P«štnina plačana r gotovini. ste v. RS. V LJUBLJANI, petek, 15. aprila 1027. Posamezna številka Din 1' LETO TV NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. KsoMisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CVRAVNI&TVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. L Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račim pri poštnem Ček. uradu štev. 13.833. T Trikot miru. ZUnailja politična -situacija je ski 1’ ki bi bil dan s točkami Pariz— . 61 ..n'~. Beograd. Ta trikot pa naj bi Se c'unpreje izp polnil tako, da bi šla °°a stranka od Pariza skozi Berlin v oskvo, a obe ostali stranici bi bile ^vezane na Beograd. Tako bi bil ustvarjen trikot, ki bi bil tako ™ x j bi smel nihče kršiti evronJK?11’ 8 rep nmomeef j • miru in vse nevarnosti, ki izhajajo iz imperializma Italije in protisovjetske akcije ki jo organizira Anglija bi bile preprečene. Na ta beograjski predlog so nemški usti odgovorili in podčrtali, da zasluži v..°faiskl Predlog vso pozornost. Senati h» K®ba še nin°s° težkoc prema-„1.,.,’, . * P°stal ta predlog sploh di-k- a ’• 0 je le malo verjetno, da i Anglija hotela pognati Francijo v 0 jem sovjetske Rusije in na drugi stra-ai Pa je tudi Francija le malo navdušenih^ -ZVez° z Nemčijo. Poleg teh glav-težkoč pa je še cela vrsta drugih, odgovor*1!«111. & Premagljive. Nemški Obenem tudi °m^vi^en' j^a daje Bkusijo. nadaljno di- Kaj je predpogoj nadaljne disW voSKTnovosa da l'e znižanje če h ,ug av0° m Nemčijo mogoče le “ >° Nižanje budi ne„,SR vam ne kakor ga Drg°** 8tvar je trikot mi-lenkosti ne s„,B ga Beograd, in ma-U8tvaritvj J0 biti na Potl njeg°vi vnrn^o • malenkosti pa so vsa d° do on,^a’ vsled katerih še ni pri-, °dita0 ,, azuma z nemško manjšino, ^o, kak 6n^ar °bjektivni in si zamis-°koriev^°j bili mi “deti, če bi bilo ?° Poslnn- U.zbi odvzeto v Celovcu nje-dane« se budimo, če Nemci do,n- Zdi 116 morei° Pozabiti na Celjski 8frn J?e nfm’ da se tu že očituje z fr'Šli x„ ,* neka trma, todrf kam bomo hba! >0 v nasi politiki odločevala Velja Vukičevič bo notranji minister. Beograd, 15. aprila. Dasi je več ali , manj vsem jasno, da ni v bližnjem času pričakovati nobenih političnih izpre-memb, vendar so se celo dopoldne delale najrazličnejše kombinacije. Avdienca Velje Vukičeviča je bila povod za nove kombinacije. Med drugim se je razširila vest, da so štirje pašičevski ministri podali ostavko, a se je pozneje izkazalo, da vse te vesti niso resnične. Kaj takega sploh še ni pričakovati, pač pa so vse skupine radikalnega kluba imele svoje razgovore in konference. Včeraj popoldne se je opazil poset predsednika vlade Uzunoviča pri predsedniku prvostopnega sodišča Miljutinu Petroviču. Ta poset je značilen zaradi tega, ker je znano, da je Petrovič najintimnejši prijatelj Bože Maksimoviča in zaradi tega se misli, da je imel poset svrho, da bi Petrovič pripravil Božo Maksimoviča do tega, da se ta umakne iz resora ministrstva notranjih del in da tako olajša položaj Uzunoviču in celemu radikalnemu klubu. Poleg tega sta bila dopoldne dva po-seta-pri Boži Maksimoviču. Pri njem sta bila Miša Trifunovič in Velja Vukičevič. Kakor se doznava iz dobro poučenega vira, se je v radikalnih krogih de- lalo včeraj na to, da se doseže sporazum na taki podlagi, da bi ostal na vladi Uzunovič, a za ministra notranjih del naj bi bil postavljen Velja Vukičevič. To naj bi bilo zadoščenje za radikalne nezadovoljneže, ker bi odšel Boža Maksimovič, a na njegovo mesto bi prišel mož, ki jim je vendarle bolj naklonjen. O tej kombinaciji je včeraj vse govorilo. Vel ju Vukičevič je bil označen kot predsednik vlade, a njegove šan-se so v zadnjem času padle in bi on pnsel v kombinacijo šele v tretji vrsti. Včeraj pa se je njegova situacija zboljšala in je on predlagan od radikalov za bodočega ministra notranjih del. Pričakuje se, da bo situacija v radikalnem klubu do 19. t. m. razbistrena, nato se bo do 2. maja delalo na razširjenju vlade in na novih kombinacijah. Zaraditega ostale stranke ne ovirajo razvoja dogodkov med radikali in mirno motre razvoj teh dogodkov pričakujoč, kako se bo vse to končalo. Kakršen bo izid, takš-uo bo potem njihovo stališče. Demokratski zajednici je, kakor se zdi, v glavnem za to, da se umakne Boža Maksimovič z mesta notranjega ministra, in ako se to zgodi, bo DZ smatrala, da je dobila zadoščenje in da ji je odprta pot za vstop v vlado. Italija odklanja vsak razgovor o tiranskem pakta Rim, 15. aprila. Komunike tiskovnega urada ministrskega predsedništva demantira, da bi se že bila začela pogajanja z Jugoslavijo, ker še do sedaj ni prišlo do nikakega stika med pooblaščenim ministrom Jugoslavije v Rimu in med ministrom zunanjih poslov in predsednikom vlade Mussolinijem. V vsakem slučaju se izključuje kakršenkoli razgovr o tiranskem paktu, ker se ta ne tiče Jugoslavije in bi se razgovo- 1 POSLANCEM SE ODTEGNE 20 % OD DNEVNIC. Be°grad is. aprila predsednik Na-rodne skupščine je izdal nalog skupščinskih blagajen, da se od poslanskih dnevnic odtegne 20 odstotkov po tMenu 307 tinančnega zakona. Interesantno je. da se narodnim poslancem ni odtegoval ta odstotek, ker je prevladovalo stališče, da se more to izvršiti na podlagi zakona. Ker pa se za tak amandman do 1. aprila ni hotelo vedeti, zato se bo z odtegovanjem pričelo s 1. majem, tako da bodo dobivali poslanci zmanjšane dnevnice za april in maj. Ta vsota znaša za vsakega poslanca mesečno 1080 dinarjev, tako, da bodo prejeli poslanci 1. maja -‘a 2160 dinarjev manj. Beograd zadovoljen z govorom , mitilinea. * ’ 15- aprila. Predvčerajšnji r , uns egu ministra Mitilinea o italijansko - madjarsken, paktu je napravil v beograjskih službenih krogih najboljši utis. Istotako se ugodno dojmi naglaševanje rumunske zvestobe do Ma- Mi moramo delati na to, da bo ustvarjen trikot miru in ker je ta trikot v prvi vrsti v našem interesu, moramo tudi mi kot prvi žrtvovati. Močna je danes tista politika, ki je dosledna, in če smo za trikot miru, potem moramo biti za ta trikot tudi v vseh njihovih konsekvencah, ne pa samo v onih stvareh, ki so nam povseči. Treba se odločiti na to ali ono stran — ali pa ostane trikot miru samo predlog. ri nanašali samo na pojasnitev medsebojnega razmerja. »Giornale d’ Italiai objavlja dokumente, iz katerih je baje razvidno, da je bivši minister zunanjih poslov dr. Ninčič zrušil albansko vlado Fan Noli-ja s tem, da je omogočil in podpiral akcijo Ahmeda bega Zogu in se je tako vtikal kot minister Jugoslavije v notranje posle Albanije. le antante. V takem ugodnem utisu se strinja tudi opozicija. Glasilo samostojnih demokratov »Reč« se bavi v svojem uvodniku s tem člankom in se izjavlja zelo zadovoljno z izjavo Mitilinea. konference radihalniii voditeljev. Beograd, 15. aprila. Siuoči je bil Velja Vukičevič na dvoru. Njegova avdienca je trajala okrog pol ure. Skupini novinarjev, ki ga je pričakovala pri izhodu, se je izgovarjal na bi-zantološki kongres. Istočasno je bil pri Uzunoviču Ilija Mihajlovič. Ko je prišel Uzunovič ob 8. in pol iz svojega kabineta. je izjavil novinarjem: Vse je mirno in pokojno.« NAŠA SE TEKSTILNA INDUSTRIJA ORGANIZIRA. Beograd, 15. aprila. Včeraj je bila ves dan konferenca predstavnikov tekstilne industrije iz cele naše države. Ustanovljena je bila posebna strokovna sekcija, tekstilne industrije v svrho, da varuje interese te važne industrijske panoge. Za predsednika te sekcije je bil izvoljen Vlado Ilič iz Beograda. NOVE PODRUŽNICE HIPOTEKARNE BANKE. Beograd. 15. aprila. Razen filialk državne hipotekarne banke, ki se bodo kmalu otvorile v Zagrebu in Ljubljani, se bodo ustanovile tudi druge podružnice v državi, tako n. pr. v Osijeku, Banjaluki in v vseh večjih mestih naše države. SKS za napredno fronto Zagreb, 15. aprila. V Zagreb so pri speli predsednik kmetske stranke Ivan Pipan, Albin Prepeluh in dr. Lončar s tremi drugimi delegati te stranke, da pojasnijo Stjepanu Radiču svoje stališče v sporu, ki je nastal med Radičem in Pucljem. Na včerajšnji seji vodstva kmetijcev jo bilo odločeno, da bodo ob času srez kih volitev sodelovali tudi s samostojnimi, demokrati in s socialisti, ker je potrebno, da se nujno ustvari napredna fronta. Na včerajšnji seji je došlo do živahnih kontroverz med mariborskimi in ljubljanskimi delegati zaradi ^Panonije« v Mariboru. PRED PRIČETKOM POGAJANJ Z GRČIJO. Beograd, 14. aprila. Jugoslovenska delegacija za sklenitev pogodbe z Grško je dospela v Atene, kjer bo danes ali jutri stopila v stik z grško delegacijo. Delegacija je odpotovala iz Beograda povsem neopaženo. Očividno je intenci-ja naše vlade in grških službenih krogov, da pride do prvega stika med obema delegacijama ob izključitvi javnosti. Od uspešnega započetka teh pogajanj se pričakujejo dalekosežne posledice tudi za rešitev političnih vprašanj med Grško in Jugoslavijo. CENA BEG DPOKLICAN. Beograd, 15. aprila. Včeraj je albanska vlada obvestila našo vlado, da je zamenjala beograjskega albanskega poslanika Cena bega. Vzrok tej zamenjavi je treba iskati v znanem senzacionelnem intervvjuvu, ki ga je dal Cena beg v lastnosti albanskega pooblaščenega ministra v Beogradu novinarjem, in v katerem je desavuiral politiko albanske vlade in Italije. PESIMISTIČEN FRANCOSKI GLAS 0 RUSKO-FRANCOSKIH ODNOŠAJIH, Pariz, 15. aprila. >Petit Parisien« prinaša zelo pesimističen članek o franco-sko-ruskih pogajanjih, ker zahteva Rusija gospodarske kredite z dolgim rokom 15 let. Sovjetska uprava bi mogla iz lastnih sredstev vzdrževati rusko gospodarstvo edino na temelju standarta iz petnajstega stoletja. Ako pa napravi poskus, da bi svoje gospodarstvo modernizirala, potem se takoj pokaže pomanjkanja kapitala in zato zahteva Rusija kredite na dolgi rok. Njeni predlogi v vprašanju dolgov ne pomenijo nič drugega, kakor da bi morala Francija sama plačati te dolgove. Medtem pa se ne sme pozabiti, da kažejo dogodki v Nankingu in postopanje ruskega poslaništva v Pekingu na novo ero v odnošajih Evrope do Rusije, ki ne pomeni vojne, a tudi ne miru. Sovjetska vojska ue more zapustiti Rusije in nihče ne misli napasti Rusije, a vedno bolj se kaže potreba skupnega nastopa vseh evropskih vlasti proti Rusiji. ZASIGURANJE VARNOSTI JE PRED POGOJ RAZOROŽITVI. Pariz, 15. aprila. Francoski tisk se bavi z ženevskimi konferencami za razorožitev. Ti listi konstatirajo, da je Anglija kriva neuspeha teh konferenc, in sicer po mišljenju francosldh politikov vse dotlej, dokler se velike sile ne zedinijo za vseobči garancijski sistem. Do tedaj pa je razorožitev popolnoma izključena. Kakor vse kaže, se Anglija in Amerika še vedno ne moreta solidarizirati v tem vprašanju z evropskimi državami. Komanfte g rentsfciga sosveta o zadnji seii. Razpravlja.o se je o n.n gih perečih vprašanji , ki zadeva o upravo in gospodarstvo mes.ne v„5me. Ne..atere z deve zanimajo Širše občinstv„, radi lega n_ij se tem potom ž njimi seznani. J‘ri mestni klavnici se bo s 15. aprilom začeto z demim . ura.lvanjem v razširjenih in mcdernizir. ni prostorih. Radi tega bo trtba lamotli nekaj k avn:enc^a osobja, katero se bo n'stavilo potom razpisa. I ride-jo pred vsem v poštev 1 klavnični paznik, 1 hladilnični paznik, 1 monter. Razpis se bo izvršil na .4 dnevni r k. ter bo javen in interen. Šotski sluge ljubljanski’ mestnih šol so zaprosili, da se jim, kakor drugim mestnim uslužbencem, nakaže stanarina. Ker spada vpr sanje stanarine v okvir službene pragmatike, se sklepanje o tem prepušča bodočemu občinskemu svetu. Bančno podjetje Tausing-Schlesinger lia Dunaju želi kupiti od mestne občine obligacije bosanskih železnic, katerih ima mestna občina v nom. vrednosti za 478.000 kron. Tvrdka ponuja za te obligacije po Din 40.— za kos. Ako bo mogoče, se za izvoz obligacij izposluje izvozno dovoljenje, da se na ta način omogoči čim boljši prodaja. Denar v obligacijah leži mrtev ter bi pri prodaji nosil vsaj obresti. I ko bi ne bilo mogoče doseči ugodnejše cene, je ver etno, da se bo ponudba tvrdke sprejela. Gospa Anka Leve'1 je izročila mestni občini literarno zapuščino pokojnega pisatelja Levca, katero je volil mestni občini. Pokojnikovim dedičem se tem potom izreka prisrčna zahvala. Ud,ruženje rezervnih oficirjev v Ljubljani je zaprosilo, da mes na občina določi prostor, kjer naj bi stal spomenik »Kra ja Petra Osvoboditelja«, Zadeva je preveč peresa, da bi končno mogla začasna uprava občine o tem odločati. Rešitev pr.šnje se prepusti bodočemu občinskemu svetu. Prošnja hišnih posestnikov za znižanje vodarine in gostaščine se bo razpravljala ob priliki proračunske razprave. Glede prostora za Zoološki vrt se bo razpravljalo v poznejših sejah. Profesor Anton Melik je spisal za svojo dizertacijo knjigo: »Kolonizacija ljubljanskega barja#. Mestna občina bo kuipila 50 izvodov te knjige, ter jih bo razdelila .po šolskih knjižnicah. Izjemne cene za elektraeno razsvetljavo se bodo odslej zaračunavale vsem kulturnim organizacijam enako, tako da ne bo v tem oziru nobene izjeme. Mestna občina je po bivšem gerentskem svetu kupila Tribufevo hišo na Viču za Din 8C0.0C0.—. Proti nakupu hiše je bila vložena pritožba, nakup torej ni pravomo-čen. Ker stoji hiša na levi strani ceste v mesto grede, ni primerna za poslovanje Do-hodarslvenega urada. S pristajanjem voznikov bi bil promet oviran, ker se mora isti vršiti po desni strani ceste. Cena za poslopje pa je tudi daleko previsoka. S potrebnimi adaptacijami bi se poslopje tudi mnogo podražilo. Ograja pri župnijskem vrtu v Trnovem je nujno potrebna popravila in obnove. Mestna ... ,n.i lcot patron Di morala prispevati eno pelin., k stroškom popravila. Ker bo obnova . graje stala samo 12.000 Din bo mestna občina ograjo obnovila na lastne stroške, ne da L/i se r zpisala konkurenčna obravnava. i r. račun za razširjenje in moderniziranje klavnice je znašal 15 milj. Din; vidi se, da je oil v naglici sestavljen. Po investicijah, katere se morajo za redno obratovanje izvršiti, bo proračun prekoračen za 5 milijonov dinarjev. T akovanje Dunajske ceste pred Figovcem. Ponudba kamnoseške družbe v Celiu za dobavo kock se do prihodnje seje odloži. Izvrši naj se tlakovalni program bivšega obč. svetu. Potrebno je asfaltiranje ceste Pred Škofijo do Vodnikovega trga. Obenem naj^ se asfaltira tudi prostor med stolnico in župniščem ter med semeniščem do Vodnikovega trga. Tlakovanje Masarykove ceste se bo nadaljevalo, ker ima mestna občina dobiti iz kaldrmine še okroglo 3 milijone dinarjev. Mestne vožnje so bile zadnjič oddane s sklepom bivšega gerentskega sveta z dne 30. sepembra 1920 prevozniku Kušarju, kateremu se je s tem dnem pogodba podaljšala za tri leta. Vse vožnje so bile oddane brez javne licitacije samo temu prevozniku. Iz raznih pritožb pa je bilo razvidno, da se za vožnje uporabljajo le šibki konji, medtem ko morajo mestni konji izvrševati vse težke v žnje. Izvršila se bo revizija vsega gospodarstva na mestni pristavi, ter se bo za ires^ne vožnje sedaj uporabljalo tovorne av'omobile, ki brezplodno ležijo sedaj na mestni pristavi. Oddana mestna dela bo pregledala posebna komisija, da ugotovi, ako so bila .pravilno in po najnižii ceni oddana. Odslej se bodo vsa dela oddajala po zaslišanju sosveta. Za časa bivšega gerentskega svofa je bilo oddanih mnogo podpor. Vsi tozadevni spisi se bodo pregledali, da se ugotovi, po kakšnem merilu so se te podpore izdajale. Mesto sedanjih »bežnih očetov, katere ,;e imenoval bivši gerentski svet, se imenujejo sledeči gospodje: 1. Za Poljanski okraj Franc Roger, posestnik na Ambroževem trgu št. 3. 2. Za Notranje mesto Rudolf Strnad, davčni nadupravitelj, Mesini trg 19. 3. Za Šentjakobski okraj Josip Olup, gostilničar Pod Trančo. 4. Za Trnovo Karel Kačar, posestnik v Cerkveni ulici. 5. Za Kolizei Peter Bergant, zavarovalni uradnik, Kersnikova ul. 5. 6. Za Šent.peterski okraj Franc Lavližar, šolski nadzornik, Ahacljeva cesta 9 7. Za Vodmat Ivan Srebot, čevljarski mojster, Ravnikarjeva ul. 2. 8. Za Barje Edvard Meze, posestnik, Črna vos št. 17. 9. Za Sp. šiško Josip Rajner, železniški poduradnlk, Janševa c. 11. — Dosedanjim ubežnim očetom se izreče zahvala za njihovo delovanje. Povoljno se bo rešilo vprašanje občinrkih naklad za cerkovnike in organiste. Uredi se regulacija škofje in Ravnikarjeve ulico na prihodnji seji, ki se bo vršila prihodnji četrtek, dne 21. t. m. Mestni magistrat ljubljanski, 14. aprila 1927. Politične vesti. = O sodelovanju SLS in NRS v Beogradu in v Sloveniji piše v beograjski Samoupravi« dr. Emil Stefanovič. Uvodoma naglasa, kako so bili slovenski radikali iz splošno državnih in narodnostnih vzrokov vedno za to, da vstopi SLS, kot edina legitimna z'istopnica Slovenije v vlado. S svojo mislijo so prodrli in izkazala se je tudi kot pravilna Treba pa je iti sedaj še korale dalje in izvesti še ožje sodelovanje med obema strankama in sicer na podlagi strankarske federacije. Do takega sodelovanja bi zelo lahko prišlo, ker so osnovna politična naziranja NRS in SLS zelo podobna, njuni strankarski interesi pa skoraj isti. Edina zapreka bi mogla biti morda v tem, da ima NRS v Sloveniji svojo strankarsko organizacijo. Zaradi tega pa je potrebno, da pride do sporazuma med NRS in SLS tfidi v Sloveniji in sicer .pred vsem tudi v osebnih vprašanjih. V ia namen bi bilo treba ustanovili posebefi med- strankarski odbor, ki bi vsa ta vprašanja reševal. Sedaj po sprejemu proračuna je najugodnejši trenutek za učvrstitev odnošajev med SLS in NRS in sicer tako v Beogradu ko v Sloveniji. Interesi države zahtevajo, da se sed:;n a politika ne menja, ker je v korist narodu in državi. — Italijanski tisk nadaljuje svojo kampanjo proti Jugoslaviji. Ker ni Jugoslavija kratkomalo sprejela italijansko zahtevo po ratifikaciji nettunskih konvencij, je začel italijanski tisk zopet kampanjo proti Jugoslaviji. Neverjetne vesli poročajo italijanski listi o vojnih pripravah Jugoslavije. Povsod vidijo, kako se zbirajo čete in kako se dovaža municija in orožje. Mi, ki živimo v Jugo-slaviji, o vsem tem nifc ne vemo in ravno tako tudi ne tujci, ki zlasti sedaj v zelo ve-likem številu prihajajo k nam. — Kakor je neresničnost vseh teh italijanskih vesti jasna, vendar pa je naša dolžnost, da te vesti ne omalovažujemo, temveč, da tudi s svoje strani pričnemo s krepko propagando.' B ji-mo se pa, d i kljub vsej evidentnosli potrebe močne propagande, naša vlada te le ne bo izvršila, ker se pri nas pač vsaka stvar stori šele tedaj, ko je že skoraj prepozno. — I aza Markovič o madjarsko - italijanskem paktu. Posebnemu dopisniku pariškega »Temps«-a je izjavil bivši minister dr. Laza Markovič, da je po njegovem mnenju italijansko-madjarski dogovor sklenjen čisto v zmislu pakta Zveze narodov in da ni neveren za mir. Madjarska potrebuje trgovsko pot na Jadran in ima za to do nje pravico, toda dolžnost Madjarske je, da je v dobrih odnošajih z Jugoslavijo in Itali;o. Prijateljstvo do Italije ne izključuje prijateljstva do Jugoslavije. Iz sedanjega rimskega dogovori sledi nujno analogen dogovor med Beogradom in Budimpešto in o tem dogovoru se že razpravlja. Če bi prišlo do prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Madjarsko pred potovanjem Bethlena v Rim, bi se madjar-sko-italijanski pakt smatral splošno kot nov moment konsolidacije. Obžalujem, da se ni tako zgodilo, ker sem prepričan o iskrenosti madjarskih krogov, kadar se zavzemajo za približ nje Jug oslaviji. Jugoslovansko-inia-djarski locarnski pakt bi samo koristil stvari miru, in ne bi niti najmanje škodil Mali antanti. — G. Markovič očividno misli, da mora reči B, ker je že rekel A. Madjarski listi so tudi Markovičeve izjave veseli, vprašanje na je, če je oportunistično stališče dr. Laze Markoviča koristno tudi za Jugoslavi;o. — Zanibonijev proces. Tretji dan obravnave ni prinesel nobenega novega odkritja. Osebnost ovaduha vsega procesa Quaglie stopa vedno bolj v ospredje, zlasti kar se tiče generala Capella, ki mora odgovarjati na celo vrsto vprašanj, zlasti na vprašanje, zakaj je ravno dne 3. novembra, na predvečer narodnega praznika, naenkrat odpotoval v Turin. Capello izpoveduje, da se je to zgodilo radi perečih družinskih vprašanj, ki sih nQ mire pojasniti v javnosti. Izpovedi policijskih funkcijonarjev se bavijo v glavnem s preiskavami v poslopjih prostozidarjev In njihovih somišljenikov. Obtožba trdi v erlavnem, da so prostozidarji vedeli za atentat na Mussolinija oziroma, da so ga vsaj neposredno podpirali. — Velika reforma v italijanski inianteriji. General Cavallero je pred kratkim sestavil komisijo, ki naj bi na podlagi vojaških izkušenj reformirala opremo italijanske armade. Na čelo komisije je bil imenovan general Scipioni, za člane pa oficirji, ki so se udeležili vojne in ki so znani po svo;ih vojnih izkušnjah. Komisija je predlagala, da se v italijanski vojski odpravijo nahrbtniki in sploh vse, kar teži vojaka. Na ta način ne bi vojaki prišli na fronto že čisto izmučeni. Italijanska pehota bo v bodoče imela le krušno torbo, vsa ostala oprema pa se bo vojski vozila na avtomobilih in vozovi1). Le gorska artiljerija in pa alpinci bodo še nosili nahrbtnike, ker v gorskih krajih ni mogoče z vozovi pripeljali potrebnih stvari. — Angleška vlada za razširjenje ženske volilne p-avitc. Angleška vlada je sklenila, da nredi ži parlamentu zakon, s katerim bi dobile ženske, enako kakor moški, volilno pravico ž? z enaindvajsetimi leti. Dosedaj so imele ženske volilno pravico šele od trideset let dalje. V volilnih zapiskih Anglije, Škotske in' Walesa je sedaj 12,667.303 mož ter 9.587.121 žen. Z novo volilno reforma pa dobi še pet milijonov žensk volilno pravico, s čimer bi dobile ženske volilke večino nad moškimi volilci. Ta reforma je očividno predlagana radi tega, ker se konservativci nadejajo, da bodo žene glasovale večinoma zanje. — Angleška mornarica je večja kot vse evropske skupaj. V angleški poslanski zbornici je Lloyd George ostro nastopil proti zaščitnim carinam. Izjavil je, da so bile zaščitne carine uvedene v času, ko odhajajo angleški delegati v Ženevo, da bi pregovorili kontinentalne države, naj odstranijo svoje tarife in carinske zapreke. Lloyd George je nadaljeval, da ima Anglija sedaj tako veliko mornarico, ki je večja od vse1’ ev-ropskiH mornaric skupaj. Anglija Se nikoli ni bila v takem položaju kot sedaj in vendar še pospešuje in gradi dalje nove ladje. Amerika ne izpolnjuje svojega mornariškega •r i gr m,n. __n pc šil j v Ženevo mini-str , -i naj za .eva od ^rigih držav, da oj us.e sv\te o r ž?nje, sam ra gr di vedno n ve ladje. Lk yd eerge p-, zarja zbornici) na resn k n renc , ki jo delata Angliji Nemčija in. Francija s sv jimi nizkimi državnimi dolg vi in n vin i ! varnami m tudi Amerika do Anglijo še mrrsiki naučila v tem c žiru. = Scvl • zadnjih per verna armada n v < Tete z pet p (d Si-' ak™. Po čilih iz S^ngni e d segla se- odl in zmigo rl na'rovti rala a je m pri Pukavu. Kantonska .......... „ ___ izprazniti ta del frcn e in mesto lukau. Severna aramada je u.c rnkala brez strel® v mesto. Kantonska arm da se razkraja in se umika. Po pori čili- Timesa« se je severna armada .samo zato umaknil0, da je izvabil® kanlonsko armado prek - Jangce'’ianga, t»’ koder se bo težko umaknila. ker je reku1®' lo narastla. j o poročilih >Daily News<® je severni armadi m dveh točkah približaj* že za ki kih 20 kil metrrv ft-ngaju. V me?Y so prepričani, da bo severna armada v kratkem zopet vk^rika.la v Sangaj. Seveda, “ ni to le pob zna angleška želja. KaoN®" ska vlada je izdala o d godkih v Nanking1 poročilo, kjer pravi. da so tuje vojne s>,e povzročile izgrede, ker so streljale na »®' sto in porušile več hiš ter pobile mnogo a je sim^ftfno r^ložena in prepričana, da je od strani kitajski n -.ohnalistov nemogoča vi1 * i ikei i ki ^ .z-da • in življenje japonskih državljanov^ i_ kb.vtke vesti. { Kitajci so i apadii in op oniii konzulat v Kin.Jangu. Oropali so tud1 ., v_ no prtljago konzula in njegovih uraan.^ Maršai Weyler, ki je od španskega . šča obtožen veleizdaje, je bil te dni V ^ sodiščem oproščeni. Ostali obtoženci i bili obsojeni na dva do šest mesec_&v J -Naš izvo* se je letos jzdatao »bol^»tr. primeru z lanskim. Končne stevi govinsko minisTstvo sestavilo ^ ■ ^ upnico^nik^^^državni predsednik parla- ToVkfrt^e« v Lodzu .o hoteli poslati sovjeti 10.(00 zlatih rubljev, ce bi p ! o do stavke. Polaki delavci na so se za 0 pomoč zahvalili in zanrosili komuniste M opuste vsiko akcijo m Poljskem, ker polskim delavcem s tem samo škodovali. Zraxn’ pnntt >> ed R»«n Pu ska. 2S. a-prila Poljski sejem se sestane «nval bo sam0 k kratkemu zasedanju. Obra o občinski samoupravi. . Češkoslovaško Vi.nm’ med A^jeni. bodo v kratkem odprav j ---- ----------'t tubi j a is ia SOKOL« rriredi sv^io vsakoletno jar- naznanja, da r , ;ln0 majmka no telova.bo v j ^jvoyjem. začeti^ letnem nn vrtu Narodnega So ljudsko veselico spojeno s telo^g, akademiio v korist spomeniku kralja Osvoboditelja. — Odbor. Iz Churchillovih vojnih spo Klinov. Brezobzirna akcija nemških voditeljev vojne ni končno nudila nobene moznosu umika. 31. januarja je Nemčija sporočila Združenim državam, da namerava izvesti popolnoma neomejeno podmorsko vojno. 3. februarja je dobil nemški veleposlanik v Was ingtonu svoj poilni listi, zastopnic Združeni i držav v Berlinu je bil odpoklican in predsednik je javil kongresu, da so prekinjeni diplomatični odnošaji z Nemci.io 20. februarja je prosil prezident, da mu kongres dovoli oborožitev amerikanskih trgovcev. 26. februarja je bila zo.pet potopljena neka amerikanska ladja in je poginilo šest Amerikanc.ev. Medtem je ugotovil angleški informacijski urad, da je naročil nemški zunanji minister Zimmermann nemškemu poslaniku v Mexlki, naj predloži mexikanski vladi zavezništvo za slučaj vojne med Nemčijo in Združenimi državami in &aj za nagrado obl;ubi Mexiki ozemlje, ki je pnpa-dnlo Združenim državam in mejilo na Me-xiko, namreč Teksas, Arizono in New Me-xiko. Ta dokument, ki je omenjal tudi eveii; tuelno pridobitev Japonske za vojno proti Zveznim državam je amerikanska vlada objavila 1. marca. Marca so bile potopljene štiri amerikanske ladje in je utonilo Amerikancev. 1. aprila je bil potopljen parnik »Aztek« - 28 Amerikancev je našlo smrt v valovih. 2. aprila je prosil predsednik Wilson kongres, naj razglasi, da je med Nemčijo in Združenimi državami vojno stanje. K orožju! Zbornica reprezentantov je 6. aprila sklenila, da se formalno proglasi vojno stanje med Nemčijo in Združenimi državami ni da se dado na razpolago vsa sredstva za zmagoviti konec vojne. . Od Atlantskega oceana do Pacifika je odmeval klic »k orožju!*' Ogromni ameriški narod se je družil v eno samo celoto in niti en glas se ni protivil tej odločitvi. Pacifizem, ravnodušnost, vse je bilo potisnjeno v ozadje. Združene države so bile oborožene, pripravljene za vojno za zmago velike in pravične zadeve! Kabinet in G, H. ().* Ta del Churchillovih vojnih spominov se peča s posledicami ofenzive 1. 1917 in krvavo kopePo pri Paschendaele. Nemci so se koncentrirali v velikih masah na zahodu in se pripravljali na spomlad 1918 1. Lloyd Ge-orge in vojni kabinet sta stala pred proble-mem, kako bi preskrbela generalu Haagu odgovarjajoča ojačeni t. General Haig bi moral namreč na željo Francozov prevzeti večji del fronte. Po kampanji 1. 1917, kjer se nikakor ni štedilo z ljudskimi silami, je sledila akutna kriza, kar se tiče stanja vojske in vojni kabinet je podrobno razmotrival o preostalih sredstvih. Angleška pehota, ki je bila naj-boli prizadeta, je bila grozno izčrpana Oddelki so bili po številu mnogo slabeiši od svoje prvotne moči, ali pa so bili septavljeni iz popolnoma novega moštva. Tudi izgube ; * Najvišja vojna komanda. artilerije so bile velike, kar se tiče topov. Izgube častnikov so bile tolike, da jih sploh ni bilo mogoče primerjati z izgubami moštva, kajti baš boji 1. 1917 so tirjali od častnikov posameznih polkov največje žrtve. Pri Paschendaele je padlo več kakor 5 0 ‘ C 'cinikov in nad 15.000 je bilo ranjenih. Ta izguba je bila posebno težko nadomestljiva, oziroma, bila je nenadomestljiva. Popolnoma opravičeno ’e bilo obenem naše mnenje, da pade glavni baj. ki ga bo treba izvejevati v Franciji 1. 1918 z vso tezo na Anglijo, ker je bilo potrebno, da o ranijo Francozi, ki so imeli od 1. 1914 skoro neprestano 120 divizij v boju, rezerve svojih preostalih sil za slučaje nuine potrebe. Bilo je gotovo, da Združene države ne morejo igrati v aktuelnih bojih velike vloge, kljub svoji moči in kl'ub strastnim željam, da dele z zavezniki vse trplienje. Le 8 do 9 ameri-kanski’1 divizij bi lahko poseglo do konca leta v boj. Precejšnia pomoč je bila poleg tega poslana z zapadne fronte v Italijo in verietno ni bilo, da se kaj vrne od tam. Na niših plečih ie bila tudi vsa teža vojne proti Turčiii in Alleubi. ki se mu niti srnialo ni, da bi lahko pogrešal kakšno divizijo, je zmi-roni vztra'neiše prosil za ojaČenja. Ojačenje so prosili tudi v Mezopotamiji. In kon-.no je bila tudi na solunski fronti, kjer smo bili precej udeleženi, potrebna armada. \ tel težkih okoliščinah smo se morali zoperstn-viti nemškemu napadu, ki je bil pripravljen, silnejši in groznejši od vseh dosedanjih. Od vzhoda na zahed. Razpad ruske fronte je osvobodil »gr™" ne mase nemške in avstrijske vojske. Celo zimo so vozili divizije in topove na m le v mali meri na italijansko ko veliki so bili ti transporti, ni bilo mog če natančno ugotoviti, toda nasi informacij ski uradi so javljali, da polu e teden za » dnom, brez prene anja neskončna mno^ vojske in vojnega miterijala na znhod je gotovo, da bo imela Nemčija spomUd^ vič v svetovni vojni, izvzem^ p do* zijo, veliko številčno premoč ^ za nci fronti. Poleg tega so divizij«^ k:i k> rriu ^ le iz Rusiie, preživele celo leto, ne da i resno borile, dočim so bile vse naše b i : enote v zadnjih G mesecih 1. 1917 str^j decimirane. Sovražnik je vrli vsega ripgfc i na ruski fronti 40'<) topov in 2000 v Ital« ; kar :c bilo treba še prišteti k ogrom* ! nabavam najrazličnejšega vojnega materi ^ | Sir Douglas Haig je nujno prosil, mu nošlieio v najkrajšem casu taka »J I n a moliva in časlnikov, da bo iz;polnd> i ie divizije do polnega števila. Sir I Robertson je te za' teve podpiral Ja#. j sem neprestano nadlegoval kabinet, pr najhitreje pro?i siru Douglasu Hai«? tv trebne sile. Lloyd George se je z g^ „e-vedal svoje vlcge, da mora na Potll^niado izprosnih zakonov gnati preostalo »,-ek« v mesnico. 18-19 letni fant:e, kLu> 45 let, edini sinovi mater-vdov, voja „,0? ^ bili že trikrat ranjeni - vse so >vSe » zdaj pripraviti. Zbrati smo mor^ da odbijemo nemški napad. ‘n bal, da sme ustanoviti ^i^ga minist.ra spornzum-v>i'koinin=i!' i odborom narodne skupščine nih ’°nd za vdove in sirote držav- stojali na j' ®otov'na fondov, ki so ob-rabi kot prejšnjih zakonov, Se upo- __ p ?a® za ustanovitev novega fonda. ■naiMinj S. kr»nskih upokojencev. Fi-Sirsketnii predloži v kratkem mini- lo o n SV6tu v °dobrenje specialno ured-dijiarsl!„e»rec!.enj'u kronskih upokojencev na _ o “a^rt uredbe je že davno izdelan. •fi3nr"t,; -^e.rai pri finančnem ministru. Fi-■iemi ®m*ster je te dni objavil, da spre-noldn 1 j3tne stranke samo ob torkih preden?n v 8‘ do 12- ure> sprejema pa samo ieoa , ' ki po mnenju šefa kabineta svo-L P°sla ne morejo opraviti pri pomočni- teljihmiStra’ cziroma Pri generalnih ravna- n ~ Kongres stanovanjskih najemnikov v sti 11 ie kcnčpn. Na kongresu je bilo “*ien enih več resolucij, od katerih omenja-■;,? resolucijo, s katero zahtevajo stanovanjci. najemniki, da se podaljša zakon o zašči-L»™k~v do leta 1934. Delegat Saveza »va.ski v delavcev lliia Jurkovič si je do- kvallTfiSrS’ nrtta vm aJ[® nn! viii*\ra*v\l, da p. e za ^Vslc. OSltn.1 je HO v obče prav nič ne bri£?V*Tn^ke najemnice «h zastopnikov tiska je' s oda v imenu centralneearfJv predsednik obžalovanje. *Tuikovicevih iZpadov svoje ni.,,,. ®edj*kcija mezd v železniških de'av-delavci " Te dn' so bili obveščeni °d železniških delavnicah znižajo soriči? 'llest Pulom ar:š. da se jim mezde za 4 ,1 J?adca živil dosedanje bila izvršen u ^’n na dan- Redukcija je vedi ITm °rez vsake predhodne napo- vsled ,„-no K da vlada med delavstvom volj plač, ki so bile itak že do- so nriivfjM?"®’ veliko razburjenje. Delavci nipniVi l shod, na katerem je bilo skleda Ve re9ohicij. S shoda :e bila posla-teri t>- Koncem šol- svetnih oddelki!? V -'1* Pri oblastnih pro-učiteljic, ki im. ; prakliČni izpiti učiteljev in benih let pravi™ 1 ozirom na število služ-do vršili pred nno P stalnosti. Izpiti se bo-!men°val° ministrstvo komisi]ami’ 'ki stvo je prejelo0;!’®^0'?; Prosvetno ministr-Prcšenj za n=fo„„ ™zn|h krajev države več Ministrstvo hn , l1, novih osnovnih šol. ključku tekn^orr rTl°, ProSnie *eJe po za- — v Ie™čega šolskega teta. Po5tP brezžične postaje. V ministrstvu staviu przojava se vrše priprave za vzpo-P°s,aia no'vitl brezžičnih postaj. Prva taka — ^ Se postavi v Podgorici. java bo'® P°šte. Ministrstvo pošte in brzo-katero SaZ od 8- do 39.063; od 9‘> , ’ od 15. do 21. februarja 1- do 7 do 28. februarja 42.186; od 17.921 • od -ir 31-262; od 8. do 14. marca do 31 ’ mn, °„21- marca 10.073; od 22. je hn A ma ca Pa 3-407 oseb. Vseca skunai S«« °feb a,i 8.7%-..Iz ‘eh podatkov je Vtfi ?no' da je epidemija gripe prenehala izd - tega Centralni liigijenski zavod ne bo u^ial o gripi nobenih poročil več. Pciii^^^konočna podpora za invalide. Na c dojim je odkazal socialni od-razni lnos*ne uprave 60 kg mo- •,''35a m br°delnim organizacijam. Ptsal Dni?11.'1,1 P Pomenskih prašičev je pod-1 ^Orn m'n*ster dr. Kulovec kre- Pijo v • ^'n' Plemenski prašiči se na-Hezn£l , lnozemstvu. Rnzdele se na posa-Oblasti v vsej državi. Skeea za udeležence zagreb- 8a vvuJr™*™- Udeležencem zagrebške-'e vrši od 1. do 6. maja metni minister polovično Ce»n 'fP H“..„u,‘:“vnr’v..železnicah- Razstavljal- 6« Tplao«* * ?v‘ uueiezencem zagreDSKe-1- 1., ;e Se vr®' od 1- do 6. maja vožnjo * Prometni minister polovično Ce,tl ie dovd11.'žavni;..železnicah. Razstavljal-sUtv]j'eUjK J(',n vf*u P°P“st za prevoz raz- jemt! predmetov po železnici. — Vprašanje kolodvora na Sušaku. Z ozirom na dejstvo, da se železniška postaja na Sušaku, stisnjena na malem prostoru, ne more razviti tako, da bi ustrezala zahtevi naraščajočega prometa, je odredilo prometno ministrstvo specialno komisijo, katere naloga je, da prouči vprašanje preložitve železniške postaje na Sušaku ter predloži ministrstvu zadevne predloge. — V ministrstvu ver se pripravlja nov ukaz o napredovanju nekoliko uradnikov I. kategorije. Z istim ukazom bo prevedenih nekoliko uradnikov II. kategorije v I. kategorijo. — Pla^a osješkega župana. Osješki župan je imel dosedaj fcUk) Din mesečne plače in 2000 Din za reprezentacijo. Predvčerajšnjim se je vršila seja osješkega občinskega sveta, na kateri so zahtevali radikali, da naj se reducira županu plača na 5000 Din. Neodvisni delavci pa so predlagali, da naj mu se reducira plača na 3000 Din. Ta predlog je bil z glasovi federalistov in neodvisnih delavcev sprejet. Tako bo imel torej osješki župan samo 3000 Din mesečne plače. — Inozcmci prihajajo v naše Primorje kljub italijanskim intrigam v velikem številu. Iz Dubrovnika poročajo: Te dni je prispel v Dubrovnik parnik Kumanovo, na čigar krovu se je nagajalo veliko število ino-zemcev, ki obiščejo našo Riviero. Med drugim je prispelo okoli 70 članov dunajske »Urani-e«, okoli 50 članov dunajske trgovske akademije in okoli 20 članov londonskega geograiskega instituta. — Iz univerzitetne službe. Za sekretarja filozofske fakultete ljubljanske univerze je imenovan g. Viktor Zalar, doslej pisar v 4. skupini II. kategorije na isti fakulteti. — Iz vojaške službe. Imenovani so: za šefa kabineta ministra vojske in mornarice polkovnik Stavra Hadži Antonuvič; za pomočnika komandanta II. žandarmerijskega pclka žandarmerijski podpolkovnik Jalcob Sagadin, za vršilca dolžnost oficirja za inšpektorske posle pri 8. žandarmerijskem polku v Ljubljani pa žandarmerijski major Milorad Šutič. — Iz državne službe. Geometer Karl Goldoni, doslej pri županijskem agrarnem uradu v Mariboru, je premeščen k agrarnemu uradu v Mariboru. — Iz šolske službe. Upokojeni so: Fran Baf, okrajni šolski nadzornik v lvastvu; Avgust Sabec, učitelj v Dramljah pri Celju; Ignacij Stermecki, učitelj v Ksaveriju pri Gornjem gradu; 'Matilda Blaguiue-Gorišek, učiteljica v Ljubljani; Ana Pfeifar, učiteljica manjšinske osnovne šole v Ljubljani ter Marija Marok Sedej, učiteljica v Ljubljani. — Izp't za rezervne administrativne pod-poručnike so napravili kaplarji-dijaki: Janko Presker, Drago Potočnik, Alojzij Volker, Ivan Gale, Anion SmodiS, Fran Šuštar, Ivan Poženel, Franc Jug, Josip Jerala, Mihael Prelog, Gothord Rott, Anten Uršič, Jank« Popovič, Alojzij 1 ipp, Avgust Žigon, Jože Crne, Mirko 1 eirič ter Franc Urankar. — Ameriški kapital v inozemstvu. Te dni je bila objavljena v Newyorku službena uradna statistika o plasiranju ameriškega kapitala v inozemstvu. Iz' te statistike je razvidno, da so naložile tekom prvih treh mesecev tega leta razne ameriške tvrdke, banke in druga podjetja 361 milijonov dolarjev v inozemstvu, napram 210 milijonom dolarjev v istem času leta 1926. V inozemstvu naloženi ameriški kapital se je zvišal torej letos za 72%. Vsega skupaj je bilo naloženih do 31. marca t. 1. v inozemstvu II.900 milijonov dolarjev ameriškega kapitala. Od teli je naloženih v Evropi 3.200 milijonov dolarjev, v južni Ameriki 4.700 milijonov dolarjev, v Kanadi 3.C00 milijonov dolarjev, v Aziji in drugod pa 900 milijonov dolarjev. . Nazadovanje brezposelnosti na Češko-Xpravkar objavljeni uradni statistiki je znasa-lo število brezposelnih na Češkoslovaškem koncem meseca februarja 83.205 (proti 83.271 meseca januarja), število prostih mest pa 87ol (proti 7727 v mesecu januarju). Brezposelne podpore je uživalo koncem jjieseca februarja 31.431 (napram 33.279 v mesecu januarju). — Zanimiva oprostilna sodba. Te dni se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem obravnava zoper znanega voditelja manjšin dr. Kamila Morocutti-a, ki ga je preganjalo drživno pravdništvo . radi" pregreška po § 103. in 104- srb. k. z. Dr. Morocutti je objavil namreč svoječasno članek o napadu na nemškega poslanca dr. Krafta. V članku je trdil, da je bil izvršen napad iz zasede in ob asistenci oblasti. Pri obravnavi je nastopil obtoženec dokaz resnice. Dokazno postopanje je ugotovilo dejstva, na podlagi drl°M se sodišče prepričalo, da so bile n n^or.ocuttijeve trditve utemeljene. Tako ' j1® bll° ugotovljeno, da je bil kolo- nličinp VnvS'fc?nuator napada podbeležnik občine Novi Sivac Stanko Tanjurdiič, ki ga J® podp^al pri tem davg„i uradnik Toša Plavsic. Tud po icija je nastopala tako, da je smatrati dr. Morocuttijeve trditve utemeljenim. Sodišče je smatralo, da se je obtožencu dokaz resnice posrečil ter je 'dr. Mo-rocuttija oprostilo vsake krivde in kazni. — Kazucncc izumitelj. Kaznenec Ivan Novak, ki sedi v Beogradu, obsojen radi po-izkušenega umora na 15 letno ječo, je izumil v zaporu avtomatsko zatvornico za železniške prelaze. Ideja obstoji v tem, da se signalizira pri tračnici prihod vlaka, čim zadene vlak več 100 metrov pred prelazom na poseben klin ter se, ko zadene vlak na drugi klin, zatvornica avtomatično zapre. Novak je izdelal majhen model, ki ga je preiskala te dni posebna komisija strokovnjakov prometnega ministrstva. Kaznenca pošljejo sedaj v železniško delavnico v Nišu, da izdela tam še model, ki se bo lahko preizkusil v praksi. Če se iznajdba obnese, bo kaznenec nekoč še bogataš. — Velika poneverba. Rodni ar ivar in računovodja sodišča v j. odgorici Minja Mar-tinovič in zenski župan J*, v. 11 Rrznačevič sta poneverila 200.000 Din državnega denarja ter pobegnila te dni v južno Ameriko. — Krvna osveta v Heriegoviiii. Nedavno je bil umorjen v gozdu pri Podubarku v bližini Bileče v Hercegovini na zaguneien način 14 letni deček Milovan Vojinovič. Sedaj utegne biti stvar pojasnjena. Lmora je namreč sumljiv 33 letni Spasoje Kisič, kot maščevalec radi svoje sestre, katero je oil Milovanov starejši brat zapeljal, naio pa zapustil. Mara je potožila svojo nesrečo svojim bratom, ki so sklenili, da operejo njeno čast s tem, da umore kakega člana redoine zapeljivca. Kisiča je videi od kriužnem času na kraju umora pet prič. — Velikanski požar v Newyorku. V Ne\v-yorku gori 38 nadstropni nebotičnik na vogalu 5. avenije, v katerem se je na.iajal velik luksuzni hotel. Odsev plamenov se vidi po vsem mestu. Vročina se čuti na distanco par sto metrov. Ognjegasci so napram požaru brez moči, ker je pritisk vede v brizgalnah za tako višino preslab. Požar je izbruhnil v 20. nadstropju ter se je razširil kljub železobetonski konstrukciji z bliskovito naglico po vsem poslopju. Sianovalci so se sicer pravočasno rešili, dočim pa na rešitev mobilij in drugega materiala ni bilo niti misliti. Bati se je, da se bo ogromno poslopje zrušilo ter uničilo vso okolico. Vsled tega so bile vse sosednje zgradbe evakuirane, deloma pa celo demolirane. — Velika nesreča na morju. Iz Tokia poročajo: V bližini Koreje se je potopil parnik, na katerem se je nahajalo 800 ljudi. Več sto ljudi je utonilo. Doslej so izvlekli iz Vode 42 utopljencev. — Katastrofalen tornado v Teksasu. Iz Newyorka poročajo: V Teksasu je divjal te dni katastrofalen tornado, ki je zahteval 126 človeških žrtev. — Enourno stavko so proglasile strokovne organizacije v Ne\\yorku v znak protesta zoper postopanje z anarhistom Saccom in tovarišem. Stavkali bodo v soboto. ■ — Kaznjenec, ki ima dober želodec. V bolnico kaznilnice v Oslu je bil sprejet te dni neki kaznjenec, v čigar želodcu so našli 6 železnih kosov, držaj žlice in več pločevine, ki jo je odtrgal od jedilne posede. Kaznjenec je požrl te predme.e za.o, ker je mislil, da pride na ta način v kako bolnico izven kaznilnice, odkoder mu bo lažje pobegniti. — Bivši kaznenec — zdravnik. Kriminalna policija v Oranienburgu je aretirala te dni nekega 25 letnega Schucharda, bivšega kaznenea, ki je izvrševal, ne da bi imel aka-demične študije, več mesecev v zdravilišču za tuberkulozne zdravniško prakso. Ko so ga prišli aretirat, se je hotel rešiti s tem, da je skočil na stopnjišču s prvega nadstropja v pritličje. Prepeljali so ga smrino-nevarno poškodovanega v bolnico. — Mati, ki izdržava svojih 18 otrok s tihotapstvom. Te dni je bila obsojena v New-yorku neka 57 letna žena, ker se je pregrešila zoper prohibicijski zakon s tem, da je prodala nekemu policijskemu stražniku vrček piva, na en dan zapora. Sodnik je izrekel tako milo kazen, ker je preiskava ugotovila, da mora izd ržavati ženska, ki jo je mož pred letom dni zapustil, 18 otrok. VEbi A. EZB&ttA raznega perila, motleniili blu/.. u-iiitvin itd. se dobi po nizkih cenah pri Iti-. Žnr.ii, iv. Petra ces a — Dota v steklenici. Neka vdova v Lodzu, ki živi od tega, da pobira po smetiščih kosti, železo in slične odpadke, je na ranila tekom let po malem večjo vsoio, ki ;e bila namenjena za doto njeni edini hčerki. Zena je drobiž od časa do časa zamenjala za dolarje. Dolarje je hranila v neki steklenici, katero je skrbno skrivala. Ko je prišla te dni domov, ji je povedala njena hčerka z vtselim obrazom, da je zaslužila na lahek način 15 grošev: našla je bila med staro šaro par steklenic, ki jih je prodala nekemu cunjarju, ki je prišel slučajno mimo. Prestrašena je šla mati pogledat in ugotovila, da je prodala njena hčerka med drugim tudi steklenico, v kateri se je nahajalo 500 dolarjev. Zena je obvestila nemudoma ličijo, ki pa išče nepoštenega kupca zaman. — Patetični prizori v sodni dvorani ob priliki procesa zoper »Le Journak. Proces abbčja IIagy-a zoper »Le Journak in njegovega st h-udnilca Helsay,a je končan. Ob priliki zaključne obravnave je prišlo v sodni dvorani do dramatičnih prizorov. Državni pravdnik je arangiral tožitelja Haegy-a z besedami: »Dokažite predvsem tu v sodni dvorani svojo > bf na fides« in ljubezen do domovine.« Obtoženčev zagovornik je vprašal tožitelja, če tožbo umakne. Tožiteljet zastopnik je odgovoril nato s temperamentno izjavo lojalnosti svojega mandanta. Nato se je dvignil obtoženčev zagovornik ter zaklical Haegy-u: »Poglejte mi v obraz. Ustanite in zakličite z menoj »Vive la France!« Hae-gy se je pozivu odzval, nakar so zapeli navdušeni poslušalci marsejezo. Med splošnim navdušenjem sta si segla nasprotna advokata v roke. Predsednik porotnega sodišča je izjavil s solzami v očeh, da je ta aan za Francijo in Alzacijo eden od najsrečnejših. Vsi otroci Francije so združeni v veliki ljubezni do domovine. Po kratkem posvetovanju porotnikov je bila izročena oprostilna sodba. — Marta Marek piše inemoare. Inženjer Emil Marek je izjavil nekemu novinarju, da ga je priziv državnega pravdnika prav neprijetno dimil. Priziv pomeni zanj nove muke, dočim se čuti on zelo oslabelega. Da se bosta mogla preživljati, se je dala angažirati njegova žena v varieteju Philadelphia«. Rpzven tega ie pričela pisati inemoare, ki jih bo v kratkem izdala. Kar se tiče Mareka, so izjavili zdravniki, da je potrebna ponovna operacija, ker se rana po prvi operaciji ni zarasla. Sedaj mu bodo amputirali nogo pri kolenu. jut Jana. 1— XI. razstava Narodne galerije. V nedeljo dne 17. aprila ob pol 12. uri se otvori v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani XI. razsiava Narodne galerije. Razstavijo umetniki: Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Strnen in Ferdo Vesel. Vsega skupaj bo razstavljenih 120 del. a sta m; pr.javi.a. Poročali smo o vkmih pri Lraščkovi gostilni v Bohoričevi ulici v Vcdmatu. Sedaj sta se sama prijavila policiji dva individuja, ki sta čistila 1 ri Lrnscku greznico, ter sta pri tem izrabila priliko in vlomila v stransko poslopje 1 rašČAOve gostilne. Sta to dva brezposelna delavca, ki sta si hotela pri vlomu preskrbel denar ;er nato oditi v Trbovlje, kjer sta si nameravala dobiti delo. fc nske in moške nogavice, najiinejše kvalitete se dobijo pri Franc Pavlin, Gradišče 3. POT NA GRMADO OB ŠMARNI GORI. Iz krogov SPD nam poročajo: Šmarna gora je dobila nov dostop iz Vi-.rč po robu na vrh Grmade in od ti d preko sedli na Šmarno goro. To je po VVeslerjevem idejnem načrtu trasa B. Steza je dobro markirana ter na obeh izhodiščih, za Božičevo g s.ilno v Vikerčah in ob križišču n 1 sedlu označena s kažipoti. Za hojo na Grmado se priporoča pot navzgor manj pa sesiop z nje. Vzptn se pričenja v Vikrčah izprva jako s Irmo (4j do 60 stopin), nato še vedno strn o s pr> silin pogledom proti jugu in zapadu (30 do 40 stopin), končno pa dokaj složno do vrha Grmade. Vztrajen pešec potreoaje za vso to pot 45 min.; kdor pa se hoče cdpočivaii in razgledovati, bo hodil seveda sorazmerno več. Vsekakor se lahko pride v eni in pol ure iz Vikerč preko Grmade na Šmarno goro. Občinstvo opozarjamo, da se priporoča la novo markirana pot zlasti tistim turistom, ki se hočejo dobro pretegniti, prezračiti, oson-čiti in prepotiti. Vsekakor je hoja na Grmado brez nevarnosti za tistega, ki se bo držal markirane poti. Resno pa svarimo, da bi se nespretni ljudje spuščali izven steze po skalah ali si iskali druge smeri kakor po markirani stezi. Naravno, da se priporoča za to hojo »kuvana obutev. V higijenskem in lu-lističnem pogledu pomeni ta steza za šmar-nogorske izletnike velik napredek. Končno še pripominjamo, da prevaža brodnik pri Mednem od vsakega vlaka in k vsakemu vlaku, razen če je Sava toliko narastla, da brodnik ne more predrožiti. Prosreta. »PRODANA NEVESTA.« Malokatera opera je v Ljubljani doživela toliko repriz, toliko priznanja in veselja publike kot večno mlada Smetanova »Prodana nevesta«. Prezentirali so nam jo pod dirigenti Beniškom, Rukavino, Brezovškom in Balatko. »i rodano nevesto« sem najmanj desetkrat poslušal v Pragi pod taktirko najboljšega snietanovskega dirigenta, pokojnega Karla Kovarovica in lahko trdim, da jo ie pri nas najbolj v češki in smetanovski interpretaciji prinesel tihi, pa vzorno pridni g. Balatka. Seveda je to sveže operno delo (ki ga z mirno vestjo postavimo v vrsto najboljših komičnih del svetovne operne literature) po neštetih ponavljanjih precej izgubilo na blesku in sijaju. Ves ansambl je nekam apatično, naveličano in po domače odpel in odigral svoj part, tako da sem v poročilu že večkrat priporočili, naj- »Prodano nevesto« za nekaj časa odstavijo iz repertoarja, nato pa po presledku nanovo naštudirajo. Priliko za izpolnitev te moje želje je nudilo gostovanje Oskarja Nedbala, stare in priznane dirigentske firme, bivšega kapelnika Češke Filharmonije, dunajskega Tonkiinstler orkestra, sedanjega ravnatelja bratislavske opere, skladatelja operet in baletov. Za njegov prihod so »Prodano nevesto študirali solisti, orkester in zbor, Balatka je zopet prevzel vse delo na svoje rame in ga je tudi skrbno izvršil, tako, da se gostu ni bilo mogoče pritoževati nad njim. Oskar Nedbal se je izkazal kot rutiniran, sugestiven dirigent, ki je — v kolikor se z eno samo vajo pač da — skušal dati Smetanovi partituri samoraslo interpretacijo. Zaznal sem marsikatero izpremembo v tempih (n. pr. furiant počasnejši, sekstet hitrejši kot pri nas v navadi), korekture Beniškove izdaje, vselej pa izrazno tematiko (uvertura!) in podčrtano odražanje posameznih skupin instrumentov. Orkester je z veliko (zbor z male manjšo) pozornostjo sledil dirigentovim gibom in svojo nalogo absolviral z ambici-jozno prožnostjo, udal se je brezpogojno uplivu odličnega dirigenta. Razpoloženje izjemnega ozračja je seglo tudi med soliste. Marinka ge. Zaludove je vseskozi simpatična kreaeija, Kecal g. Križaja iz Zagreba (vendar se nam je ljubi znanec po dolgih letih enkrat pokazali) je briljiral in ga lahko postavimo ob bok g. Betettovemu, Vašek je najboljša vloga g. Kovačeva, dasi ne vedno smešno, zato ker premalo doiivljena — učinkujoča vloga (pevec se je sicer resno potrudil) in g. Knittlu (Janko) se je za ta animiran večer glas posvežil, kot na ljubo prijatelju - gostu. Pa tudi v manjših vlogah so gg. Janko, Šubelj, Potučkova, Ramšakova, Mohorič, Perko .itd. itd. z vidnim zanimanjem hoteli pripomoči predstavi do čim lepšega uspeha. Gledališče je bilo prav dobro obiskano, publika je Nedbala pred in po uverturi ter po vseh teh dejanjih navdušeno aklamirala, prejel je pa tudi venec in cvetlične darove. — Tiskarski škrat je v nekem listu naznanil znčetek predstave ob 20., zato je mnogo pesetnikov zamudilo uve-rtu-ro, petnajstminutno zamudo začetka predstave se pa da opravičiti na račun izredne- f ga slavnostnega pa obenem tudi važnega umetniškega dogodka. — Upravi gledališča je Ljubljana hvaležna za pridobitev gostovanja Oskarja Nedbala in pozdravila bi gotovo gostovanja n. pr. zagrebških dirigentov Sachsa in Baranoviča. Nasprotno bi pa Kazalo omogočiti dostop k dirigentskemu pultu zagrebške opere našima skoro preveč skromnima fantoma Balalki in Neftatu. "Odprite jima pot v svet! —c. Velikonočni repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 17. aprila, nedelja ob 20. uri »Hamlet . Ljud-dska predstava po zniž. cenah. Izv. 18. aprila, ponedeljek ob 15. uri pop. Lum-pacij vagabund ali zanikrna deteljica'. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. 39. aprila, torek zaprto. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. 17. aprila, nedelja »Aida«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. 18. aprila, ponedeljek »Orlov«, opereta. Izven. 19. aprila, torek: zaprto. Velikonočne predstave v ljubljanskem Narodnem gledališču. Na velikonočno nedeljo sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi in sicer se poje v operi ob pol osmih zvečer Verdijeva velika opera »Aida; z gospo Žaludovo, Thierry - Itavčnikovo ter g. Betettom, Holodkovom, Knittlom in Rum-peljem v glavnih vlogah. Pri tej operni predstavi sodeluje balet in muzika dravske divizijske oblasti. Ob osmih zvečer pa se igra v drami Shakespearejeva žaloigra »Hamlet«, ki ima izmed vseh Shakespearejevih del, kar jih je bilo vprizorjenih na našem odru, Se največjo privlačno moč za našo publiko. Na velikonočni ponedeljek popoludne ob treh se vprizori v drami »Zli duh Lumpacij vagabund ub-. V tej burki igrajo glavno vlogo — zanikrno trojico gg. Cesar, Povhe il Rogoz. Tudi pri tej predstavi sodeluje poleg baletnega zbora tudi muzika dravske divizije. Zvečer ob pol osmih pa se vprizori v operi opereta »Orlov«, ki je pri dosedanjih vprizoritvah dosegla absoluten uspeh ter izvrstno zabavala občinstvo kar je v prvi vrsti glavni namen vsake dobre operete. Orlovi je tako v muzikalnem kakor tudi v drugem oziru v resnici dobra opereta. Naštudiral jo je za naš oder režiser g. Povhe in kapelnik dr. Švara. Glavne vloge igrajo: ga. Poličeva, ga Balatkova ter gg. Drenovec, Peček in Povhe. Nedeljska predstava »Aidet se vrši pod taktirko kapelnika g. Aniona Neffata. Razven operete veljajo za vse druge predstave znižane cene. Zunanje posetnike opozarjamo, da konča 'ponedeljkova dramska predstava »Lumpacij vagabund, točno ob pol 18. uri in so po predstavi ugodne železniške zveze za povratek. Šport. IIERTHA (Dunaj) : ILIRIJA. Igrišče Ilirije 17. in 18. t. m. ob 15.30 — predigri ob 14.: prvenstveni tekmi Jadran : Slovan in Jadran : Ilirija. V nedeljo in ponedeljek se odigrata v Ljubljani dve veliki mednarodni nogometni tekmi. Program izpopolnjujeta dve važni domači prvenstveni tekmi. I. iteam Ilirije ima za protivnika oba dni kompletno I. moštvo dunajske Herthe, enega najbolj znanih reprezentantov dunajskega profesionalnega nogomela. Hertha beleži letos vrsto lepih rezultatov proti najboljšim dunajskim in nekaterim znanim češkoslovaškim klubom, ki so dokaz za njeno izvanredno kvaliieto in ki jamčijo, da se bo nudil ljubljanski športni publiki o praznikih odličen internacij on alni šport, tako proti W. A. C. 3 : 2, Sportklubu 1 : 0, Hakoah 2 : 2, Rudolfshugel-u 5 : 1, Moravski Slaviji 4 : 1, Bratislavi 1 : 1, V herthi igrata avstrijska internacijonalca Osiricek (goalman) in Dietrich (desni back), madžarski internacijonalec f ruha (center-hali) in reprezentančni dunajski igralci \Vit-scliel (levi back), Schlosser (levi hal!), Li-stopad — Kettner (desno krilo). Razume se, da Ilirija proti temu moštvu ne bo imela lahkega stališča, ker se doslej še ni pokazala v pravi formi. Z moštvom, ki ga ima letos na razpolago, pa bo vseeno sposobna postaviti tudi za renomirane dunajske pro-fesionale nevarnega nasprotnika. Z izjemo Ladola Zupančiča bo vporabila na praznike vse svoje najboljše moči, med njimi Pleša Martinaka, Zemljaka, Ciroviča itd. — Obe )rvenstveni tekmi, ki se vršita -kol predtekmi, spadata v 8. kolo prvenstvene sezone 1926-27 in sta odločilnega pomena za končni placement v prvenstveni tabeli LNP. Za njima sledita le še dva kola. Smrtna nesreča pri skakanju v vodo se je primerila, prošli teden v dunajskem Diana-badu. 19-letni dijak Scharfstein je skočil raz 3 m visoko desko takoa nesrečno v v0(Jo, da je padel plavaču Gilterju z želodcem na glavo, kar je povzročilo takojšnjo nezavest skakača, dočim ni bil plavač nit najmanje ranjen. Scharisteina so prepeljali takoj v bolnico, kjer je po par urah umrl vsled notranje krvavitve. BORZE. Ljubljana, 14. aprila. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.5 — 87, Vojna škoda 0 — 342, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 do 170, Trbovlje 0 — 435, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les črvsta, za deželne pridelke mlačna. Zaključenih 10 vagonov lesa. Zagreb, 14. aprila. Devize: Ne\vyork ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo (zaključki 223—223.625), London izplačilo 276.2—277, Italija izplačilo 284.i2—286.12, Praga izplačilo 168.3—169.1, Berlin izplačilo 1350 do 1353, Amsterdam izplačilo 2277—2283, Dunaj izplačilo 800.32—803.32, Švica izplačilo 1094—1097. Curili, 14,- aprila. Beograd 9.13, Ne\vyorfc 519.875, Pariz 20.3675, London 25.24 in sedem osmink, Milan 26.185, Berlin 123.21, Praga 15.40, Bukarešta 3.225, Varšava 58, Sofija 3.75, Dunaj 73.10, Budimpešta 90.70. To ie ono. 10 minut zamude. Bilo je leta 1912 v Parizu. Prosil sean svojega prijatelja švedskega novinarja, da naj me počaka ob 1. ponoči pred hišo, v kateri sem stanoval, češ, da bova šla nato »krokat«. Domenila sva se, da bo prijatelj zažvižgal, če bi me ne bilo pri oknu. Tistega dne, bilo je 17. oktobra, sem delal ves večer. Točno ob tričetrt na l- sem ocipri okno ter Šakal na prijateljev žvižg. Ko je odbila ura 1, sem pogledal na cesto, toda videl nisem nikogar. Čakal sem še 10 minut, nato sem se podal pa, nevoljen radi prijateljeve netočnosti, v kopalno sobo ter okrepčal svoje ude z mrzlo kopeljo. Ravno ko sem odprl steklenico z eau de Cologne, sem začul glasen klic mojega prijatelja. Odkrito povedano: nalašč sem si pustit Prijatelj jo med teni še parkrat zaklioaJ lo-< ter me končno zaklical po imenu. ?11 tem je zakričal, čim najglasnejše je mogel." Ravno ko sem stopil iz kopalne sobe sem čul na cesti močan, zamolkel padec in prestrašen vzklik mojega prijatelja. Planil k oknu: v klaverni luči male poulične s«' tilke sem opazil na tleh moško truplo. (JHfe-ji,- bil skremžen v gube, v katerih so je si ražal strah. Mož je bil mrtev. Moj prijatelj mi je povedal, tresoč se po vsem telesu, “a ne ve drugega, kot da je priletel človek 11 višine na tla v trenutku ,ko je zakričal 0!1 v drugič čim najglasnejše je mogel ime. Cez par minut se je zbrala okoli mrtveca velika množina radovednežev. Prihitela je ** hiše mlada ženska v spodnji obleki in znl1' Stilih las. S pretresljivim krikom se je.vrgl'1 na mrtveca ter ga jela otipavati. Meffi3?S si. prišli policijski stražniki, ki so od': . mrtveca na bližnjo stražnico ter povabil ' no, mojega prijatelja in mene kot priče 9'' boj. Dejanski stan je bil sledeči: Mrtvec, uia Alfred Vacquier iz Zenecv je bil soim'81?' bul. Prišel je bil pred par dnevi radi svoje bolezni v Pariz konsultirat specialiste 1 živčne bolezni. Kljub temu, da je čula uje' gova sestra do 1 ob njegovi postelja, je koli' eno vendarle zadremala. Med tem je splezal njen brat skozi okno na streho. Vsled kli-cov mogega prijatelja se je prebudil in padel s strehe Moj prijatelj, herkulično raščen Šved, se je mesec dni nato med tem, ko se je vozil v avtomobilu ustrelil, tako zelo ga je p®" vest. Predor skozi Moiitblane. Kot P°^a^ iz Rima, sta se sporazumeli italijanska francoska vlada, da se zgradi skozi blanc predor. Vigg» CartoBg: Školjka Alfred stisne zobe in udari s peto ob tla. >Veliko sreče!*- zakliče Beit. Alfredova kroglja zadene enega sovražnika v prsa. Mirno! Treba je biti previden ine štedljiv. Na razpolago je samo še šest patvon. Toda kaj je to? Oba orožnika sta se ustrašila; stekla sta k čolnom. Enega zadene puškino kopito v glavo, drugi pa skoči v reko. Ostaneta torej le še oba belokožca. Streljaj! Zopet pade eden od roparjev. In še enega vrže Beit s kroglo na tla. Samo trije so še živi. Eden od njih dvigne puško kakor kol, skoči in udari Beita, da se ta zvali na tla. Alfred priskoči in ga ustreli v sence. Ostaneta torej še dva. Alfred plane na prvega z lovskim nožem v roki. Ta skoči nazaj. Od Alfredovega čela kaplja kri, na njegovih prsih ga peče široka rana, njegove oči zro srepo in kruto. Mongolec vidi, kako se igra solnčni žarek z gladkim nožem. Malo se umakne in hoče dvigniti svojo puško k obrambi, toda ne more več. Od groze se mu vle/.e na obraz bela maska. Zaman kliče tovariša na pomoč. Tu zasadi Alfred Keene svoj dolgi nož v sovražnikovo truplo in še v drugič. Nato ga počasi potegne ven, malo po-stoji in nato strese glavo, da bi se malo zavedel. Težko mu je zbrati svoje misli. Utrujen je, vendar se še skloni, da obriše krvavo noževo klino ob travo. Tu se naenkrat spomni, da je en ropar še ostal. Obrne se. res je! Možakar gori čaka gotovo še na smrtni sunek. To je vendar vodja tolpe, z brazgotino na obrazu, oni, ki je ukradel nakit gospodične Aliče. Aliča! Mogoče je treba sedaj umreti in mogoče je, da je ne- vidi nikoli več. Aliča z zlatimi očmi in s svežim smehom...! Kaj se obotavlja. Hitro napne svoje zadnje moči in se opoteče napreij da umori še enega človeka. Toda naenkrat obstane. Kaj vidi? Ropar potegne svoj krivi nož, se skloni, tako daleč, kolikor more in si zasadi jeklo v trebuh, in s! ga razpara. Harakiri! Alfred je že ves bled in slaboten. Opoteče se še nekaj korakov do roparja, preišče njegovo obleko in vzame izpod kimona skrinjico z nakitom gospodične Aliče ter ga spravi pod svojo suknjo, nato pa omahne sam, do smrti utrujen na riževo polje. Zbudi se šele, ko ga strese Marcus Beit. Alfred vpraša: »Ali ste ranjeni?« »N.i tako hudo,« odvrne Beit. »Udarec s pu&kinim kopitom me }e le omamil.* Alfred 6u dvigne. Od veselja hoče zakričati, govoriti o svojem boju, plesati od veselja. Toda Beit ga prime za roko in pokaže v zrak. Alfred onemi in obrne osupljeno obraz proti jugu. Prvič v svojem življenju vidi najlepši prizor na svetu — sveto goro Fusijamo ,v solnonem sijaju. Rjavi, jasni stožec je dvigal na modrem obzorju svojo granitno grmado kvišku, do neba. Ob vrhu gore je ležal snežen venec. Obsevalo ga je jutranje solnce. Vedno svetlejši je postajal sijaj, vedno višje se je dvigal ognjeni dim do neba. Gora se je zdela kakor božanstvo iz srebra, kakor Buda lu-čonosec, z nogami v morju človeštva in z glavo v nebesih. Tu zašepeta Beit: »To Alfred, je veliki, azijski misterij. Ves orient je v znamenju enega samega velikega razodetja.« In oba Evropejca padeta na kolena pred svetlim bogom rumenih ljudi. »Mojemu amuletu, školjki, se moram zahvaliti za vse, zašepeta Alfred. Ta mi je prinesel zmago! Gora se je še krasneje bleščala, kakor prej. Ob njenem nazobčanem žrelu je svetU solnčni sijaj. Sneg se je bleSčal ob velikanovih straneh. Skalnate stene so drhte- le v jasnini dneva. Tu se naenkrat dvignejo oblaki in megla in zagrnejo božanstvo. Od reke začujeta klice. Prišel je policijski parnik. Policijo je opozoril begunec na bo) Policijski nadzornik skoči na kopno in ^ objame Beita in Alfreda. Skupaj si ogledajo 3 bojišče. Po polju so raztreseno ležala tiup-jj la osmerih padlih roparjev, z rumenimi, ble- | dimi obrazi, obrnjenimi k nebu. Trupla jS dragocenosti preneso na parnik. Cez nekaj/ minut odplove parnik po reki navzgor; Bei‘ in Alfred sta sedela na sprednjem delu ladje-Svetla jutranja slika se je nudila njih0* veniti pogledu. Veliko azajsko mesto je na široko odprlo vse svoje krasote. V reko s° se stekali mali pritoki, ki tečejo skozi sto in njegova predmestja. Jahte, džunke sanmoni so pluli pod njihovimi mostovi- ge J Iz malih, četverokotnih dimnikov s^a dvigal moder dim; za tenkimi zagr>nla . % videla prebivalce piti jutranji čaj- 906j,iteli velikimi zavoji knjig preko ^^rasiti svo-v šolo in trgovci so ravnO *^ (.opot tigoče. ja izložbena okna. Tu nas ^ ^ ^ l'ih ,eSe“S TveS dekli v dišečih kimo-T*z Umnimi gumija,in,i so^nik^ki SO jih držale za hrbtom, kakor velika Kolesa, je hitela v tovarne. (Dalje prihodnjih POME. ADI Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice-, žepni tobci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, pali e. dežniki, kiotl v vseh barvah, Sifoni, S lincjen Škarje, noži, potrebšCine za krojače, čevljarje, tapelnUe, šivilje in sedlarje. Razna dišeča miia — samo pri Josip Peteline blizu PreSernoveo« spomenika, ol» vodi Lfubljana | NajnlSje cene. Točna postre*t>o. Naj priprt* vne, rlarila 7.a V liko no'' so GF.TOilfi sm\ ! stroj* in aoSesa Znamke 6RIT7.NE«. ADLER, PKON1KS s prostim tekom (Freilauf), pneumatika. olje ter posamezni tleli (najnovejfio opreme). Edino !• v Ljubljani, blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Tttlefon 2915. Najnižje cene, tudi na mesečna odplačila. MALI OGLASI | Simon T IS K A R N A ..M E R KIIR“ Za v>-ako besedo se plača BO par. Za debelo tiskano pa Din 1 Oddajo se t 1. julijem t. 1. 8 sobe, primerne za zdravnika ali za pisarne. Naslov pove uprava lista. Drva - Čebin WtH«rs l/II. . Talci. H K 1 i m a n e k, LJUBLJANA, Šelenkurgova ulica 3t. R de po najnovejii modi izdeluje obleke ta goapo-ine zmernih cenah. V *a-lojji ima vedno aajbolJSe Seiko in angleSko »uk*o Oglašujte v Narodnem Dnevniku. SIMON UKKGOKČICEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STKV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. piipor«.ča «.« •m v tiskarsko stroko spadajoča dela Sirite ..Narodni Dnevnik ! m 7 / uvauANAt k M.£iTNl T&C Zastonj - spalno sobo novo kompletno dobite pri tomboli »Dom ubogiht nn velikonočni poadeljek. Srečke v trafikah ali zadružni pisarni »Mojmir«. Maribor, Koro&ka c. 10-1. Kontoristinj* X samostojna moč, knjigovodstva, kore®#frc-dence, stenopisi*. P°* jepisja, išče nudbe prosi ® lista pod ^ letna Izdajatelj: Ai.ksw.der fcelesaikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur, odgovoren: Aadrej Sever. Vsi v Ljubljani.