovorite s prijateljico in v dvoje bo vsekakor lažje.
Vzemite si nekaj časa tudi zase, saj ni boljšega zdravnika kot z znojem vzdrževana telesna kondicija!
Marko BORUTA
Odbojka
, TOPOLŠICA:CELJE 3:1
Igralci Topolšice so doma navidez tesno, vendar zasluženo in prepričljivo premagali ekipo Celja s 3:1 (11, -13, 12, 10). Rezultati so po posameznih nizih sicer tesni, vendar so bili domačini boljši v vseh pogledih. Po dveh kolih so zaradi boljše razlike v nizih na vrhu lestvice, v prihodnjem kolu pa jih čaka gostovanje pri Fužinarju na Ravnah na Koroškem.
TOPOLŠICA :FUŽIN AR 2:3
Manj uspešne so bile odbojkarice Topolšice, ki so tudi v drugem kolu klonile. Tokrat doma proti ekipi Fužinarja z 2:3 (-3, 15, 8, -6, -8). Tekma je bila enakovredna in borbena, zmagovalec pa je odločil slab sprejem servisa domačih igralk. Kljub temu so gostiteljice zaigrale veliko bolje kot v prvem kolu, kar pred gostovanjem v Celju tudi obeta.
Športno plezanje
Prejšnji teden je bil zanimiv tudi na področju športnega plezanja. V nedeljo je Matej Mejo-všek (ŠAO) pri Igli splezal smer Princeske (VIII, 18 m), ki je delo odličnega plezalca Marka Luki-ča in je bila sprva ocenjena z IX —. Pred tem je splezal še smeri Jaka (VII + 15 m) in Sa-manta (VII, 20 m) ter XY (Vil, VII + , 20 m) na pogled. Dan pred tem so se trije plezalci velenjskega odseka udeležili plezalnega tekmovanja v Beli nad Vipavo in glede na prvi takšen nastop dosegli solidne rezultate.
D. U.
Tenis — za pokal »M cluba«
V soboto bo še kako zanimivo na igriščih Šaleškega teniškega kluba ob Jezeru. Ob 10. uri bodo pričeli turnir dvojic za pokal »M-ciuba«. Organizatorji napovedujejo, da bosta med drugimi zaigrala tudi Bojan Križaj in Tone Vogrinec, nastopil pa naj bi tudi predsednik slovenske teniške zveze dr. Ciril Ribičič, pa tudi druge bolj ali manj znane osebnosti.
Vsekakor bo na teniških igriščih in ob njih zelo pestro in zanimivo. Obiskovalci bodo priča predstavitvi novega vozila Nissan, pokusi-li bodo lahko nov izdelek pivovarne Laško in si ogledali modno revijo »M-cluba«.	-VOS-
Streljanje
V	I. kolu H. republiške strelske lige — vzhod so velenjski strelci na svojem strelišču gostili strelce Steklarja iz Hrastnika. Domačini so klonili z 1413:1436. Za Velenje so nastreljali: Borut Trebše 364, Stanko Rek 356, Janez Hiršel 352 in Dani Pristo-všek 341 krogov. Pri gostiteljih je največ nastreljal Daniel Lisec 365 krogov.
Ob proslavi občinskega praznika Murske Sobote se je strelska družina Mrož udeležila strelskega tekmovanja pionirjev in članov. V udeležbi 47 ekip članov in 15 pionirjev so Velenjčani zasedli odlično 5. mesto. Pionirji so nastreljali 470 krogov (Marko Berlot 152, Silva Močivnik 165, Jana Miklavžina 153). Med posamezniki je Močivnikova zasedla 10. mesto. Člani so nastreljali 825 krogov (Trebše 278, Hiršel 275, Žučko 272). Med posamezniki je Borutu Trebšetu pripadlo 7. mesto.
V	II. kolu II. republiške lige — vzhod so velenjski strelci nastopili v Celju in se srečali s strelci Franca Stekliča iz Hotinje vasi. Zmagali so Velenjčani s 1430:1397. Za Velenje so nastopili: Hiršel 362, Rek 348 Trebše 353, Žučko 367, pri domačinih je največ nastreljal Lamut 362 krogov.
Ob proslavi občinskega praznika Slovenskih Konjic je na strelskem tekmovanju nastopila ekipa Velenja. Zasedla je 4. mesto s 1425 krogi (Miklav 360, Trebše F. 358, Sterman 356, Bur-ger 350). Med posamezniki je Jože Miklav s 360 krogi zasedel 7. mesto.	F. Žučko
Košarka — Deseta zaporedna zmaga
Mladi upi šoštanjske Elektre nadvse uspešno tekmujejo in so v soboto zmagali že desetič zapored. S tem so na pragu želene uvrstitve med osem najboljših slovenskih kadetskih ekip. Tokrat so gostili ekipo Zagorja, ki se jim je resneje upirala le v prvih minutah srečanja, nato pa so kadeti Elektre prikazali eno svojih najboljših letošnjih iger in zmagali z 98:64. Ponovno je bil najboljši Damjan Jevšnik, ki je z 80-odstotnim metom dosegel kar 36 točk, dobro pa sta igrala tudi B. Jevšnik s 24 in Aljaž s 14 točkami.
V prihodnjem kolu bodo gostovali pri ekipi Iskre Delte Ježi-ce. To bo derbi dveh doslej še neporaženih ekip. Čeprav so domačini favoriti, pa se mladi igralci Elektre glede na formo in igro ne nameravajo predati vnaprej.
I. Kramperšek
Športni ples
Izjemen uspeh v Londonu
Matej Krajcer in Mirjam Šulek, mlada plesalca velenjskega plesnega kluba, sta pred dnevi na odprtem mednarodnem prvenstvu Anglije v pionirski starostni skupini do 12 let v latinskoameriških plesih osvojila nepričakovano visoko 3. mesto. Tekmovanje je bilo v Royal Albert Hali v Londonu in je na njem v vseh starostnih kategorijah sodelovalo skupno preko 500 plesnih parov iz 25 držav. Pionirskih parov je bilo v vsaki disciplini po petnajst. S tretjim mestom sta Matej in Mirjam izenačila doslej najvišjo uvrstitev na takšnih mednarodnih tekmovanjih. Pred njima sta lani na tem tekmovanju enako uvrstitev dosegla takratna pionirska državna prvaka iz Ljubljane, ki letos dosegata dobre rezultate tudi v mladinski konkurenci.
Doseženi rezultat je sicer plod načrtnega dela z mladimi v velenjskem plesnem klubu, ki ima danes kar petindvajset pionirskih in mladinskih plesnih parov, toda velik del stroškov treninga in celotno tekmovalno opremo, zlasti pa stroške za udeležbo na takšnih tekmovanjih, v največji meri sofinancirajo starši. V klubu upajo, da bo dosežek, ki je najpomembnejši, ne pa edini v letošnjem letu, omogočil pridobitev dodatnih sredstev za nadaljnja načrtnejša vlaganja v najbolj nadarjene tekmovalce.
Matej Krajcer in Mirjam Šulek z dragocenima trofejama za 3. mesto na odprtem mednarodnem prvenstvu Anglije v Londonu.
Trim kolesarjenje
ZTKO občine Velenje bo v nedeljo, 23. oktobra, pripravila trim kolesarjenje v okviru občinskih meja. Kolesarjenje se bo pričelo ob 10. uri pred velenjsko pošto, startate pa lahko takoj, ko se vpišete. Pot bo kolesarje vodila od pošte do Hrastovca in Škal, preko Gaberk, Raven do Šoštanja, pa preko Skornega, Lokovice in Pesja nazaj do cilja pred pošto. Vsi vozijo na lastno odgovornost, v primeru dežja pa akcije ne bo.
SINDIKALNO KEGLJANJE
ZTKO in občinski svet zveze sindikatov razpisujeta občinsko in sindikalno prvenstvo v kegljanju za moške in ženske ekipe. Tekmovanje bo od 7. do 10. novembra na kegljišču v Šoštanju. Ekipe se lahko prijavijo pismeno na sedež ZTKO, Foitova 2, do četrtka, 27. oktobra.
Smučarski skoki
Po štirih tekmah je sklenjeno večina regijskih prvenstev v smučarskih skokih. V nedeljo so se na zadnji tekmi za prvenstvo na Ljubnem ob Savinji pomerili pionirji C. Tudi četrtič zapored
je zmagal Luka Ograjenšek in tako prepričljivo osvojil naslov regijskega prvaka. Tretji je bil Bojan Miklavžina, ki je skupno osvojil drugo mesto, peti pa je bil v nedeljo Klemen Juvan z Ljubnega.
V soboto so se v Mislinji na podobnem tekmovanju pomerili
pionirji A. Kaligaro je bil drugi, Spegel pa četrti.
Tudi pionirji C so sklenili regijsko prvenstvo. Na zadnji tekmi na Ravnah je zmagal Kadli-ček, ki je tudi regijski prvak, tretji pa je bil Luka Ograjenšek, ki je skupno sedmi.
10. stran ★ P8S C35
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje ★ 20. oktobra 1988
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE ODBOR ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ
RAZPISUJE NATEČAJ
ZA PODELITEV PRIZNANJ KULTURNE
SKUPNOSTI VELENJE ZA LETO 1988
1.	napotnikovo priznanje
2.	napotnikova diploma
3.	napotnikova plaketa
Priznanja se podeljujejo posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom na kulturnih in drugih področjih, znotraj in izven občinskih meja, za posebne zasluge pri razvoju kulturnega življenja v občini.
RAZPISNI POGOJI: NAPOTNIKOVO PRIZNANJE
se daje za posebne uspehe in daljše prizadevno delo posameznikom, društvom in organizacijam združenega dela s področja kulture.
NAPOTNIKOVA DIPLOMA
se podeljuje za izjemne umetniške dosežke skupinam in posameznikom.
NAPOTNIKOVA PLAKETA
se podeljuje za dolgoletno uspešno in življenjsko delo.
Utemeljene predloge za podelitev priznanj za leto 1988 sprejema strokovna služba Občinske kulturne skupnosti, Efenkova 61, p. p. 1, do 15. 11. 1988.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V času od 26. septembra do 8. oktobra so potekale meritve onesnaženosti zraka na merilnih postajah v Zavodnjah, Titovem Velenju in na Velikem vrhu.
Najvišja dovoljena koncentracija žveplovega dioksida v zraku znaša 0,75 mg na kubični meter, presežena pa je bila dvakrat in sicer 26. septembra ob 9. uri, ko so izmerili 0,81 mg žveplovega dioksida v kubičnem metru zraka in naslednji dan ob 10. uri. ko je znašala ta količina, na 0,83 mg.
Vse ostale izmerjene koncentracije so bile nižje od dovoljenih.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
GALERIJA
Kjk
PRODAJA OLJNIH SLIK. GRAFIK IN SKULPTUR
Bohunek Berthold. Boljko. Borčii. Černe. Dragulj. Jagodič. LackoviC-Croota. Lovrenca. Mihelič. MiliC iz MaCve Pečko, Rotar. Slano. Slavec. Stojanovič. Tisnikar. tufto. Ve/ičkovič. Zec
Odprto
Torek • petek 9.00-12.30/ 15 30-19.00 Soboto 9.00-12.30 Ponedeljek zaprto
GALERIJA KOLAR. ŠOLSKA ULICA 5. 62380 SLOVENJ GRADEC. JUGOSLAVIJA. TELtFON (3B62) 062 8'14 044
RADIO VELENJE m RADIO VELENJE
Program
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju vsak delovni dan od 8. do 10. in od 13. do 16. ure. Vse dodatne informcije dobite po telefonu 855-450.
PETEK, 21. oktobra: 15.00 Začetek sporeda;. 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 23. oktobra: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj: 11.30 Z mikrofonom med va-
mi; 12.00 Beseda potrošnika (oddaja v živo — s svojimi pripombami, predlogi in mnenji lahko sodelujete — pokličite po telefonu 855-963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 24. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.14 Kdaj, kje kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Obiskali smo; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.30 Mladi mladim (nova oddaja Radia Velenje ne-menjena mladim in njihovi dejavnosti); 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 26. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in Mi (oddaja v živo, ki jo bomo namenili življenju v dvoje oziroma izbiri partnerja — gost oddaje bo vodja posvetovalnice Živa iz Ljubljane.
vabljeni v gorenje
Kakovost Gorenja na trinajstem Hišnem sejmu od 18. do 28. oktobra 1988 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju
gorenje
Nagradna križanka
Slovenijales trgovina, Merx Potrošnik
Pravilna rešitev:
Albreht, maraton, amonal, Tanatos, Merx, god, Kt, birt, Sordi, klada, stragula, Irena, Salomon, patrona, anatom, Klavora, Ariel, gobelin, Oas, kij, ona, NO, Ni-as, šd, ska, zev, TN, Luče, Li, Man, babe, Aravali, Titovo, Danajec, Velenje. Ines, Als. Sap, Mi, Ni, LJ, de-golist, Ares, kros, oer, apologet, lirik, oče, Mečir, vol, Aon, letalo, stanarine, Komna, vrane, tona, cona, rop, Marconi, or, Kolašin. kroki, okis, Tivoli, Ajaja, hala, Meka, Anastas, Alan, ilovka, kolt, Stalin, Šl. Al, Pta, jez, tnalo, Ora, Sas, vat, boter, puma, amulet, Moira, klečanje, čestitamo za, JAT, praznik, ser, Eka
Nagrajenci:
1.	nagrada — 30.000 din (darilo Slovenijales trgovina): Franci Hudomal, Ravne 181. 63325 Šoštanj
2.	nagrada — 25.000 din (darilo Merx Blagovnica Gorica): Ivanka Novak, Gregorčičeva 16, 63320 Titovo Velenje
3.	nagrada — 20.000 din (darilo Merx Blagovnica Gorica): Ivan Fidej, Jenkova 39, 63320 Titovo Velenje
4.	nagrada — 15.000 din (darilo Mer.\ Blagovnica Gorica): Stane Paradiž, Jenkova 19. 63320 Titovo Velenje
5.	nagrada — 10.000 din (darilo Slovenijales trgovina): Nevenka Privšek, Jenkova 15, 63320 Titovo Velenje
Nagradna križanka Naši pisatelji
Pravilna rešitev:
Knosos, raketa, Ireton, loa. Si, Vodnik, vrv, Oslo, kanal, asket, analiza, Aro, trener, lok, Irina, groza, kost. Al, Ar, EP izguba, Borneo, adut, ale, tri. Ari, Nostrada-mus, Agata, Irska
Nagrajenci:
1.	nagrada: 7.500.-63331 Nazarje
2.	nagrada: 5.000,-63320 Titovo Velenje
3.	nagrada: 5.000,— din: Heinz Bartlma, Šaleška 2 63320 Titpvo Velenje
din: Franc Golob. Nazarje 158, din: Andreja Petrovič, Šalek 86,
' ' ' '
REDNI KINO
Četrtek, 20. 10. ob 18. in 20. uri IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV — ameriški, akcijski. Vloga: Rat-ger Hauer.
Petek, 21. 10. ob 18. in 20. uri ALIENS OSMI POTNIK — ameriški, avanturistični. Vloga: Si-gourney Weazer.
Petek, 21. 10. ob 10. uri ter soboto in nedeljo, 22. in 23. 10. ob 17. in 19. uri NINJA III - ameriški, akcijski. Vloga: Lucinda Dickey.
Ponedeljek, 24. 10. ob 10., 18. in 20. uri PROSTOR V SRCU — ameriški, družinski. Vloga: Sally Fielo.
Torek in sreda, 25. in 26. 10 ob 18. in 20. uri SKAVT — nemški, westem. Vloga: Gojko Mitič.
Sreda, 26. 10. ob 10. uri GLASNIK SMRTI -amer.-italij., kriminalni. Vloga: Fred \Villiam-son.
NOČNI KINO v tem tednu:
ULIČARKA - francoski, erotski. Vloga: Syl-via Kristel
PREDSTAVE BODO:
— v četrtek in petek, 20. in 21. 10. ob 22. uri v REDNEM KINU
-	v soboto, 22. 10. ob 21. uri v REDNEM KINU
-	v soboto, 22. 10. ob 20. uri v ŠOŠTANJU — v nedeljo, 23. 10. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! VIDEO KINO v tem tednu odpade!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 20 10. ob 20. uri ALIENS OSMI POTNIK — ameriški, avanturistični.
KINOTEČNJ PROGRAM KINA 16
Torek, 25. oktober ob 20. uri v -Stiskami t VI-RIDIANA. Režija: Luis Bunuel.
Koledar
ČETRTEK, 20. oktobra - IRENA
PETEK, 21. oktobra - URŠULA
SOBOTA, 22. oktobra - ZORI-SLAV
NEDELJA, 23. oktobra - SE-VERIN
PONEDELJEK, 24. oktobra -DAN OZN
TOREK, 25. oktobra - DARINKA
SREDA, 26. oktobra — LUC1-JAN
MALI OGLAS!
ŠIVALNI STROJ Bagat Ruža Selektronic, kot nov, prodam za 60 SM. Telefon 882-420. PIANINO »BELARUSJA« pro dam. Telefon 858-488, od 15. do 18. ure.
PRENOVLJEN	PRALNI
STROJ GORENJE in kombiniran otroški voziček, ugodno prodam. Telefon 855-799. TRI PARCELE ZA VIKEND PRODAM. Franc Inkret, Tomaž nad vojnikom.
OTROŠKO SOBO — MOZAIK, ugodno prodam. Telefon 853-908.
KLETNO HIŠICO OB JEZERU
prodam. Telefon 858-087.
GOLF JGL, dobro ohranjen, ga-ražiran, prodam. Telefon 881-395.
NOVO ZAMRZOVALNO OMARO prodam za 30 % ceneje ter dva otroška vozička in BTV, star 18 mesecev, prodam zelo ugodno. Naslov: Radivojevič, Šaleška 2 B, stanovanje 54, Nad Standardom.
ROLETE, ŽALUZIJE, VERTIKALNE, LAMELNE ZAVESE
izdelujemo, montiramo. Telefon 27-225, 27-742 - popoldan. GOLF DISEL 85, bel, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Selič, Hrastovec. ZAKONSKI PAR s 6 letnim otrokom, nujno išče enosobno stanovanje, s toplo vodo in centralnim ogrevanjem. Po dogovoru plačamo v DM. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro »NUJNO«. Ali po telefonu 856-018. DVOSTANOVANJSKO HIŠO PRODAM. Stane Frece, Cesta na Vrtače 5, Telefon 858-935. PARCELE ZA VIKEND PRODAM. Hramše 9, Dobrna. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 882-297. INŠTRUIRAM FIZIKO IN MATEMATIKO za L, 2., in 3. Iew-tnik srednje šole. Kličite 858-157, od 19. do 21. ure. NOVO TRAJNOGOREČO PEČ Kiperbuš, Nemško, Rudi Pergovnik, Topolšica, 95, ogled vsak dan.
PRIKOLICO ZA OSE"NI AVTO, harmoniko Weltmaister, 40
basno, trajno žarno peč, Kiperbuš, prodam. Telefon 854-426 popoldan.
MOTORNO ŽAGO ALPINA, v
dobrem stanju, prodam. Telefon
855-437.
PRIPRAVNIK Z VS izobrazbo najame enosobno ali večje stanovanje v Titovem Velenju. Kličite po telefonu 853-231, interna 329. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, italijanski, prodam. Telefon 858-192, popoldan. VALENTIN KREUH, Bevče 5, Titovo Velenje, opravlja obnovo zavornih oblog in sklopk za vse vrste osebnih vozil, traktorjev in gradbenih strojev. Telefon 857-816.
KUHINJSKE ELEMENTE, štedilnik, hladilnik, zmrzovalnik in barvni TV, ugodno prodam. Informacije po telefonu 882-229. ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE, v vseh barvah in izved-
VESPO PX 200 E, letnik
1987/junij, biege barve, z dodatno opremo, nujno prodam. Telefon 857-337.
BMVV 3181, letnik 1981, odlično ohranjen, prodam za 25 M. Informacije po telefonu 062-841-108, od 20. do 22.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, in nono
Jože Lisjak
21. 2. 1930 — 10. 10. 1988
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Planika Topolšica, dr. Rijavcu, RLV TOZD jama Pesje, TOZD ZRAČENJE, godbi, častni straži, govorniku, Gorenje Hala zamrzovalnih omar, sosedom, družini Medved, ter vsem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in nam izrazili sožalje ter sočustvovali z nami_.
VSEM ISKRENA HVALA!
Žalujoči: žena Marija, sin Milan z ženo, hčerka Jožica z možem in vnukinja Laura.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega ata
Milana Horvata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se za iskrene besede predstavniku krajevne skupnosti tovarišu Ivu Gorograncu in njegovemu prijatelju tovarišu Viktorju Kojcu ob odprtem grobu.
Hvala župniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerka Marjeta z družino in sin Milan z družino.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo le več izbrisal, tudi če pokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta
Franca Pongraca
rojenega 6. 9. 1942
se iskreno zahval;1.>emo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, m" darovali cvetje, vence in ga pospremili k njegovemu preranemu grobu.
Iskrena hvala sodiluvcem Gorenje Eko, ZC— DSSS, RLV, častni straži, godbi, pevcem in govor., i!-j za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred.
Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom Maksu Žunterju, Anici, Tereziji, Cvetki
in Frančku.
Žalujoči: sin Silvo z družino, Bogdan, Roman, hči Suzana z družino in zaročenka Fanika.
bah, izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296.
OTROŠKO POSTELJICO, hoj
co in nahrbtnik prodam. Telefon
857-453	popoldan.
FIAT 750 LE, 1982, 46.000 km, registriran do 13. 10. 1989, prodam za 350 SM, prodam tudi novo še zapakirano spalnico z jogi-jem »Slovenijales« za 350 SM. Informacije: telefon, dopoldne (063) 855-151 int. 301, popoldan (062) 845-652.
PET-DELNO OMARO za hodnik, globoka 30 cm, prodam. Tel.
858-357
RISALNI BIRO
tehnično risanje, orto-gonalne risbe, izdelava idejnih osnutkov, tuširanje, izpisovanje tel. 858-127
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 20. oktobra — dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Kikec.
Petek, 21. oktobra — dnevni dežurni dr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Grošelj.
Soboto, 22. oktobra in nedeljo, 23. oktobra — glavni dežurni dr. S. Popov, notranji dežurni dr. Kočevar.
Ponedeljek, 24. oktobra — dnevni dežurni dr. O. Renko, nočni dežurni dr. Mijin.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
22. in 23. oktobra je dežurni zobozdravnik dr. Andreja Am-brožič, od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 21. oktobra do 28. oktobra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 48, telefon: 858-357.
GIBANJE PREBL
POROKE:
Slavko Grobelnik, roj. 1959, viličarist iz Plešivca in Marijana Verboten, roj. 1965, gospodinja iz Plešivca, Janez Cerovšek, roj. 1940, strojnik iz Celja in Ana Koželj, roj. 1940, gradbeni tehnik iz Celja, Franc Rojer, roj. 1957, elektroinštal. iz Škal in Alenka Drev, roj. 1961, dipl. biolog iz Topolšice, Milenko Nam-lič, roj. 1964, natakar iz Kavč in Nada Filipovič, roj. 1970, delavka iz Dragunje.
SMRTI:
Franc Bratec, upokojenec iz Brstovnice 7/b, roj. 1901, Marija Maček, upokojenka iz Celja, Slomškov trg 6, roj. 1910, Ivan Blatnik, upokojenec iz Belih vod 7, roj. 1924, Franc Kotnik, upokojenec iz Pongraca 132, roj. 1908, Helena Pungartnik, upokojenka iz Stenic št. 12, roj. 1913.
REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o.
: Titovo Velenje
DO Rudnik lignita Velenje —
Kadrovsko-splošni sektor
Delavski svet TOZD jama Pesje
ter
Delavski svet TOZD jama Škale
RAZPISUJETA dela oz. naloge
1.	VODENJE TOZD JAMA PESJE
2.	VODENJE TOZD JAMA ŠKALE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. in Ad 2.
—	najmanj srednja strokovna izobrazba rudarske smeri;
—	strokovni izpit za delo v metanski jami;
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD;
—	najmanj 3 leta delovnih izkušenj;
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«.
Izbran delavec bo imenovan za 4 leta.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Srečno!
gorenjegosp«
t sol. o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12
TOZD VZDRŽEVANJE
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD VZDRŽEVANJE delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati
RAZPISUJE
razpisna komisija TOZD Vzdrževanje dela in naloge individualnega poslovodnega organa
vodja TOZD VZDRŽEVANJE
Za opravljanje del in nalog vodja TOZD Vzdrževanje je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o uresničevanju kadrovske politike in izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	VI. stopnja strokovne izobrazbe (inženir elektro oz. strojne usmeritve, ekonomist) oz. z delom pridobljena delovna zmožnost
—	5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu
—	znanje enega tujega jezika
Za navedena dela in naloge bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 leta in je lahko po poteku mandata ponovno izbran.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po razpisu na naslov:
Gorenje Gospodinjski aparati Sektor kadrovskih zadev
Partizanska 12 63320 Titovo Velenje z oznako na kuverti »RAZPIS«
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisnem postopku.
MIERX
TOGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n sol o
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard TOZD Prodaja Šoštanj objavlja prosta dela in naloge
MESARJA
za blagovnico GORICA Titovo Velenje Pogoji:
—	končana srednja živilska šola, smer mesar
—	odslužen vojaški rok
—	najmanj eno leto delovnih izkušenj
Delo bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s poskusnim delom 60 dni.
Vsi zainteresirani kandidati naj vložijojpismene prijave na naslov Merx, DO Potrošnik, TOZD Prodaja Šoštanj, Trg svobode 11, Šoštanj, v roku 8 dni od objave.
Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje
Objave potreb po delavcih v občini Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. IZK.
NČ ROK DČ P
OD
ŠTEV. DEL.
OBČINA MOZIRJE
IZLETNIK - TOZD GOSTINSTVO LOGARSKA DOLINA
gostinski tehnik vodja Doma v Logarski dolini
8 879.750
Usklajevanje ustavnih dopolnil
V občini Velenje, tako kot v vsej Sloveniji in Jugoslaviji skrbno spremljamo razpravo o ustavnih spremembah in se v njo aktivno vključujemo. Po široki javni razpravi, ki smo jo izvedli ob obravnavi osnutka ustavnih sprememb, smo se do njih opredelili v organih SZDL in končno še v skupščini občine. Naše pripombe in predlogi so bili večinoma upoštevani in zajeti v končne pripombe in stališča, sprejete v skupščini SR Slovenije.
Ustavna komisija skupščine SRFJ je v pripravi predloga upoštevala velik del pripomb iz javne razprav iz vse Jugoslavije in to je mogoče oceniti pozitivno. Prisotna je bila mnogo večja pripravljenost za sporazumevanje kot v fazi priprav osnutka ustavnih spremeb. Tako je bilo od 49 pobud upoštevanih 34, torej 2/3; od 14 za SR Slovenijo nesprejemljivih vprašanj je bilo takoj 8 črtanih, ostalo jih je še 6. Pojavili pa so se tudi novi predlogi, med katerimi so tudi 3 za SRS nesprejemljivi, skupno torej 9 nesprejemljivih.
Pripomniti je potrebno, da so tudi ostale republike in avtonomne pokrajine imeli precej pripomb in zahtev, ki pa jih v večjem delu komisija ni mogla upoštevati.
V	čem so glavne razlike pri usklajevanju ustavnih amandmajev?
Razlike so posledica v razumevanju odnosov republika—federacija. SR Slovenija vztraja na AVNOJ-skih izhodiščih, da je Jugoslavija skupnost enakopravnih in suverenih narodov in narodnosti, ki omogoča hitrejši lasten razvoj vsakemu izmed njih na načelih vzajemnega spoštovanja in sožitja. Prav zato ne pristajamo na tiste predloge, ki republikam jemljejo status državnosti. Iz enakih razlogov ni mogoče pristati na tiste predloge, ki večajo pristojnosti federacije. In kateri so najbolj sporni predlo-gi?
FINANCIRANJE JLA
JLA zahteva stabilno in trajno zagotavljanje sredstev za njeno delovanje in zato predlaga dvoje-
skupen obseg sredstev se določi za vse srednjeročno obdobje;
v primeru potrebe lahko vpelje z zveznim zakonom še davek od dohodka OZD in posebni prometni davek.
Slovenija priznava potrebo po stabilnem in zanesljivem financiranju JLA, vendar v okviru enotnega proračuna federacije, za katerega so odgovorne vse republike in avtonomni pokrajini. Sprejetje 1. točke bi v skrajnem primeru pomenilo, da se vsakih pet let le enkrat odloča o obsegu sredstev za potrebe JLA in to v odstotku od vnaprej ocenjenega (in ne realiziranega!) narodnega dohodka, odstopala bi od normalne proračunske ureditve in postavila JLA v izjemen položaj, neodvisen celo od družbenoekonomskega položaja v Jugoslaviji.
S sprejetjem 2. točke bi omogočili osamosvajanje JLA od proračuna in skupščine, pa tudi zmanjševanje skupne odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin ne le za lastni razvoj, pač pa tudi za razvoj socialistične skupnosti kot celote in za stanje v JLA kot skupni oboroženi sili vseh narodov in narodnosti.
V	SR Sloveniji menimo, da stabilnost omogočajo tudi sedanje ustavne rešitve, treba jih je le dosledno izvajati.
DRŽAVNA VARNOST
Po teh predlogih bi bili lahko zvezni organi pooblaščeni z zveznim zakonom, da ustanavljajo organe in organizacijske enote za posamezna območja z nalogo, da opravljajo določene upravne zadeve iz pristojnosti zveznih organov tudi na področju državne varnosti. Oba nova predloga sta nesprejemljiva, saj je področje državne varnosti v okviru sedanjih ustavnih pooblastil ustrezno urejeno. Sprejetje bi pomenilo širjenje pristojnosti federacije. Gre tudi za zelo pomembno družbenopolitično vprašanje, saj družbene potrebe terjajo večjo kontrolo zakonitosti dela in večjo kontrolo javnosti dela tudi teh organov. Prenos pristojnosti bi to kontrolo odmaknil od delovnih ljudi in občanov. Zadnji primeri (sojenje v Ljubljani) to najlepše dokazuje. Omeniti je potrebno še, da tega predloga v osnutku ni bilo. NASPROTJE MED REPUBLIŠKIM IN ZVEZNIM ZAKONOM
»Če organ, ki odloča o posameznih stvareh, meni, da zakon, drug predpis ali splošni akt ali samoupravni splošni akt ni v skladu z zveznim zakonom oziroma, da je v nasprotju z zveznim zakonom, je dolžan začeti postopek pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije. Do odločitve Ustavnega sodišča Jugoslavije se uporablja zvezni zakon.«
Bistvo problema je v tem, da lahko vsak organ, ki zakon uporablja, meni, da je zakon v nasprotju z zveznim zakonom in tudi na osnovi tega suma takoj zahteva uporabo zveznega zakona. To seveda lahko stori le Ustavno sodišče, ki je edino pristojno za oceno nasprotja med zakoni. To omogoča, vsaj teoretično, da se za isti primer uporablja enkrat republiški in enkrat zvezni za-
Za izboljšanje delovnih pogojev delavcev

kon, kar lahko povzroči npr. prelivanje sredstev.
Verjetno takih primerov ne bi bilo mnogo, zato ere v tem primeru predvsem za principelno vprašanje, saj bi slabila pravna varnost.
OSTALI PRELOGI, KI SO NESPREJEMLJIVI: SPREMINJANJE PRISTOJNOSTI ZBOROV
Razlog: Ni sprejemljivo spreminjanje pristojnosti zborov skupščine SFRJ: ni mogoče sprejeti predloga, da se določa politika na posameznih področjih, ki se urejujejo z zveznim zakonom, brez soglasja skupščin SR in SAP.
DVOTRETJINSKO ODLOČANJE DELEGATOV V ZBORU REPUBLIK IN POKRAJIN
Razlog: Nesprejemljiva je rešitev, da se spreminja način sprejemanja odločitev v Zboru republik in pokrajin brez soglasja skupščin SR in SAP. To pomeni odpravo konsenza.
VOLITVE ČLANOV PREDSEDSTVA SFRJ
Razlog: Predlagani način volitev v Skupščini SFRJ pomeni odstopanje od načel federativne ureditve, po kateri narodi in narodnosti uresničujejo suverene pravice v SR in SAP ter v fedara-ciji, kadar se tako dogovorijo z Ustavo SFRJ; predlagana rešitev izhaja iz drugačne koncepcije federalizma v Jugoslaviji.
Ob koncu še nekaj besed o nadaljnji poti sprejemanja ustavnih amandmajev.
22. oktobra bo (?) zvezni zbor sprejel dokončno besedilo predloga, ki ga morajo nato sprejti še skupščine v republikah in avtonomnih pokrajinah. Dileme so sledeče:
ali bodo v paketu le tisti amandmaji, ki so usklajeni,
ali se bo sprejel ves paket ali po posameznih amandmajih.
V obeh primerih bomo v Sloveniji amandmaje sprejemali posamezno. Dilema pa je, ali bo potrebno razpisati referendum ali ne. Če bodo v paketu nesprejm-Ijivi amandmaji, bo skupščina 26. oktobra verjetno sprejela sklep o referendumskem izjavljanju.
Sodimo, da kompromisi o ustavnih amandmajih niso možni, kajti republika je ali pa ni država, polivičarstva ne more biti. Poleg tega pa imamo ustavne rešitve za vsa področja in je zato nesmiselno spreminjati tisto, s čimer smo se vsi strinjali; če sedaj nismo vsi za to, da se to spremeni.
Slovensko politično vodstvo se zavzema za trezno rešitev, torej, da se v predlog ustavnih amandmajev vključijo le usklajeni amandmaji. Krivda v primeru nesprejema bo na strani predlagatelja vsaj tako velika, kot na strani tistega, ki del amandmajev ne bo sprejel. Politični pritiski na republiško vodstvo (govor Diz-dareviča, itd.) so nesprejemljivi, zato je prav, da to tudi javno povemo in izrazimo podporo slovenskemu vodstvu ter zahtevamo vztrajanje na sprejetih stališčih. Postavljamo tudi vprašanje smiselnosti javne razprave, če je potrebno predloge sprejeti takšne kot so!
Enodnevnega strokovnega posveta s področja zdravstvenega varstva, ki sta ga v hotelu »Vesna« v Topolšici organizirala Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov ter Občinski svet ZSS Velenje, se je prejšnji torek udeležilo preko šestdeset članov osnovnih sindikalnih organizacij ter strokovnih služb za varstvo pri delu, socialnih služb, služb za rekreacijo delavcev ter drugih. Tematiko posveta, ki so jo skrbno načrtovali, so razdelili v dva dela. O preventivni zdravstveni rekreaciji je tekla beseda v skrbi za ohranjanje delovne kondicije delavcev ter občanov ter za obnavljanje delovne sposobnosti zaposlenih, ki opravljajo dela na težkih delovnih mestih ter v škodljivem delovnem okolju. Snov so črpali iz izkušenj ter razmer te dejavnosti, ki se je na področju naše občine že uveljavila, hkrati pa naletela na skorajda nepremostljive težave, finančne narave, kajpada. Ker imamo v
Topolšici zdravilišče, ki nudi možnosti za tovrstno rekreacijo in zdravstveno rehabilitacijo, je predstavnica Topolškega hotela in zdravilišča, dr. Jadwiga Kosi predstavila model preventivne zdravstvene rekreacije ter možnosti zdravljenja. Predstavnika REK Velenje (Aljaž Boštjan) ter Termoelektrarne Šoštanj (Tomo Jurčec) sta na izkušnjah v kolektivih spregovorila o možnostih, problemih in uspehih organizirane rekreacije. Marko Borota, strokovni delavec Telesnokultur-ne skupnosti je nakazal v krajšem prispevku potrebo, koristnost in možnosti rekreacije za vsakodnevno življenje, boljše zdravje ter delovno uspešnost. Prisotni so se skozi razpravo seznanili tudi s finančnim problemom organizirane preventive rekreacije. Namreč, prav SDK Velenje s strogimi merili določa, da ni možno koristiti sredstev iz postavke materialnih sredstev za te namene, medtem ko je sklad
Mesec boja proti sladkorni bolezni
V Sloveniji je oktober mesec boja proti sladkorni bolezni. Sladkorna bolezen je socialno medicinsko zlo, je bolezen moderne dobe, ki s svojimi komplikacijami ogroža človeštvo. Število diabetikov tudi v našem okolju iz leta v leto narašča. V diabetični ambulanti Zdravstvenega centra Velenje se je lani zdravilo 450 bolnikov, letos pa že 638. Vse to nas opozarja, da je potrebno zdravljenju in preprečevanju diabetesa nameniti veliko pozornosti.
Referat za zdravstveno vzgojo in društvo za boj proti sladkorni bolezni organizirata strokovni izlet v Zdravilišče Rogaška Slatina, prihodnji torek, 18. oktobra, ob 15.30. Prijavite se lahko v diabetični ambulanti, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije.
Rally »Gorenje 88«
Pohvale z vseh strani
Člani Avto-moto turing kluba Titovo Velenje so 5. po vrsti rally za državno prvenstvo, skromen jubilej torej, organizirali najbolje doslej. Letošnji »Rally Gorenje 88« je bil vrhunska prireditev, ki je bila deležna pohval od vseh. Delegat in strokovnjaki ocenjujejo, da je to ob rallyju Saturnus najboljše tekmovanje v Jugoslaviji, tekmovalci so, ne glede na srečo in uspeh, po vrsti hvalili izbrano progo, uživali pa so tudi gledalci ob celotni progi. Zlasti zato, ker so se tokrat pomerili zares vsi najboljši vozniki iz Jugoslavije, z nekaj odličnimi in močnimi vozili, ki jih pri nas še nismo videli, tekma pa je bila zanimiva zlasti zato, ker je odločala o letošnjih naslovih državnih prvakov.
Nekaj končnih odločitev je padlo že na rallyju »Gorenje 88«. Brane Kuzmič s sovozni-kom je dokazal, da je trenutno naš najboljši. S prepričljivo zmago v skupni uvrstitvi in v svoji kategoriji si je zagotovil tudi oba naslova državnega prvaka. Eden naših najboljših voznikov Filipo-vič ni imel sreče z motorjem. Zaradi okvare je najprej zamudil časovno kontrolo, ko pa je v drugem delu želel nadoknaditi zamujeno, je zletel s ceste in kon-
čal tekmovanje. V svoji kategoriji si je naslov prvaka zagotovil tudi Lulik, druga pa je bila posadka Romana Zrnec in Polona Barbič, ki je v skupni uvrstitvi pristala na petem mestu.
Vtisi s 265 kilometrov dolge proge, s 144 kilometri hitrostnih preizkušenj, so bili zares ugodni. Zanimive vožnje, veliko gledalcev, pohvale tekmovalcev med posameznimi preizkušnjami, pa še in še. Res je, da so levji delež k organizaciji prispevali člani velenjskega AMTK, ki pa ob tem posebej poudarjajo, da tako uspešnega tekmovanja ne bi bilo brez izrednega sodelovanja z ra-dioklubom Hinko Košir, CB radioamaterji, Zdravstvenim centrom, gasilci in mladinci v vseh krajih, pa seveda brez pomoči delovnih organizacij, obrtnikov in drugih. Letošnji rally je torej uspel, ljubitelji tega atraktivnega športa si podobnih tekmovanj še želijo, letošnja odlična organizacija je zagotovila, da bodo AMTK-ju prirejanje takšnih in večjih tekmovanj še zaupali, je pa res, da vsi niso tako ugodnega mnenja. Kakorkoli že, upajmo, da bo tekmovanje v rallyju v Šaleški dolini prihodnje leto spet.
Up)
^ilSIll
'-C ,
Tudi dohitevanj in prehitevanj na ozkih cestah ni manjkalo
skupne porabe običajno neustrezen ali prazen vir za tovrstno, potrebno usposabljanje delavcev za delovne napore. S problemom se je srečalo celo vrhovno sodišče SR Slovenije, ki je odločilo, da je izjemoma možno koristiti materialna sredstva za to dejavnost, če se s potrebno dokumentacijo izkaže, da gre za potrebe iz dela, za delovna mesta s povečano stopnjo nevarnosti ter težkimi obremenitvami, dokazila z ekološkimi meritvami, posebej pripravljenim pravilnikom, določilom pravilnika o varstvu pri delu, skratka z mnogimi argumenti, ki govorijo o upravičeni potrebi po tovrstni rekreaciji. Seveda vse to le v primeru, če ima delovna organizacija za to potrebna sredstva. Razpravljalci in ostali prisotni so prav gotovo občutili priokus zbirokratiziranosti takšnih zahtev, čeprav so bili mnenja, da je potrebno tako pomembno dejavnost skrbno in pravočasno organizirati.
O problemih zdravstvenih pregledov, ki jih za potrebe našega združenega dela ter obrtnikov vršijo dispanzerji medicine dela, predvsem Zdravstveni center Velenje, že vrsto let tečejo razgovori, tudi polemike, predvsem pa več ali manj uspešna dogovarjanja med predstavniki naročnikov in Zdravstvenim centrom. Med-
tem, ko se zdravniki branijo s preskromnimi zmogljivostmi, jim predstavniki delovnih organizacij očitajo visoke cene, nedefinirane zahteve za preglede (menda se razlikujejo po občinah) ter trajanje, pregledov, ki se nemalokrat razvlečejo na dva ali več dni.
Vendar pa je posvet prispeval k temu, da so se dogovorili o načinu priprave za zdravstvene preglede, o možnostih neposrednega dogovarjanja za posamezne preglede in probleme, ki nastanejo. Menili so tudi, da bo v boljših pogojih (v novih prostorih dispanzerja medicine dela) mogoče še kaj izboljšati.
Kakšna polovica prisotnih se v razpravo sploh ni vključila, bilo pa je očitno, da si Odbor za delovne in življenjske pogoje delavcev pri sindikatu ter nekatere strokovne službe na moč prizadevajo, da bi delovnim ljudem izboljšali pogoje dela ali vsaj nudili najnujnejšo zdravstveno nego ter zaščito ob vse težjih pogojih dela. Vse težjih (?), so se vprašali tudi na posvetu. Žal moramo poročati, da še vedno opravlja dela prav na področju naše občine še velika večina ljudi v nezdravih in težkih pogojih. Zato bo potrebna še večja skrb za delovnega človeka.
J. M.
Jadralno padalstvo
Med najboljšimi v Sloveniji
Jadralno padalstvo je mlada športna zvrst, ki hitro pridobiva nove člane in privržence. Za start ni potrebno letalo, temveč dovolj prostoren in strm travnik ter ugoden veter. Padalec padalo razpne po strmini, se pravilno pripne v sistem vrvic in začne teči. Po nekaj hitrih korakih ga padalo že odlepi od tal. Ob ugodnih pogojih lahko s padalom tudi jadra in od tod tudi ime jadralno padalstvo.
Škofjeloški padalski klub Let je v soboto v Preddvoru pri Kranju pripravil tekmovanje za jesenski ekipni pokal. Ekipo so sestavljali trije tekmovalci, tekmovali pa so v disciplini točnost pristanka. Start je bil na Potoški gori na višini 1.200 metrov, cilj pa v bližini jezera na višini 500 metrov, višinska razlika je bila torej 700 metrov. Med 19 ekipami je presenetljivo drugo mesto osvoji-ja ekipa Potepuhov, ki so jo sestavljali Marko Malovrh in Rok Preložnik iz Titovega Velenja ter Matej Mlakar iz Celja. Zmagala
je ekipa Izgubljeni v vesolju, za katero je nastopila tudi Vlasta Kunaver, ki ima ženski višinski svetovni rekord v tej panogi, saj seje lani maja s padalom spustila z vrha 7.130 metrov visokega Trisula v Himalaji. Med posamezniki se je z drugim mestom zlasti izkazal Marko Malovrh, ki je bil z dvema drugima mestoma najuspešnejši med 57 tekmovalci.	Rok Preložnik
Na Ljubnem spet kino
Dvojna državna prvaka Kuzmič—Banič, med dirko zaskrbljena, sicer pa z vsem zadovoljna
Po dveh letih premora zaradi obnove dvorane, so si krajani Ljubnega in njegove okolice v soboto, 8. oktobra znova lahko ogledali kinopredstavo. Zaradi finančnih in drugih težav se je obnova precej zavlekla, vendar še vedno ni povsem končana. V podaljšani dvorani, v kateri je sedaj tudi balkon ter oder, je treba položiti pod in jo prebeliti. Člani kinosekcije Ljubno so se zaradi velikega zanimanja krajanov za filmsko kulturo kljub temu odločili za predvajanje kinopredstav v še ne dokončno obnovljenih prostorih.
Tako si bodo lahko krajani Ljubnega ogledali predstave na filmskem platnu v jesensko zimskem času vsako soboto ob 19.30
uri, ob nedeljah pa bodo te na sporedu ob 17. uri. Vsak zadnji petek v mesecu so člani kinosekcije uvrstili v program nočni kino, začel se bo ob 21.30 uri. Enkrat na mesec pa bodo pripravili program za otroke. Otroške matineje bodo ob nedeljah ob 16. uri. Do konca meseca novembra letos bodo ljubitelji filmske dejavnosti na Ljubnem med drugim videli uspešnice Vesna filma iz Ljubljane.
Tudi kadrovsko se je kinosek-cija Ljubno okrepila, saj bosta za nemoten potek predstav skrbela poleg drugih tudi dva nova kino-operaterja.
Torej, vabljeni v kino na Ljubno!
Matjaž Štefan
Radio Velenje
Lestvica
Na Radiu Velenje, v ponedeljek, 24. oktobra
1.	THE ONLY WAY IS UP — YAZZ
2.	GIRL YOU KNOW IT'S TRUE — MILLI VANILLI
3.	THE LOCOMOTION — K. MINOGUE
4.	BAMBOLEO — TIJERITAS
5.	KU DANCE — IBIZA SOUND
6.	OLA — OLA — OLA — MR. CRAMBO
7.	FOOLS CRY - FANCY
8.	GIMME HOPE JOANNA — EDDY GRANT
9.	I QUIT - BROS
10. NOTHING CAN DIVIDE US — JASON DONOUAN
Moj predlog —
-Moj naslov