SpcAztone 1« abVonamenfa poslali Poštnina plačana y gotovini Frezzo ■ Cena Ur 0.50 štev. 167 ;1' V Ljubljani, v ponedeljek, 26. julija 1943~XXI 1 [ Leto VIII. laKUflSaa pooBIaKenSa ta oglaleranje Italijanskega In tajega | Uredolltto ta apravai Kopitarjeva i, Ljubljana. | Concesdonaria escfadva pet la paB51idIi 99 proveatenta Itallana izrorai Uniona PnbbUcit* Itallana &A* Milano. § ttedazion«, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 4, Lubiana. = ed eater&i Uulooa ed ester a: Uniona Pubblicita Itallana H. A. Milana Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar prevzel poveljstvo oboroženih sil Maršal Pietro Badoglio imenovan za predsednika vlade Vladarjev ©klic italijanskemu narodu » »Vojna se nadaljuje, zvestoba dani besedi bo ohranjena« ] BoHettino n. 1156 Duri oombattimenti in Sicilia 14 velivoli disfrufti, un piroscafo colpito . II Quartier Generale delle Forze Armate eom linica: In Sicilia si c anehe ieri duramente com-battuto: l’urto nemico, contenuto nei settori orientalc e centrale del fronte, si e ripetuto pariicolamente intenso sull’ala seltentrionolc del nostro scliieramento. Nostri bombardieri colpivano nn pirosealo feriti, a Livorno 17 feriti di cui 2 gravi. Vojno poročilo št. 1156 Hudi boji na Siciliji 14 letal uničenih, I parnik zadet Italijansko uradno vojno poročilo 1156 pravi: Na Siciliji so tudi včeraj bili hudi boji. Nasprotnikov pritisk, zadrževan na vzhodnem in osrednjem predelu bojišča se je posebno mečno ponovil na severnem krilu naših bojnih črt. Naši bombniki so v pristanišču A n g u s t i zadeli parnik srednje mere. Lovci in manjše nemške pomorske edinice so v zadnjih dveh dneh sestrelili 11 letal. Še eno letalo so uničili naši lovci nad kalabrijsko obalo. Letalski oddelki so bombardirali Livor-n o. škoda ni huda, število žrtev pa ugotavlja-o. Dve letali sta treščili na tla, zadeti po stre-, ih obrambnega topništva. i Zaradi letalskih napadov v zadnjih dneh so bile med civilnim prebivalstvom ugotovljene naslednje žrtve: v Bologni 97 mrtvili in 270 ranjenih, v Aquinu (Frosinone) 4 mrtvi in 10 ranjenih zaradi bombe, ki se je prepozno razletela, v Capo Rizzuto 1 mrtev in 3 ranjeni, v Livorno 17 ranjenih, od tega dva hudo. Rim, 26. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade in prvega ministra tajnika, ki jo je podal Nj. Eksc. Be-nito Mussolini, ter je za predsednika vlade in prvega ministra-drž. tajnika imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra Radofglia. Oklic Nj. Vel. Kralja in Gesarja Nj. Vel. Kralj in Cesar je Italijanom dal naslednji oklic: »Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. V slovesni uri, ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben korak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgale sveta tla domovine. Italija bo po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig. Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri v neumrljivost domovine. Podpisan: Viktor Emanuel. Sopodpisan: Pietro Badoglio. Oklic maršala Dadoglia Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Ba-dogiio' je Italijanom dal naslednji oklic: Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo in sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljuje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisoč- Vsi sovjetski napadi krvavo zavrnjeni Sovjetski sunki ob Marcu, Miusu, Dencu in Bjelgaradu propadli Zavszsiiškl napadi proti nen?ško*iialijanski obrambni črti so se izjalovili Hude angleške letalske izgube pri napadu na Kreto Hitlerjev glavni stan, 26, julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Ob kubanskem mostišču, na boj&ču ob Miusu In Doncu, pri Bjelgorodu in južno od Ladoškega Jezera 60 bili krvavo zavrnjeni neprestani sovjetski poizkusi za prodore. Sovražni oklepni naska-k°valni oddelek, ki je v skupini 50 oklepnikov v. \naže P^tojanke, je bil uničen. Menjajoče se borbe na področju pri Orlu trajajo dalje. Močni naP®f" sovražnih pehotnih in oklepnih oddelkov so bili tukaj ustavljeni v hudih bojih. V protinapadu je uspelo popolnoma uničiti sovražno bojno skupino. Vseh je bilo včeraj uničenih 357 oklepnikov. Na Siciliji je sovražnik obotavljaje zasedel zahodni del otoka z mestom Palermom, ki je bilo že od vsega začetka pripravljeno za izpraznitev. Na obrambnem bojišču nemško-italijanskih oddelkov se je izjalovilo več sovražnih napadov. Nemški sunek je potekel uspešno. V napadih proti sovražnim ladijskim ciljem pred Augusto so nemška težka bojna letala poškodovala šest prevoznih, ladij in potopila 2000-tonski tovorni parnik. Enote nemške vojne mornarice so sestrelile na morju severno od Sicilije 8 sovražnih letal. Pri neuspešnem poskušenem napadu sovražnih letalskih sil na otok Kreto so letalske obrambne 6ile sestrelile 10 letal napadajočih oddelkov in poškodovale številna nadaljnja. V noči na 23. julij je prestregel zaščitni oddelek nekega nemškega'ladijskega sprevoda skupino angleških brzih čolnov pred nizozemsko obalo ter poškodoval v večurni bitki 4 sovražne brze čolne tako hudo, da se lahko računa z njihovo iz-gubo. Ladijski sprevod je do zadnjega prispel v [ namembno luko, letnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si umišlja, da bo r mogel ovirati redni razvoj, ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen. Živela Italija! Živel Kralj! Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio. Spremnih v vodstvu madžarske zunanje politike Budimpešta, 26. jul. s. Z današnjim odlokom je državni upravitelj imenoval sedanjega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Jena de Ghyczya za ministra za zunanje zadeve. Predsednik ministrskega sveta Kallay je bil na svojo prošnjo razrešen dolžnosti zunanjega ministra. Regent Horthy je v posebnem pismu izrazil predsedniku ministrskega sveta sovjo zahvalo za storjeno delo in za dragocene usluge, ki jih je storil državi v svojstvu zunanjega ministra. Novi zunanji minister se je rodil leta 1893 in izvira iz stare in plemenite madžarske rodbine. Na svoje sedanje mesto je prišel iz diplomatske službe. De Ghyczy je opravljal službo na madžarskih poslaništvih na Dunaju, v Pragi in v Beogradu v letih od 1936 do 1939, potem pa je bil svetnik pri diplomatskem predstavništvu v Berlinu. Madžarska nadaljuje, kakor je bilo zadnje dni še posebej poudarjeno v vseh madžarskih listih, svojo politiko popolne zvestobe silam osi. Vsi glasovi, ki jih še zmerom širi sovražna propaganda o dozdevni madžarski prošnji za separatni mir, se z vsem ogorčenjem demantirajo v obliki tisočletnega poslanstva krščanske sprednje trdnjave. Temu poslanstvu se madžarski narod ne namerava odreči, ker hoče razen najvišjih vrednot zapadne kulture braniti tudi meje domovine pred ekspan-zivnimi načrii boljševiztna. Novi madžarski zunanji minister bo dal le še nove pobude za to daleko-vidno politiko ravne smeri, ki jo zasleduje regent Horthy od svojega prihoda na oblast in ki je Madžarsko pretvorila v konstruktivno silo evropske politike. Vsi listi naglašajo pri tej priliki, da je novi zunanji minister brž ko je prevzel posle, poslal toplo brzojavko Duceju. Za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu je bil imenovan po,-oblaščeni minister Andrej De Szent Miklosy. Brezuspešni sovjetski napori in žrtve Berlin, 24. jul. AS: Sovjetski poskusi, da bi po vsej sili dosegli kale odločilen uspeh, je po sodbi dopisnika DNB-ja spraviti v zve«o s kočljivim položajem, v katerem so Rusi danes po dveh letih najhujSih borb, potem ko so utrpeli strahotne izgube v vojaštvu in orožju. Da vržejo v bojni me-, tež sleherni dan silno število novih čet ter vojnih sredstev vseh vrst, nikakor ni znamenje njihove moči, marveč dokazuje, s kakšno skrbjo gledajo bol jševiki v bodočnost, ker so prisiljeni v tej igri zastaviti vse za vse. Sovražnik se je trudil, da je zvlekel na bojišča vse najboljše orožje, kar ga današnja sovjetsika industrija premore, ter poslal v boj posebej izbrane čete, ki jih je doslej hranil v zaledju, a kljub temu mu vsi skrajni napori niso prav nič koristili. Z nenavadno žrtvijo sil se sovjetskim četam od začetka napadov ni posrečilo drugega, ko da so na nekaterih krajih bojišča osvojili nekaj malega ozemlja, medtem ko so njihovi napadi na drugih krajih naleteli na trdno nemško hrambo, ponekod pa so se celo morali umakniti in nemškim četam prepustiti novo ozemlje. V začetku je bilo kmalu jasno, da so Rusi naperili vse sile proti Orlu. kjer so hoteli vdreti v nemške postojanke, danes pa je jasno tudi to, da je nasprotnik spremenil svoj načrt ter začel napadati na vseh odsekih bojišča, in sicer vzdolž Mju-sa, vzdolž srednjega Donca. na odsekih pri Bjel-gorodu, pri Kursku, Suhiničih ter nedavno Se ob kubanskem mostišču in celo ob Ladoškem jezera. Da bi ofenziva po trdnih merilih novega vojskovanja rodila uspehe, pravi dopisnik, bi moral nasprotnik že v začetku splošnega napada zaradi večjih 6il na odbranem mestu pogaziti nemško bojno črto ter po vdoru priti za hrbet in presenetiti nemška krila. Po pregledu vseh dogodkov na bojišču dopisnik poudarja, da so vsi veliki sovjetski napadi na odseku pri Kursku propadli za- radi močne nemške protiofenzive južno od Suhini-čijev ter v splošnem pri Orlu. kjer je nasprotnik žrtvoval ogromne sile, a je osvojil le trohico nepomembnega ozemlja. Sovjeti 60 imeli tolikšne izgube, da bi tudi kakšen uspeh pri Orlu zdaj ne bil nobeno zadostno plačilo za strahotne žrtve. Vsega tega se je zavedalo tudi sovjetsko poveljstvo, ki je v strahu, da bi Nemci na tem odseku zbrali močne čete, česar sami ne bi več premogli, izdalo povelje za napad na vseh- drugih odsekih. Tako že od četrtka dalje Sovjeti po silni topniški pripravi mečejo v boj vse razpoložljive moči na odseku južno od Ladoškega jezera, ne da bi dosegli kaj več kakor neznatne krajevne vdore, a jih Nemci sproti zavračajo. Čeprav ti boji po si’o-vitosti niso podobni tistim, ki so divjali v četrtek, je treba vendarle poudariti, da je bilo nemško poveljstvo pripravljeno na nasprotne nastope tu in pri kubanskem mostišču, ker je sovražniku takoj preprečilo, da bi na omenjenih krajih zbral večje število čet. Glede nastopov oklepnikov pa piše vojaški poročevalec DNB-ja, da je sovražnik poslal v l>oj vsa oklepna vozila ter izzval največjo bitko izčrpanja, kar jih zgodovina pozna, a pri tem utrpel izgube, ki so same po sebi zgovorna priča: samo v četrtek so Sovjeti izgubili 5(5(3 oklepnikov ter 105 letal ter je bil za nemške Čete najhujši, a tudi najbolj zmagoslaven dan, ki so ga doslej preživele. Od 5. julija, ko se je velika bitka začela, pa do včeraj so Sovjeti izgubili vsega 6000 oklepnikov. Takih strahotnih izgub pa Sovjeti prav sotovo ne bodo mogli dolgo pretrpeti. Zato zdaj majhne krajevne uspehe bobnajo v svet kot velike zmage. Nemci pa samo poudarjajo, da sovjetske izgube rastejo z dneva v dan do ogromnih mer, medtem ko sami doživljajo sorazmerno zelo omejene izgube. To pa že zdaj daje slutiti, kdo ob obeh ua-sprotnikov v tej besni bitki bo obstal. Tretji letalski napad na Livorno Livorno) 26. julija, s. Do tretjega nasprotnikovega letalskega napada na Livorno je prišlo predpreteklo noč. Napadalci so prispeli nad mesto ob pol enih in jih je sprejel zgoščeni ogenj protiletalskih baterij, ki so streljale 50 minut. V tem času so napadalci opravili svoje običajne delo in zadeli 300 stanovanjskih hiš, v katerih so bivali majhni meščani in delavci. Na trgu sv. Marka so bile nekatere stanovanjske hiše zadete prav tako kakor so bile zločinskim letalcem za cilje hiše uradnikov na vrtu Cotedo, katere je postavila hranilnica zunaj Livorna, vzdolž ulice Via Aurelia, torej precej daleč izven strnjenega mesta. Zraven številnih rušilnih bomb so padle tudi mnogoštevilne zažigalne, ki so zanetile požare v stanovanjskih delih. Hiše naselnikov v Salvianu so bile prav tako cilj ponovnih bombnih zadetkov. Končno so bile druge bombe vržene na slepo na trg Marino di Quer-cianella, na najmirnejšo in sončno livornsko obrežje, kjer ni prav nobenega vojaškega cilja, pač pa begunske družine, žene in otroci. Takoj po kon- čanem napadu so sredi noči izstopile na dc'o v*» podporne in pomočne organizacije. Včeraj zjutraj so vsi uradi delali z mrzličnim tempom, v mestu se je obnovil ves promet. Livornčani so krepek rod, ki je vnovič dokazal svojo moško trdnost. Vesti 26. julija Turški list »Ulus« objavlja članek zunanjega ministra Menemendžogluja, ki se bavi z dvajsetletnico podpisa Lausannskega pakta. Zunanji minister med drugim zatrjuje, da po dvajsetih letih pakt ni izgubil prav nič( na svojem pomenu, pač pa je postal temeljni zakon nove in revolucionarne Turčije. Število judovskega orožništva ▼ Palestini je zadnji čas naraslo za 5000 ljudi, tako da ima sedaj judovsko orožništvo 25.000 ljudi nasptoti 3000 arabskim žandarjem, ki so bili nastavljeni od Angležev. Pogoji za zdravo Poučna razprava Kakor v splošnem vsa rastlinska kultura, tako zahtevamo tudi od sadne; da nam da zdravo rast in rodi čim bolj redno lepo razvito sadje. Velike so te zahteve. Uresničile se bodo le tedaj, če tudi mi damo drevesu, kar od na6 zahteva. Za zdravo, krepko rast in primerno rodovitnost potrebuje drevo vodo in redilne snovi v zemlji ter sončno svetlobo. K tem trem osnovnim zahtevam se pridružuje še četrta, ki je v najtesnejši zvezi s prejšnjim. To so zdravi, dobro razviti listi kot proizvajalci snovi (gradiva) za vsakoletni prirastek in plod. Ako manjka le eden izmed naštetih pogojev za v«estransko uspevanje, trpi drevo pomanjkanje in se nikakor ne more zdravo razvijati, še manj pa roditi dober sad. Oglejmo si nekoliko bliže te zahteve za dobro rast in rodovitnost sadnega drevja in preudarimo, v koliko j« mogoč* sadjarju vplivati nanje, da se potrebam sadnega drevja čim bolj ustreže. Voda raztaplja redilne snovi v zemlji in šele v taki redki razstoči jih morejo rastline sprejemati in oddajati v vse podzemeljske dele drevesa. Brez zadostne vode je ovirano prehranjevanje in potemtakem tudi rast ni še cela rodovitnost. Na množino vode v zemlji ne moremo naravnost vplivati, ker je odvisna i* večine od padavin. Če so te zadostne in v pravem času, 6e nam ni potreba bati pomanjkanja vode. Žal, da so večkrat neenakomerno razdeljene. Velikokrat jih je naenkrat preveč; ko bi jih bilo najbolj treba, jih primanjkuje. Posledica: slaba rast, malo nerazvitega sadja ali celo popolna nerodovitnost. Vendar se da tudi v tem odru nekaj 6toriti, da se 6adno drevje obda z globoko primerno vlažno zemljo, ki pa seveda ne sme biti močvirna. Cim globja je ljpmreč zemlja, tem laže prenaša sušo, ker se porabljena vlaga v zgornjih plasteh vedno znova nadomešča iz globljih plasti. Kjer koli je mogoče, zlasti pri mlajšem sadnem drevju, imejmo zemljo okoli dreves obdelano in zrahljano Čez poletje jo pokrijemo z drobnim gnojem ali listjem. S. tem zadržujemo vlago v zemlji in zelo ugodno pospešujemo rast drevja in razvoj sadja. Zadostna množina redilnih snovi v zemlji je prav tako važna zahteva vsake rastline, da se po-voljno razvija in da čim boljši pridelek. Pri nas, žal, vsaj splošno še ni prodrlo prepričanje, da je treba tudi sadnemu drevju gnojiti, če hočemo pridelati obilo lepega sadja in doseči redne sadne letine. Pozimi je najugodnejši čas, da mislimo tudi Komanda '5. čete 1. Bataljona "Ljube Šercerja" KRO N Na položaju 13-7.1942. Št. 64. 'ttfcftlrt Štabu Bataljona. Včeraj ponoči smo izvršili rekvisiciJo preostalih koles Irt rezervnih kolesarskih delov,last pobeglega Medena Ladota. Rekvizicijo smo vršili v skupno z Kolesarsko četo.Ves taplenjeni materijal Je vzel a seboj Kole--aarski vod,ki Vam bo poslal tozadevni seznam.Isti vod Je izvršil tudi J rekvlzicijo radiJo-aparatov na obSini v Begunjah. . Ob tej priliki smo aretirali po nalogu Terenskega osvobodilnega odbora v Begunjah Juvančič Ar.o,Juvančič Angelo, Obreza Ano,Sivec Jožefo, vsa > ias Begunj ter Marijo Zalar.že dolgo zasledovano vohunko iz Kožljeka. d p- > Vsa navedene 80 bile danes zaall&ane in' takoj nato justlficirane.Hkrati smo justificirali tudi Purkart Ivanko iz Otav,sestro Imenovanega "Malčica". Dognano je,da je. Imela stalno vezo z bratom v Ljubljani.Po .nalogu Zaščite in terenskega delavca Ludvika smo jo aretirali,zaslišali in justifi— c irali• Poročajte nam,kako je az z grupacijo novega BatalJona,ker nam dose-daj o stvari ni še ničesar pozitivnega znanega.Ko prejmete tozadevno > .naredbo.naj se komandant Luka oglasi v našem logoru.da se skupno pogovorimo' o stvari. v Včeraj smo Vam poslali -važnejši arhiv,ves ostali arhiv pa stno skrili v četi.Narodno-osvobodilni odbor v Begunjah nas je zaprosil za en p pisalni stroj»katerega bi nujno rabili za skupno delo z občihskim tajnikom.Ker imamo mi enega na razpolago bi ga lahko poslali,če nimate nič proti temu. , Našli smo v gozdu živino belogardista Medena iz Koži Jeka,katero smr i si pridržali,ker nam ravno sedaj manjka živine za zakolj.Ze po Vašem ( ^ nalogu bi mu že ob priliki preisKave morali odvzeti vse« ^ Smrt fašizmu ♦ svobodo narodu! rast in rodovitnost vrfnarja-sadjarja na tako rastlino in da obrnemo nekaj hlevskega gnoja tudi v ta namen. Pa vsaj z gnojnico gospodarimo bolj skrbno, ko jo sadni vrtovi krvavo potrebujejo. Če le kako mogoče, izpopolnimo jo s losforjevo kislino (superfosfat) in s kalijem. Spravljajmo pepel in ga trosimo po sadovnjaku. Ko zasajamo nove sadovnjake, izogibajmo se slabih neprimernih prostorov, Izbirajmo pa zem-, ljišča z dobro, globoko, rodovitno zemljo. Za sadno J drevje so neprimerna suha, plitva, kamnita tla, nepropustna ilovica, čista barjanska zemlja in pa močvirna tla z visoko podtalnico. Voda in redilne snovi pa pridejo do veljave le tedaj, ako ima sončna svetloba dostop do vsake veje, do vsakega I lista in do vsakega ploda. Lahko rečemo, da ima sadjar v svoji oblasti tudi sončno svetlobo. Za zadostno svetlobo v sadovnjakih skrbimo na ta način, da sadimo drevje v dovoljnih razdaljah. Kjer stoje jablane in žlahtne hruške 10—12 metrov in še več narazen, tam se ni treba bati, da bi drevje obsenčevalo in drug drugemu oviralo dostop sonca, ko bi doseglo še tako starost. Kjer imamo pregoste mlajše nasade, razredčimo jih na ta način, da vzamemo iz zemlje vsako drugo drevo, ali vsako drugo vrsto in posadimo drevje drugam. Starejših nasadov ne moremo na ta način ščititi. V takem primeru ni druge pomoči, ko da odstranimo posamezna in manj vredna drevesa. S takim ravnanjem ne škodujemo sadovnjaku, ampak ga le izboljšamo. Pri posameznem drevesu prav tako lahko poskrbimo za dostop sonca, ako drevje redno snežimo in že iz mlada pravilno redčimo vrhove. Gosto vejevje v krošnji je najhujša ovira zo povoljni razvoj sadja. V senci zraste skoro sam drobiž brez prave barve in okusa. Popolnoma razvito In lepo barvano in okusno sadje raste le na vejah, ki so čim dalje na soncu. Drevo z redko krošnjo, s poševnimi in vodoravnimi in celo visečimi vejami do-naša mnogo več boljšega in lepkega sadja nego drevo z gosto krošnjo s pokonci razstočimi vejami. Ta važna in iz mnogih izkušenj pridobljena ugoto-tovitev, naj bo vodilo pri presojanju vrhe, ko mu izrezujemo pregoste veje in skrajšamo preveč v višavo rastoče veje. Sedaj pa še četrta cahteva — zdravo listje. Že iz prejšnjih odstotkov je razvidno, v kakšni zvezi so listi z vodo, redilnimi snovmi in svetlobo in kakšen važen posel opravljajo v življenju rastline. Lahko bi jih primerjali s silno umetnimi stroji, ki predelavajo sirovo rastlinsko hrano v organske snovi, Listi sprejemajo iz zraka ogljikovo ki- Dokument nam govori o žalostnem koncu Šestih slabotnih žensk iz Begunj, ki so jih komunisti lani poslali v smrt, da bi z pločini ustrahovali njim nenaklonjeno ljudstvo. Padle so po sklepu tedaj skrivnega, a 6edaj znanega terenskega odbora. Grozen je bil zločin nad slabimi. ženskami, nad nosečo nesrečnico, ki so ji izrezali najdražje iz njenega telesa. Se groznejša in strožja pa je bila ob teh Politkomisar zločinih ljudska sodba, ko se jc zgrozila ob vsem tem in zmajevala z glavo nad svojimi »osvobodilcic, ki so sodili druge, sami pa se s tovarišicami po Ljubljani in drugod prodajali v najostudnejše zveze in dejanja. Toda za komuniste velja merilo: »Kadar gre za komunistično idejo, je komunistom dovoljeno vse najpodlejše, gorje pa drugim, ki so se ravnali po njihovem zgledu. slino, iz zemlje pa v vodi raztopljene rudninske snovi. S sodelovanjem *on?a in listnega zelenila se vrši to skrivnostno pretvarjanje (usvajanje., asimilacija). Jasno je, da morejo ta posel opravljati le celi in zdravi listi. Zato drevo ali rastlina, ki ima objeden ali od bolezni pokvarjen list, ne more uspevati, niti roditi dobrih plodov. Tudi redno delovanje listov sadjar lahko redno pospešuje, ako preizkušenimi sredstvi odvrača od njih razne škodljive vplive. Največ zla prizadevajo listom in s tem vsemu drevesu razni zajedavci — živalskega (gosenice, hrošči, ušice i. t. d.) in rastlinskega glivičastega rodu. Žuželke jih ob- jedajo in drevo večkrat popolnoma ogojilojo, druge pa zopet izsesavajo iz njih hrano in na ta način popolnoma onemogočijo njihovo delovanje. Glivice pa liste prerastejo, da se posuše in odpadejo, ali pa jih vsaj jako ovirajo v usvajanju. Zato mora biti sadjar vprav tu na straži, da ob pravem času poseže vmes in zanesljivo prepreči poškodovanje tega prevažnega organa. V ta namen imamo razna sredstva škropiva, e katerimi obdelavamo sadno drevje že pozimi, ko je še golo, zlasti pa na pomlad, ko se začno razvijati listi in se z njimi vred pokažejo tudi zajedavci. La Germania rivela m del snoi scopi di pace Tutto il mondo cerca di indovinare quali finalita si prefigga la pace germa-nica. Ed ecco ora rivelata una di queste finalita: essa puo enunciarsi in tre parole: «Pace senza disoccupazione». Non e cjuesto un pio desiderio, beiisi un soldo propo-nimento che nella stessa Germania si č gia tramutato in realta. Non v’ha dubliio che, per giungere a tanio.e stato necessario staecarsi dal concetto ormai superato che il lavoro dipenda dall’industria. Invece p. proprio vero il contrario, e cioe che il lavoro crea 1’industria. £ in base h questo principio che nelTanteguerra la Germania riusci a sopprimere radicalmente la disoccupazione e a t^are ineremento alle proprie industrie in tutti i campi della produzione e nella massima misura. Cio che fu possibile alla Germania deve essere possibile anche alTEuropa intera. Corne questo intento si possa raggiungere, e quanto 1’insigne Prof. Dott. Hunke, profondo conoscitore delle questioni industriali, minutamente espone nelTultimo numero di Signal.* Egli energicamente si oppone alTipotesi che la Germania abbia in animo di dividere le Nazioni d’Europa in modo che aleune siano unicamente industriali ed altre esclusivamente agricole: nessmio, in Germania, pensa a tale suddivisione. invece auspicato uno sviluppo di tutte le cnergie continentali, che abbia per effetto di dar lavoro a tutti in Europa. * SIGNAL' — la grande Rivista illustrata europea. L’ultimo fascicolo '(quello che contiene 1’articolo del Prof. Dott. Ilunke) e in vendita ovunque al prezzo di lire tre. Nemčija razkrije enega svojih mirovnih smotrov Ves svet skuša uganiti, kakšne končne cilje si je zastavil nemški mir. Tu je eden teh končnih ciljev; moremo ga izraziti v treh besedah: »Mir brez nezaposlenosti«. Ni jto skromna želja, temveč trden namen, ki je že danes postal stvarnost v sami Nemčiji. Nobenega dvoma ni, da se je bilo treba ločiti od že zastarele zamisli, da je delo odvisno od industrije. Prav nasprotno je resnica, namreč, da delo ustvarja industrijo.Samo na podlagi tega principa je bilo predvojni Nemčiji možno temeljito zatreti brezposelnost in dati zagon svoji industriji na vseh proizvajalnih področjih in to v največji meri. To, kar je bilo možno Nemčiji, mora biti možno tudi vsej Evropi. O tem, kako naj se ta namen doseže, obravnava izčrpno slavni prof. dr. Hunke, dober poznavalec industrijskih problemov, v zadnji številki časopisa SIGNAL.* On se energično zoperstavlja domnevi, da bi Nemčija hotela ločiti evropske narode tako, da bi nekateri hili samo industrijski, drugi pa izključno poljedelski. Nihče v Nemčiji ne misli na tako delitev, marveč je zaželen razvoj vseh kontinentalnih energij, ki naj ima za posledico, da se vsakdo v Evropi zaposli. ___________ i * SIGNAL — velika ilustrirana evropska revija. Zadnja številka (v kateri je tiskan članek prof. dr. Hunkeja) je povsod naprodaj za tri lire. Nov vodja Nadzorstvenega urada za zalSSfo šMnJe In cfafšnfs posojil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za vodjo Nadzorstvenega urada za zaščito štednje in dajanje posojil namesto rag. Marija Menegattija dr. Medora Ferorelllja iz zavoda »Banca dltalia«. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Nove uradne ure Ljubljana, 26. julija. Pričenši s 26. julijem 1943 se določa delovni čas za vse urade Visokega komisariata in za ostale pokrajinske urade, od O do 13 in od 4 do 7 popoldne v delavnikih, izvzemsi soboto, ko bodo u rudne ure od^8 do 11. Osebne izkaznice za Brdo in .okolico Prošnje za podelitev osebnih' izkaznic prebivalcev mesta Ljubljana s stalnim bivališčem na Brdu in okojjici vzdolž vojaške kontrolne črte se bodo izdajale v dneh 29. 30., 31. julija in 1. avgusta t. 1. pri »Združenih opekarnah«, Cesta na Brdo od 8 do 14 ure, v nedeljo od 8 do 12 ure. Prizadete osebe naj si pravočasno preskrbijo tri enake fotografije in druge potrebne listine. Naročila za roman v slikah »Quo vadi s« sprejemata tudi podružnica Slovenčeve upr. na Miklošičevi cesti Imenovanje občinskega komisarja v Zdovcu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je razrešil dosedanjo redno občinsko upravo občine Ajdovec in je imenoval za izrednega komisarja občine g. Vidmarja Josipa. Okrajni komisar v Novem mestu je dobil navodilo, naj odločbo izvede. Šport Hermes moška lahkoatletska sekcija. Naprošajo se vsi atleti, da se sigurno udeleže sestanka v torek, dne 27, t. m., ob 18.30 v klubski pisarni na igrišču.' Radi važnosti (udeležba na medklubskih tekmovanjih) in nujnosti prosim točne udeležbe. — Načelnik. Va*»n lfnnolndiiKtri.1 sko podjetje ISC-e trgovsko iiobraieno Kordo alf no. 7,moJno italjanske, nemške in slovansko korespodenee in ki je pripravljena preseliti se v Bratislavo ToPno ponudbe z navedbo pripo-rofill in zahtevkov n«: U n ’ on e Pnbbllottft Italiana T t! e st e - l»-204. Importante aztenda legnaml cerea slfrnorina pratlea eommerclo, rorrl-spondente Itallano-tedesco-slavo. disposta trasferirsi Bratislava, preelsnndo re-renze et preteHe. Offerte Cassetta 16.204 Z. 0 podzemskih gozdovih, kako so nastali, kako važni so za človeško življenje, da so za človeški rod neprecenljive vrednosti In že marsikaj o njih boste lahko izvedeli, če boste vzeli v roko knjigo ■l naslovom »S premogom in kovinami po svetu in zgodovini«. Knjiga bo bogato ilustrirana in slike bodo nazorno pojasnjevale besedilo, ki bo bravno in zelo poučno. Ko boste, dragi bralci, obrnili zadnji list v knjigi, boste ohogatenl, saj boste prav gotovo izvedeli veliko novega. •. 8. TAK DIWEJ KBXKHrAX.NI SOHAH »Torej dobro. Želim, da odpotujete, gospod Salveter.« Vanče je opustil svojo malomarnost v vedenju ter se nenadno vzravnal v naslonjaču. »In želim, da odpotujete, ne da bi kaj spraševali nK preveč razpravljali... Ali se utegne primeriti, da bi vam dr. Bliss skušal preprečiti to potovanje?« »E, to pa že ne,« mu je zagotovil Salveter. »Utegne se mu sicer zdeti čudno, da odhajam vprav zdaj- Nikdar pa se ne vtika v moje stvari.« Vanče je vstal. »To je vse, kar vam imam povedati. Z glavne postaje odide nocoj vlak ob pol desetih. Pazite, da ga ne zamudite... S postaje,« je še dodal, »pa mi lahko telefonirate in me obvestite. Jaz bom od devetih do ppl desetih tu... Od jutri popoldne dalje se lahko vrnete v New York, kadar hočete.« . »Tmam vtis, da je to ukaz,« je pripomnil Salveter In se nasmehnil. »Da, to je strog ukaz, gospod Salveter,« je odvrnil Vanče mirno in z vso resnostjo. »Ne bodite pa v skrbeh za gospo Blis-sovo. Hani ji bo posvetil vso svojo pozornost, o tem sem prepričan-« Salveter je že hotel odgovoriti, a se je nenadno premislil, K odločno zasukal in naglo odšel iz sobe. Vanče je ves utrujen zazehal. »Zdaj pa mislim, da bi bilo dobro, čc bi šli za nekaj ur spat-« Po večerji v »Margyeryju« je Vanče odšel na Gauguinovo razstavo, pozneje pa v Carnegie Hall poslušat Beethovnovo sedmo simfonijo. Po končanem koncertu je bilo že prepozno iti še v Metropolitanski umetnostni muzej gledat razstavo egipčanskih fresk. Zato se je odpeljal s svojim avtomobilom k Markhamu in vsi trije smo se nato podali v hotel Charemont. Vanče je v kratkih besedah i>azložil, kaj je ukrenil s Sal-vetrom. Markham ni na to ničesar pripomnil. Bil je videti utrujen in pobit. Njegovi živci so bili očividno na težki pre-skušnji. Pripisoval je veliko važnost Vancejevim nupovedim in je pričakoval, da se bo vsuk trenutek zgodilo nekaj pomembnega v zvezi s Kylejevim umorom- Po večerji smo se vrnili k Vanceju na teraso. Bila je huda poletna vročina in niti rahla sapica ni pihala. »Dejal sem Heathu, da mu bom telefoniral • • •,« je spregovoril Markham in se leno zleknil v pleten naslonjač. »Pravkar sem ti hotel povedati, da stopi v stik z narednikom,« j« pritrdil Vanče. »V teh trenutkih bi ga želel imeti pri rokah-« _ . Pozvonil je Currieju in mu naročil, naj prinese prenosljivi telefon. Potem je jioklical lleatha in mu dejal, naj pride k nam-»Kar čutim,« je dejal Markham nekam prisiljeno hladno, »da bomo prav v kratkem imeli v rokah neizpodbiten dokaz o krivdi nekoga. In če je dokaz tisti, ki ga domnevam •••« Markham se je nenadno nagnil čez svoj naslonjač. »Zdaj razumem, kakšne skrivnostne gradove si zidaš v oblake,« je vzkliknil »Gre za nekaj, kar je v zvezi s tistim hieroglifskim pism°m. ki si ga našel v dr. Blissovi delovni sobi-« Vunce je nekoliko pomislil, nato pa pritrdil: »Res je- Tisto raztrgano pismo še vedno ni pojasnjeno. In v zv«zi s tem se mi je porodila misel, ki si je ne morem izbiti i,z glave.'V tej ! spletki se vse le preveč dobro ujema-« ' ) »Pismo imaš vendar ti,« jc nadaljeval Markham in skušal pripraviti Vanceja, da bi o tem kaj povedal. »Da, jaz ga imam, in to pismo je zelo dragoceno zame.« »Mar misliš, da je to tisto pismo, o katerem je Salveter dejal, da ga je pisal?« t , »Brez dvoma-« ... »Misliš, da on ne ve, da je bilo pismo raztrgano in vrženo v doktorjev papirni koš?« , . »E, tega gotovo ne mislim. On si že vedno ubija glavo, kam*' je pismo izginilo in ga to tudi zares skrbi.« Markham je opazoval Vanceja vedno bolj radovedno. »Pravil si o nekem namenu, ki mu je bilo služilo pismo, preden je bilo vrženo proč.« »To je tisto, kar pričakujem, da se bo zgodilo. Domnevam, veš, da je tisto pismo v neki zvezi z bodalom, ki ga je nekdo nocoj zagnal v dr. Blissovo posteljno končnico. Zelo čudno se mi jo zdelo, da so vsi domači odšli spat, n« da bi bil pojasnjen en sam hieroglif. Zdaj pa mislim, da stvar razumem. Zato polagam svoje upanje v to, kar se utegne vsak trenutek zgoditi...« Zazvonil je telefon in takoj je odgovoril Vanče sam. Klical je Salveter s kolodvora. Po kratkem razgovoru je Vanče ves zadovoljen spet odložil slušalko. »Dostor sc je hrž sprijaznil s tem,« je dejal, »da njegovega pomočnika danes in jutri ne bo doma. Tako se nam je tale naš majhni poskus brez kakšnih težav posrečil-« Čez kakšne pol ure je prišel Ileath ter se nam pridružil na terasi. Bil je mrkega obraza in nekam pobit. V pozdrav nam je le nekaj pogodrnjal. »Le potolažite se, gospod narednik,« ga je bodril Vanče. »Ni tako nemogoče, da še pred polnočjo primete in zaprete Kylejevega morilca-« »Kaj, res?« Ileath ni tega preveč trdno verjel- »Morda je vprav zdaj namenjen sem, da nam prinese vse dokaze, ki jih potrebujemo za njegovo obsodbo? Res jc to zelo vljuden človek> ki nam gre na vsak način na roko-« Sprememba medicinskega študija v Zagrebu Z uveljavljenjem novih predpisov prosvetnega ministrstva o predavanjih in izpitnem redu na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča je nastala pomembna sprememba v dosedanjem delu fakultete. Hrvatski listi poročajo, da je z novim pravilnikom popolnoma jasno in točno odrejena smer udejstvovanja medicinske fakultete. Njena temeljna naloga bo odslej pripravljanje slušateljev za zdravniški poklic, izpopolnjevanje zdravnikov, obravnavanje medicinskih znanosti in proučevanje zdravstvenih razmer v državi. Z novimi preizkušenimi in sodobnimi metodami se bodo slušatelji medicinske fakultete pripravljali na svoj odgovorni poklic. Po novem pravilniku ima medicinska Jakulteta v celem 28 kateder, v katerih so obseženi vsi predmeti za uspešno in aktivno opravljanje zdravniške službe. Doslej jo bilo 24 kateder. Med novimi se uvaja katedra vojne medicine, ki je vazna zlasti v vojni dobi. Katedra vojne medicine obsega naslednje predmete: vojno patologijo, vojno higieno, nauk o vojnih strupih in letalsko medicino. V svrho čim uspešnejšega zdravstvenega dela in pouka se poslužuje medicinska fakulteta 18 znanstvenih zavodov in 12 klinik. Ker vsaka nova katedra zahteva nov zavod, bo medic tiska fakulteta dobila tudi zavod za vojno medicino. Ustanovljeni bosta tudi dve novi kliniki, in sicer za nalezljive bolezni in za urologijo Po novem učnem redu število predavanj tedensko ne sme presegati 24 ur, medtem ko so morati prej slušatelji vpisati včasih tudi 60 ur predavanj na teden. Razen tega, da se bodo slu- šatelji medicine učili teorij«, je dobro poskrbljeno tudi za praktično izobrazbo. Pol dneva je določenega za predavanja, pol pa za praktične vaje. Razen praktičnih vaj, ki jih bodo imeti slušatelji med šolskim letom vsak dan popoldne, je predvideno, da bodo po končanem šestem in osmem semestru morali opraviti tudi praktične vaje na klinikah ali bolnišnicah. To vaje bodo lahko opravili samo v počitnicah, morajo pa trajati tri mesece. Temeljne spremembe so nastale v izpitnem redu. Po novem predpisniku lx>do polagali slušatelji izpite samo po 2., 4. in 10. semestru. Strogi izpiti eo razdeljeni v tri skupine. Gradivo predmetov, iz katerih se ne polaga izpit, se izprašuje ob izpraševanju sorodnih strok. Da bi se pri slušateljih doseglo redno in marljivo polaganje izpitov, so odrejene stroge sankcije. Doslej je mogel biti slušatelj vpisan na medicinski fakulteti, tudi 8 in več let, čeprav bi lahko končal študij v petih letih. Po novih predpisih pa .j« določeno, da 6e sme študij podaljšati največ za eno leto. /la nadaljnje podaljšanje lahko izjemno izda dovoljenje prosvetno ministrstvo. Spremenjeni predpisi vsebujejo še to vazno spremembo, da je naslov doktorja medicine odvisen od doktorske disertacije. Novi predpisi veljajo samo za slušatelje, ki bodo pričeli študij z zimskim semestrom letošnjega leta, medtem ko bodo že vpisani slušatelji lahko končali svoj študij po predpisih stare uredbe o medicinski fakulteti. Birme v Cerknici od 1581. do danes Cerknica. 24. julija. 1943. Birmancem in botrom, pa tudi drugim faranom cerkniške župnije bo pretekla nedelja ostala v lepem spominu, ker smo imeli spot birmo. Ob birmi v župniji se vsakdo z veseljem spominja časa, ko je sam prejel zakrament sv. birme in tudi svojih birmancev, ko je bil za botra. Zato ne bo odveč, če se pri mislih na zadnjo birmo spomnimo nekaterih prejšnjih birm v naši župniji^ , ... , Cerkniška župnija je do 1. 1751 spadala pod ouleiski patriarhat. Takrat je bila precej obsežnejša, kakor je zdaj. Obsegala je tudi sedanje župnije Grahovo, Unec, Begunje in Rakek ki so se sčasoma od nje ločile in postale samostojne. Oglejski patriarhi pa niso sami prihajali v našo kraje nadzirat versko življenje in delit zakrament svete birme, ampak so pošiljali podložne ali pomožne škoic. Tako jo 1- 1581 obiskal Notranjsko in tudi Cerknico pomožni škof Pavel Bizancij, ki je tudi birmoval. A v Cerknici ni bilo veliko birmancev. Kajti takrat se je v naših krajih širila luteranska vera, ki je med drugim zavrela tudi nauk o birmi m škofovski oblasti. Širila se je tudi v Cerknici, kjer so jo podpirali posestniki šteberškega gradu pod Krizno goro. Zato je umljivo, da je bilo malo birmancev. , . , . L. 1751- je papež Benedikt XIV. oglejski patriarhat odpravil in namesto njega ustanovil nadškofijo v Gorizi in vy Vidmu. Cerkniška župnija je prišla pod goriško nadškofijo. Prvi nadškof je bil Karel Miliael grof Attems (f 1774). 2e 7. avgusta 1752 >je obiskal cerkniško župno cerkev in podelil sveto birmo številni množici«, kakor nam pravi napis, ki je poleg prižnice v naši župni cerkvi. L- 1787. ie naša župnija prišla pod ljubljansko škofijo, ki je takrat postala nadškofija- Prvi in zadnji nadškof je bil Mihael Brigido- Znano je, da je našo župnijo obiskal 15. septembra 1S05 in podelil zakrament potrjenja. Več se dobi zapisanega o birmah v zadnjih 65 letih. Tako je 25. maja 1879 delil pri nas ta zakrament ljubljanski knezoškof dr. Janez Zla-tousti Po'gačar (t 1884). Popoldne je obiskal cerkev sv. Jerneja v Begunjah in je imel v cerkvi litanije, ker je bila ravno nedelja. Knezoškof dr- Jakob Missia je prišel birmovat 1.1885 in 1892. Knezoškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič je v 32 letih svoje vlade pri nas šestkrat delil zakrament Sv. Duha: 1. 1900, 1905, 1910, 1916, 1921 in 1926. Njegov naslednik, sedanji pre-vzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman pa je našo EIAR — Radio Ljubljana Ponedeljek, 26» julija. 12.20 Plošče — 12.30 Po-ročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.13 Ko-ročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slo-venščini — 13.12 Klasični orkester, vodi dirigent Manno — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D, M. Ši-janec, orkestralna glasba — 14.45 Pisana, glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Duet harmonik Malgaj — 17.35 Koncert izvaja tenorist Onofrio Scarfoglio — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročilo v slovenščini 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pripomba k dogodkom — 20.40 Koncert pianista Bojana Adamiča — 22 Znani dueti — 22,45 Poročil« v italijanščini. mladino f.e trikrat potrdil v veri: maja 1931, junija 1936 in julija letos. Od predzadnje bijme je podružnica Rakek postala samostojna župnija, ki bo prihodnji mesec imela prvikrat svojo birmo. Tako je bila v 20 letih, ko je z vnemo vodil našo župnijo g. dekan Jožef Juvane, štirikrat birma. Umrl je 24. julija 1933 in je torej danes 100 letnica njegove smrti. Dne 15. julija pa je bila 30 letnica njegovega prihoda v Ccrk- nico. Z Gorenjskega Nov grob. Na Količevem pri Domžalah je umrl po kratki in mučni bolezni gospod Franc Podgornik, dolgoletni uradnik Bonačeve tovarne papirja. Pokojni je bil doma iz Chiappovana pri Gorizi 1 in zapušča vdovo in drugo sorodstvo. Umrl je v Šmartnem pri Litiji upokojeni nad* učitelj M. Kovačič, star šele 53 let. Zadela ga je kap. Svoj čas je ustanovil več gasilskih društev, zato se je ob grobu poslovil od rajnega okrožni gasilski načelnik Tomaž Homar iz Kamnika. Rajni je bil vodja krajevne skupine. — V Ljubnem pri Podnartu je umrl 70-letni čevljarski mojster Anton Mohorič, v Voščah pri Radovljici 80-letna Marija Zupanova, v Mengšu Katarina Vidalijeva roj. Mavčičeva, žena posestnika, v Škofji Loki pa Emilija Polenškova. S štajerskega Filmska predstava v Račjem. Krajevna skupina Račje je prife.dila v nedeljo tilmsko predstavo štajerskega lleimatbunda. Na sporedu je bil filmski žurnal in film »Dva v velikem mestu«. Gledalcev je bilo 530. Nesreče. V Narviški ulici v Mariboru se je pripetila v torek čudna pesreča. Inženirjeva žena Ana Gabrijelčič je obešala na dvorišču perilo. Pod težkim, mokrim perilom pa se je j>odrl preperel drog, ki je pRdel na Gabrijel-cičevo tako nesrečno, da ji je zlomil levo roko, poleg tega pa zadal globoko rano na nosu. Poročili so se v Ponikvi: železniški delavec Ludovik Grmek in delavka Marija Šurej, zlatar Anton Koir in šivilja Marija Ferlež, delavec Martin Močnik in delavka Jožefa Ribič ter pomožni policist Mihael Zakošek in tovarniška delavka Hedvika Gorjanc. Z roko v mlatilnico. Med delom pri mlatilnici je prišla 17-letna Karlina Lošak iz Skalice pri Konjicah z desno roko v stroj, ki ji je zlomil ramo. — Štiriletni sinček posestnika Ivan Ornik iz Račjega je padel z lestve in si zlomil levo roko nad komolcem. Veliko zborovanje v Maribora. V ponedeljek je bilo v magdalenski dvorani v Mariboru veliko zborovanje, na katerem je govoril poročnik Schreiber, odlikovan za hrabrost na vzhodnem bojišču z viteškim križcem. Zborovanje se je spremenilo v veliko manifestacijo, ki je bila zaključena z govorom okrožnega vodje in župana Knausa. Poročnika Sclirciber-ja so zborovalci navdušeno pozdravili. Opisoval je svoje življenje na vzhodnem bojišču. Zborovanje je bilo zaključeno s prepevanjem narodnih ;>esmi. Novo mesto »Htui »udis« — znameniti zgodoviit-ki roman, ki bo izšel v novi obliki v slikah, v velikosti črtrt strani »Slov. doma«, lahko naročite tudi v novomeški podružnici. Pohitite, ker bo knjiga kmalu iir Sla, knjige pa bo lahko dobil le prednaročnikl Čebelja paša se je zboljšala Ljubljana, 23. julija. Letošnjo pomlad, tja v poletje, so bili naši čebelarji kaj slabe volje: Vremenske razmere so bile takšne, da ni izgledalo, da bi si čebelice nabrale kaj sladke strdi, niti zase, kaj šele za čebelarja. Prav tedaj, ko je cvetelo sadno drevje, na primer češnje, jablane, hruške in slive, prav tedaj je močno deževalo in čebelice skoraj niso mog! pa paSo. Zaradi dežja 6e je mnogo cvetja'osulo neoprašene-ga, kar sicer ni povzročilo sadjarjem toliko škode, ker so se preostali sadeži tem lepše razvijali in kaže sadje sedaj prav lepo, toda čebelarji oziroma njihova drobna družinica, je imela od tega veliko škodo. Tudi ko je cvetelo poljsko cvetje n? travnikih, je bilo za čebelice neugodno vreme, še sreča, da so’ lani naši čebelarji dobili od Visokega komisariata večjo količino s česnom denaturiranega sladkorja, tako da čeblicam ni bilo treba stradati v zgodnji pomladi in so se ohranili krepki roji. Pač pa se je sedaj čebelna paša znatno zboljšala in čebelice hite na vso moč, da nadomeste zamujeno. Sedaj cveto razne poletne cvetlice, dalje mak, fižol, paradižniki in drugo slično sočivje, kar vse .daje obilno pašo cvetlicam in čebelice pridno letajo po vrtovih in poljih. Kmalu bo cvetela ajda, ki je tudi veliko upanja čebelarjem. Prav sedaj je čas za setev ajde in kakor kaže, jo bodo kmetje zasejali neprimerno več kakor kdaj prej. Ako bo ajda cvetcla ob lepem vremenu in pravem času, bo dala čebelicam obilo sladkega nektarja. Drugo veliko upanje čebelarjev za to jesen je hoja, kadar medi, to pa je zgodaj jeseni. Ako hoja medi v suhem vremenu, imajo čebelice obilno pašo. Čebelarji tedaj nalašč zaradi hoje prevažajo čebelice v bližino gozdov. Na vsak način so se razmere za čebelarje in čebelice sedaj znatno zboljšale, ako pa se posreči še paša na ajdi in hoji, potem je upati, da bodo imeli naši čebelarji letos prav izdatno letino, kar je sedaj izredno važno, saj med že dolgo ni imel tako lepe cene in še nikoli ni bilo toliko povpraševanja po njem kakor prav sedaj. Isto velja tudi za drugi pridelek čebelic, namreč za vosek. Vrhnika V Podlipski 9. lahko naročile roman v slikah »Quo vadi««. Pohitite, ker je rok za naroč-bo kratek — 5 avgust. Knjiga bo izšla prve dni,, v avgustu. LJ/ Iz Srbije Jubilej. Te dni jq praznoval 50 letnico rojstva inž. R. Šturm, uslužben pri kmetijskem oddelku sreskega načelstva v Požareveu. Slavljenec jo po rodu iz Slovenske Bistrice. Po končanih srednješolskih študijah v Mariboru je. študiral na Dunaju, kjer se je izpopolnil predvsem v sadjarski stroki. S svojo strokovno usposobljenostjo je pozneje mnogo koristil razvoju ter napredku štajerskega kmetijstva, predvsem vinarstva in sadjarstva. Dolgo vrsto let je bil odličen oskrbnik v Konjicah. Pozneje se jo preselil v Maribor, kjer je bil najprej pri kmetijski preizkuševalni postaji, nato pa na sreskem načelstvu. Poleti 1941 je prišel v Po-žarovec. Svoje bogate izkušnje je jx>stavil vneto v službo tukajšnjega kmetskega gospodarstva. S svojim vedrim značajem, s svojo odkritosrčnostjo in drugimi odlikami uma ter srca si je pridobil v Požareveu mnogo prijateljev in iskrenih spožtoval-cev. Ob Abrahamovem srečanju mu želimo njegovi rojaki, ki se jim pridružujejo v teh voščilih tudi slavljenčevi sinovi, da bi nadaljnja ideseiletja preživel v zadovoljstvu in družinski sreči sredi vseh svojih ljubljenih svojcev. Za 25 lir dobite veliki roman v slikah »Quo vadiš«, če ste ali če postanete naročnik »Slovenskega doma« Izdala nakazil obrtnikom za bencin in petrolej Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem Svetu korporacij bone za bencin in petrolej brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, ki jih predlaga Združenje industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo, se_ opozarjajo, da se morajo meseca avgusta dvigati boni po strokah in imenskih začetnih črkah ob nr.slednjih dnevih: mizarji: začetnica A—O 2. avgusta; P—Ž 3. avgusta; slikarji in pleskarji 4. avgusta urarji in knjigovezi 5. 'avgusta, mehaniki 6. avgusta, kleparji 7. avgusta, ključavničarji 9. avgusta. “elektrotehniki in steklarji 10. avgusta. — (Krojači za avgust odpadejo.) - Vrstni red za nadaljnji mcsec bo pravočasno objavljen. Upravičencem, ki ne dvignejo bona na do- I ločen dan, zapade nakazilo za dotični mescc. i„l, i*!,; IM i. i Pokrajinski svet korporacij. LJUBLJANA Uuledtir Ponedeljek, 28. malega srpana: Marijina mati Ana; Valent, škof; Erast, škof in mučenec. Torek, 27. malega srpana: Panteleon, mučenec; Bertold, opat; Lilijoza, mučenica. \ «&J>» »S;j Merjenje vseh parcel v k. o. Eriiiic. Da se napravijo nove katastrske u:; e je mestna občina oddala poobl. civ. geometroma Pelcu in Breskvarju, dela na novi izmeri vseh parcel v kat obč. Brinje. Pred začetkom izmere same pa so posestniki dolžni svoje parcele zaznamovati s pravilnimi štirioglatimi mejniki. Da se jim to postavljanje olajša, so bili vsi posestniki povabljeni na ogled njihovih parcel, kjer so se jim dala navodila za postavitev teh mejnikov. Ker so pripravljalna dela že končana in bosta podjetnika začela z merjenjem v sredo, dne 28. julija, pozivata tem petom vse posestnike, pri katerih je 141 dnevni rok po ogledu na licu mesta že potekel,, 'da na svojih parcelah postavijo mejnike. Po tffn roku bodo geometri mejnike sami postavili, stroške za mejnike ih zamudo časa pa izterjali cA posestnikov, kateri mejnikov niso postavili. Za y,*sak od geometrov postavljeni mejnik, se bodo vtroški razdelili na oba sosednja posestnika, ne g)ede na to, kdo je zakrivil, da se mejniki niso postavili. 0 jeklu in železu, bakru in ostalih kovinah bo marsikaj zanimivega, povedano v posebni knjigi V svetovni zgodovrjil so bile zaradi omenjenih kovin že velike borbe. Številni ljudje so zaradi njih osiroteli, drugi pa so se spet dokopali do velikega bogastva. Prav zanimiva so knjižna poglavja, kjer avtor opisuje, kako so raziskovalci v mrzlični naglici hiteli iz kraja v kraj, iz pokrajine v pokrajino in celo od celine do celine, da bi našli, za čimer so hrepeneli, da bi prišli prvi do' rudnih bogastev in obogateli. Kako začudeni so biti, ko so razen rudnin našli potem še druge prvine, že dražje od tistih, ki so jih iskali. — Knjiga bo natisnjena v knjižjii zbirki »Svet«, ki bo začela izhajati s 1. septembrom letošnjega leta. Višji te?ajni_ izpit eo na klasični, gimnaziji naredili naslednji: 8a Beli# Srečko, Bonča yiadi-mir, Brandstetter Marijan, Cater Drago, Cernovšek Branko, Dobrovoljec Janez. Jež Franc, Končina Milan, Rostohar Ivan, Schulz Marijan, Slokar Janez, Šuštaršič Leopold, Tumpej Franc, Vrhovec Anton, Kragelj Miroslav, Novak Jan^z, Albert Sonja, Brečko Zlatija, Buchter Vekoslava, Čampa Sonja, Gri6o-gono Katarina, Marinčič Ljudmila. Marinšek Frančiška, Meršolj Marta, Miklavčič Marta, Nosan Marija. Novak Marija, Plesničar Zvezdana, Pogačar Cirila, Ramovš Jakobina, Trdan Ivana, Velikonja Ivana; 8b Bitenc Dušan. Bohanec Franc, Bračko Stanislav, Fabijan Jožef, Garibaldi Marijan, llaus Herman, Janežič Aleksander, Jug Rihard, Kansky Aleksej, Kocjan Vekoslav, Kos Vladimir, Kovač Janez, Kovačič Jožef, Legat Leopold, Ločniškar Franc, Mejač Boris, Ogorelec Anton. Pehani Janez, Pirnat Branko, Pleničar Mario, Prelog Franc, Rehberger Jože, Remec Peter, Roemann Uroš, Rus Janez, Sajovic Bogomir, Schoss Franc, Sešek Josip, ‘Slapničar Janez, Sirca Anton, štular Jakob, Trstenjak Zdravomil, Zibert Alojzij; 8 c Arsenjuk Anton, Berčič Vladimir, Berlec Ivan. Bernik Jože, Budna Leopold, Butkovič Vekoslav, Germek Žarko, Grebenc Franjo, Habjan Andrej, Klopčič Janez, Komar Stanko, Kos Bogdan, Krašovec Vinko. Oblak Milan, Ovscc Ivan, Pečan Franc, Pečenko Boris, Podlogar Cvetko, Pogorelec Franc. Praprotnik Janez, Rupar Jože,. Starešifljč Jfiko, Sašel Jaroslav, Stupar Alojzij, Tuma Milan, Uršič Goimir, Vodopivec Stojan, Zuniec Rudolf, Javornik Anton, Dolinar Zvonimir, Bujaa Drago (pris.). Višji tečajni izpit je bil v dneh od 5. do 20. julija pod predsedstvom profesorja Enrica Damiania. — Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani so imeli letos prvi višji tečajni izpit. Delalo ga 'je 24 pripravnic; 50% jih je bilo oproščenih ustnega izpita. Želimo, da bi temu prveiro vzornemu osmemu razredu sledilo še mnogo podobnih: Izpit so opravile: Ahačič Marija, Arhar Iva. Bartol Majda, Benedik Vila, Boh Ada, Capuder Cvetq, Cermak Milada, Črnko Ljerka, Čuček Vida, D obe i c Marija, Florjančič Tat|ana, Ham Majda, Ješe 11iana, Kavčič Rada, Lah Milenka, Lappain Lea, Perič Marija, Perko Silva, Počkaj Dušanka, Polgar Lizelota, Pucher Urška, Skuhala Milena, Stegne Katarina, Suhadolc Kela. Vsem abiturientkam iskreno čestitamo! Ljubljansko glcd«Sifcče Opera: Ponedeljek. 26. julija: Zaprto. Torek, 27. julija, ob 19: »Mrtve olji-. Red A. Sreda. 28. julija, ob 19: »Madame Butterflv*. Gostovanje Zlate Gjuugjenac. Red Sreda. Četrtek. 29. julija, ob 19: »Mrtve oči«. Red Če- trtek. %m ■ S&itae ffoK»© dnevni cer.! kupuje Sever & Komp. Kolumb odkriva Ameriko o2 če se je tukaj ustavil, je storil zato, da bi se zatrdno prepričal, ali je ta zemlja del španskega otoka in ako ta zaliv ni le navaden preliv, ki morebiti ločuje zemljo od drugega otoka. Kolumb ni mogel verjeti, du bi bil španski otok tako prostran. Spopad z Indijanci rodu Cigayos. Nedelja, 13. januarja. — Iz tega pristana ni mogel odpluti, ker ni bilo s kopnega nobenega vetra, ki bi omogočil odhod. Rad bi se premaknil od tod in se preselil v drugo boljše sidrišče, da bi mogel opazovati vremenske' spremembe zavoljo srečanja June s soncem, ki ga je pričakoval za 17. januar, in od lunine opozicije z Jupitrom, od srečanja z Merkurjem, kakor judi od opozicije sonca z Jupitrom. Ti pojavi naj bi sprožili močne vetrove. Medtem je poslal na kopno čoln, da bi mornarji nabrali ®jcs za prehrano. Mornarji so naleteli na nekaj mož, oboroženih z loki in puščicami, se z njimi spustili v razgovor in dobili od njih dva loka in veliko puščic. Enega teh Indijancev so Španci prosili, naj pride na razgovor s Kolumbom na ladjo. In res sc je ta niož pojavil na ladji Nina. Loki teh ljudi so tako veliki kakor tisti, ki jih rabijo v Franciji in Angliji, puščice pa tolikšne kakor sulice drugih prebivalcev teh otokov. Narejene pa so iz poganjkov, ki na-' »tajajo na sladkornem trsu tam, kjer se razvija seme. Puščice I so ravne in dolge po en seženj ali dva, na koncu pa so pri-j ostrene in je konica dolga en ali poldrug prst. Nekatere imajo na koncu ribji zob ali podobno. Streljajo pa ne tako kakor I drugod, tcoivec na način, ki ni posebno nevaren. ' V teh krajih je veliko bombaža, ki je droben in dolg, pa veliko mastika, zlata in bakra. Za loke se mu zdi, da so izdelani iz tisovine. Naleteli so tudi na velike množine aksija, kar je njihov poper, odličnejši od našega. Ne jedo nobene jedi, katere ne bi začinili s to dišavo, kajti zelo koristna je za zdravje. Po 50 ladij bi lahko letno natovorili s tem pridelkom. Kolumb pristavijo, da je tukaj opazil veliko vodnih rastlin, katere jo videl že na morju, ko se je peljal^pdkrivat nov svet. To ga je privedlo do sklepa, da se tudi drugi vzhodni otoki nahajajo v isti vrsti kakor otoki, katere je doslej odkril, kajti ta vodna rastlina ne raste v globoki vodi, tudi ne daleč stran od kopnega. Če to drži, potem so ti Indijski otoki zelo blizu Kanarskih in zato prihaja do mnenja, da so od slednjih oddaljeni le za 400 morskih milj. * Proti Evropi. Sreda, 16. januarja. — Tri ure pred zoro je Kolumb odšel iz zaliva, ki mu je Kil dal ime Puščični zaliv. Pomagal mu je najprej veter s kopnega, nato pa zahodnik, da je lahko plul proti vzhodu z namenom, da bi prišel do otoka Karib, kjer prebivajo divjaki, pred katerimi imajo silen strah prebivalci vseh ostalih otokov. O teh divjakih je razširjeno mnenje, da se vozijo na ogromnem številu čolnov in da pojedo ljudi, ki jim padejo v roke. Smer proti Karibu mu je pokazal eden od štirih Indijancev, katere je bil dan poprej prijel v Puščičnein zalivu. Ko je prevozil 64 km, so mu Indijci dejali, da se ta otok nahaja malo jugovzhodneje (najbrže gre za Portorico), nakar je Kolumb sklenil kreniti v naznačeno smer in ukazal, naj razpno jadra. Toda po dveh miljah jc zavlekel močan veter, kot nalašč ugoden za povratek v Španijo. Tedaj je Kolumb opazil, da se je njegove posadke polastila žalost, čim je opazil, da se oddaljuje od povratka y domovino. Ker po sta imeli ladji zadosti vode in druge hrane, mu ni preostajalo drugega, kakor da se je vdal J božjo voljo in opustil pot proti otoku Karib in usmeril krmilo proti Španiji. Do sončnega zahoda je prevozil 12 morskih milj. Tedaj so mu Indijanci rekli, da se v tej smeri vozi proti otoku Matinino, na katerem bivajo izključno le ženske brez mož. Kolumb bi šel silno rad odkrivat to zemljo, da bi pobral in privedel pred vladarja 5 ali 6 tistih divjakinj, toda bal se je, da Indijanci niso preveč zanesljivi, po drugi strani pa se ni hotel preveč muditi, kajti bal se je vode, ki je stalno vdirala v ludji. Kolumb izraža prepričanje, da tisti otok resnično obstaja in da so v določenem letnem čusu možje iz Karibu hodili obiskovat stanovalke. Pristavlja, da so te ženske, čim so rodile moško dete, takoj poslale otroka na otok mož, če so pa rodile žensko, so jo pridržale. Mislil je tudi, da ta dva otoka nista narazen več kakor za 12 morskih milj in da ležita kakih 15 do 20 milj stran od Puščičnega zalive, vendar pa Indijanci niso znali navesti točne podatke o njuui legi. — Ta dan je prevozil 12 milj. Vreme je bilo prekrasno. četrtek, 17. januarja. — Ob sončnem zahodu jc včeraj veter malce pojenjal. Prevozili so 2t milj. Na Ladjo Nifto je priletel nek neznan ptič, kmalu za njim pa še eden. Zapazil jc mnogo vodnih rastlin, kakor jih je videl na Oceanu. Petek, 18. januarja. — Veler je bil šibek in se spreminjal, prevozili pa so 15 milj. Opazil je množice tuniuov, za katere jc mislil, da so se vračali od vzhoda sem. Ker se je pa pojavil ptič, po imenu fregata, in obletaval ladjo, potem se pa oddaljil proti jugovzhodu, jo Kolumb mislil, da morajo biti nedaleč od tod otoki. Sobota, 19. januarja. — Prevozili so 2t morskih milj. Videli so ogromno malih taninov, pelikane, fregate in ptice slamo-repnike, y ✓ \ M 106. JVa grajskem dvorišču so ga že pričakovali služabniki. Krsti so odnesli v grajsko kapelico; v njiju so položili oba starejša brala ier ju pokrili z zelenjem in cvetjem. Ob njima se je drvarček zgrudil na kolena in bridko zaihtel: -»Brata moja, po tolikih letih smo zopet skupaj. Vidva mrtva, jaz še živ, a čisto sam na tem božjem svetu!«. Za njim pa je ječala očetova duša. 107. Razjokala sta se dva: beli drvar in sinko njegov. Tedaj je prišla v grajsko kapelico še graščakinja. Drvarček se je trudno dvignil in potrt stopal ob njej; za njima so grajski služabniki nesli obe krsti ier ju nato položili na okrašen kmetski voz, ves ovenčan s smrekovimi vejami in poljskimi rožami. Nato jim je velel ostati v gradu, češ da bo svoja brata že sam pokopal. 108. ■c * IS Voličema pa je skrbno naročal: »Zdaj pa le lepo počasi potegnila! Da vesta, lepo!, ker peljeta moja mrtva brala tja na pokopališče. Voleka, lepo, počasi/« In krenili so /troti grobišču; za svojimi tremi sinovi je žalujoč stopal beli drvar. Na pokopališču je sam skopal velik grob ier vanj pokopal svoja starejša dva brata. Na j bolj s5 pripomoček za pouk in razumevanje stare zgodovine — roman v slikah ^ »QUO VADIŠ«! ^ »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40.05. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 Ur. — Posamezna itevilka 50 cent, jJ/ Olje je kri in moč v bitkah Do ssd&j se ja le Nemčiji posrečita, da je postala popolnoma neodvisna od naravnega pridelovanja olja ijMJ rS* odklonilno, »Olje je kri in moč v bitkah, ki prinesejo zmago v vojni«, je rekel Clemenceau 1. 1917, ko se je skrčila zavezniška zaloga olja na zahodni fronti na 28.000 ton in je pomanjkanje grozilo, da bo^ ohromilo motorizirano zavezniško armado. Tedaj se je vtaknil vmes Rockefeller in iz Amerike se je zlila na zahodno fronto poplava olja, katero valovi so prinesli zaveznikom zmago. Kdor sledi razvoju politike in premotri vojne dogodke, izkrcanja in nasprotne Vojne nastope v tej vojni na zemljevidu, kjer so zaznamovana ležišča olja, ta bo lahko spoznal, kakšno pomembno vlogo ima v tej vojni olje Japonci so podvzeli velikopotezno izkrcanje na malajski Arhipelag v glavnem zato, da bi doibili v svojo posest tamkajšnje oljne vrelce in seveda tudi gumijeve plantaže. Holandci niso imeli na razpolago potrebnega časa, da bi uničili vrtalne stolpe, čistilnice in druge naprave. Drugače je bilo pri oljnih poljih pri Majkopu in Grozniju. Boljševiki so namreč tu po sistematični metodi uničili v vseh primerih umika oljna polja. To so storili najprej tako, da so odstranili vse, kar ni bilo pritrjeno ali pribito. Pred očmi pa moramo imeti, da so naprave v čistilnicah in Craking-napravah zahtevale ogromne žrtve na delovnem času in materialu. Na nove naprave od danes do jutri tu sploh ne moremo misliti. Poleg tega so zamašili s cementom vse luknje pri svedrih. Za-zi(’ili «o v cement tudi zapletene rezilne stroje. Poskusite le izpustiti zamaške iz cevi, tedaj se razvežejo škripci in cev se prekolje po dolgem. Luknje pri svedrih so -neuporabne. Tako zabite svedre ne bo mogel nihče več uporabljati, niti Rusi. Edina možnost je sveder novih preiskovalnih igel, kar pa zahteva mnogo časa in dela. Na vprašanje, če bi lahko oljna polja uničili z letalskimi napadi fc večina izvedencev odgovorila Današnji sodobni oljni vrelci n0 zgledajo več tako, kakor živijo, v domišljiji širokih ljudskih množic.^^ič več ni ogrodja piramidnih oblik, nič več vidnih oljnih vodov, celo najranljivejše točke, čistilnico in traking-naprave težko odkrijejo. Vse se nahaja pod zemljo. In če tudi letalec najde izvrtino, ji tak letalski napad ne more mnogo škodovati. Kakor je izkušnja pokazala, je nemogoče zažgati oljni vrelec. Ljudje mogoče mislijo, da požre sedaj besneča vojna velik del oljnih rezerv in da porabijo mnogo prej množino olja, kot je bilo to prej izčrpano. To ne drži. Nasprotno jo svetovna proizvodnja olja v sedanji vojni presenetljivo nazadovala, če izvzamemo mogoče Južno Ameriko. Vzrok temu je, da so mnoga oljna polja razrušena ali pa so menjala svojega gospodarja; poleg tega sta postala orodje in delovna sila zelo redka. Po današnjem stanju lahko ugotovimo, da imamo, kot nam je to zatrdil znamenit strokovnjak, še za 50 let olja Leta 1927* se je posrečilo narediti v Leuna delavnicah v Nemčiji umetni bencin iz premožna li. Tudi Birmsko bojišče je večji ali manjši udarec za olje. Zagotoviti morajo dovoz olja Čangkajšku in Indiji. Pred vojno so se morali Francozi ki nimajo v svoji deželi Jiič zemeljskega olja, zelo truditi, da so si preskrbeli ta dragoceni mineral. Vfia francoska politika Bližnjega Vzhoda se je tikala zemeljskega olja. Položili so oljni vod iz Kirkute proti sredozemskim pristaniščem. Proga Kirk uk-Ha d id h a ob Eufratu je bila angleško-francoska. V Hadidhi so je odcepila Pipe-iproga. Severni francoski rokav je vodil preko puščave čez Libaon v pristanišče Tripolisa in Sirije. Južno-angleški rokav je E prekrižal pusto Transjordansko planoto in se je iztekal v Ilaifo. Leta 1937 so dogradili mogočno Pipe-progo. 1600 km preko puščavskega pasu r>reko Štirih državnih meja preko Tigrisa, Eu-frata in Jordana. Zemeljsko olje ni postavilo na glavo samo kopensko strategijo, ampak tudi morsko vojno. Znamenito odkritje Diesela je morsko vojno prenovilo. Leta 1913 se je vkrcal veliki nemški iznajditelj, da bi se odpeljal v Anglijo, da bi se pogajal z angleško admiraliteto glede svojega stroja. Med vožnjo je brez sledu izginil. Angleška mornarica je bila potem prva, ki je dala vgraditi Dieselove motorje v 6voje bojne ladje. Do sedaj se je le Nemčiji posrečilo, da je postala popolnoma, neodvisna od naravnega pridobivanja olja. Pogled v bodočnost je posebno v tehničnem oziru vedno nezanesljiv. Brez dvoma pa je olje nepogrešljivo za življenje naše kulture, naše politike in našega gospodarstva. Pomen važnosti olja raste tako, da se zmanjšuje proizvodnja olja brez dvoma skokoma na zemlji iz leta v leto. Nihče ne more povedati, če in kdaj bo elektrika ali kakšno drugo, do zdaj še nepoznano sredstvo izpodrinilo olje. Pribito pa je, da je zemeljsko olje pritisnilo svoj pečat našemu času kot noben drug mineral in noben drug energijski vir in da je pisalo mnoge, mnoge in vse mogoče najbolj napete in najbolj krvave strani kroniko človeškega življenja. (Po Pester Lloydu). Svatba kitov sredi morja Kuhar mi je prinesel steklenico limonade (piše vojni poročevalec nekega nemškega lista) na poveljniški mostiček in je bil on prvi, ki je opazil kita. Brez dvoma to niso bile podmornice ali morske kače, ampak sta bila dva kita, eden večji ko drugi, in sta bila slična dvema brzoparnikoma, od katerih je bil manjši spredaj, tik za petami pa večji — samec. A bežeča samica je bila bržkone vsa preplašena in je z lopatastimi repnimi vijaki tako udarjala po morju in nasilnemu kavalirju po ušesih, da je bilo kaj. Na tri morske milje si ga utegnil slišati sopsti in prskati, zakaj videti je bil že priletnejši možakar, ljubitelj svoje vrste. A če- prav je dobival klofute in mu je zares trda predla, ga to ni prav nič oviralo. Zdaj pa zdaj je šinil mimo nje in jo lopnil s plavutjo po boku, da je kar plosknilo. To se je večkrat zgodilo, zakaj, gospodična je imela sicer dobra pljuča, a on je imel bolj obširna in naduhe bržkone ni nikoli imel. Če se je tej morski deklici zdela vsa reč le preveč neumna, je planila kvišku iz vode kakor delfin, obstala je za sekundo v ozračju in je telebnila z gromskim hrumenjem spet nazaj na morje, kar je bil prav 6trašen prizor. In tem muham ženske zvitosti je bil on kos s 6vojo toliko močnejšo silo moške ljubezenske norčavosti. Oba sta spravila morje v pravo pravcato divjanje in službojo-či častnik na poveljniškem mostiču je imel mnogo opravka, da je obdržal ladjo v pravi smeri, in se je bal, da bo moral kreniti z njo drugam. Toda lov kitov je pojemal. Telesa obeh velikanov 6la se blesteli v sončnih žarkih ko dva ledenika v belih penah Severnega morja. Zdaj je bila njegova plavat na sredi njenega hrbta, in ona, ki je bila toliko ur podena po morju ko sam satan, se zdaj niti ni več branila in mahoma sta nepremično ležala na venomer zibajočemu se morju. A bilo je, ko da bi se njeni telesi napihovali kakor velikanski cvetovi tropske Victorie regie, ko se ob sončnem vzhodu sopeč odpirajo. Nenadoma sta začela kita z enakomernostjo tisočinke sekunde z repom bičati morje. Nato sta se počasi in veličastno kot dva orjaška kažipota Oceana dvignila kvišku proti n i U j1 S*a °kstala trup ob trupu za večnost ene sekunde na belih, venomer bičanih penah kot pradavni ljubezenski par na svatbi svojega življenja, /.a ta hip je celo morju pošla sapa. Noben veter 6e ni zganil. Galebi, ki so nas vreščaje spremljali, so v (atah čepeli na vodi in se niso zganili. In na krovu in pri ograji so stali tisti, ki niso imeli službe, in nihče ni mogel spregovoriti. A kar nenadoma, hitrejše, kot je nastal, se je neznanski spomenik življenja razdelil od spodaj do vrha, razpočil se je in izginil z neznanskim grmenjem v valovih, ki niso nastali raradi viharja ali globine, ne zaradi neurja datine Biskaie, izvzemSi, če bo se v tej sekundi sešli vsi elementi neba Ju moii: v objemu obeh kitov. Kita 6ta se kmalu prikazala iz penečega va-lovja, da sta potem počasi in zadovoljno plula proti severu, a morje se do večera ni moglo umiriti, Najvišje cene na Ijnbljaukem živilskem trgu Z odlokom VIII-2 št. 303-15 je Vsoki komisar za^ Ljubljansko pokrajino dne 23. julija določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka, 26. julija 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki jo po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati y ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 lir kg, kisla repa 2.50, glavnata solata 3.15, radič 3.70, špinača 3.J5, ohrovt 3, domača cvetača 3.35, kolerabice 2.30, nova repa bre« listov 2, grah 3.60, stročji fižol 6.15, rdeča pesa brez listov 3, rdeča in bela redkvica 3, bučke 3.70, buče 2, kumaro 2.90, kumarice za vlaganje 30 komadov na kilogram — 6 lir, kumarice za vlaganje — 125 komadov na kUp^rapi — 9 lir, novi krompir 2.46, rabarbara 4, čopek zelenjave za juho 0.25, peteršilj 4, nova čebula 2.30, šalota 4, novi češenj z zelenjem 4.50, osnaženi hren 4, borovnico 3.50 za liter, liter gozdnih rdečih jagod 10 lir, kilogram malin 10 lir, namizna jabolka 4.75, jabolka za kuho 3 lir, hruške I. vrste 4.20, hruške II. vrsto 3 lire, marelice 4.55, domače breskve 4.60, zelena paprika 5 lir, rdeči korenček brez zelenja 4, liter lisičk 4, kilogram jurčkov — snažno, in zdravo blago — 12 lir, jajca 2.50 lir komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te ceno veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 12 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem 6tanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina fluora biti osna-žena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne^ cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Po-gačarjevemt temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za isto blago s posebno odločbo Vis. komisariata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Romunski maršsl Antonescu je obsikal Sibiry, kjer je imel nagovor na nove častnike, ki so v tem mestu končali častniški tečaj. Obiskal je tudi vojaške šole, vojaška pokopališča in bolnice. Iz berlinskih vojaških krogov se je izvedelo, da so nasprotnikova letala napadla z velike višine včeraj popoldne nekatera mesta v Novegiji. Letala so povzročila veliko žrtev med civilnim prebivalstvom in mnogo škode na tovarnah. Sestrelili so 4 letala, isti krogi poročajo tudi o hudem terorističnem napadu na Hamburg, kjer so povzročili veliko škodo v Altoni. Pri tem napadu so sestrelili 13 nasprotnikovih letal. Na sestanku sindikalnih organizacij v Splitu so od* ločili, da bodo poslali rimskemu guvernerju 100.000 lir za rimsko prebivalstvo, ki je bilo prizadeto po nasprotnikovemu letalskemu napadu. . V baziliki San Marca se je vršilo škofovsko posvečenje raons. Carla Zinate, škofa iz Vincenze. Posvečenju so prisostvovale vrhovne duhovne oblasti iz Venezie in Vincenze, številni prelati in veliko število predstavnikov iz Vincenze. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini i a prve svetov 11 e vojne Strah, Li sc smeje. Ali se spominjaš, stari moj Morris, tiste strahotne noči pozimi leta 1917? Ali se še kaj spominjaš? Tedaj je namreč bilo poslednjič, da sem te videl, potem nikoli več. Tesno sva se zavila v nepremočljivi plašč, si potisnila čepice na oči, da bi naju nihče ne poznal ali si zapomnil najinega obraza, ter šla previdno in počasi tik ob zidovih. Molčala sva in se nisva niti pogledala, kaj šele, da bi se bila ogovorila. Kadar koli se je v gosti megli, ki je zastirala pogled, tako da je človek videl samo za dober seženj pred sabo, prikazala senca -koga, ki nama je prihajal nasproti, so nama roke, ki sva jih držala potisnjene globoko v žepe, še odločneje in še trdneje stisnile mrzli ročaj samokresa, našega poslednjega ter naj-zanesljivejišega orožja. Tako sva hodila dolgo, dokler nisva nazadnje malce razburjena prišla do palače, kjer bi mogla izpolniti svojo drzno in nevarno nalogo. Šele ondi sva si upala spet ipogledati v oči, a še to samo za trenutek. , , 1 ,Ui.UljU.J * »V palačo pojdeta takole: pre- plezala bosta tole ograjo,« tako nama je pred nekaj kratkimi urami. še enkrat zabičeval polkovnik Patterson, najin predstojnik ter s prstom počasi kazal po mestnem zemljevidu, ki ga je imel razgrnjenega na pisalniku. »Ko bosta čez ograjo, prekoračita vrt, toda hodita ves čas ob levem zidu. Tam so stopnice in vrh njih vrata. Naši prijatelji in pomočniki so že ukrenili yse potrebno, da bodo .vrata odprta. Za to vama ni treba nič skrbeti. Ko bosta notri, pojdita naravnost v drugo nadstropje. S stopnic bosta prišla na hodnik. Pojdita po njem naprej in štejta vrata na desni. Tretja, če štejemo od 6topnic, so tista, ki zanimajo nas. Ves čas, ko oosta lezla po stopnicah in po hodniku, ne prižgajta žepnih luči in hodita po temi. Ker je pot preprosta, vama ne bo težko. Potem stopita skozi tretja vrata na desni v sobo, kamor drže. Šele ko bosta ondi in bosta zaprla vrata za sabo, smeta prižgati svoje sinje električne svetilke. Razglejta se po sobi in na zadnji steni bosta tik poleg ogrevulni-ka centralne kurjave zagledala veliko preprogo, na kateri je uvezen prizor z lova. Preprogo odgrnita in zagledala bosta predal, vzidan v steno. Tu so ključi, s katerimi ga bo-! sta odklenila. ' Ključavnica, ki zapira predal, je na številke. Zapomnita si: odpre se na številko 4381! Ne pozabita: štiri, tri, osem, ena! Predal je P°^n papirjev in listin. Izpraznite ga do kraja in vsakdo izmed vaju mora vzeti polovico papirjev. V predalu ne sme ostati prav nič! Ko bosta papirje pobrala, spet zaklenita in zagrnita s preprogo, kakor je bilo prej. Sledov ni treba puščati za sabo nobenih. Potem odidita, toda ne skupaj, temveč drug za drugim. Ko bosta zunaj, zavijta vsak na svojo stran. Dve uri potem se morata dobiti na dogovorjenem kraju, ki mora biti zelo daleč od palače, kjer bosta delala. Tam bosta dobila na-■ daljnja navodila. Zapomnita si zlasti, da mora biti ta »nastope končan v dvajsetih minutah. Niti sekunde več! Vse je poskrbljeno tako, da bo palača nezavarovana natanko dvajset minut. Če nas ne bo nihče izdal, mislim da pojde. Ker imata ključ, je dvajset minut zadosti časa tudi za tako kočljivo delo. Če bi se pa kaj ponesrečita in če bi se kaj zgodilo... No, dečka, saj vesta, kako se tej stvari streže. Mi, kar nas je od vohunske službe, ne smemo nikdar priti nasprotniku v kremplje živi.. .< j * Dvajset minut! Čudno je, da od najbolj napetih trenutkov, ki smo jih doživeli, ohranimo v spominu pogosto le nepomembne, neznatne podrobnosti, ki morda nimajo z vso rečjo nič skupnega. . I Če se danes spomnim na tistih dvajset strašnih minut, ne' vidim pred seboj drugega kakor najine roke, oblečene v rokavice iz temnega gumija. Gibljejo se naglo, njihovi premiki so točni in odsekani kakor pri ranocelcu. Roke nama delajo v ozkem krogu sinje luči, ki jo je metala pred naju električna žepna svetilka. Vidim, kako mrzlično naglo brskava po predalu, ki sva ga odprla brez težave in hitro. Se zdaj se spomiujam, kako se mi je tedaj vse zdelo čudno. Roke so se mi videle, kakor da bi bile last nekoga čisto drugega. Nekam čudno so bile podobne velikim ščurkom, ki skačejo med šopi papirjev, iščejo zavetje, pa ga nikjer ne najdejo, ker jih povsod pregu-1 n ja tista motna, sinja svetloba. 25 Spominjam se tudi ure, ki se je svetila na Morrisovem stegnjenem zapestju. Vidim pred seboj tisto svetlo, okroglo ploščo s številkami, ki se svetijo tudi v temi. Vidim, kako neizprosno drvi sekundni kazalec svojo pot. Tiste sekunde nisem slišal drugega kakor najino zadrževano dihanje. K<^ je iz železnega predala padel sveženj listov, je malo zašu-melo. Toda že ta lahni šum naju je prestrašil tako, da sva nekaj trenutkov ostala pri miril vsa otrpla, ker sva se bala, da naju ne bi zalotili. Samo do 5. avgusta je še čas za prednaročilo ROMANA V SLIKAH Quo vadiš Cena veliki knjigi (216 strani s 420 slikami, velikost četrt »Slovenca«, »Slov. doma« ali pol strani »Domoljuba«) je: mehko vezana . . • . 32 lir trdo v polplutno vezana 45 lir v celo platno vezana na najboljšem papirju . 85 lir Zn stare ali nove naroč- m nike »Slovenskega doma« mehko vezana . 25 lir (»Slovenski dom« velja na mesec 11 lir.) Pišite dopisnico na uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA« Ljubljana, Ljudska tiskarna.