Loto IX, it. 206
L|ubl|ana, nedel|a 2. septembra 1928
Cena 2
mm lm|> «b 4, »prtmj,
Ogla« po tarifo.
Uredništvo i
LtvMJana, Kaaflora attca »ter. $/L Takcfoo it. mot* in >804, ponoči tudi »t- «034.
______
•C 54. — Tciefon h.

Dnevnik zalgospodarstvo,?prosveto in politiko
(t Ljubljana,
k, v - Tciefon ftt. «♦<,*
Podntold: Maribor, Aleksandrova kq - Ce$e, Aleksandrova cesta
1 pri pufltuMi ček. zavoda: Ljoh-' ilM* - Praha čialo
Wien, Nr. m$.hi.


Ljubljana, 1. septembra.
•Ostanite složni in nepopustljivi!« Tako se fflasi enodušno sporočilo naroda, ki ga zastopa KDK, vodstv« koalicij«. Taiko so govorili na sestanku v Zagrebu 30, m. zastopniki iz Srema, pa 014 iz Bosne, iz Dalmacije, iz Slovenije, iz Zagorja in s Primorja. Tako so govorili narodni poslanci, ki so v zadnjem času imeli mnogoštevilne sestanke in biM v stalnem stiku z narodom.
Nihče jih ni poklical. Prišlo jih je približno 35, le na časopisno vest, da se bo vršila 30. avgusta v Zagrebu redna &eja eksekutivnega odbora KDK. Ekse-kutrvni odbor zaradi prihoda tolikega števila poslancev ni mogel dopoldne imeti svoje seje. Moral se je premestiti v veliko klubsko dvorano, da je jemal r.a znanje referate zastopnikov naroda, da neposredno otip!je njegovo žilo in da posluša sporočila iz vseh krajev. Ti zastopniki so se vrstili drug za drugim, a vsi so govorili koncizro, stvarno, poročajoč o razpoloženju naše javnosti, o mišljenju, željah in zahtevah širokih In najširših slojev našega naroda. Govorili niso za javnost, nego intimno za vodstvo. Vsi so govorili složno, iz vseh je vel en duh: Koalicija mora biti ne-razdražljrva in mora biti nepopustljiva!
Kaj jih je napotilo, da so v tolikem Številu prispeli v četrtek v Zagreb?
Doklej je še vsaka seja efcsekutivne-ga odbora KDK osredotočila nase pozornost vse države, a za zasedanje okrnjenega parlamenta v Beogradu ni bilo niti toliko zanimanja, da bi bilo privabilo vsaj polovico poslancev vladne večine, kaj šele zavzelo vso našo javnost. Niti ena seja vlade ne more zainteresirati javnosti le približno tako, kakor jo interesira vsakotedenska redna konferenca vodstva KDK.
To je najboljši dokaz, da se je težišče politike in političnih dogodkov premaknilo z vzhoda na zapad. Beograd drži faktično oblast v svojih rokah le s pomočjo državnega aparata, zato pa je na drugi strani izgubil docela duhovno vodstvo države. Prati gnilim in razpadajočim srbijanskim strankam se je vzdignil v prečanskih krajih moralni gigant, kar je o KDK te dni ugotovilo samo glasilo glavnega radikalskega odbora «Oslobodjenje».
Zato drhti zapad naše države pri vsakem glasu, da bi se mogla ta velika moralna vrednota v naši državi v svojih temeljih omajati. Zato pa je pri takih prilikah tem večje veselje beograjske vlastodržke klike. Pomirjeni in zadovoljni so odhajali v četrtek zastopniki naroda na svoje domove, a tužno so bili razočarani cincarski nasilniki v Beogradu. Apel: cbodite in ostanite složni in nepopustljivi* ni bil niti potreben vodstvu KDK. Je-li bi bilo mogoče ,da se najdejo poedinci, ki bi hoteli sredi največje borbe rušiti trdnjavo od znotraj in jo izdati?
Referati iz naroda so bili dobrodošli vodstvu KDK v toliko, da so mu zopet predočili vzpodbudujočo resnico, kolika je sila in kolike so moči, s katerimi razpolaga koalicija. Zato pa nosi KDK za vsako svojo akcijo in za vsak svoj korak tem večjo odgovornost. V gotovih krogih so mislili, in to nado so izražali tudi naši nasprotniki, da bo med hrvatskim ljudstvom, zlasti med hrvatskimi kmeti nastala po smrti voditelja Stjepana Radiča nekakšna apatija. O tem ni duha ne sluha, Duh genija živi in deluje. Ves naš narod veruje živo v jvojo zmago, vse posluša napeto, čaka In pazi.
Po naših informacijah se Je vodila v Četrtek in petek v eksekutivnem odboru KDK prav stvarna in zanimiva politična razprava. In to tako o zunanjem, kakor o notranjem položaju države. Oba vidika sta tesno zvezana drug z drugim in sta oba enako važna. Razen o onih drobnih vprašanjih, o katerih so bile objavljene resolucije, mora vodstvo KDK voditi vztrajno, široko zasnovano akcijo, akcijo, ki ima cilj, da čimprej in čim uspešneje skrajša sedanje neznosno stanje, ki bi sicer vodilo narod in državo neizbežno v propast. Vodstvo KDK se zaveda, da 6e delovanje KDK ne sme izčrpati v netcm pasivnem pričakovanju in sabo-tiramju, v nekem pričakovanju čudežev z neba. Koalicija je premočna potenca, ki js poklicana, da ruši sedanje zlo in ca istočasno ustvarja novo in boljše življenje.
O tej razpravi ni bilo izdano nobeno pisano poročilo, še manj pa je bil zabeležen kak načrt, kakor napačno poroča neki beograjski list. Vprašanje notranje državne preureditve še ni po-8tavl73.no na dnevni red.
Da. načeto je bilo tudi vprašanje o trenutnem političnem položaju, a mnogi poslanci so iznašali tudi svoja nazi-ranja o prvih korakih, ki jih bi bilo treba storiti za razplet državne krize. Toda definitivni sklepi niso bili storjeni, nfč ni bilo konkretizirano. Naravno je, da delovanje in postopanje hege-monističnega režima v Beogradu čim dalje bolj poostruje Doložaj in kopije čedalje globlie prepade. Zato KDK ne
Razočarani in vnovič ogorčeni hegemonisti
Ker KDK ni nasedla sirenskim vabam iz Beograda, govorijo tam zopet o potrebi represalij
Beograd, 1. septembra r. Beocrajsld režimski krogi so z vso siguranostjo računali s tem, da bo vodstvo KDK upoštevalo si-renske glasove iz Beograda o potrebi sporazuma im na seji v Zagrebu formuliralo svoj program ter konkretiziralo svoje zahteve .ki bi omogočale pričetek pogajanj za eventualno sodelovanje KDK v vladi. Vsi beograjski listi so naglašali potrebo takega postopanja in vladni krogi so bili kljub kategoričnim iizjavam poedinih vodilnih članov KDK, da odklanja KDK vsak sporazum z ljudmi, ki imajo moralno odgovornost za zločin 20. junija, prepričani, da bo prišlo do medsebojnih stikov. Zato so iih včerajšnji sklepi vodstva KDK skrajno iznenadili in razočarali.
Današnji beograjski list j zlasti komentirajo sklep vod«tva KDK. da pristaši KDK ne sodelujejo pri nobeni prireditvi, pri kateri sodelujejo predstavniki sedanjega režima in zastopniki režimskih strank. Današnje »Vreme« naglaša, da so beograjski politični krogi izgubili vsako vero v možnost sporazuma. Seveda napada vodstvo KDK. da mesto načelnih sklepov, ki bi stremeli k sporazumu, daje svojim pristašem navodila, kako naj do zadnje podrobnosti izolirajo vse. kar Je srbijansko in službeno. Povzpenia se celo do trditve, da vodi politiko KDK zagrebška ulica. List kar ne more razumeti, kako more KDK odklanjati
sodelovanje z ljudmi, lz koilh vrst }e lzlel
morilec Stjepana Radiča.
Kakor ni bik) drugače pričakovati, so začeli hegemonisti sedaj, ko »o izgubili vsako upanje in ko se končno vendarle bližajo spoznanju, da o kakem kompromisu med hegemonisti m KDK ne more biti govora, zopet groziti. Današnji beograjski listi že zopet razpravljajo o Izjemnih ukrepih in o aretactiah ter obtožbi proti KDK. Radikalsko »Vreme« objavlja obširno razpravo beograjskega advokata Karajovano-viča, ki naglaša, da je treba baš v tem vprašanju posvooati po načelu enakoprav-nnosti (!) in obtožiti celokupno KDK. Sklicuje se pri tem na to. da naj tudi Hrvatje odgovarjajo za svoje zločine (?). če mora Puniša Račič odgovarjati za svoje dejanje ne glede na to. da je narodni poslanec.
Iz izjave nekega »uglednega prvaka« če-tvorne koalicije, ki jo objavlja radikalsko »Vreme«, pa se da sklepati, da se hegemonisti Že pripravljajo na razpust Narodne skupščine in na nove volitve. V svoji Izjavi naglaša ta prvak, da volitev ne bo vodila nevtralna vlada, pač pa Je mogoče, da dobimo izvemparlamentarno volilno vlado. ki bo eliminirala vse proiesijonalne politike. zlasti politike iz bivše avstro-ogrske monnarhiie. ki da so glavni krivci sedanjega stania v državi. To je po mnenju he-gemoiristov edini izhod iz sedanje situacije.
Z dr. Korošcem Hrvati nočejo imeti nobenih
stikov
Odločna izjava dr. Mačka. — »Hrvatov ni še nihče tako žalil, kakor dr. Korošec.« — Obiski Mite Dimitrijeviča
Zagreb, 1. »ept. n. Ob 11. dopoldne se je vršila v predsedniški sobi Hrvatske sa* bornice konferenca vodstva KDK, ki so ji prisostvovali Svetozar Pribičevič, dr. Ma» ček, inž. Košutič, Večeslav Vilder, Preda* vec in dr. Čaj kovač. Konferenca je trajala do pol 14.
Po konferenci «e je dr. Maček razgovar* jal z novinarji in jim odgovoril na vpra» sanje, kaj sodi o tem, da je dr. Korošec pripravljen na pogajanja s HSS in even« tuelno celo i Svetozarjem Pribičevičem, naslednje:
»Hrvatje odklanjajo vsake razgovore * g. Korošcem tudi za slučaj, da bi v taka
pogajanja privolil sam g. PribHSevld. Ht. vatje so zadnjih 10 let pretrpeli mnoge žalitve. Toda neizpodbitno je, da jih nih« če ni tako razžalil kakor dr. Korošec.*
•Ali »te imeli kak sestanek z Mito Di« mitrijevičem?»
«G. Dimitrijevid me je pred dnevi, po« tujoč na Bled obiskal v Zagrebu. Govorila sva tudi o politiki, toda najin razgovor nI imel nobenega političnega pomena. Mita Dimitrijevid me je obiskai kot znanec, ne pa kot odposlanec. Gtr bi prišel kot odpo* slanec kakršnekoli srbijanske skupine ali stranke, ki ga ne bil niti sprejel.*
Zakaj bodo Hrvati bojkotirali gospodarski
kongres v Beogradu
Doslej so bile vse zahteve in resolucije prečanskih gospodarskih krogov bob ob steno, zato gospodarski kongresi nimajo smisla.
Zagreb, 1. septembra, r. V dneh 8. im 9. se vrši v Beogradu vsakoletni kongres gospodarskih korporacij, na katerega so bile povabljene tudi gospodarske korporacije iz prečanskih pokrajin. Hrvatske gospodarske organizacije pa so odklonile udeležbo na tem kongresu. Njihov sklep je izzval v sr-bijanskih krogih razumljivo konsternacijo, ker uvidevajo, da je hegemonističai režim dovedel že tako daleč, da tudi gospodarski krogi odklanjajo vsako nadaljno sodelovanje z Beogradom. Povodom raznih komentarjev, ki jih je vzbudil ta korak hrvatskih gospodarskih organizacij v srbijanski javnosti, je podal podpredsednik zagrebške zbornice TOI g. Tabočnik sledečo izjavo: »Predsedstvo zbornice v Zagrebu je mnenja, da prečanske gospodarske organizacije, zlasti pa zagrebška Zbornica nimajo kaj iskati na kongresu gospodarskih krogov, ki se bo vršil prihodnje dni v Beogradu. Hrvatski gospodarski krogi, s katerimi so solidarne vse gospodarske organizacije prečanskih krajev, so celih 10 let zahtevali, naj se čimpTej izvede razbremenitev poedinih gospodarskih panog in izvrši dekon-centracija uprave tako, da bi mogli reševati svoje posle doma in da bi ne bilo treba za vsako malenkost potovati v Beograd. Vršilo se je v ta namen mnogo sestankov
bo mogla ostati le pri onih svojih prvih zahtevah, ki jih je postavila po 20. juniju, ker so po tem datumu v Beogradu uprav z vražjo zlobo nagomilili nove zapreke in ustvarili nove prepade. Na ta način je morala revizija ustave neizbežno priti med prve točke zahtev KDK.-
Seja vodstva KDK Je bila v petek zvečer prekinjena ter se v torek nadaljuje. Razpravljajo se mnoga važna in tudi delikatna vprašanja in vrši se živahna izmenjava misli, idej, projektov. KDK se zaveda svoje historične odgovornosti in zato kar najskrbneje pretehta vsako akcijo, vsako zahtevo. Med beograjskimi vlaistfodržci in njihovimi pamagači je Se nekaj naivnežev, ki še vedno kalkulirajo z možnostjo konfliktov pri oceni principijelnih vprašanj med obema zaveznicama HSS in SDS. Zaman so ta pričakovanja! Vsaka debata v vodstvu le še pojaČa solidarnost in vlastodržci se bodo kmalu morali uveriti. da je KDK složna in trdna kakor granit, ker narod hoče in veleva, da mora biti složna in nepopustljiva.
in kongresov, na katerih je zagrebška Zbor niča v interesu splošnosti vselej sodelovala v dobri volji. Nedavno se je vršila v Zagrebu velika gospodarska konferenca, katere se je udeležila skoro cela vlada, tako da se sedaj ne more izgovarjati, da ne ve, kaj hočemo. Na tej konferenci so bile podrobno orisane vse naše težkoče, toda zaman. Zopet smo bili prevarani in naše na-de, da bo vlada vpoštevala zahteve gospodarskih krogov, se niso uresničile. Zato ne maramo več biti štafaža beograjskim gospodarskim krogom, ki niso imeli nikdar razumevanja za naše želje in naše zahteve in iih tudi nikdar niso podpirali. AH naj se damo ponovno vpreči za manifestacijo nekake žalibog neobstoječe solidarnosti gospodarskih krogov, ko dobro vemo in čutimo, da nosijo največja bremena prečan-ski kraji, in ko nam je znano, da se beograjski gospodarski krogi niso nikdar zavzeli za enakopravnost prečanov glede državnih bremen. Zato smo mnenja, da ne sme niti eden predstavnik prečanskih gospodarskih krogov sodelovati na beograjskih konferencah in kongresih, najmanj pa seveda zagrebška Zbornica vse dotlej, dokler beograjski gospodarski krogi ne bodo z nami resnično solidarni in dokler se ne bodo identificirali z našimi zahtevami glede enakomerne obremenitve In dekoncentra-cife ter aktivnega sodelovanja v vseh onih problemih in vprašanjih, ki vodijo k ozdrav ijenju našega gospodarskega življenja in k pomirjeniu duhov«.
V beograjskem tisku Je našla ta Izjava živahen odmev in soglasno ugotavljajo, da so skleipi hrvatskih gospodarskih organizacij v popolnem soglasju s stališčem, ki ga zavzema KDK._
Škof dr. Marčelič t
Dubrovnik, 1. sept. n. Sinoči ob 8. je preminul dubrovnvški škof dr. Josip Mar« čelič. Njegovo truplo je bilo balzamirano in izpostavljeno v veliki dvorani škofove« ga dvorca. Pogreb Škofa Marčeliča bo v ponedeljek. Krsta bo položena na torpe. dovko na5e mornarice m prepeljana v P*e» ko pri Zadru, kjer bo položena k večnemu
rčitku. !>r. Marčelič je bil rojen v Preki
1847. V mašnika je bil posvečen 1. 1870. Med prebivalstvom je bil izredno priljub* lj en.
Imenovanje v finančnem ministrstvu
Beograd, 1. septembra, p. Za načelnika oddelka za takse v finančnem ministrstvu je Imenovan Pera Petrovi6, dosedanji Sel troša-rLoškega oddelka.
Radi pomanjkanja denarja ustavljena dela za razširjenje in izboljšanje železnic
Po zagrebških vesteh so ustavili dela na gradbi drugega tira proge Zagreb—Beograd. — Tudi vagonov ne morejo popravljati.
Zagreb, 1. septembra r. Današnja »Riječ« objavlja po informacijah iz poučenih krogov, da bo v kratkem ustavljeno vse delo na zgradbi drugega tira na progi Beograd-Novska, ker vlada nima denarja. Z zgradbo proge so pričeli v času, ko so bili izgledi za londonsko posojilo še zelo povoljni. Medtem pa je posojilo propadlo. Delo se je doslej sicer še nadaljevalo, vendar pa nihče ne ve, iz katerih sredstev je vlada krila te izdatke. Jasno je le toliko, da bo postavi'en ves proračun na glavo, ako hoče vlada kriti te stroške iz rednih proračunskih dohodkov, ker
zgradba te proge v proračunu ni predvidena. Generalna direkcija državnih železnic je doslej z velikimi zamudami dovoljevala poedine kredite in denar je prihajal zelo neredno.
Prav tako so ustavljena tudi razna druga železniška dela, ki so bila deloma predvidena tudi v proračunu, ker ni denarja. Tako je n. pr. v zagrebški železniški delavnici 500 pokvarjenih vagonov, ki jih zaradi pomanjkanja kreditov ne morejo popraviti, da-siravno vlada na vseh progah, zlasti v sedanji izvozni sezoni največje pomanjkanje vagonov.
Albanija ipak
Včeraj je albanska ustavodajna
bega Zogu
Tirana, 1. septembra o. Za današnjo sejo ustavotvorne skupščine, ki se je pričela ob 9. dopoldne, je vladalo veliko zanimanje. Dvorana je bila nabito polna, pred parlamentom pa se je zbrala velika množica. Po otvoritvenih formalnostih je predsednik skupščine takoj podal besedo poročevalcu komisije, ki je proučila vprašanje revizije ustave in sestavila predlog za proglasitev monarhije s kraljem Ahmedom begom Zogu. Nato se je vršilo poimen-
skupščina proglasila Ahmeda za kralja
sko glasovanje, ki se je končalo ob 9.14. Predlog je bil soglasno sprejet
Vest o proglasitvi Albanije za monarhijo je naznanilo prebivalstvu streljanje topov, ki so oddali 101 strel v pozdrav novemu kralju. Delegacija ustavotvorne skupščine s predsednikom na čelu je takoj odšla na dvor, da v imenu ljudstva ponudi Ahmedu begu Zogu kraljevsko krono. Zogu je krono sprejel in je ob 4. popoldne položil prisego pred mtavotvorno skupščino.
Jutri se prične plenarno zasedanje v ženevi
Posojilo Bolgariji rešeno. — Dunajska razmišljanja o priključit-venem vprašanju, o katerem pa v Ženevi ne bodo razpravljali
Ženeva. 1. septembra, b. Finančni odbor Društva narodov bo jutri razpravljal o bolgarskem posojilu. Za to posojilo si je stekel posebne zasluge član finančnega odbora Niemeyer, ravnatelj Angleške banke. Zadnjo oviro je še tvorilo bolgarsko predvojno posojilo, ki je bilo najeto pri berlinski Di-skontni družbi. Po dolgih pogajanjih je berlinska družba rezervirala prvo hipoteko na bolgarske carine v korist bolgarskemu posojilu pri Društvu narodov.
D11 naj, 1. septembra, g. 0 misiji avstrijskega zveznega kanclerja dr. Seipla v Ženevi, se od merodajne strani poroča, da vesti, da se bo v Ženevi razpravljalo o priklju-čitvenem vprašanju, ne odgovarjajo dejstvom. Kakšno ulogo bo to vprašanje igralo pri nemško - francoskih razgovodih v Ženevi, še ni znano. Ako se bo avstrijska delegacija v privatnih razgovorih vprašala glede zadnjih priključitvenih manifestacij, delegacija ne bo imela nobenega vzroka, da bi te manifestacije zanikala ali pa omilila. Zdi 6e,
Sovjetska nota francoskemu poslaniku
Ruska vlada obtožuje kapitalistične države, da so jo prezrle pri pripravah za podpis Kelloggovega protivojnega pakta
da tudi vprašanje Južne Tirolske ne bo v Ženevi predmet razpravljanja. Tudi ni v interesu avstrijske zunanje politike, da bi načelo to vprašanje. Dr. Seipel bo imel priliko sestati se v Ženevi v neobvezni formi z osebnostmi, čijih mišljenje in votum je posebne važnosti za avstrijsko politiko glede posojila. Društvo narodov samo pa z avstrijskim posojilom, za katerim stremi Avstrija, nima nobenega posla.
Ženeva, 1. septembra, (be.) Svet Društva narodov je sklenil v tajr.i seji imenovati komisijo, ki naj bi se bavila s proučevanjem problema moralnih in socijolaih nevarnosti za majhne otroke.
Ženeva, 1. septembra, (be.) Semkaj je prispela pod vodstvom državnega kanclerja dr. Seipla avstrijska delegacija.
Berlin, 1. septembra, (be.) Danes }e odpotovala pod vodstvom državnega kanclerja nemška delegacija za zasedanje skupščin® Društva narodov.
Moskva, 1. septembra d. Vlada }« izročila francoskemu poslaniku Herbattejai noto, kii jo je podpisal Litvinov, kil v začeta naproša francosko vlado, naij jo izroči vladi Ze&iajenih držav. Ta nota veli med drugim:
Sovjetska vlada, ki je od vsega početka svojega obstoja vzela za podlago sivo je zunanje politike ohranitev in varstvo svetovnega miru, je povsod in vedno nastopila kot odločen pristaš miru ter Je z vsakim svojim korakom podpirala zadevno smer. Pri tem smatra sovjetska vlada udejstvitev načrta splošne in popotoe razorožitve za edino in uspešne sredstvo, da se preprečijo vojaški konfMIkfi, ker vodi v atmosferi splošne mrzlične oborožitve vsaik spor držav ne-izoigibno do vojne.
Delegacija sovjetske unfte za pripravljalno komisijo za razorožit vem o konferenco Društva narodov je predložila natančno izdelan načrt za p oporno razorožitev, ki pa žal mi dobil podpore s 6trami večine imenovane komisije, niti ne od zastopnikov onih držav, ki so prvotni udeleženci v Parizu podpisanega pakta. Načrt je bil od-tokmjen kljub temu, da bi njegov sprefem pomenil realna jamstva za mir. Ker sovjetska vlada ni hotela izpustiti nobene možnosti, da bi s svoje strani doiprinesla k temu, da se zmanjšajo težka bremena oboroževanja, se po odklonitve svojih predlogov glede popolne razorožitve ni •odrekla proučevanja vprašanja glede deme omejitve oboroževanja, temveč je s posredovanjem svoje delegacije v pripravljalni komisiji nastopita sama z natamčrao izdelanim načrtom glede de*!!!« toda zelo bistvene razorožitve. Sovjetska vlada mora žal ugotoviti, da tudi ta načrt v pri-proivlialni komisčii ni bil odobren. Na ta način je krmisija še enkrat pokazala popolno nemoč Društva narodov v vprašanju razorožitve, ki tv-or: najsigurnejše jamstvo za mir in najmočnejše sredstvo, da se preprečijo vojne. Pri tem so vse dTŽave, ki so kot prve sta vole svoj podpis 1» Keltoggov pakt, nasprotovale sovjetskemu načrtu.
Po tem SiHtematičnem varstvu zadeve razorožitve se Je sovijetsJca vlada v svrho udejstvitve svoje m.:novme politike že dolgo, preden je nastala misel sedaj podpisanega pari^enra pa.kta, chrrria na druge države s predložil, naj se s sklepi medsebojnih paktov ne samo odrečejo min. kadviir to predvideva pariški pakt, temveč tuJi vsakih medsebojnih napadov in kakršnihkoli voWk*h konfliktov. Nekatere države, kakor Nemčija. Turčija. Afganistan, Perzija in Litva so sprejele fa predlog, ter so sklenile s sovjetsko vlado zadevne pogodbe. Druge države so ignorirale ta predlog ter so se izogibale odgovora. Nekatere držav« pa se ceh odklonile pred-
log s čudno uteimejjatvaijo, da brezpogojna re^g-naoija na napade ni v skladu z et>vezno.stmd napram Društvu narodov. To pa iste države ni ovirado, da so podpisale pariški pakt.
Gornja dejsitva dajejo jasen dokaz za to, da je ideja preprečitve vojn in vojnih konfliktov v mednarodni poilčtiiki glavna vodilna Meja zunanje politike sovjetske uniije. Brez ozira na to pa ustvarite!]! pariškega pakta niso smatrali za potrebno pritegnitS sovjetsko vlado pogajanjem, ki so se vršila pred podpisom in k redakciji pakta samega. Na isti način niso bile pozvane države, ki so na ohranitvi miru faktično interesirane, ker tvorijo a<K objekte za napade, kakor Turčija ?n Afganistan ali pa, ki sedaj izgledajo kot taki objekti (republika velikega kitajskega naroda).
Od francoske Vlade sporočeni poziv, naj se sovjetska vlada pridruži paktu, ne vsebuje nobenih pogojev, ki bi dovolili sovjetski vladi, da bi mogja vpKvatfi na besedilo v Parizu podpisanega dokumenta. Sovjetska »"kida izhaja od aiksšljomatične predpostavke, da ne more biti Pkm! vsemi poboji oropana pravice, ki bi jo mogle udejsitviki vlade, ki so pakt podpisale. Z ozwom na to pravico mora najprej napraviti celo vrsto pripomb o njenem razmerju do pakta samega.
Moskva, 1. septembra g. Komentarji sovjetskih Estov o sklepu sovjetske vlade, da se pridruži KeHoggoventu paktu, so ravno tako po'ne skepticeznra, kakor Libvinova nota sama. »Izvesti !a< pišejo, da Je pakt samo ustvarit iluzijo, da se je nekaj storilo za rrr. Klavzule Lštvšno-ve note imajo docela drug značaj kakor pridržki Francije in Anglije. Te klavzule ne omejujejo pariškega pakta, temveč ga razširjajo. Pakt za sovjetsko vlado ni končno v olja vni smoter, temveč samo tehod v borbi to edino učinkovito sredstvo za dosego miru, zluisti za idejo razorožitve. »Pravda« piše: Poljska, Japonska, A risi tja in celo Amerika dedan-ajo paktu take klavzule ali stavijo teke zahteve, da bo mogel pakt služiti za sredstvo za njihovo imperijafetično politiko. Pakt je bil ustvarjen brez udeležbe sovjetske unije in proti sovjetski un^. Intervencija sovjetske diplomacije pa je povzročila, da Je bila zgodba predlo žena sovjetski vladi v podpis. Vt za ustvaritelje pogodje ni bik) nobeneg* drugega Izhoda.
Referat sofijskega poslanika
Beograd, 1. septembra, p. Danes je dospel semkaj naš sofijski poslanik gosp. Ljuba Nešič. Popoldne ie bil pri zastopniku zunanjega ministra dr. Šumenkoviču. kateremu je poročal o situaciji v Bolgariji po francosko - angleški demarfi.
I
Vnebovpijoča krivica pri ročnem davku
Pod klerikalno vlado so morali plačati slovenski delavci šestkrat več davka kakor srbijanski, čeprav je teh
dvakrat več
Katastrofalne posledice brezvestne klerikalne politike prihajajo vedno bolj na svetlo. Lani pred volitvami so bili klerikalci polni hvale, koliko so že dosegli v Beogradu za Slovenijo, in še bolj potni obljub, kaj vse bodo še prinesli. Med in mleko bi se morala cediti po naših lepih krajih, ako bi se uresničil vsai en del klerikalnih volilnih obljub. Namesto tega pa je življenje sedaj, ko so naši klerikalci že skoro dve leti na vladi, mnogo težje kakor le bilo kdajkoli poprej.
Že psed par dnevi smo opozorili na grdo krivico, ki se godi Sloveniji pri plačevanju davka na ročno delo. Ta davek |e že sam na sebi krivičen, toda njegova največja krivica obstoja v tem, da je moralo slovensko delavstvo baš pod klerikalnim ministrovanjem, to Je tekom I. 1927. plačati ročnega tlavka največ v celi državi.
Po uradnih podatkih je Slovenija tekom I. 1927., to je od 1. januarja do 31. decembra 1927., plačala 16,792.264.64 Din, torejj skoraj 17 milijonov ročnega davka. Koliko so plačale v istem času posamezne druge pokrajine, žal ni uradnih podatkov. Pač pa so nam na razpolago uradni podatki o tem, koliko so plačale posamezne pokrajine davka na ročno delo v zadnjih devetih mesecih lanskega leta, t. j. od 1. aprila do 31. decembra. V tem času so plačale:
v dinarjih
Hrvatska hi Slavonija	4.737.427
Bosna in Hercegovina	7,280.406
Vojvodina	! r 6,079.720
Sloveniia	11.899.234
Dalmacija	1.613.677
Srbija s Črno goro	2.233.181
Že iz teh podatkov je razvidno, da Je Slovenija plačala skoro šestkrat toliko kakor štirikrat večja Srbija s Črno goro.
V resnici pa je razmerje še hujše. Slovenija šteje približno 1 milijon duš, Srbija pa nad 4 milijone. Točno: Slovenija 1,056.646 di;š, Srbija s Crn-» goro pa 4,329.495 duš.
Slovenija, ki šteje 1 milijon duš, je plačala v gornjem razdobju 12 milijo-
nov ročnega davka, Srbija in Črni gora. ki štejeta štirikrat toliko duš, pa samo 2 milijona, to se pravi, da je odpadlo na vsakega Slovenca 12 Din, na vsakega Srbijanca pa samo pol dinarja tega davka ali na enega Slovenca štt-riindvajsetkrat več kakor na enega Sr-bijanca!
Na te prazne konstatacije «Slovenec* ni vedel napisati drugega, kakor da je to krivico opravičeval in jo zagovarjal z besedami:
«Dejansko danes davek na ročno delo plačuje enako davčni zavezanec v Sloveniji kot v Srbiji. Da pride na Slovenijo te vrste davka nekaj (!) več, je pa pač nujna posledica gospodarskega ustroja Slovenije in Srbije. V Sloveniji je delavcev, ki plačujejo ta davek, neprimerno več kot v Srbiji zato, ker je Slovenija industrijska dežela, Srbija pa industrije skoraj ne pozna.
Že na prvi pogled je jasno, da ta «Slovenčev» izgovor ne drži. Beograd ima veliko industrijo, slede veliki vojaški arzenali v Kragujevcu, tekstilne industrije v Leskovcu, največje v državi, delavnice železnic v Nišu, rudoko-pi itd. Ali mimo tega imamo na razpolago tudi uradne številke o zavarovanih delavcih v Sloveniji in v Srbiji, ki postavlja «Slovenca» in njegovega pisca temeljito na laž.
V Srbiji je skoro dvakrat toliko delavstva kakor v Sloveniji! Pri delavskih zavarovalnicah v Sloveniji je bilo decembra I. L prijavljenih skupaj 98.966 delavcev in delavk, pri delavskih zavarovalnicah v Srbiji pa 85.329. Pri tem je treba upoštevati, da je kontrola delavstva v Srbiji mnogo slabša kakor v Sloveniji, tako da je treba gornjo številko v resnici podvojiti, da dobimo pravo število srbijanskesa delavstva.
Ostane torej fakt, da je pod klerikalno vlado slovensko delavstvo plačalo, čeprav ga je komaj polovico toliko kakor srbijanskega, šestkrat toliko ročnega davka, kakor delavstvo v Srbiji in Črni gori!
Letos Ejo Slovenija plačala ie več davkov
kakor jih je lani!
Se t prvi polovici leta smo plačali nad 100 milijonov, v drugem polletfu pa so vplačila redno še večja, tako da bomo letos pod vlado dr. Korošca s z presegli lansko vsoto
Fo službenih podatkih, ki so vsem do-Jtopnl, srno objavili statistike 1. 1926. in 1. 1927. vplačanih direktnih državnih davkov v Sloveniji.
Leto 1926. ni bilo klerikalno, pač pa so eačetkom 1. 1927. klerikalci stopili v vlado In so v njej do danes. Na čelu vlade, torej največji faktor v državi, je sedaj celo sam predsednik SLS dr. Korošec.
Ker je SLS lani trobila v svet, da je neprestano zniževala davke v prid Slovenije, »mo si ogledali Številke in ugotovili, da SLS s vsemi svojimi ministri in poslanci 1. 1927. ne samo da ni znižala direktnih davkov napram davkom, ki so bili plačani 1. 1926. nego da smo v klerikalnem letu 1927. plačali Se mnoge, težke milijone več davkov kakor v prejšnjem, neklerikalnem letu.
Sedaj nastale novo vprašanje: Kaj pa bo s direktnimi davki L 1928? Ali bomo vsaj to leto manj plačali kakor 1. 1927., da niti ne govorimo o primeri z 1. 1926.?
Izgledi so kljub obljubam SLS ta njenih ivoditeljev o zniževanju direktnih davkov
Beograd demantira
Beograd, 1. septembra p. Današnji »Jntarnji liste je objavil pod naslovom »Drugi veter« informacije, po katerih Je pripisovati preokret, ki je nastopil zadnje dni v beograjskih političnih krogih v cilju sporazuma s KDK, diplomatski intervenciji Francije in Anglije, ki sta povodom svoje demarše v Sofiji nasvetovali tudi v Beogradu, naj odstranijo notranje poli-tične spore s prečani. Glede na te informacije omenjenega lista objavlja nocoj »Avala« sledeči uradni komunike:
»Povodom vesti nekega zagrebškega Rsta, da so o priliki note bolgarski vladi v zadevi razpusta makedonskega komiteja sugerirali zavezniki naši vladi, naj uredi notranje odnosa je v državi, smo pooblaščeni izjaviti, da kraljevska vlada od nobene strani ni dobila lakega nasveta.«
Protivladne demonstracije v Dalmaciji
ftibenik, 1. septembra, n. O priliki svečane kom emo raci je za pokojnim Stienanom Radi-Gem v Biogradu na moru je došlo do demonstracij proti beograjskemu režimu in dr. Korošcu. Policija je aretirala sedem »mladincev in jih kaznovala s 14dnevnim zaporom a takojšnjim nastopom kazni.
Odmev atentata na Žiko Laziča
Beograd, 1. septembra, p. V zvezi z atentatom na načelnika javne varnosti Ziko La-siča je beograjska policija aretirala večje Število bolgarskih emigrantov, ki so bili osumljeni, da so vzdrževali zveze z atentatorjem, odnosno z makedonskim odborom. Preiskava je sedaj zaključena, vendar pa ni dokazana krivda teh aretirancev. Zato bodo te dni izpuščeni iz zapora ia izgnani iz države.
v korist Slovenije uprav brezupni. Že vnaprej lahko zatrjujemo, da bomo letos plačali 'še več davkov, kakor smo Jih lani.
Lani je v celem letu plačala Slovenija 229 milijonov, letos od 1. januarja do 30. Junija, torej v prvem polletju pa nekaj nad 110 milijonov dinarjev. Če ta znesek podvojimo, dobimo skoTo isti znesek, kot lani za celo leto. Pri tem pa je treba upoštevati, da pričakujejo davčne blagajne glavni donos direktnih davkov šele v drugem koledarskem polletju. Kmet vnovči svoje pridelke šele v jeseni in tudi mnogi drugi stanovi plačujejo davke šele v drugi polovici leta. Vsakemu je nadalje znano, da se poostreno iztirjevanje davkov prelaga navadno v drugo polovico koledarskega leta in tako lahko že danes prorokujemo, da bomo plačali tudi letos ne samo zopet več kakor 1. 1926., nego še mnogo milijonov več kakor lani.
Vsota vplačil davkov gre torej navzgor. SLS pa farba svoje lahkoverne pristaše o nebotičnih olajšavah, ki jih prinaša na davč nem polju vsak dan Sloveniji...
Nezadovoljni demokrati
Beograd, 1. septembra, p. Danes popol« dne ob 5. sta se sestala v kabinetu notra« njega ministra Ljuba Davidovič in dr. Ko* rošec. Imela sta nad enourno konferenco, v kateri je Ljuba Davidovič po informaci> jah iz demokratskih krogov protestiral pri dr. Korošcu proti temu, da zamenjuje dr* žavne interese z interesi radikalske stran« ke. Demokratski krogi so čimdalje bolj ne» zadovoljni s politiko Koroščevega režima in vedno bolj se množe glasovi v demo« kratskem klubu, ki zahtevajo, naj se de* mokratska stranka končno reši pogubnega zavezništva z radikali in njihovim kleri« kalnim priveskom ter naj se vrne na pot sporazuma s Hrvatu V teh krogih zlasti forsirajo sklicanje velikega demokratske* ga shoda v Beogradu, na katerem naj bi Ljuba Davidovič javno nastopil proti ra* dikalom in politiki sedanjega režima ter sex izjavil za revizijo ustave in za sodelo* vanje s KDK.
Francoski vojni minister na Bledu
Bled, 1. septembra. Danes Je prispel na Bled francoski minister vojske in mornarice, lri je bil ves dan kraljev gost. Visoki dostojanstvenik iz prijateljske Francije je z večernim brzovlakom odpotoval v Beograd.
Pokret KDK se vedno bolj širi
Split, 1. septembra, n. Zupan občine Vrli-ha, po politični pripadnosti radikal, je ostal na snoenji seji v manjšini, ker bo Štirje radikalni odborniki prestopili v KDK. Ker je zaradi tega podal demisijo, bo občinski svet razpuščen in razpisane nove volitve.
Nov pravilnik za strokovne šole
Beograd, 1. spptembra. p. Ministrstvo za trgovino je izdalo za vse strokovne in trgovske šole nov pravilnik, s katerim se i z-euačuje pouk na teh šolah za vso državo.
»Tega Korošcu ne bomo pozabili.:."
V času najhujšega in najvažnejšega jesenskega dela je klero-radikalska vlada poklicala na orožne vaje stare rezerviste
Sotrudnik lista nam poroča: «Ko sem se z včerajšnjim dopoldanskim gorenjskim vlakom vračal z Bleda v Ljubljano, sem lahko vso pot opazoval strahovito ogorčenje in potrtost gorenjskih kmetov, ki so ravno sedaj v času spravljanja poljskih pridelkov poklicani na orožno vajo. Vstopali so na vseh postajah možje, mnogi že sivolasi družinski očetje, ki se večinoma že bližajo Abrahamu. Ravno sedaj na jesen morajo z doma na 14 dnevno orožno vajo. Neprestano je bilo v vsem vlaku slišati pikre opazke:
— Korošec nas kliče, tega mu ne bomo pozabili!...
Pristopil sem k predsedniku KDK za radovljiški okraj, leškemu županu gospodu Ažmanu, ki se je tudi vodi v Ljubljano. Dejal mi je takole:
«Srce me boli kot kmeta, ko se peljem k otvoritvi jubilejne kmetijske razstave v družbi mož. ki odhajajo na orožne vaje. Le poglejte jih, vsi se že bližajo
Buren socijalističen shod
v Ljubljani
Snoči se je vršil v dvorani Mestnega do* «na javen shod, ki ga je sklicala Socijali* stična stranka Jugoslavije. Dobro obiskani shod, ki so se ga udeležili v veliki meri tudi pristaši komunistične stranke, je po» tekel zelo burno in se je predčasno kon» čal.
Napetost med socijalisti ter navzočimi številnimi komunisti je bilo opaziti takoj spočetka, ko je povzel besedo naT. posl. g. Petejan, ki je v obširnem govoru raz* pravljal o razmerah v državi od njenega početka ter v žgočih besedah ožigosal se* danji režim. Med velikim odobravanjem je posl. Petejan razkrinkal politiko SLS, ki je v opoziciji izigravala ter podžigala m* stinkte mase, dočim se je izkazala sedaj, odkar je na vladi kot najbolj reakcijonar* na in naravnost brezvestna parlamentarna skupina, ki bije po lastnih ljudeh.
Čim je govornik izustil ime ministra dr. Korošca je zaorilo po dvorani: <rDol ž njim!» Govornik ie nadalje omenjal vse obljube SLS v opoziciji ter primerjal in obenem obsojal njeno delovanje na vladi, ki je v absolutnem nasprotju z vsem, kar je preje govorila in seveda tudi z njenim programom. Od klerikalnega socijalnega programa je ostal samo Koroščev pendrek. Nato je govornik razpravljal o vprašanju združenja socialističnih skupin, pri čemer so ga vedno glasneje motili mladi komu« nisti. Vendar je mogel posl. Petejan še v priličnem miru zaključiti svoj govor. Do referata drugega govornika obč. svet. g. Likarja pa ni prišlo. Neki mladi ljudje so namreč potisnili na oder zastopnika ko* munistov inž. Gustinčiča. Nastali so bur* ni prizori in že je izgledalo, da bo prišlo med nasprotniki do dejanskega spopada. V tem trenutku je navzoči pol. komisar shod razpustil. Med ogorčenimi protesti s« je praznila dvorana.
Tudi dr. Korošec je prečan!
Koroščeve vlade stalni atribut Je njena nesposobnost in slabotnest. Kaikor refren se ponavlja ta trditev v vseh tistih prečanskih in srbijanskih listih, ki so vsaj količkaj neodvisni od vladnih strank. Srbijanski listi še posebno ne govore o njej drugače ko o drugi še poslabšani izdaji Vukičevičeve vlade. Take omalovažujoče ocene Je moral dr. Korošec čuti posebno iz govorov poslan cev svoje lastne vladne večine o priliki zborovanja glavnega odbora radikalne stranke. V normalnih razmerah bi to bil povod za demisijo, kajti bolj izrazite nezaupnice si skoro človek ne more misliti.
Toda dr. Korošec je politik s trdo kožo in ga slične nezaupnice njegovih tovarišev iz vladne večine ne ganejo. On mora kljub vsemu kot lutka vztrajati na svojem mestu, dokler ga ne odpokličejo tisti, ki so ga potisnili naprej, ko Jim .ie bil krvavo potreben, da da novi Vukičevičevi vladi s svo jim Imenom etiketo »prečanstva«. Dr. Korošec pa je hotel biti več ko samo zamorec, ki izvršuje, kar mu naročajo in je iz lastne inicijative hotel pokazati prečanom svojo moč in vladni kliki svojo gorečnost.
Spominjamo se, da je dr. Korošec po 20. juniju kot prvi demonstrativno govoril z govornice, odkoder je Račič oddajal svoje morilske strele. Tudi je še vsem v spominu, da je Koroščev »Slovenec« gotovo po navodilu prvi pretil prečanom »z vso strogostjo zakona« in po sili hotel ukrepom KDK dati smisel in pomen veleizdaje, da bi »pripravil« javnost na teroristične akte, ki so jih nameravali vlastodržci Izvršiti proti KDK.
V svoji gorečnosti pa dr. Korošec ni uspel. Ze njegov nastop na Puniševi govornici je zemljorad. opozicija obsodila kot ne-pijetetno izzivanje, vladna večina pa ga je sprejela molče, čudeč se duhovniku, ki tako bravurozmo omalovažuje dogodek 20. junija.
Se slabše Je naletel dr. Korošec s svojim prizadevanjem, da proti KDK uporabi »močno roko«. Ostalo je samo pri pobožni želji in ministrski pravniki kljub naporu niso mogli najti niti sence substrata za kako kazensko akcijo. Pač pa je dr. Korošec s svojo gorečnostjo dosegel, da »o se močno ohladili oni naivneži v SrblH, ki so pričakovali od novega predsednika državniške ht politične modrosti ter od duhovnika duha spravljivosti. Prečanski Srbi In Hrvatje pa so po zaslugi Korošca dobivali vse manj In manj laskave pojme v Slovencih in se je bilo bati, da zlasti hrvatsko ljudstvo zavzame Izrazito sovražno stališče proti Slovencem.
Po vsem tem pa s« včerajšnji »Slovenec« ne sramuje trobiti svojim lahkovernim bralcem, kako na Hrvatskem prevladuje prepričanje, da Je za Hrvate velika sreča, da je na čelu vlade dr. Korošec. V istem debelo tiskanem stavku priznava »Slove-
50. letu. Prvi september je za kmeta najtežji datum. Pokositi je treba otavo, pospravljati mora vse pridelke pred zimo. In v tem času naj gospodarji zapuščajo svoj dom! Na noben način se ne moremo kakorkoli žaljivo izraziti o naši vojski, saj imamo v njo vse zaupanje. Nepojmljivo pa je, da merodaj-m činitebi, ki so danes na vladi, niso mogli poučiti vojnega ministra, da bi bilo umestno odgoditi orožne vaje na poznejši čas. To je za naše klerikalce, ki se toliko širokoustijo, kako poznajo kmečke potrebe, vse graje vredno. Na-li kmetje jim tega ne bodo pozabili. V ostalem, le poslušajte, kaj pravijo o dr. Korošcu!*...
In res so vsi kmetje, ld so v vagonu, poslušali najin razgovor, burno pritrjevali in govorili:
— Ne, tega Korošcu ne bomo odpustili. Pa bo že še prišel obračun pri volitvah!
nec«, da hrvatski tisk ljuto napada dr. Korošca in mu je to razumljivo. Kako bo či-tateljem razumljiva ta klerikalna logika, je drugo vprašanje. Niti srbski niti hrvatski listi ne najdejo dobre dlačice na Korošcu, »Slovenec« pa deklamira, kako mu vsi priznavajo dobro voljo in sposobnost....
V	tem pa ima »Slovenec« prav, ko piše, da Hrvatje nikoli niso pozabili, da Je dr. Korošec prav za prav le prečan. Niso pozabili in ne bodo pozabili, da je ravno prečan dr. Korošec tisti, ki je v tako usode-polnem in odločilnem času uskočil med he-gemoniste in da je on nosilec in vršilec vsega zla, da baš ta prečan igra žalostno vlogo proti interesom prečanskega ljudstva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	škodo Slovenije Hrvatje vsega tega žal res ne bodo pozabili dr. Korošcu — prečanu. ______
Mednarodni gospodarski kongres v Pragi
Praga, 1. sept. h. Od 4. do 6. oktobra se vrši tu gospodarski kongres, ki ga priredi mednarodna unija lig Društva narodov Kongresa se bo udeležila cela vrsta ugled* nih oseb, med njimi francoski minister LoucheuT in bivši belgijski minister Theu* nis.
Amundsen utonil?
Berlin, 1. sept. g. Kakor poročajo iz Ko* danja, je danes v Tromso prispel parnik «Bross», ki je pripeljal s seboj del letala «Latham». Ta del je parnik našel snoči 10 milj od Thorsvaaga. Thorsvaag leži pri= bližno pet ur od Tromsoja. Iz te najdbe sklenajo, da se je Amundsen ponesreči) in da je s svojim spremljevalcem utonil
Rim, 1. septembra, g. Komunike Agenzie Štefani poroča s Spitzbergov, da se je moral parnik <Braganza> v zadnjem času trdo boriti z ledenimi gorami pri Severovzhodni zemlji. Končno se mu ie posrečilo prodreti 6 milj široko ledeno skorjo ter zavoziti v Hinlopenovo cesto. Neki drugi parnik. ki že od julija dalje raziskuje bližino Severovzhodne zemlje, je sporočil, da je vse prizadevanje zaman. Ledene ploskve so zaprle morje od rtiča Smith do Platena. Mariano, ki je ostal na Norveškem, leži v mrzlici ter je njegovo stanje precej vznemirljivo.
Praga, 1. septembra, h. Mestni svet kopališča v Toplicah je povabil udeležence rešilne ekspedicije za Nobila na enomesečno brezplačno bivanje v kopališču. Švedski meteorolog Viilijem Sandstrom se je povabilu odzval in včeraj prispel v Toplice.
Kai čaka Rossija
Rim, 1. sept. 8. Aretirani bivši tiskovni šef Mussolinija Cesare Rossi je bil včeraj prepeljan v jetnišnico v Rim. Rossija bo* do obtožili pred posebnim sodiščem zaradi protiitalijanske in protirežimske propa* gande.
Bern, 1. septembra, (be.) Vest o aretaciji bivšega šefa italijanskega tiskovnega ura» da Rossija je povzročila v tessinskem kan« tonu veliko razburjen ie. Zvezni svet je hteval od tessinskih oblasti, naj mu o tej zadevi podrobno poročajo.
Neprestane aretacije komunistov v Italiji
Rim. 1. septembra, o. Iz Albana v Laoiji poročajo, da so orožniki aretirali 50 komunistov iz Gemzena, Arricia in Albana. Are-tiranci so ustanovili tajno organizacijo in so na skrivaj tiskali komunistični list <Unit&».
Maksim Gorkij obolel
LJenlugrad, 1. septembra (be.) Maksim Oorfdl je težko obolel.
Stinnesova afera
Berlin. 1. septembra, g. Zasliševanje Hu-gona Stinnesa ml. se je danes nadaljevalo. Dopoldne je bilo zaslišanih tudi več prič. V prostorih družbe z o. j Hugo Stinnes je bila danes izvršena hišna preiskava. Zaplenjeno je bilo mnogo spisov. Istotako so bile izvršene hišne preiskave v uradih družbe v Hamburgu in Milhlheimu.
Epidemija v Grčiji pojema
Atene, 1. septembra, g. Vročinska epidemija počasi pojenjava ter je večji del atenskega prebivalstva bolezen že prestal, ker je nastopilo hladnejše vreme, ki uničuje bolezenske kali. Včeraj so se smrtni primeri v Atenah znižali od 65 na 25.
Rapid s Hungaria 1:0
Hunzaria izpade Iz tekmovanja za srednjeevropski pokal.
Dunai, 1. septembra s. Pred 40.000 gledalci se ie dames vršila z veliko napetostjo pričakovana tekma med dunajskim Rapi-dom in budimpeštansko Hungario. Regularni čas tekme ie z 0:0 ostal neodločen. Šele v podaljšku 2X15 minut ie Rapid po svojem branilcu Witsohelu zabil en gol in zmagal z i :0. Hungaria torej izpade iz nadaljnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal
Pozor, ofirfniki!
Jutri vsi na protestni shod!
Pozor krojaški mojstri! V ponedeljek 3. L m. se bo vršilo ob 10. uri dopoldne ▼ veliki dvorani >Kazine< protestno zborovanj« proti naredbi o odpiranju in zapiranju obratevališč. Solidarnost zahteva, da se vsi krojaški mojstri polnoštevilno udeleže rbo-rovanja in zaprejo od 11. do 12. ure svoja obratovališča.
Zadruga čevljarjev ▼ LJubljani <npo-
zarja vse svoje člane na veliko protestno zborovanje, ki se bo vršilo v veliki dvorani * Kazine« v Lubljani v ponedeljek 8. t. m. ob 10. uri dopoldne. Vsi občutimo, kakšna krivica se godi posebno naši stroki, zato pa dajmo duška svojemu ogorčenju s tem, da ne bo čevljarskega mojstra v Ljubljani, ki ne bi prišel na zborovanje in zaprl svojega obrato-vališča na dan zborovanja od 11. do 12. ur« opoldne. V solidarnosti in skupnosti je moči
Vsi ljubljanski brivski mojstri naj se
zavedajo, da je le v solidarnosti in skupnosti moč. Naredba o odpiranu in zapiranju obra-tovališč nas ne zadovoljuje in omejuje uam svobodo dela. Svoje zahteve bomo iznesii javno na protestnem zborovanju, ki bo v ponedeljek 3. t m. ob 10. uri dopoldne ▼ veliki dvorani »Kazine«. V znak protesta pa zapremo vsi na dan zborovanja svoja obrato-vališča od 11. do 12. ure opoldne. Nikogar naj ne bo, ki bi kršil obrtniško solidarnost in se ne bi udeležil zborovanja in zaprl svojega obratovališča.
Zadruga kovinskih obrti v LJubljani
vabi vse svoje člane, da se udeleže protestnega zborovanja v ponedeljek 3. t m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Kazine« ter da v znak protesta proti naredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč zaprejo svoja obra-tovJ-lisča od 11. do 12. ure opoldne.
Zadruga pekov v Ljubljani poziva vse
svoje člane, da se v polnem številu udeleže protestnega zborovanja, ki bo v ponedeljek 3. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Kazinec. Vsi člani naj na dan zborovanja zaprejo svoja obratovališča od 11. do 12. ure opoldne. Kršitev tega poziva je kršitev skupnosti!
Zadruga mizarjev r Ljubljani. Krivice, ki se nam gode z naredbo o odpiranju m zapiranju obratovališč, pomanjkanje dela, ki ga nam odvzema nekaznovano »ušmarstvo, s pretiranimi davki, nas silijo, da tudi mi odločno zahtevamo odpomoči. Zato poziva zadruga v?e svoje člane, da polnoštevilao po-setijo protestno zborovanje, ki bo v ponedeljek 3. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Kazine«. Zrtvujmo na oltar obrtniške skupnosti tudi eno uro svojega dela s tem, da zapremo od 11. do 12. ure svoja obratovališča.
Ljubljanski tesarski mojstri, vrtnar}!, krovci, kleparji, instalaterji, knjigovezi, slaščičarji, kamnoseki, mesarji, sedlarji, tapet-niki, urarji in zlatarji, elektrotehniki itd., ali ste zadovoljni z naredbo o odpiranju m zapiranju obratovališč? Ali ste zadovoljni, cia s? vam od vseh strani odjemlje delo in zaslužek, da se vam nalgajo prekomerni davki? Vsi hočemo pravice in to si moramo priboriti 1 Naša borba je borba za obstoj! Ali boste stali ob strani v posmeh vsem, ki ru-jejo proti vam? Mlačnost in nezavednost rodi krivico! Pokažite svojo stanovsko zavest in nihče naj si ne utisne pečata mlačneža na svoje čelo! Premajhna naj bo velika dvorana »Kazine« v ponedeljek 3. t m. ob 10. uri dopoldne ob protestnem zborovanju vsega obrtništva. V znak protesta proti omejevaniu svobode dela in brezbrižnosti oblasti za našo zahteve, pa zaprimo vsi svoja obratovališča v ponedeljek od 11. do 12. ure opoldne.
Obrtništvo v borbi za svoj življenski obstoj
V	povojni dobi čuti obrtnik vedno teSJa in tečje udarce, ki ga sistematično ubijajo v njegovem razvoju. Tudi predpisi socialnega znkonodajstva mu vidno ogrožajo njegov življenski obstoj. Ko je izšla uredba o odpiranju in zapiranju cbratovališč in delavnem času, je vse naše gospodarstvo osupnilo in gotovo ni organizacije, ki nI proti njej protestirala. V ponedeljek prireja Zve-za obrtnih zadrug v Ljubljani v dvorani Kazine veliko protestno zborovanje ljubljanskega obrtništva. Ob tej priliki protestira obrtništvo odločno proti celokupnemu socialnemu zakonodajstvu z jasno in odločno zahtevo: da se čimprej izvrši revizija tega
zakonodajstva. Omenim naj parno, da so noben zakon, ki bi Ščitil gospodarske interese, ne izvaja tako vestno in strogo, kakor baš zakon o zaščiti delavcev.
Ni samo slučaj, da se obrtnlk-rokodeleo poslužuje baš sedaj teh svojih legalnih pravic in sredstev v svoji borbi. Njegovi številni protesti proti uredbi kakor proti načinu uvedbe so ostali brezuspešni. V vsej državi se je dvignila burja nezadovoljstva, ki je spontano navezala popolno solidarnost obrtništva vseh pokrajin. Reakcija, ki Be je dvignila med obrtništvom povodom te uredbe. se mora smatrati kot borba za obstoj.
Naj si oblastva ne domišljalo, da ho-lo obrtniki po iznešenih protestih nmolknili in da bo uredba nemoteno obveljala. S tako prakso se nas je hranilo dolgo dobo let! Sedal pa je mera polna in sam.> vprašamo; Kdo se more npreti naši borbi in rrušiti enodnšno našo borbo? Mar ni borba za obstanek, kadar se stanu brani delo, od katerega živi stotisoče ljudi v državi?
Ta ureba je ena izmed največjih opasno-sti, ki jih je doživel rokodelski stan. Obrtništvo se je prepričalo, da se na merodajnih mestih ne vodi računa o njem, pač pa sa mu hoče odvzeti z zakonskimi sredstvi najvažnejši predpogoj za ni^gov obstoj, to je, odvzeti se mu hoče — delo.
V	tej borbi nas najdete enodugne 1 obrtništvom vse države! Boj obrtništva na Hrvatskem in v Srbiji proti tej uredbi je tudi naš boji Ministrstvo za socialno politiko l o poleg ministrstva za trgovino in industrijo imelo dovolj prilike čuti tudi mišljenje pre-čanskega obrtništva!
Tovariši, obrtniki! Zavedajte se, 3a bo Imel obrtnik toliko pravice, kolikor moči! Zato pa ne sme manjkati nikogar na našem protestnem zborovanju! Pokažite disciplino, stanovsko zavest in solidarnost!
Jonip Rebek
Zegnanje pri Treh (arah pri Metliki
Pri Treh far ah, po Jernejev em.
Kdo Se ne pozna starodavnega in na daleč znanega velikega proščenja, žegnanja pri Treh farah! Saj }e to eno najlepših proščenj ob slovensko-hrvatski meji, kjer prelepa Kolpa poljublja bregove naše slo-rensko-hrvatske zemlje. Verjel bi, da se more še edino proščenje na Trsatu ob Jadranu kosati z njim.
Nadvse mičen razgled se nudi človeku, ko se vzpne na vrh Gorjancev in se potem •pušča po beli cesti v belokranjsko metropolo — Metliko. Okrog nje so razvrščene vasice i ličnimi hiškami in zidanicami, ki se lepo odražajo v tej holmičasti zeleni belokranjski dolinici. Mahneš jo torej skozi mesto proti cerkvi, v kateri se moraš tudi ustaviti, ker velja pravilo, da mora romar za odpustek obiskati 7 cerkva. Iz cerkve se odpraviš skozi stari grad Komendo po stezi nizdol in preideš preko potoka Obrha, ki jedva čujno šumlja in te pozdravlja. Vzpneš se potem počasi po stezi na vrh mestnega brega in nato po prijetni hladovi-ni kmalu dospeš do par hišic, ki še spadajo pod vas Čurile. 2e od teh hišic se ti mudi razgled proti Trem Faram in dalje v simeri proti Božakovemu in Drašičem, preko železniškega mosta proti Bubnjarcem in ostalim hrvatskim vasicam. Par korakov naprej te pozdravijo že staroslovanske lipe pri Treh Farah, a sredi med njimi, kipi navzgor ponosen zvonik, na njem vihra slovenska zastava, znamenje slavja. Ob tirani cerkve levo ln desno še dve stavbi, ki sta ravno tako cerkvi, samo da brez zvonikov. Odtod tej skupini znamenito ime Treh tar.
Na samem so, ograjene naokrog t visokim zidom, ker je okrog njih pokopališče. Nedaleč od njih stoji cerkvena hiša, nekdanje žopniSče. Dandanes služi za občinsko pisarno občine Božakovo, kadar je pri Treh farah maša in največ seveda ob proščenju, na prvo in drugo nedeljo po Jerneje vem. Zraven aje je samo še ena hiša, Kreme-ičeva gostilna, ki pravtako služi samo o Jemejevem, dasiravno j« odprta vse leto. Ob cesti, ki vodi iz Čuril so razvrščene M-lice vasi Rosalnice. Deset minut od Treh far. je postajica istega imena, ki je napolnjena s potniki edinole pri tej priliki.
Tu pri Treh farah in okolici se je v letih H06 do 1578, prelito mnogo krvi, naše slovenske hi hrvatske krvi, v bojih proti nasilnemu Turku. Svoj čas so tod bivali tem-plaaH, & so morali zaradi opetovanih pohodov Turkov bežati ter so se končno izselili. Danes so živ spomin na te čase samo ie Tri fare in to veliko proščenje, ob katerem verniki priroroajo k Materi Božji Tri-farSki
Za d dve nedelji proščenja, osobito p« za prvo nedetjo po Jernejevem, se vršijo velike priprave, ker utrujeni romarji po dolgem potovanju rabijo okrepčila v Jedi in pijači. Osobito »o v skrbeh oni, ki se pečajo s pečenjem jaganjčkov, aH bolje rečeno koštrunov, to je skoro njih glavni zaslužek r vsem letu. 2e dva ali tri sejme pred JeraeJevo nedeljo kupujejo ob petkih v Karlovem koStrune, kajti samo zadnji petek ne bi mogti dobiti zadostnega števila. V pretečenem letu so romarji pojedli samo 216 koštrunov, letos pa na prvo nedeljo dobrih 107, in sicer tako hitro, da ob dveh popoldne ni bilo več porcije na razpolago. Za toliko množino koštrunov Je potrebna tudi primerna količina pijače, katere pa, hvahi Bogu, v naših krajih ne bo zmanjkalo ln kakor koštruni plačajo proščenje z življenjem tudi mnogi odojčki. Slišiš ves čas eno samo klikanje: »Vročega! Vručegal Alo vru-iiučega!« Par zamahov s sekirico hi »vručega« ni več.
Že v soboto dopoldne prihajajo prve gm-Ce romarjev. Korak jim Je počasen, spredaj moški s palico v roki, za njim pa skupina ženskih s culami čez roko, s cekarjem ali s košaro na glavi. Hitijo že tako zgodaj, ker se že ob štirih popoldne prične spove-dovanje, a kdor je prvi izpove, ima zopet največ odpustkov. To romanje traja ves popoldan do pozne noči. Prihajajo ne samo preko Gorjancev, ampak od vseh mogočih strani.
raji in ljudje
Na sliki teo lahko opazil boš Zelodni as, ki res je umen mož. ■Ker kup ga drv ni dovolj ogrel Se rajši za »Zephir« zanimat' Je zače!. Izdeluje jih:
»ZEPHIR« TOVARNA PEČI
SUBOTICA	2c9 a
Ves trg pred cerkvijo so zasedli s stojnicami večinoma slaščičarji in trgovci z galanterijsko robo, dalmatinski krošnjarji, pa »stiha roba«. Lectarji seveda dajo naiveč odpustkov za denar. Vse je pripravljeno, iizpovedovalci so se že pripeljali in proščenje pričenja. Še zadnje priprave, ker prva sobota pripada Metličanom, ki pridejo pokušat vino, da ne bi prvi gosti zabavljali čez postrežbo in blago. Cigar vino bo pohvaljeno, ta bo največ Iztočil. Metličani še vedno prihajajo, dasi Je že minila deveta večerna ura, romarji se vlegajo na travo, za par ur bo morda nastala tišina. Ali glej tudi cirkus prihaja. Ob štirih zjutraj je vse živo. Zvonovi se vsak čas oglašajo, duhovniki služijo maše in obhajajo romaTje. Pred cerkvami množica pohabljencev, ki te na vse mile »viže« prosijo daru. Množice te stiskajo, skoraj bi te udušile. Eni v cerkev, drugi iz cerkve. Pojo in molijo. In v cerkvah drsajo po kolenih ženske in prosijo s tiho molitvijo Mater Božjo Trifarško, da bi ugodila njihovim prošnjam.
Zunaj pritiska vročina, neznosna Je, zato se nastavlja sodček za sodčkom. Utrujenost, solnce In užito vino ubija romaTje. Toda z isto vztrajnostjo, s katero so prišli k Trem faram, se zopet vračajo, čeprav malo težje proti svojim domovom srečni in zadovoljni...	Vlado Tončič.
Odkod ime Friškovec? *
Dovolite, da se z naslednjo pripombo pridružim g. Alojziju Potočnika, poprav-ljalcu poročila o najdbah okostnjakov na Friškavcu (»Jutro« 31. 8 1928, 204) in skušam odgovoriti na gornje vprašanje. Dve razlagi imena Friškavec sta mi znani. Prvo je zabeležil oče Marko Pohlin v Glossa-rium Slavicum (1792) pišoč: Frisskovz a gr. phrix. ein Schauder, qui praetereuntes oocupat. Friškavec je bil predmamcem kraj groze. Pripovedi, babice in praujne Neže, kako so detomorko lepo Uršiko na Friškavcu ob glavo deli. ie dostavil Haram-baša v Li. Zvonu 1895. 517 naslednje: Za svojih dijaških let sem mnogo pohajal v znano krčmo na mitnici v Kravji dolini. Tu so tudi redno ostajali Posavcl Cestokrat sem čul enega in drugega pripovedovati, da na Friškavcu straši Baje se tam vsako noč od enajste do ene klati velik črn pes x ogromnimi ognjenimi očmi. Drugi je zopet vedel povedati, da se tam ponoči vidi veliika bela žena. ki podi mirootgredoče. In istinito! Posavci so se bali teh namišljenih strahov in pošasti, in za nobeno ceno ne bi bil kateri do enajste ostal v krčmi: rajši je prenočeval tam. nego se ponoči vračal četz Friškavec domov, češ. lahko me tam strah sne! Sploh pa so se ljudje, osobito ponoči, ogibali Friškavca, nekdanjega mo-rišča. Tako Harambaša. Groza in trepet, ki je navdajal gredoče mimo Friškavca gotovo še bolj o njegovem času. je zavedla o. Marka, da se je spomni' grške besede, znaneče grozo, in iz nje izvajal ime Friškavec.
Kakor Pohlinova, Je te trte zvita tudi diruga razlaga Friškavca iz nem. Freistat-te, kakor meni poročevalec v »Jutru« (1. c.).
češ, da ao naši predniki tako pona£IM nemško ime. Zoper to samovoljno razlago govori dejstvo, da po glasoskrvnih pravilih iz Freist&tte nikakor ni mogel v slovenskih ustih nastati Friškavec. Nemški teran Frei-stStte za Friškavec se ne nahaja nikjer v listinah Naš razlagalec se tudi ni zavedal, kaj pomeni beseda Freistatte. V Cdgaleto-vem nemško-slovenskem slovarju (I. 546) staji: Freistatt, Freistatte, pribežališče (nach M utočišče) russ. ubežišče. Friškavec pa ni bil pribežališče, ampak morišče, kjer je deloval »fraiman«.
Nasproti navedenima razlagama utegne obveljati trditev, da je Friškavec slovenska beseda, ki se je izprva glasila Brežka-vec. V šentpeterskem urbarju iz leta 1517., hranjenem v mestnem arhivu, se omenja njiva pri Briškavou »akher bey brisehka-witz«, kar je brez dvoma identično s Fri-škavcem = Brežkavcem. krajem, ležečim na brežku (malem bregu). Lega pritrjuje tej razlagi. Dokler niso Po potresu sezidali hiš, se je dvigal tamlkaj brežič; njive nad Friškavcem so ležale znatno više. nego spodnije škofiijske. ki se ie med njimi izpod škofovega kozolca vzpenjala pot do znamenja. Pripomnim, da se nahaja tudi rodbinsko ime Friškavec. ki ne more izhajati niti iz grščine niti iz nemščine, nego pomenja pristno slovenskega stanovalca na brežku.
Smrtišče v stari Ljubljani je bilo po Vr-hovcu (LJ. mešč. 103) že leta 1635. za Sv. Krištofom nekje na savskem polju: odpravilo se je leta 1791. Ženske so morili na Friškavcu Dne 5. novembra 1707. so spremili oo. Školcjati neko žensko, ki so Jo na morišču »Friškaviču« obglavili (IMK 1901. 156). Zgodovinsko ie torej potrjeno, da je o. Marko Pohlin v svojem malem besedišču treh jezikov (1792) prav značil Friškavec kot Richtplatz fiir Weibspersonen, locus supplicii (IMK 1895. 86).
_ Staroslav.
Pred odločitvijo o Poljšakovem zdravljenju
Maribor, 1. septembra.
Zdravljenje raka, kostne tuberkuloze in kožnih bolezni po metodi g. Poljšaka se bliža kraju. V sredo se bo sestal zdravniški komisijski odbor, da izreče svojo sodbo o poteku zdravljenja. V tej komisiji bodo po leg stalnih Članov tudi nekateri zdravniki ki že dalje časa poznajo Poljšakove paci jente. Okolica g. Poljšaka se huduje cad pisanjem in govoremjem o <žrtvah g. Poljšaka*. To je seveda razumljivo, ker koninn ni na svetu niti najboljšega zdravnika, ka teremu bi že ne bi umrl kak pacijent. Za trjuje pa, da se smrt treh bivših njegovih pacijentov ne da spraviti v nikako zvezo i zdravljenjem po njegovi metodi.
Javnosti je splošno znano, da je neka ljudi, ki so se pred leti zdravili pri g. Polj šaku, danes že popolnoma zdravih in *eda nji pacijenti — sami odbrani najbolj frpeči bolniki — trde, da jim g. Poljšak pomaga Da se spričo vsega tega pred javnostjo iz reče sodba strokovnjaške komisije, je res skrajno potrebno. O zdravljenju po metodi g. Poljšaka pa se bo razpravljalo tudi pred sodiščem, kajti g. Poljšak toži <Marbur<jer Zeitung*, ker je pisala o žrtvah njegov^r™
Dr. Anton Korošec v Sloveniji
zdravljenja. Zatrjujejo, da Ima g. Alojzij Poljšak več ugodnih ponudb in povabil iz inozemstva, tako iz Nemčije, Avstrije, Ho-landske in celo iz Severne Amerike. Baje namerava sprejeti ameriško ponudbo in otresti evropski prah s svojih čevljev.
Strašen konec lovskega čuvaja
Kočevje, 1. septembra
V mali vasici Oneku pri Kočevju se Je pripeti! v četrtek pretresljiv dogodek, ki je zelo razburil ondotno prebivalstvo in bil povod najrazličnejšim komentarjem. Ko je neka deklica pasla živino iz Oneka malo nad vasi o Mačkovcem. ie zaslišala strel in nato obupen krik. Stekla je v smeri, kjer Je odjeknil strel, in našla lovskega čuvaja Leopolda Laknerja ležečega v mlaki krvi. Pastirica je o dogodku obvestila va-ščane, ki so takoa hiteli na kraj nesreče. Nudil se jim je strašen prizor. Na maM skali ie ležalo truplo pokojnega Laknerja. Glava je bila strahotno razbita. Daleč na okrog so ležali kosci možgan in sled krvi je bil jasen povsod naokrog. Kraj trupla je leiala lovska pušKa.
Leopold Lakner je bil odšel z doma takoj po kosilu kakor navadno v gozd. Poznala se mu je zmedenost, ki pa ji njegova žena ni posvetMa posebne pozornosti. Odšel je v gozd nad vasjo Mačkovec, si sle-kel čevlje in nogavice, nato se vsedel na bližnjo skalo, vzel puško, io akomodiral tako, da je k petelinu puške dotaknil palec desne noge, puškino cev pa si nastavil naravnost v usta. Strel mu je razbil ustno duplino in izstopil blizu čela in mu odnesel zgornii del lobanje z možgani vred.
Truplo pokojnika so pustili na kraju samomora in poklicali iz mesta orožnike, ki so sestavili o dogodku zapisnik. Leopold Laikner Je bil rojen le»a 1888. Bil je usluž-ben že precej let pri gozdnem uradu Au-ersperga kot gozdni čuvaj. Vdovi zapušča dva otroka. V obuo ga je spravilo neugodno gmotno stanje.
»Kakor -vidite, gledam s štirimi očmi —«
ie rekel dr. Korošec na Bledu novinarjem. »In vendar nič ne vidiš —«
pristavljajo slovenski volilci, ko gledajo sadove klero-radikalskega režima.
Gdč. Iva Wobliartova
(SK Ilirija Ljubljana) prva slovenska državna rekorderka v pfova.irfa, ki se je pri tekmovanju ta prvenstvo države v dneh 24., 25. in 26. avgusta plasirala na progah 100 m in 200 m prsno na prvo mesto in obakrat znatno z boljšala jujjosl. rekord. I stojam si ie priborite prvenstvo v skokih junioirk in v ostri konkurenci 11 mesto na 100 m hrbtno v času, boljšam od tedanjega rekorda.
Podlo maščevanje zaljubljenega čarovnika
LJubljana. 1. septembra Angelik Prismuk ie pred leti zanemaril svoje Študije v Mariboru. Do resnega študija mu že od nekdaj ni bilo. Zato se je raije odločil za pohod v široki svet. Lenega dne se je neznano kam izgubil ter odtlej ni pisal ne domov ne svojim prijateljem. Vrnil se ie šele čoz leta ter prišel domov kot kompleten »čarovnik«. Takoj do vrnitvi ie pričel s prirejanjem »čarovniških« večerov. za katere so mu bili nekateri prav hvaležni, dočim so se drugi smejali, a se pri vsem vendarle imenitno zabavali. Angelo Da Mariborčanov ni kai dolgo zabaval, marveč se ie kmalu Dodal zavet v druge kraje.
Nedavno se ie Dojavil tudi v Ljubljani, kjer je posedal po raznih gostilnah in popolnoma slično potujočim komedijantom zabaval s svoio umetnostjo gostilniške goste. ki so mu dajali honorar v obliki napitnine po dinarju, a včasi je »vzel celo kovača. Inkaso ie pač bil popolnoma odvisen od razpoloženja gostov.
Končno ie Angelo izginil v Srbijo, a se je zopet vrnil. Ustavil se ie nekje na Gorenjskem in prišel na svojem potu tudi v Bohinjsko Bistrico. Tu pa se je mladi Ahasver na lepem zagledal v brhko 221et-no Pepco. ki ie sicer doma iz Prevoj. a je v Bohinjski Bistrici stalno uslužbena.
čarovnik se ie zaljubil do in celo preko ušes. Pri vsei stvari ie bilo usodno samo to. da Angelu ni pomagala vsa njegova čarovnija, da bi omehčal tudi Pepčir.o srce. Pepca namreč vsiliivesa komedijanta ni in ni marala Črni mož je moledoval ekrog tuje cele tedne >n ie medtem, ko ie znbaval druge, trpel grozne muke ljubosumnosti. To ga je dovedlo tako daleč, da je sklenil maščevanje. meneč: »Ce nočeš biti moja, poskrbim, da te tudi drugi ne bodo marali!«
Zasnoval je skrajno zloben načrt in ga tudi udeistvil Preskrbe! si ie pred dnevi Pepčino sliko, ki jo je dal kliširati in napraviti na stotine njenih slik. Čim je ime! slike v rokah, ie Dričel svojo idejo izvrševati.
Na slikah le oo ročni tiskarni označil Pepco za vlačugo, io razglasil kot moralno popolnoma pokvarjeno žensko, zapisal celo. da trpi na neki bolezni in io SDloh orisal kot pravi pravcati kriminalni tip. Slike ie
X. ZflgrebDčR! zbor
Občni mednarodni veliki sejem vzorcev 25. VIIL — 3. DL 1928
IZLOŽBA NARODNIH DEL
25. VIIL — 10. IX. 1928 Izložba in sejem domače živine 1. — 3. IX. 1928 Zadružni dnevi in posknsno oranje 1. In 2. IX. 1928
Na Železnicah ln parobrodlta M%al popust xa posetnike, felagatcHe in izložbeno robo. Potne legitimacij« Zagrebškega Zbora. Id opravičujejo do znižane vožnje, m dobivajo ▼ vseli potniških uradih, pri vseh podružnicah Prve Hrvatske Stedioai-oe tn pri ostalih denarnih zavodih v vseh večjih mestih.
NeprekosIJlvo!	Edinstveno!
Največje dosedanje delo slavnega
FRITZ LANGA1
PIJONI
Velefilm, Id ]e Izzval senzacijo po vsem svetu. HaKhl — Rudolf Klein Rorae Sonja — Gerda Maurus Stev. 326 — Wllly Frltsch Tajnosti d iploma t sikih kabinertov. Hamikiiri japonskega poslanika. — Tatvina usodepolnih dokumentov. Grozote železniške katastrofe. — Atentatorji- — Na smrt obsojeni. Dveurne predstave! Oba dela naenkrat! Predstave ob 3.,	6., H8.
in Yk 10.
Tofofaflh-afte takoj po vstopnice
na štev. 2124.
Ljudski kino (Matica)

nato razposlal t>o vsej Sloveniji, največ na njene znance in sorodnike im nekaj celo na razne oblasti. »Čarovnik« je ubogo dekle na ta način skoro popolnoma uničil, toda končno je tudi zanj prišel čas obračuna. Razkrinkalo se ie po raznih poizvedbah »čarovnikovo« podlo maščevanje napram poštenemu dekletu. Stvar so vzele v roko oblasti, ki bodo sedaj dodale, ali res tiči v Angelu zli duh in če res spada med pokvarjene ancele. ali pa imajo morda opravka samo z bolestno zaljubljenim blaznežem.
Strela zažgala kmetijo
Polšnik, 31. avgusta Snoči se Je prt nas nebo nenadoma pooblačilo in ljudje so mislili, da se jim bo res uresničila iskrena želja in bo pričelo deževati. Pa je nesreča hotela, da je pričelo ravno v okolici Polšnika in po vsem Zasavju močno girmeti, vmes pa so švigale strele. Dvakrat je že prav pod večer uda-* rilo tudi v naš kraj in kmalu nato se je oglasilo vpitje: »Na pomoč! Pri Koviču go-i ri!« — Kipoma je bila vsa vas pokoncu. I Preplašeni Polšničani so hiteli na pomoč k samotni Kovičevi hišd, pa nesrečnim po-gorelcem že ni bilo več mogoče pomagati. Ograjeni zublji so že objeli vso Kovičevo ali kakor se praviloma piše — Repov-ževo domačijo.
Domači pripovedujejo, da so se že pripravljala k počitku. Oče je že legel spat v; sosednji izbici. gospodinja pa je stala ta čas pri mizi, ko se je naenkrat silno zabli-skalo in je v hišo treščilo dvakrat. Hip nato je bik že vsa domačija v ogmju. Gospodinja ie zaradi grozovitega poka na eno uho popolnoma oglušila.
Reipovževi trpe nad 100.000 Din škode. Poleg hiše in gospodarskih poslopij jim je tudi uničeno perilo, vsa Obleka, orodje, pa tudi letošnji oridelek. Nesrečni slučaj je tudi hotel, da je zgorela bala Repovževe hčerke, ki se je namenila v bližnji bodočnosti omožiti. Reipovževi so rešili le ono, kar so imeli na sebi. Zavarovani so za malenkostni znesek 7.500 Din.
Bilo bi prav umestno, ako bi se kmetije na samotnih in izpostavljenih točkah opremile s strelovodi. Toda na Polšniku vsa občina ne premore niti enega strelo-voda in ga nima niti šola.
Grozovit zločin ciganske tolpe
Dne 22. avgusta se ie priklatila v Maska-re v temniškem srezu ciganska tolpa, med katero je vzbujala pozornost neka starejša ciganka, ki je vodila s seboj okoli 15 let starega slepega in kruljavega dečka. Ciganka je silila dečka, naj prosi seljake darov, in ko se je obotavljal, ga je začela pretepati. Seljaki so zaradi krutega postopanja opozorili ciganko, naj ne pretepa dečka, nakar ie ciganka odgovorila, da je deček njen. pa nikomur nič mar. A tedaj je zakričal deček iz vsega grla: »Ali ste vi Srbi. ali ni nikogar med vami, da bi me rešil teh muk? Cigani so me ukradli, rešite me!«
Ciganka je pograbila kričečega dečka in začela z njim bežati v turščico. A seljaki so se pognali za njo in jo vlovili z drugimi cigani vred ter so vso tolpo odgnali na občino. Po daljšem zasliševanju se je raz-odelo, da so cigani pred 4 leti ugrabili
•w
Šolani
najboljfie In najcenejie
Čevlje obleke
Torbice
kupimo leto« eamo pri
lOTO
i smem, ceije
\
fe&a po fanetM Joviča Miliča, Bo J« »-sel ovce nedaleč od svode domače vasi Setomje v mlavskem steza Zvezali so ga in oslepili na obeh očeh, nato pa mu skušati z žeblji prebiti nogo. Do skrajnosti pohabljeni deček ie povsod vabujal sočustvovanje in ciganom priberačil darove, rešiti pa se nikoli ni mosel.
Ko so vaSčani izvedeli vse te podrobnosti Eločina. so hoteli vse cigane linčati. Le s težavo se je posrečilo orožnikom* da so odvedli cigane v zapore, kjer čakajo nadaljnje usode. Dečka pa je občina oddala v dom mladoletnih v Beogradu, odkoder ga bodo vrinili staršem.
Matisu v slovo!
fe, 1. septembra
So rekli, da si umrl, Matis. Pa nisem frenjel, tudi drugi niso mogli verjeti. Šele ko smo se dotikali Tvojega mrzlega čela. se nam je vsilila misel, da se je izpolnil trdi ukaz. ki ga je nad nedolžno žrtvijo i - <si'a neizprosna usoda šele tedaj sm. se vdali misli/da se bo treba od Tebe posloviti za vedno.
Veliko jih ie bilo, ki »o prišli po slovo, pa se ni menda nihče poslovil tako, kakor bi se bil rad in kakor bi se bil, če bi bil pri Tebi sam: tudi jaz ne. Vsakemu je še ležala na srcu beseda, ki bi jo bdi rad izrekel, oa je ni mogel. Razumeli smo to besedo vsi, vsak jo je razbral z obraaa vsakogar, vsakemu je ostala v srcu. Vem pa, da si Ti razumel nas vse, saj veš, Martds!
Pravijo, da se boš še pripeljal s smeh-Hainčim i>ozdravom takole ob nedeljah na Ig in da se nam boš še nasmejal z dama-čefia praga, kadar pridemo v Ljubljana In Jaz sem že skoro verjel, da bomo še šli v Iško in vsepovsod. Ah, pa se ne boš pripeljal nikoli več. nikoli več Te ne bo, Ti naš Matis! Tvoj smehljaj pa še ni umrl, je še nekje obsevan od svetle zvezde, ki uživa sedai tisti Tvoj smeh, danes še vse lepši kakor takrat. Spomin na Te in Tvoj duh pa bosta nsfala med nami vse dni, ta dva ne bosta umrla nikdar! Saj boš še večino šel rad z nami in glej. tudi mi bomo hodili, kakor bi imeli Tebe v naša sredini!
Pa vseeno, zakaj si pa že odšel, Matis? O. šele 23 let. pa si se moral že ločiti od življenja, ki si ga tako ljubil! Kaj res nisi zmiogei več? Mar nisi videl, kako zro s ponosom na Te Tvoji domači? In nas druge si tudi imel rad! O. saj smo Te tudi mi vsi imeli tako radi! Saj smo Ti to tudi pokazali in če Ti nismo vedno, saj si bi' vendar psiholog, saj si nas razumel! Saj veš, kakšni smo, da se včasi sramujemo celo najlepšega: ljubezni! In, saj veš »griž-ca«! Pa kaj ko Te nismo ljubili samo mi! Zato se je moralo izpolnitinad Teboj, kar so Ti prerokovali že nesmrtni Grka: »Mlad umrje, kogar ljubijo bogovi.«
Z Bogom. Matis!_
Slanes vsi v Grosupli
na sokolslco veselico!
VI. pokrajinski zlet JSS v Skoplju
Vse udeležence skopljanskega pokrajinskega zleta opozarjamo ponovno na vozni red posebnih vlakov. Iz LJubljane Je odhod v Zagreb z vlakom 625 ob 17.40 dne 3. septembra, Iz Maribora pa z vlakom 525 ob 17.20 Isti dan. V Zagrebu pa vstopijo zletniki iz Slovenije v posebni sokolski vlak 15/11. del, ki odhaja z glavnega kolrvdvora točno ot> 23. uri.
Za pohod na Kosovo bodo na razpolago v Skoplju posebni vlaki, ki jih bo vpeljalo pred-stojniStvo skopljanske postaje sporazumno z zlatnini vodstvom. Ravno tako bo tudi za povratek zadosti vlakov na razpolago.
Opozarjamo brate - Jahače, da se javijo po prihodu v Skop-lje pri br. Branku Jovanoviču, člamu tehniškega odbora skopske žuj>e, ki jim preskrbi za sprevod potrebne konje in opremo.
Posebno opozarjamo naše članstvo, da napravi po dovršenem z letni izlet do Ohrida in nazaj, ker nftid» zelo mnogo. Sicer je število za izlet omejeno na 200 oseb za vsak vlak, vendar bosta po njTŽnostS vpeljana dva vlaka. Pokrajina nudi v svoji pestrosti zelo lep užitek, saj preikobalii železniška ozkotirna proga dvoje zelo visokih gorsk b grebenov, Rjeden pride v staroznani Ohrid ob velikem jezeru, poznanem po sijajnih ribati. V bližini je znameniti samostan Sv. Naurn.
Sokolska župa Ljubljana. Skupen odhod udeležencev maše župe v SkopSje na VI. pokra-jirvki zlet JSS je v ponedeljek 3. t. m. oh 17.40 Ljubljana gl. k. Pri vlaku so rezervirani po-sei>ni vagonii, od Zagreba naprej se formira z ostalimi žu parni poseben vlak št. 1 in pridemo v SkopAje v sredo 5. t m. zj uit raj ob 6.25. Vse udeležence opozarjamo na dolgo vožnjo, da se temu primerno pripravijo. Ostale podrobnosti triede stanovanja in prehrane bomo objavili v vlaku in ob prihodu v Sboplje. Vsak udeleženec naj si trudit točno pregleda vsa ostale navodila za zlet, ki so izšla v Sokolskem Glasniku «n deloma v dnevnem časopisju. — Zupno starešinstvo.
Dopisi
STRA2IŠCE. Naše glasilno društvo bo priredilo 8. septemHra veliko veselico s 6rečolovom. Vabimo vsa okoliška društva in gasilstvu naklonjeno občinstvo. Za vse» stransko zabavo, dobro kapljico in jedačo je preskrbljeno. — Odbor.	1545
DRA2GOSE. Sokolsko društvo bo _prire= dilo na praznik 8. septembra ob 3. uri jav» no tombolo. Glavni dobitki: kompletna sobna oprava, moško kolo, vreča moke, za« boi sladkorja ter še nad 200 drugih dobit« kov.	'	1546
DRA2GOSE. Čeprav se naSe sokolsko društvo nahaja visoko v hribih, se obeta letos dober napredek. .Tavni nastop, ki se je vrjH na prazmik, je potekel dokaj po* voljna Zahvala gre predvsem br. društvu Skofta Loka, Železniki, Bohinj, StraJišče, Kranj m Tržič, ki so s svojim sodelo^a* njem pripomogla k dobremu uspehu. Po» sebno Številno je bilo zastopano »Bralno dru$tvo» h Selc, ki nam je v veliko pod* poro pri vseh naših prireditvah. Želeti je, da bi se Dražgošani tudi v bodoče udele* ževali društvenega dela ter s tem pripo* mogli, da se bo dolg na «Narodnem do« mu» čimprej odplačat. «Sokol» bo v ta na« men priredil javno tombolo, o čemer po« ročamo na dragem mestu.	1546
Bogati sadovi našega dela na pokrajinski razstavi
Slavnostna otvoritev prireditve. - Po obilju, raznolikosti in smotreni razporeditvi predmetov nudi letošnja jesenska razstava krasno sliko našega gospodarskega
v« i« •
življenja
Včeraj dopoldne se je izvršila otvoritev XI. prireditve Ljubljanskega velesejma in ubilejne kmetijske razstave, združene e proslavo 160 letnice Kmetijske družbe za Slovenijo. Ljubljanski velesejem je s to prireditvijo ponovno dokazal, da je med vsemi našimi gospodarsko kulturnimi ustanovami najbolj agilen in vztrajen. Njegove prireditve se navzlic težkim gospodarskim razmeram od leta do leta izpopolnjujejo, '<ar je najboljši dokaz, da je vodstvo te na-■=e ustanove kos svoji težki nalogi. Dočim so naše pomladne velesejmske prireditve oostale važen faktor za razvoj naše trgovine, industrije in obrti, imajo jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma predvsem ooučen in reprezentativen značaj ter predstavljajo revijo naše žilavosti, marljivosti in vztrajnosti.
Tudi na letošnjo prireditev smo lahko v resnici ponosni. Zlasti jubilejna kmetijska razstava, ki jo je priredila Kmetijska iružr l>a za Slovenijo, ie tako bogata in zanimiva, da mora vzbuditi zanimanje v najširših krogih našega občinstva. Prireditev nam nriča, da so se funkcijonarii Kmetijske družbe in njeni sodelavci z veliko požrtvovalnostjo lotili težkega dela, pokazati v zaokroženi obliki uspebe znanstvenega de'a na polju kmetijstva. Prepričani smo, da bo njihov trud rodil bogate sadove.
Otvoritev razstave
Pokrajinsko razstavo <Ljubljana v jesenu je otvoril predsednik velesejma g. Fran B o n a 5, jubilejno kmetijsko pa predsednik Kmetijske družbe g. Ivo S a n c i n. Otvoritvi obeh važnih gospodarsko propagandnih prireditev je prisostvovalo mnogo predstavnikov naše javnosti.
Od povabljenih se poslanca KDK dr. Albert K r a m e r in Ivan P a c e 1 j uista udeležila otvoritve. Posl. dr. Kramer je poslal predsedstvu velesejma pismo, v katerem mu sporoča, da se žal glede na znani sklep KDK otvoritve te važne prireditve osebno ne more udeležiti, ker ji prisostvujejo predstavniki današnjega hefremonistič-tiega režima. Obenem je pa sporočil iskano željo za najboljši usneh jesenske prireditve našega velesejma, ki naj znova utrdi in dvigne sloves te naše važne gospodarsko-propagandne ustanove.
Obe razstavi sta bili otvorjeni istočasno nred češkoslovaškim paviljonom. Predsednik velesejma g. Fran Bonač je pozdravil zbrane goste 8 kratkim nagovorom, v katerem je najprej pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, gosp. divizijskega generala Nediča ter predstavnike oblastev, kulturnih in gospodarskih organizacij in korporacij.
Letošnja < Ljubljana v jeseni) nam kaže pestro sliko, ustvarjeno z mnogim trudom in požrtvovalnostjo sodelavcev. Največ hvale in priznanja pa gre matici slovenskega kmetijstva, ugledni cKmetijski družbi za Slovenijo*, ki letos slavi ldOletnico svojega plo-donosnega delovanja. V proslavo tega jubileja, ki je pravi narodni praznik, je na ve-lesejmskem prostoru uredila ponosno jubilejno kmetijsko razstavo.
Govor predsednika g, Sancina
Za njim je povzel besedo predsednik «Kmetijske družbe za Slovenijo« gosp. Ivo Sancin, ki je pozdravil navzoče in izvajal:
Kot točasni predsednik Kmetijske druž« be za Slovenijo, si štejem v posebno čast, da smem v imenu Kmetijske družbe in nje« nih 17.000 članov*kmetovalcev pozdraviti vas, odlični gostje, ki ste prihiteli od blizu in od daleč, da dostojno proslavimo 160' letnico naše najstarejše gospodarske orga* nizacije v Sloveniji, organizacije, ki si s pravico prilašča velik del zaslug za uspehe, ki jih ima danes slovenski narod na kul« turnem, političnem, posebno pa na gospo* darskem polju.
Govornik je predočil gostom hrstorijat Kmetijske družbe za Slovenijo kot eno naših najstarejših in najvažnejših gospodar* skih ustanov, potem je pa nadaljeval:
Iz ravno nanizanih podatkov ste. vele» cenjena gospoda, posneli, da deluje Kmetij« ska družba že 160 let v korist slovenskega kmetovalca, v korist slovenskega naroda in naše države.
Da se 160-letni jubilej primerno prosla* vi, je družba priredila kmetijsko razstavo v poučnem smislu, obenem pa tudi razsta« vo pridelkov, da pokaže, kako daleč je že napredovalo naše kmetijstvo.
Vljudno vabim vso navzočo gospodo, da si izvoli ogledati to razstavo in da spo« zna tako vsaj v mali meri delovanje Kme* tijske družbe. Izvolite upoštevati, da je bila Kmetijska družba pri prireditvi te raz« stave navezana skoraj samo nase. Kmetij* sko ministrstvo nam je obljubilo manjšo podporo, ki pa nam še do danes ni naka* zana. Oblastnemu odboru v Ljubljani in Mariboru pa najlepša hvala za nakazane in izplačane primerne podpore.
Vse to, kar boste videli, nam nudi lepa naša slovenska domovina. Slovenija je go* tovo najnaprednejši del tudi na polju kme* tijstva v pi.ši državi.
Z željo, da bi se vsa naša država po« vzpela čimprej do največje višine kmetij« stva in gospodarskega blagostanja pod modrim žezlom našega vzvišenega vladarja in sinu kmetskega rodu — kralja Aleksan« dra, vas poživljam, da vzkliknite z menoj:
»Živela naša domovina, živelo Nj. Vel. naš kralj Aleksander, živelo N. V. kraljica Mariia m hiša Karadjordievičev!
General Nedič je takoj po ogledu raz« stave odpotoval r avtomobilom na Bled, da poroča kralju o otvoritvi jesenske vele« sejmske razstave. S seboj je ponesel kra« sen šopek orhidej, ki ga bo izročil Nj. Vel kraljici kot dar in spomin na letošnjo vrt« narsko razstavo.
Opoldne je priredila Kmetijska družba v veliki dvorani Kazine svečan banket, katerega se je udeležilo veliko število predstav-
nikov oblastev, gospodarskih ln kulturnih
organizacij in korporacij Na tem banketu je bivši minister gosp. Anton Kristan med drugim ostro grajal dejstvo, da kmetijsko ministrstvo ni smatralo za potrebno udeležiti se tega pomembnega jubileja po svojem zastopniku.
Izprehod po razstavi
čeprav je letošnja jesenska razstava posvečena predvsem kmetijstvu, vendar je precej obsežen velesejmski del razstave, ki je nameščen v paviljonih <E>, «H» in <I». Tu sta zlasti obširni in zanimivi radio - razstava in razstava pohištva. Zanimanje Je tudi za avtomatične tehtnice, za stroj« za obdelovanje lesa, kosmetične. pločevinaste in bakrene izdelke, za pohištvo, klobuke, glasbene instrumente itd. Na koncu paviljona «B> je nameščpn velesejmski kino. ki bo predvajal razne poučne in zanimive filme kmetijskega značaja.
Kmetijska razstava
Za najširše sloje našega kmetijskega prebivalstva bo gotovo tvorila največjo privlačnost kmetijska razstava.
V paviljonu >K< je nameščen kmetijsko poučni oddelek, ki je obenem predstavnik dolgoletnega dela >Kmetijske družbe za Slovenijo«. Kmetijsko - strokovna razstava v tem paviljonu je tako obširna, da jo je težko podrobno opisati. Vse to si je treba oeledati na lastne oči in potem šele more človek razumeti, kaj vse je storila Kmetijska družba za naše kmetijstvo, vinogradništvo, živinorejo in ostale gospodarske panoge tekom 160-letnega plodovitega in pr»»zaslužnpga delovanja. Pred našimi očmi se vrste kot kinematografske slike razstavljeni predmeti posameznih institucij, razne tabele, statistike, slike, žita, spominske kolajne, odlikovanja, diplome, slovensko kmetijsko časooisje od l. 1S43 dalje, knjige, brošure, posode itd. Na tisoče in tisoče zanimivosti je v t°m sior ne preobsežnem paviljonu. V lepem redu, samo na tesno, si slede razstavljeni predmeti Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, Vrtnarske in sadjarske šole v Mariboru, gosorKtin^ko 5r 1-stvo, zadružništvo. Oblastna kmetijska šola v Št. Jurju ob Juž. žel., kulture Slovenije, vinarstvo, poljedelstvo, pridelki, hmeljarstvo, travništvo, živinoreja, melioracije, Živino-zdravstvo. kmetiIsko stavbništvo, gnoj in gnojenje, rnzkuževalna sredstva. Zastopani so še Botanični institut univerze v Liuoliani. Sem^nogojska po«ta'a v Beltincih. Oblastna podkovska šola. Državni veterinarsko bakteriološki zavod itd. Pri živinozHravstvu ie razstavila ljubljanska tvrdka g Besednik in drug razne instrumente in pripomočke, ki jih uporabljamo pri prvi pomoči ponesrečenim živalim.
V paviljonu <F> so razstavljeni najrazličnejši poljedelski in gospodarski stroji. Sredi paviljona so na eni strani razstavljena vsakovrstna semena, nasproti pa učinkovita umetna gnojila. Tudi v tem paviljonu je razstavo skoro v vsem obsegu priredila «Kmetijska družba za Slovenijo).
Tzredno zanimiv je tudi pavilion <G>. Levi dpi pri vhodu je posvečen kmetijski industriji. Na steni sta naslikana dva mlina, in sippr navadni kmečki mlin s stopami in pa velik industrijski mlin. Posamenzni deli mlinov so zvezani potom raznobarvnih trakov s papirnatimi krožniki, kier ee vidijo posamezni izdelki v poedinih etapah produkcije. Na desni strani je razstava domače hišne obrti s starinskimi statvami, malo dalie oa so razstavljeni lončeni izdelki, ki so zelo okusni in lični.
Izredno zanimivi so razstavljeni izdelki in spisi JI. razreda osnovne šole v Podbrez-ja.h na Goreniskem. Koliko rnore vplivati dober in praktičen učitelj na kmečke otroke, ram nazorno kaže ta del razstave. Na mizah so razstavljena zanimiva deška ročna dela. med njimi Valuharieva past, ki bo le malokomu znana. Praktično je tudi podano oskrbovanje različnega domačega sadnega drevja. Tu se vidi nekai ducatov pravilnih in nepravilnih oepičev in pa nenavadni napajalnik za perutnino, ki je še zelo malo znan v naših kraiih. N»kaj korakov dalje vidimo krasno sveže sadje, ki ga nremorejo naši vrtovi in sadovniaki. V bližini so razstavljeni v vseh oblikah razni pripomočki za uspešno sadjarstvo od škropilnic do izpopolnjenih priprav za obiranje žlahtnega sadja. Vrtnarski oddelek je skorai do vrha založen z izrednimi eksemolarji poliskih in vrtnih sadežpv. Prav tako je zapeljiv čebelarski oddelek, kjer so razstavljeni moderni panji ter druge čebelarske priprave. Razstavljene so tudi razne vrste medu, kateremu cena se giblje med 18 in 30 Din za kg. Poleg čebelarskega so namestili mlekarski oddelek, kjer vidimo najmodernejše stroje in posode pa predeljevanie mleka in ogromne hlebe sira. Na koncu paviljona pa je nameščena vinska razstava, katere se je udeležilo 12 podietnih vinogradnikov in vinskih tvrdk iz zelene Štajerske, iz Dolenjske pa 10.
Vrtnarstvo in naša lavna
Kakor lani je tudi letos v paviljonu 'J» nameščena krasna vrtnarska razstava, kier so ljubljanski in trgovski vrtnarji razstavili kar cel gozd najrazličnejših in najpestrejših domačih in eksotičnih cvetlic. Tretjino pa viljona J» pa je letos okupiralo novoustanovljeno društvo Zoo, kjer vidimo v akvarijih domala vse vrste naših domačih rib v enakem ^evilnpm akvariju pa najrazlič nejše eksotične ribe. Dalje je razstavljeni'-10 ptic uje<i, 80 vrst manjših ptičev, krasn' eksemplarji kač. kuščarjev, zelencev. Za to razstavo se -občinstvo izredno zanima, zlast' pa postaja pred kletko, kjer je videti žive ga divjega kozla.
Higijenska razstava Je ostala v svojem sla rem paviljonu «L», toda Je popolnoma pre urejena ter obsega tudi kmetijsko higijenc Na zabavnem delu sejmišča je prirejen ma' prater z vrtiljaki, toboganom, streliščen skupino Japoncev, Kitajcev itd. Da tvori t mali prater privlačnost zase, ne bo treb po6ebej povdarjati.
Pšenica bodočnosti na velesejmu
Epohalni izsledki slovenskega učenjaka za poljedelstvo
Najzanimivejši in najpomembnejši objekt na velesejmski jesenski razstavi so gotovo križanci ali bastardi raznih žit, ki jih je v semenogojskem oddelku razstavil Botanični institut na5e univerze odnosno vodja instituta univ. prof. dr. Fran Jesenko.
Zanimivi so ti križanci, ker še niso bili nikdar in nikjer razstavljeni širšemu občinstvu, ki se bo šele sedaj lahko preverilo, da se je slovenskemu znanstveniku posrečilo vsekati vrata v neprestopni in nepremagljivi zid zakonov in pravil ter za temi večnimi zidovi odkriti tajnost nature, ki jo dosedaj še ni nikomur izdala, sama je pa od početka snovala in ustvarjala po njenih pravilih nove oblike in nova bilja, plemena in rodove tako v rastlinstvu kakor v živalstvu. In zato so ti križanci epohalnega pomena razen za znanost tudi za vse človeštvo. Poglejte! Na levi mala mati — pšenica, na desni mali oče — rž, v sredini pa velikanski potomec! Dva metra visoka pšenica s skoro ped dolgimi klasovi s po 90 zrni, zgodaj irela in brei najmanjše nevarnosti, da bi kdaj pozebla! Zadovoljna je z isto zemljo, isto hrano in isto postrežbo, kakor njena mati. Razmnožen je kruh kakor pri pridigi na gori.
Da, ali bastard je bastard in ti niso plodni ter morajo ostati brez potomstva. To je oni tisoč in tisočletni zid, ki ga še ni nikdo preplezal niti predrl. Zakon narave je tak, aksijom!
Saj smo se tako učili v šoli in zato vemo, da kobila rodi mulo, če jo oplodi osel in oslica vrže mezga po žrebcu — ali mule in mezgi so neplodni — jalovi, kakor vsi križanci različnih rodov.
Genij Človeškega uma je pa šinil skozi zid in podrl še nikdar omajani zakon narave, stri aksijom. Na velesejmu vidimo na skromni tabli že klasove 2., B. in 4. generacije! In tudi v živalstvu je že dosežen uspeh pri bastardu cebre in konja vsaj v toliko, da je tudi v zoologiji že ovržen aksijom, čeprav šele v enem slučaju, ker so pač poskusi silno dragi. Pomislite, da so v našem primeru objekti zrna žit, kuruze in druga semena, ki omogočujejo na stotiso-če križanj brez večjih stroškov, a kako naj tako množino dosežemo v živalstvu? Uspehu mora torej pomagati pri živalstvu le srečen slučaj.
Ogromno število križanj Je namreč potrebno. da dobimo plodnega križanca Seveda to ni vedno enako, vendar naš srečni profesor računa, da mora oprašiti z rženim prahom 500 pšeničnih cvetov, da dobi enega bastarda. Ti bastardi so pa strašno konservativni in se silno trmasto drže zakona neplodnosti, poženo sicer, ali po ogromni večini ostanejo — neplodni: na sto klasovih je mogoče eno plodno zrno ali pa tudi na tisoč klasovih ni niti enega — v 20 letih,
kar dela prof. Jesenko poizkuse, je bil pa zopet en sam klas tak mecen, da je dal kar 12 novih bastardov. Trnjeva je pot izumiteljev in le nadčloveška energija genija doseže cilj na visokem vrhu.
Popis te strme poti je predolg za <Jutro>, zato ga objavimo v naši tedenski reviji cZivljenje in svet> s slikami, ki so prepo-trebne za razumevanje čudovitega snovanja skritih zakonov prirode.
Še nikdar se ni pokazala stoletna vzajemnost slovenske univerze in Kmetijske družbe v tako jarki luči, kakor jo obseva na tej razstavi. 2e v Valvasorjevih časih so domači znanstveniki v Academiji operosorum razmišljali o nujni ustanovitvi poljedelske družbe. Akademija je sicer prenehala delovati, a njen duh je ostal in iz njega se je pred 160 leti rodila Kmetijska družba. Ta je zopet ustanovila nekako akademijo in našo prvo višjo šolo za znanost in koristne umetnosti ter je genijalnemu eksjezuitu Gruberju v ta namen dala sredstva, da je za tako šolo sezidal palačo, ki so jo imenovali <zvezdarna» in je danes v nji Direkcija pošt in tel. Tudi pozneje in ob času Bleivveisa sta univerza in Kmetijska družba nerazdružljiva. V dolgotrajnem boju za f-lo-vensko vseučilišče so med najvztrajnejšimi in najbolj požrtvovalnimi borci zopet člaui družbe. Članska diploma družbe na steni je diploma narodnega in naprednega gospodarja. Edino sodelovanje znanstvenika in kmeta dela čudeže, ki bodo narodu postoterili vsakdanji kruh. V tej veri lahko zre z zaupanjem v bodočnost ves narod — umni kmetovalec. _
Tvrdka Meinl & Herold
tovarna glasbil s svojo podružnico v Mariboru ima na jesenski razstavi velesejma v paviljonu «E» bogato založen oddelek. Tovarna je največja te vrste v Nemčiji ter proda letno 100.000 glasbil. Obstoja že 35 let. Pred enim letom je ustanovila podružnico s tovarniško zalogo v Mariboru. V tem kratkem času si je pridobila tvrdka s svojimi iz-bornimi glasbili veliko zaupanje in se je tudi v naši državi povzpela glede obsežnosti na prvo mesto. V paviljonu ima razstavljenih preko 200 najrazno-vrstnejših glasbil, kakor ročne harmonike. stabilne in potne gramofone, violine, gitare, citre. pločevinasta in druga pihala, iazz-instrumente. tamburice, rogove in se mnogo drugih. Svoje proizvode razpečava tvrdka po izredno nizkih cenah ter ne zaostaja v kakovosti napram konkurenčnim izdelkom.
Gospodarsfv
Položaj na lesnem trgu.
Tendenca na slovenskem k snem trsu je še vedno čvrsta kakor poprej. Taka bo ostala tud. v bližnja bodočnosti, ker ni predvideti noben«; možnosti, da bi cene pričele padati. Romunija ne bo nikakor popustila; samo o sebi umevno ji bo tudi Bosna sekundirala, in to kljub inozemskemu pritisku za znižanje cen, kar pa je v sedanjem položaju skoro nemogoče. Računa se, da bo konjunktura vedno usodnejša, zato bodo posledice strašnega pomanjkanja vagonov za slovensko lesno gospodarstvo tem težje. Ljubljanska železniška direkcija je, kolikor nam je znano, v stanu kriti največ do 15% skupne va-gocii.ske potrebe. Nervoznost med lesnimi produ-cercti in trgovci je vedno večja. Za izvoz aJi prevoz lesa se potrebujejo skoro izključno odprti vagoni, ki pa po izjavi raznih merodajnih iaktorjev romajo že v kraje, kjer proizvajajo sladkorno peso. Za prevoz pese se bodo v kratkem obsorbirali skoro vsi vagoni, ki bi bili uporabni za prevoz lesa. To bo trajalo do konca oktobra, nakar se imamo šele nadejata deloma botjSLh perspektiv za izvoz lesa.
Zaradi vedno boljše konjunkture Je neobhodno potrebno, da na kak način damo na Si produkciji m trgovini možnost, da izkoristi ta ugodni moment. V obojestranskem interesu bi bilo, če bi italijanski uvozniki propagirali pri svojih železniških direkcijah, zlasti v Trstu, da bi Italija posodila ljubljanski direkciji primerno število vagonov za prevoz onega lesa, ki je namenjen za izvoz v Italijo. Glede na predstoječo zimsko sezijo velja to v posebni meri za izvoz drv.
Kar se tiče trga samega, je treba poudariti, da je stopilo v ospredje veliko povpraševanje po pragovih, in sicer za Nemčijo, Nizozemsko « Italijo Ne gre ta samo za hrastove, temveč tudi za bukove pragove, glede katerih Je Slovenija najbolj mteresirana. Da-lje Je treba navesti veliko zanimanje za drva, katerim se cena dviga, čimbolj se približujemo zimskemu času. Po poročilih od strani produceutov nimamo letos na razpolago tako velikih množin drv, kar je pripisovati dejstvu, da se je lani izdelovalo te prav malo bukovih pragov. Računati je, da bo cena drvam dalje precej čvrsta.
Rezano blago je v sialnem povpraševanju, hi to ne samo za domačo porabo in za Italijo, temveč tudi za izvoz v druge države, zato je računati, da bo tudii tendenca za to blago ostala trdna. Grčija se zanima predvsem za remeljne ter drobne trame, ki se zahtevajo v velikih množinah. Končno je treba 5e omeniti, da obstoja nevarnost, da bodo naši obrati ostali skoro hc okroglega lesa, kar povzroča nevarnost za rada! j no obratovanje. Pri zadnji licitaciji državnih gozdov na Gorenjskem so bile dosežene tako visok« cene, da skoro ne prihajajo več v sklad z ofcstoječimi cenami rezanega lesa.
= Tretji tekstilna tvornica ▼ Kranju pričela obratovati. Pred kratkim je bila v Kranju stavljena v obrat tretja tekstilna ♦vornica, ki jo je pomladi pričela graditi tvrdka <Tekstilindus» d. d. Tvornica je naj-moderneje opremljena ter izdeluje bombažne tkanine. Dcsedaj je postavljenih okrog 200 strojev, od katerih je večina že v obratu.
= Ustanovitev filmske tvornice v Jugoslaviji. Včeraj je prispel v Beograd znani režiser berlinskega filmskega društva «Ufa» josp. Pavel Martin, da dovrši že pričete pri-nrave za ustanovitev filmske tvornice v naši Iržavi. Novinarjem je izjavil, da so vse priprave v tej akciji že končane in je treba ončati samo še nekatere tehnične stvari. \kcija — je izjavil g. Martin — ima lepo »odočnost tudi zaradi tesa. ker je Jugosla-'ja bogata na prirodnih lepotah, ki so ne-adkriljive vrednosti. Tudi naša zgodovina e ni obdelana in nudi filmski umetnosti iroko polje. Gosp. Martin je že konferiral i ministrom za vojsko in mornarico ter z
ministrom za trgovino in industrijo, ki sta obljubila vso moralno pomoč temu podjetju. Potrebni kapital ima podjetje samo na rr.z-polago. Na čelu okcije je znani filmski igralec Vladimir Gajdarov s svojo soprogo. Z delom se bo pričelo že letošnio jesen. Prvi veliki film bo izdelan v enem letu. Gajdarov pride prihodnji teden v Jugoslavijo in bo predaval v nekaterih večjih mestih o filmski umetnosti.
Položaj na naših borzah
Slab devizni promet na ljubljanski borzi.
Valovanje tečaja Vojne škode.
LJubljana, I. septembra.
Tudi pretekli teden Se bil devizni promet na ljubljanski borzi zelo slab. Znašal je le 12.87 milijona Din napram 14.39, 17.24. 21.S3 in 16.09 v zadnjih 4 tednih. Vzrok nazadovanju leži zopet v tem, da se ie mmo-go kupnih nalogov izvršilo preko zagrebške borze. Tečaji deviz so se le malenkostno spreminjali, ed;no deviza na Trst se je zadnje dni nekoliko okrepila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voijna Skoda v početku tedna popustila na 433—436, sredi tedna se je okrepila na 436, potem pa je popustila na 430—431. Investicijsko se k ves teden pri čvrsti tendenci zaključevalo po 88 in 87.75, agrarne obveznice pa so se koncem tedna trgovale po 55. Med bančnimi vrednotami je Prašte-diona popustila na 925, tečaji ostalih bančnih papirjev pa so ostati v glavnem nespremenjeni. Večje zaniman-ie je za Srpsfco banko. Med industrijskimi vrednotami je bilo v skladu s tendenco na inozemskih borzah večje povpraševanje ipo Dravi, ki se je trgovala po 455—465 ter po Šečerana, ki je koncem tedna dosegla tečaj 500 do 520. V Trboveljski ni bilo večjega prometa, le koncem tedna je bil zabeležen zaključek po 480, Vevče pa so se trgovale nespremenjeno po 105.
Curib. Beosrrad 9.13. B-rlin 123.725, New-york 519.25, London 25.2''. Pariz 20.275. Milan 27.195. Praga 15.39, Budimpešta 90.535, Bukarešta 3.165. Sofija 8.75, Varšava 5820,
Blagovna tržišča
Položaj na hmeljskih tržiščih. V Savinja ski dolini se kupčija glede na deistvo, da se v Češkoslovaški še ni pričelo pravo trgovanje z novim hmeljem, razmeroma živahno razvija. Opaža se kakor lani večje ponujanje izvensavinjskega hmelja, kar gotovo škoduje normalnemu razvoju hm^lj-ske kupčiie. Dobro blago se plačuje v Žalcu po 32—36 Din vendar je bilo v petek r»o obnašanju inozemskih nakupovalcev soditi, da ima cena naraščajočo tendenco. Tudi pri savinjskih hmeljarjih se utrjuje upanje na morebitno zbol fšanje ooložaja Na niim-berškem hmeljskem tržišču se promet razvija mirno pri nespremenjenih cenah. Povpraševanje je za zeleno kakovostno blaao, dočim je za slabše blaeo malo zaniman«. Za 50 kg notira: gorski hmelj lflO—1^5 mark, tržni hmelj 120—150 mark, haller-tauski prvovrstni 230—250 mark, sr«dnjl 190—220 mark in tetnauški 240—250 mark. Kakor poroča <Frankfurter Zeitung, fei Niirnberga, računajo prod učen ti v haller-tauskem okolišu s ceno letošnjega hmelja od 900 mark za 50 kg in nočejo prodajati svojega blaga po cenah, ki jih nudijo trgovci in ki se gibljejo med 200 in 240 mark.
Hmeljfsko tržišče v Savinjski dolini. Celje, 1. septembra. (Poročilo sekcije hmeljskih trgovcev pri Gremiju trgovcev v Celju.) Tendenca zelo mirna. Povpraševanje je samo no prvovrstnem hmplju. Cena za izhrano kakovost v okoliših Vransko in Št. Peter 35 Din, prvovrstni hmelj v okoliših Vransko, Polzela in Št. Peter po 28 — 32 Din. Nakupovalcev je mnogo, kupčija pa je razmeroma ia mala.
Senzacionalne kolesarske dirke
danes na športnem prostoru S. K. ILIRIJE pri gor. kolodvoru, ki jih priredi kolesarsko društvo „SAVA\--Pokorite se vojakom-rediteljem.
Domače vesti
Neverjetna moč
Je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za Izkuha-vanje pa Je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
Cenjene naročnike prosimo, da obnove naročnino za september že prve dni. V ta namen smo včeraj priložili položnice. Zaostanke blagovolite poravnati z redno naročnino. — Pri selitvah ne pozabite pravočasno javiti spremembe naslova.
Upravništvo »JUTRA«.
*	Z ljubljanske univerze. Redni profesor filozofske fakultete na ljubljanski univerzi dr. Marijan Salopek je imenovan za rednega profesorja na zagrebški univerzi.
*	Sprejem v našo državljansko zvezo. V našu državljansko zvezo so sprejeti: pater Placidus, duhovnik v Limbušu; Marija Hofman, zasebnica v Mariboru, ter Franc Kramar, posestnik v Novi vasi.
*	Kmečki praznik na Bledu. Vsa Gorenjska f-e pripravlja na letošnji kmečki praznih, ki ?e bo vršil na obsežnem travniku v Zaki. Zlasti vlada veliko zanimanje za konjsko dirko, ki se že par let ni vršila. Priglašeni so tudi mnogi konjerejci z Dolenjske. Dirka se bo vršila v naslednjih skupinah: 1. fiakerji, 2. zapravljivčki, 3. kmečki vozovi, 4. dirkalni vozovi, 5. Jahači. Kdor še nI prijavljen, naj se javi na naslov: Dr. Janežič, Bled. Sprevod narodnih noš bo letošnje leto presegel vse dosedanje. Iz vseh bližnjih krajev je priglašeno že nad 20 skupin. Razpisane so lepe nagrade: za dirkače 5000 Din, za najlepše narodne T^oše 1000 Din, za najlepše skupine 2000 Din. Agitirajte za čim večjo udeležijo, da bo manifestacija kmečke zavesti tem sijajnejša!
*	V beležki o uspehih orožnlške šole v Ljubljani, priobčeni v »Jutru« 31. avgusta, Je pomotoaia izostalo ime orožnika Jakoba B u d j e z Bleda, ki ie tečaj istotako ab-solviral z odličnim uspehom in je deseti po klasifikaciji.
*	Petdeset let narednik. Najstarejši pod-©ficir naše vojske je brez dvoma »čika« VelimiT V;šič, pehotni narednik, sedaj na shižbi v dvoru. V vojake so ga vzeli leta 1871. Dne 1. septembra 1878 je bil imenovan za narednika in je torej odslužil v tem činu celih petdeset let. Boril se je v vseh vojnah, ki jih je vodila Srbija, in bil odlikovan z redom Belega orla.
*	Naši kmetje ua naučnem potovanju. Iz cfkolice Karlovca se poda danes nad petdeset seljakov ped vodstvom kmetijskih strokovnjakov na Češko in Moravsko ter v Avstrijo na gospodarsko naučno potovanje, ki bo trajalo mesec dni. Potne stroške nosijo večinoma izletniki sami.
*	Smrtna kosa. V Spodnji Hrušlci pri Ljubljani je preminula gdč. Josipi na Kor-barjeva. Pogreb priljubljene pokojnice bo danes 2. t. m. ob 17. na pokopališče k Bo-iiefliu grobu v Št spanji vasi. — Po daljšem mučnem trpljenju je umrla včeraj v javni bolnici v Ljubljani soproga železniškega poduradnika ga. Štefanija Zurova, rojena Škofova. Pogreb priljubljene pokojnice bo i. t m. ob 13. na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnicama blag spomin, žalujočim mila sožalje!
*	Dolenjskim esperantistom! Da se ««-tnarijo dolenjski kraji (Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Višnja gora, Trebnje, Mokre nog, Metlika, Črnomelj, Kostanjevica itd.) i velikim pok;etom mednarodnega jezika esperanto, vabi novomeški Esperantski klub vse resne somišljenike Sirom Dolenjske, ki bi hoteli v svojem kraju delovati r smislu plemenite ideje o svetovnem bratstvu narodov, naj pošljejo svoj naslov na: Esperantfki klub, Novo mesto.
*	Za bedno vdovo našega somišljenika, ki je brez sredstev, a ima dva otroka, ki possčata šolo, sta na naš apel darovala g. fi. 15 Din bi g. A. O. 15 Din. Prosimo vnovič naše somišljenike, naj se s prispevki spominjajo uboge vdove in njene dece.
N08AV1CE irapite
v Tovarniški salogi noga vi« in pletenin LJubljana. Miklošičevi cesta št 14 naproti J>eMa Union.	176-8
*	Za naše turiste, ki hočejo na KanzeL
Urediiiš:vo je dobilo to-le službeno obvestilo iz Celovca: Koroška deželna vlada Je naročila obmejnemu kontrolnemu uradu v Podroščici (Rosenbachu), naj izdaja turistom iz Jugoslavije za poset gore Kanzel z žično železnico navadne prefridnice (Passlerscheine). Ta ukrep koroške deželne vlade bodo naši turisti gotovo z zadoščenjem pozdravili.
*	Samo še štiri dni so naprodaj srečke loterije Jugoslov. Matice, katere žrebanje se vTŠi v soboto 8. t. m. Vseh dobitkov je 600, med slavnimi eno motorno kolo 3 IIP in dvajset navadnih koles francoske znamke >Tour de France* in >Luxus«. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah .Tneslovenske Matice v Sloveniji in po raznih ljubljanskih traiikah. Naročajo se tu li pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šebabur-gova ulica 7*11.
*	Za brate onkraj meje. Be*a Liub-Hana je prcstolica Slovencev. Tudi oči naših zasužnjenih bratov so obrnjene k beli Ljubljani v upanju in veri, da jim od tu pride tolažilna beseda in ljubeča pomoč. Meščani! 8. septembra dokažimo našim nesrečnim bratom onstran meje. da *o naša srca še vedno z njimi: podprimo Jugoslo-rensko Matico!
*	4300 slovenskih otrok poitalijanoute v svojih otroških vntib samo zlo^asna Leqn Nazionalec. Frfaržno enako število naše de ce ima v svojih krempljih društ?o »Italiu Redenta«. Tisoče šolskih otrok pa vzgaja v sovraštvu do lsstrega rodu in jezika faši-stovska organizacija »Ballilac in »Piccole
ILtalianec Ali naj mi molče opazujemo, kako se nam od ti jt je naša najmlajša generacija v Primorj-t? »Dinarski dan« Jugoslovanske Matice 8. septembra naj bo naš tihi, a izdaten protest proti ropanju naše dece.
•	Na5 parobrod »Sv. Vlaho« jdpi&«il ▼ Južno Ameriko. V petek »c iz i:be.iisktga pristat'išča odplovil cdyn največju pifko-oceanskih parnikov dubrovnišks plovitbe »Sv. Vlaho«. Vkrcal je 11.000 kubičnih metrov lesa za Rosario de Santa Fe v Argentini. Lesna trgovina z Argentino se živahno razvija.
*	Redek primer. Gostilničarju Jakobu Kirchmajerju v Podkorenu pri Kranjski gori je vrgla psica nemške volčje pasme 11 lepih mladičev, kar je zelo redek primer.
•	»Književnik, zap< jnjen. Drž. pravd-n'Štvo v Zagrebu le dalo zaplenili najnovejšo številko hrvatskega književnega mesečnika »Književnika« zaraii članka »Dv;;e male političke uspomene« iz peresa predsednika Društva hrvatskih književnikov g. Ljube Babiča - Gja.skega. O zaplembi bo s )dišče izreklo zadnjo b-Jseda.
*	Preiskava o požaru v Hrvatskem selja-čkem domu se nadaljuje. Sodni svetnik dr. Vidali še zaslišuje priče, sodni ekspeTti Pa obsežno sestavljajo svoja mišljenja, ki jih bodo jutri izročili sodišču. Vendar je. kakor vse kaže, prei^cova'no obiasrvo žf prišlo do pozitivnega rezultata In se bo v najkrajšem času izvrši'a aretacija povzro čitelja požara. Dali je ta oseba povzročila pi;žar namenoma ali pa morda nenote, še točno ni znano, ker koT.oetent.ia rbUstva drže rezultat preiskava v največji diskre-ciji.
Zacherin
edino nspešno sredstvo zoper bolhe, stenice, ščurke, mole itd. — Zahtevajte ga le i znamko »Zacherlin«. — Dobiva se povsod
9836
*	Bivši komandant vojnega okrožja v Skoplju pred sodiščem. Pred vojnim sodiščem za oficirje se je predvčerajšnjim vršila obravnava proti upokojenemu polkovniku Milanu Miljkoviču, bivšemu komandantu vojnega okrožja v Skoplju. Miljkovič je bil obtožen, da je v letih 1925 in 1926 nekaterim vojakom obvezancem svoje komande dovolil, da odidejo iz kadra te pošljejo namestnike, ki bodo odslužili kadrski rok — to pa seveda proti dobri nagradi. Obtoženec se je zagovarjal, da tega ni dovolil iz koristoljubia. marveč v interesu službe. Polkovnik Miljkovič je bil obsojen na šest mesecev zapora.
*	Zveza državnih nameščencev za Slovenijo ima svojo pisarno v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, I. (desno). Informacije se dobe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 5. do 6. ure popoldne, sicer uradne ure za interno poslovanje razen sobt, nedelj in praznikov dnevno od 5. do 7. ure popoldne _ Tajništvo.	1560
*	Vsak po 50® Din nagrade Izplačava takoj dotičnemu, ki nama izsledi najinega sina Ignacija Zalokaria, starega 12 let, pogrešanega od 21. junija t. 1., oziroma Srečka Omana, pogrešanega od 15 avgusta t. 1. — Ignac Zalokar, Smoletova ulica 8, in Mihael Oman, Frankopanova ulica 28. v Mariboru.
ITO — zobna pasta najboljša!
Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin in šolskih knjig
M. T1ČAR, Ljubljana
*	Zmaga Mercedesa v Franciji. V La
Baule (Bretange) je sijajno zmagal pl. Wentzel na Mercedesu v razredu športnih vozov Dosegel je 176 km povprečno na uro. Wentzel se je vozil kakor vedno s pnevmatikami Continental.	1562
*	Večerni trgovski tečaj v Mariboru. Na željo reflektantov, se bo vršil pri zadostni udeležbi na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat, Maribor tudi večerni trgovski tečaj, v katerem se bo poučevalo: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovinsko in menično pravo, trgovinska korespondenca, stenografija, strojepisje itd Interesenti naj se čimprej javijo v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica št. 7. telefon 100.	1495
*	Živčno in duševno utrujenim povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po preizkušnjah znamenitih špecijalistov za živčevje je uporaba grenčice *Fr?.nz-Joscf< neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, dregerijah in špecerijskih trgovinah
*	Rešitev za gospodinjo Je Radlon. Pranje perila Ji ne vzorne preveč časa ta Ima torej priliko, da se briga za ostala hišna dela. Z Radionom se nudi vsakomur sredstvo za pranie. s katerim se pere brez vsakega truda in s katerim se perilo ne poškoduje.
*	Obleke kemično čisti, barra, pl Istra ta lika tovarna Jos. Reich.
*	Dzački kalendar 1928-29. bogato opremljen, lepe vsebine, razpisuje veliko nagradno tekmovanje v vrednosti nad 50.000 Din.
186
*	Tkanina »ETERNU1VU, glavna zaloga za
Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura.
Specialist za ženske bolezni in porod*
Bistvo
Med Univ. dr Leo Šavnik
zopet redno ordinira od 11. do ^ 1. ure in od H 2. do ^ 4. ure popoldne.
Iz Ljubljane
h— Sati jubilej dela praznuje danes strojni stavec g. Leopold Wersak. Pred 50 leti je vstopil kot vajenec v tiskamo Klein-mayer & Bamberg v Ljubljani. Služboval je nato v Gorici, Trstu in na Reki, nato pa se Je vrnil v Ljubljano, kjer je že 40 let uslužben v Katoliški tiskarni. Bil je 25 let predsednik Tiskarskega društva. Pevsko društvo »Grafika« je jubilanta snočl počastila s krasnim petjem, danes pa mu prire-de tovariši častni večer.
u— Najbolj izbrane In najlepše knjige se izposojajo v Šentjakobski knjižnici v Ljjb-liani, Stari trg 11, zato izkazuje ta knjižnica, ki edina izdaja pri nas točne mesečne izkaze, največji promet in je izposodila avgusta 1928 na 2857 strank 10.671 knjig Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. pop. do pol. 8. zvečer In izposoja slovenske srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig — dobi se tudi posebej slovenski ter nemško-ro-nianski del. Kupi imenik, 3a si napišeš številke knjig doma!
NOGAVICE
v najsolidnejši izbiri po konkurenčni ceni priporoča	jo 93
I. URBANCIC, MIKLOŠIČEVA 20.
u— Revija narodnih noš se v primeru deževnega vremena ne bo vršila danes, temveč v soboto, na praznik 8. t. m.
u— Vpisovanje na gremijalni trgov, šoli v LJubljani bo v I. razred v ponedeljek dne 3. septembra in torek dne 4. septembra, vsakokrat od 8. do 12. in od 2. do 18. ure popoldne v pisarni gremija trgovcev, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. V II. in III. razred se bo vpisovalo dne 5. septembra ti. od 14. do 17. ure popoldne v šoli na Ledini, pritličje, levo. Oni, ki morajo biti še izprašani v posameznih predmetih, naj se zanesljivo zglasijo v ponedeljek, dne 3. septembra ob 2. uri popoldne pri vodstvu gremijalne šole. Redni pouk se prične v ponedeljek dne 10. septembra t. I. ob 2. uri popoldne. — Šolski odbor Gremija trgovcev.
u— Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi za obrtnike tečaj za knjigovodstvo v Ljubljani pod vodstvom g. prof. P. Modica. Tečaj se bo pričel 10. sept. Interesenti naj zato akoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada v Ljubljani, Krekov trg št. 10-1.
u— Manjšinska šola r Ljubljani. Vpisovanje v manjšinsko (nemško) osnovno šolo (s poukom v nemščini, slovenščini in srbohrvaščini) se bo vršilo v dneh 3. ta 4. septembra od 8. do 12. ure na Cojzovi cesti št. 5, I. nadstropje, desno.
u— Zveza slovenskih vojakov Lfcd>l)ana-Moste bo vprizorila v soboto ln nedeljo 8. in 9. septembra t. 1. Matičičevo bojno igro »Kalvariia« na letnem igrišču Mladinskega doma na Kodeljevem, vsakokrat z začetkom ob 8. url zvečer. Vse nadaljne podrobnosti o prireditvi bodo sledile. — Odbor.
. . v,... . . .	
	Danes! Velesenzacija! Danes!
	Največji akrobat vseh časov jpl
	Luciano Albertini
	Izvaja višek svojih vratolomnostl |SI
	v velefilmu |f|f Drnnart cm rti 1
	rrepao sfurii i Z a}im v slavni vlogi j|p
	Lya de Putti |j
	Velenapeto od začetka do konca! ||h
	Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri.
	NAJNIŽJE LJUDSKE CENE!
—	KINO IDEAL. H
.- .v *."> c j • -'..i*- . . * 'Y.- '	
	
u— Velika veselica, združena z vinsko trgatvijo, bo danes 2. t. m. v velikem salonu »Pri Jeneju« na Sv. Petra cesti. Mnogovrsten zabavni spored, godba, ples itd. Izb urna jedila in pijača. Začetek ob 5. popoldne. Ves dohodek te prireditve je namenjen dobrodelnim svrham. Tedaj na svidenje!
u— V nedeljo 2. t. m. opoldne fa zvečer koncert godbenega društva »Vrhnika« na vrtu restavracije »Hotel Union«. Ob slabem vremenu v veliki dvorani. 1557 u— Ob začetku šolskega leta priporoča tv. Iv. Bonač, šelenburgova ulica 5, svojo največjo zalogo vseh šolskih in risalnih potrebščin. Pri primernem nakupu dobe učenci praktična darila.	1559 u— Hranilni In posojilni konzorcij Javnih nameščencev In vpokojencev v LJubljani se preseli s 1. septembrom 1928 h Gregorčičeve (prej Hilšerjeve) ulice št. 7 v nove 'okale, Aleksandrova cesta 5-1. levo. Glej današnji oglas. 1510 n— »Sočani« Dne 16. t. m. poletimo v Maribor, da se med nami poživi spet bratstvo, ki nas je družilo tam doli. Vojna vihra in fašize>m sta prinesla gorje v našo deželo. Razkropila sta nas na vse vetrove. Ima nas Francija, Avstrija, Nemčija in nI je menda države v Evropi, kjer bi ne bil naš človek. Tudi daljna Amerika je postala marsikateremu dom. Večina se je udomila v naši Jugoslaviji, v svobodni Sloveniji. Mnogo nas ie tu raztresenih od Rakeka do Št. Ilja. Vse nas tarejo ene ln iste težave, vse nas druži ljubezen do rodne grude, tlačene od
Diplomirani modni atelje sa gospode
Andrej Mir
LJUBLJANA, V REBRI STBV. 11 Telefon itev. 8261.
10078
♦♦♦♦MMMM»MMHMM>MMMMMMMM»fl
II Na Vrhniki !
7
8. septembra 1
X
II prireditev godbe |
tujca. NI bilo še prilike, da bi se v skupnem zborovanju porazgovorili o naših brigah in skrbeh. Ta dan se tudi spomnimo onih naših, katerih kosti leže po raznih evropskih frontah, in onih, ki so preminuli v avstrijskih begunskih taboriščih. Pozabili ne bomo tudi one mučenike, ki so v Radgoni položili življenje na oltar domovine Jugoslavije. Prijave za izlet se sprejemajo do 10. septembra pri Jos. Ivančiču, Dunajska c. 7.
u— Velike motorne dirke in gimkhana igre (novost za Ljubljano), katere priredi Motoklub »Ljubljana« na Mali Šmaren, bodo za občinstvo zelo privlačne. Dočim bodo motorne dirke, pri katerih bodo drveli dirkači z veliko brzino po dirkališču, zelo napete, bodo gimkhana igre, pri katerih pokaže vozač svojo spretnost in rutinira-nost na motornem kolesu, nudile občinstvu veliko zabave in smeha.
u— Gozdovniki! Jutri, v ponedeljek, se bo vršil rodov zbor v Akad. kolegiju. Dnevni red: vigilije za umrlim Omanom, lovski plen z Možaklje in novi prapori. — Pridite popolnoma vsi in točno ob 6. zvečer! — Črni Mustang.
u— Dr. Viktor Breskvar zopet redno ordinira.	1558 u— Na naslov cestne železnice. Upravni svet mestne cestne železnice tem potom prosimo v imenu radio-amaterjev, da po-spp*i, da se izvrši sklep upravnega sveta, da se odstranijo motnje, katere povzroča ljubljanska cestna železnica.
u— Uslužbenec neke tvrdke Je izgubil modro kuverto, v kateri se nahajajo važni dokumenti. Najditelj se prosi, da izroči kuverto na policiji. Izgubila se Je kuverta od Bleiweisove ceste do Mestnega loga.
n— Izgubljen zastor. V ponedeljek zvečer se Je izgubil vezen in nov zastor za okno. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v Ulici na Grad 7a.
n— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina ure, 1 tatvina perila,
2	telesni poškodbi, 1 prestopek ogražamja osebne varnosti zaradi nagle vožnje, 1 poškodba okna, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja,
3	prestopki prekoračenja po'!iciiske ure.
Zobozdravnik
dr. Jos. Tavčar
se s 1. septembrom preseli in ordinira
Gledališka ulica 4, pritličje
(nasproti opernega gledaliSča)
iocioa ZOBOZDRAVNIK
dr. MiRKO KAMBIČ
zopet redno ordinira.
Dr. IVAN PINTAR
strokovni zdravnik n lenske bolezni in porodništvo,
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, II.
ktoi	Telefon 8150
j zopet redno ordinira.

Prodaja
nekoliko fcočBP orodnih strojev in predmetov za ureditev tvornic i. t. d.
ki so bi« Izdelani v prevzetih tvornlcali
Schllck . Nicholsoa d d. Budimpešti Tovarna vagonov in stroiev Klstarcsa. Tovarna motorjev Mayer, Szorrbathely, dr. Liptak & Ca d. <L Pestszenlorinc po tvrdki Ganz & Danublus d. d. Budimpešta, i. s
stroji ca obdelavo kovin, stružnice, revo!verske stollce. ravne stružnice, vrtalni streli, horizontalni vrtalni hi rezalni stroji skobelni stroji. Sliaping - stroji, pehalnl stroii. horizontalni-, univerzalni ln vertikalni rezkainl stroji, kolesni rezalni stroji, brusilni stroji parna in zračna kladiva, stroji za obdelavo Diočevine in iesa v*eh vrst, vretenske-. ekscenter- in kovaške stiskalnice, komo! nanrave za Hvarne. žerjavi, premični odri. rsnžirne lokomotive, kotli, generatorji kakor tudi ostale tovarniške ODreme ln stroji v vseh vrst Vprašanja m osded u^uuono ie pri centralnem
orodainem biroju:
Maschinenverkaufsgemeinschaft tvrdk
Rosenaa A.-G* Berlin—Disseldorf, Hecht & Lewkowltz O. m. b. H. Berlin. Postadrese: Maschinenverkaufsburo,
Pestszentlorinc. Liotšk-etelp. Telephon: Badapest Jozsei 408—57.
odnosno pri glavnem zastopstvu za vso kraljevino SHS
BEOGRAD,	Al	JI	Z&G3EB,
Teraziie 7 — Telefon 42-92 HLH I O« O« Martičeva ul. 14 — telef. 37-11, 37-12
■— Koio pod kolesi. Posestnik Jakob Z. s Ižanske ceste )• vozil predvčerajšnjim dopoldne na dvovprežnem vozu naloženim s gramozom pravilno po desni strani Poljanske ceste. Pred hišo št. 27. pa le nehote zadel ob kolo mehanika Rudolfa Galeta, ki ga je prevrnil tako, da je padlo pod kolesa njegovega voza, ki so strla oba obroča. Nastala je škoda 230 Din. Kdo bo trpel Škodo, se še ne ve. Jakob Z. trdi, da je vozil pravilno. Kolo je bilo postavljeno tik ceste ob kandelaber.
PLETEBSE JOPICE
ki puloverje delno lastnega izdelka priporoča
L URBAN Čl C, MIKLOŠIČEVA 20.
Premog, drva, kofe, kovaški pr«-osiie .ILIRIJA*
Vilharieva e. «a Gl. kol. Kralja Petra trg 8, Miklošičeva c. 4. Tel. 2820.
u_ Ogenj v stanovanju. Hčerka tovarnarja Bergmana na Poljanski cesti št. 87. Alojzija je začutila včeraj okrog polnoči, da udarja Iz tal njene sobe dušeč dim. Skočila je tako] Iz postelje ter opozorila na odkritje v. sosednji sobi spečega brata Josipa, ki je jel tla polivati z vodo. Medtem so o nastalem ognju obvestili telefoničnim potom gasilce, ka so bili v nekaj minutah oa mestu z motorno brizgalno. Gasilci so morali strop popolnoma razkopati, ker je tlel tram, ki je bil položen preblizu dimnika, od katerega se je vnel. Nevarnost nadaljnjega požara je bila odstranjena Šele po eni uri napornega dela. Po ognju povzročena škoda !e znatna, vendar je krita s zavarovalnin«.
!
tt
a— Zrelostni aH višji tečajni izpit sn napravila v jesenskem roku na državni realki v Mariboru: Cerne Ignacij, Didek Zoran, Forstnerič A doli. Korošec Zlatko, Pav-letič Stanko, Pogačnik Edvard, Prelc Marijan, Žabkar Edvard, Zula Maks. Trije kandidati so bili odklonjeni na eno leto.
a— Sprejem Sokolov Iz Češkoslovaške In Poljske. Odbor Sokolskega društva poziva vse člane in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, naj se udeleži sprejema češkoslovaških in poljskih Sokolov, ki bodo prispeli na potovanju v Skoplje v ponedeljek 3. septembra ob pol 4. popoldne v Maribor. Udeležba v civilu z znakom.
a— Ponovno protestno zborovanje bo priredila organizacija privatnih nameščencev 4. septembra ob 20. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu« proti novi naredbi o odpiranju te zapiranju trgovskih in obrtnih obratov. Organizacije pozivajo svoje člane k poinoštevilni udeležbi.
Dr. Vi
arin
zopet redno ordinšra, dnevno od 10 — 12 In od 14 — 16 ure.
MARIBOR Razlagova ul. !>-, pritličje.
specijalist za kožne bolemi v Mariboru,
zoset radno ©rcflnira

a— Zaradi popravljanja \leljske ceste je preložena avtobusna proga št. 6., u j. Meljska proga, na Plinarniško in Kacljit-nerjevo ulico. Tod bodo vozili avtobusi tako dolgo, dokler ne bodo popravila dovršena.
a— Poročila sta se gdč. Cveta Krebelj iz mane narodne rodbine iz Gorice in g. dr. Aleksander Daražio, vojaški zdravnik v Mariboru. Čestitamo!
a— K današnjim konjskim dirkam, ki se bodo vršile ob 15. na Teznu, bodo vozili od 14. ure dalje avtobusi izpred Velike kavarne.
a— Dr. Fran Marlnič zopet redno ordini-ra, Trubarjeva ulica 11., od 9. do 11. in od 14. (2.) do 16. (4.) dnevno.
a— Primarij dr. Hugo Roblč, speeijalist za kožne bolezni, zopet redno ordinira. 1553 a— Slovesna otvoritev enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud Legata v Vlariboru se bo vršila v ponedeljek, die 3. septembra ob 3. popoldne v Vrazovi ulici. 968 a— Na ženski obrtni in gospodinjski šoli »Vesna« se bo vršilo vpisovanje 13. in 14 t m. od 9. do il. V soboto 15. t. m bo šolska maša. v ponedeljek 17. t. m. se bo začel redni pouk.
a— Policijska kronika. Včerajšnje ooroči-lo komisarijata mariborske policije beleži šest aretacij in 34 prijav. Glede cestno-po-licijskega reda se je pregrešilo 6 oseb, glede avtomobilskih predpisov pa 10.
Iz Celfa
«— Počaščenje zaslužnega člana gasilnega društva. V petek popoldne so pokopali na celjskem mestnem pokopališču uglednega celjskega trgovca g. Luke Putana. Na poslednji pot! ga je spremilo mnogo občinstva fz Celja te okolice. Zlasti častno zastopamo je bilo gasilstvo, celjsko korpora-tfvno, te raznih okrajev pa po številnih delegacijah. saj je bfl pokojna Putan več desetletij med najmarljivejšimf člani gasilnega društva ln vedno zvest gasilskemu geslu: Bližnjemu na pomoč!
e— Sestanek. V torek, dne 4. septembra ob 4. popoldne se bodo <?ešli na vrtu Celjskega doma upokojeni tovariši-učiielji Iz Celja te bližnje okolice, kakor le bilo domenjeno na prvem sestanku dne 4. avgusta Dobrodošli tudi oddaljenejši tovariši. Ker ne bo tokrat osebnih obvestil, le upoštevati pričuioče obvestilo.
e— Oodbeno društvo železničarjev Celje bo priredilo dne 8. t. m. ob 3. popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim do-faom veBfco javno tombolo z innogobroj-
nirrd krasnimi dobitki, ki so že lzložeol ▼ trgovini Josek na Glavnem trga Tombol-ske karte po 3 Din se dobijo pri vseh godbenikih in trafikah.	1561 e— Vpisovanje v realno gimnazijo y Celju za drugi do četrtega razreda se bo vršilo v ponedeljek 3. septembra od 5. do 8. razreda pa v torek 4. septembra, vsakokrat od 8. ure dalje.
e— Opozorilo gojencem Glasbene Matice v Celju. Ker se je doslej priglasilo že lepo število novih gojencev, opozarjamo dosedanje stara gojence, naj se zglase najkasneje do 3. t. m., ker se bo mogoče pozneje nanje ozirati le toliko, kolikor bo dopuščal čas nezasedenih ur učitelja zavoda.
e— Epidemija griže v občini Sv. Štefan pri Šmarju se strahovito širi. Bolezen je zahtevala do sedaj že mnogo žrtev ln se je zanesla tudi v druge občine. Oblastva so sicer podvzela vse potrebne ukrepe, da se epidemija omeji, oziroma ustavi, imajo pa zaradi ljudske nevednosti zelo težko stališče.
e— Važno za posestnike orožja. Sresko
poglavarstvo v Celju opozarja posestnike orožja, da v smislu določil novega zakona o posesti in nošnji orožja ter zadevnega Izvršilnega pravilnika prijavijo v času od 1. do 10. septembra svoje orožje občinam svojega rednaga bivališča (v mestu Celju sreskemu poglavarstvu v sobi št. 5). Do tega časa se morajo predložiti v svrho Izmenjave vsi leta 1928. izdani orožni listi. Novi bodo imeli trajno veljavo. Po 10. septembru je mogoče dobiti trajen orožni Ust 'e s posebno globo Svoje orožje morajo prijaviti tudi rezervni častniki, ki dobe na-mestu orožnpga lista posebno potrdilo.
e— Celjsko mestno kopališče. Pomotoma se je pred nekaj dnevi opozorilo celjsko občinstvo, da je zaradi nabave novega parnega kotla mestno zimsko kopališče do nadaljnjega zaprto. Kopališče obratuje nemoteno naprej, na kar občinstvo opozarjamo
Jesenska moda
Krekom trs
Z Jesenic
s— Napredno delavstvo v tovarnah KID kakor tudi okoliško delavstvo Jesenic, Javornika in Dobrave vabimo, da se pri« glasi za udeležbo pri proslavi 201etnice NSZ v Ljubljani Priglase sprejemajo posamez« ni org. zaupniki ali pa v tajništvu vsak dan od 4. do 5. pop., to je v prostorih go* spoda Kobala na Savi Isto tam se dobijo vse informacije glede prireditve sploh. Na« ša podružnica se udeleži izleta korporativ« no s praporom in sokolsko godbo na čelu. Prijavite se torej najkasneje do četrtka, da bomo lahko organizirali skupni odhod v Ljubljano.
hrn v*v
Irziea
č— Premeščeni sita na svojo lastno prošnjo statai strokovni učiteljici oa meščanski šoli v Tržiču gdč. Cirila Zupamčeva v istem svojstvu v Ribnico m Dolenjskem, gdč. Katarina Cerniv-čeva pa na II. dekliško meščansko šolo v Ljub-Ljami. Prva je službovala v Tržiču eno leto, druga pa tri leta. Po svotjih zmožnostih in učnih uspehih sta biLi obe vrti učiteljici. Dalje )e prestavljen na meščansko šoto v Trbovlje strokovni učitelj g E-dgar Vončina, ki je letos absal vira! višjo pedagoško šoto v Beogradu, prede pa služil 5 let na osnovni in meščanska šoli v Tržiču. Bdi je vnet delavec na kulturnem poJftii, udejstvoval se je pri Sokolu. Tržič se imu je prikupil tako, da je sfcočil »u tudi v zakonski jarem. Ker pa ni bito na meščanska šoli za njegovo skupino praznega mesta, je moral prositi drugam. Prav pogrešali ga bomo. S koncem šolskega leta ]e zapustila Tržič tudii gdč Terezija Kiitnarieva, kš je dobila stalno učno mesto v Gorjah pri Bledu. V Tržiču ]e bila poldrugo leto. Vsem, ki odhajajo iz Tržiča na nova službena mesta, želimo veliko sreče in se Jam zahvaljujemo za njihov trud, fci so ga imeli z našo mladino.
č— Ustavljeno delo. Radi svojeglavosti trži-škega žorpnega mrada so ustavljena dela pri popravljanju stolpa cerkve sv. Andreja. Tisti, ki popravilo tudi plačato, se čudijo, da M iroeH samo dolžnost plačila, ne pa tudi pravice soodločanja, kaikšen naj bo novi zvonik, koliko naj stane itd. To g. župniku nikakor ne gre v glavo, zato je dela ustavil in menda se bo zvonik, ki je popolnoma brez strehe, čez zimo le za sito pokril z deskami, da se bo mogoče drugo leto Dozidal do vrha.
č— Novo ustanovljeno gasilno društvo pri sv. Ani priredi danes svojo prvo vrtno veselico z bogatim sporedom za nabavo gasilnega orodja. Nastopi železničarska godba iz Ljubljane in domači Dpvskj zbor Tuji gostje in Trščand odidejo z godbo na čelu ob pol 3. izpred tržiškega gasilnega doma k sv. And. Za osebni promet bo skrbel avtobus g. Alfonza Maiega.
5— V živo smo zadeli v zadnjem dopisu % ngotovTttvno, da se Je Vincenorjeva družba popolnoma udinjate klerikalni politiki v Tržiču. Resnica v oči bodel To se vidi iz odgovora, ki ga je objavil g. župnik Skrbeč v svojem političnem listni za bržiško župnijo. Vsa zadnja Številka J« polna same »odbrane Vincencijeve družbe«. Klerikalni rokodelski dom, klerikalni stadion, klerikalni »Naš dom«, vse, prav vse Je sama Ksta dobrodelnost! Za backe namreč, ki ne viddjo rogov, ki jih skriva ta krinka in pa za one, kd jih moirda te komoditete ali pa ker trm gre tako v račun, nočejo videtd. Lov za kroglicami Je vrhovni cilj vse te lažne dobrodelnosti. Ugotavljamo to še enkrat, ker bi po »ocvrbih« radi doživeli Še »opohane« naprednjake. Odgovarja® bi le še na očitek slabega gospodarstva pri nekaterih posameznikih. V vseh strankah, tudi v SLS, so ljudje, ki so iz različnih vzrokov izgubili svoie premoženje. Vsakega lahko doleti nesreča. Razloček med nami in klerikalci je le ta, da mi takih nesreč posameznikov ne izrabljamo, dočim je očitanje teh nesreč najljubše orožje naših ■katoliških finančnikov«. S tem pač kažejo svojo krščansko kulturo! — I. L.
č— Škrlatinka se je pojavila med sloveti« skimi otroki z Westfalskega, ki so na po« čitnicah v Tržiču. Tri fantičke in eno de« klico so prepeliali v Liubljano. vse prosto« re pa. kier so prebivali. temeljito razku« žili z desinfektorjem Nevarnost za nadalj* no obolenje ie popolnoma odstranjena, ker je odrejena izolacija vseh otrok, ki so pri« šli z obolelimi v dotiko.
Iz Ptuja
}— Orožntiko suknjo t policijsko h xa» menjal te dni orožniški narednik g. F. Ro» škar, ki je več let služboval na tukajšnji orožniški postoji ter bil splošno priljubljen in znan kot vesten vršitelj svojih dolž« nosti
j— Karambot dveh kolesarjev. Dne 27. avgusta sta privozila vsak od nasprotne strani v ostrem tempu kolesarja J. D. m J. M. ter na ovinku pred dravskim m o« stom trčila skupaj s tako »ilo, da sta se razbili obe kolesi Oba kolesarja sta od« nesla znatne telesne poškodbe. Vzrok ne« sreče je neprevidna vožnja.
j— Okraden nagrobni kamen. Nadučitelj ▼ p. Maurer iz Češkoslovaške je prijavil, da mu je železničar Peter iz Kicara pri Ptuju ukradel nagrobni kamen, vreden 500 Din. Nagrobni kamen je po naročilu Pe* tra odstranil s pokopališča kamnosek Avgust, ki ga je primerno predelal ter nato dalje prodal za 125 Din, baje nekam v Že« tale. Zadeva je izročena tukajšnjemu so«
dišču.
Iz Trbovelj
t— Avto se zaletel v konje. V Hrastni« ku goje v zadnjih letih nekateri kmetje tudi hmelj, sušit ga pa vozijo v Savinjsko dolino. Tako je tudi posestnik g. Majdič spravljal svoj hmelj v Savinjsko dolino. Ker pa predvčerajšnjim sam ni utegnil, je naprosil posestnika Račka, da mu zapelje zadnji voz hmelja v sušilnico. Ko se je proti večeru vračal Raček domov, mu je med Laškim in Rimskimi toplicami pri go« stilni Dolinar privozil nasproti nek avto« mobil s tako brzino, da se ni mogel pravo« časno ustaviti, zaradi česar se je zaletel naravnost v Majdičeve konje. Posledica je bila, da je avtomobil enemu konju zlomil nogo, drugega pa ranil na prsih. Pri Doli« narjevi hiši je ovinek, tako da voznik ni videl šoferja in šofer voznika ne. Priče pra« vijo, da je nesrečo zakrivil šofer, ker ni dal nobenega znamenja s hupo in ker je vozil po levi strani, dočim je peljal voznik po desni strani
Med gadi, močeradi, ribami m ptici.
člani ljubljanskega ZOO so že pokazali prve pridobitve svojega neumornega dela. Na jesenski velesejmski prireditvi so razstavili svoje »gojence«, ki bodo vzbujali veliko pozornost med mladino kakor med odraslimi. V kakih desetih terarijih vidimo kače, kuščarje, razne martinčke, posebno lepa je skupina modrasov, med katerimi Je nekaj izredno velikih eksemplarjev, kakršnih nimajo največji prirodni vrtovi. Prav tako bo marsikatero mesto zavidalo ljubljanski ZOO za lepe gade, ki postajajo vsako leto redkejši in so se preselili u dolin v gorovje. Pa tudi mod nestrupenimi kačami je nekaj pravcatih velikanov.
Nič manj zanimiva Je razstava rib. Skoraj vse naše ribe od velike ščuke do majhnih zelenk, kakih 30 različnih vrst, je razstavljenih v velikih steklenih posodah. Poleg rib so ra<zni močeradi, raki, žabe, skoraj vse, kar jih živi v naših vodah. Dočim so kače mirne in se grejejo po dnevi na solncu ne da bi se med seboj kaj preganjale, kljub temu, da so skupaj strupene Ln nestrupene, so ribe nestrpne in požrešne. Kjerkoli so skupaj večje in manjše, se že preganjajo. Več malih ribic, ki so bile zaradi pomanjkanja prostora shranjene pri večjih ribah, so postale plen nikoli sitih sester.
Ob straneh paviljona je kakih 10 večjih kletk z velikimi ujedami, med katerimi so posebno lepi trije mladi sršenarji, ki so bolj podobni svoji nadvrsti orlom, kakor kanjam kamor jih prištevajo. Precejšnja redkost Je nočna čaplja, ki se je pred ne-dolgim časom zaletela na dvorišče v Trnovem io od tam priromala v naš ZOO. Prav ljubki sta dve popolnoma udomačeni Jerebici, ki jih kratkočasi v isti kletki prijazni divii golob-grivar. Vrsto sokolov zastopata dva lepa škrjančkarja, podvrsto pa postolka V manjših kletkah vidimo skoraj vse naše drobnejše ptice, med njimi mnogo takih, ki jih prav težko ohranimo v kletkah: pisane smrdokavre, zeleno-rumene kobilarjl, in še mnoge druge, ki zahtevajo posebno nego in pozornost.
Najzanimivejša pa je kletka, kjer prebiva velika debeloglava kukavica s svojima roditeljema drobnima taščicama. Skoraj neverjetno se zdi človeku, kako je mogoče, da dva pritlikavčka izležeta in vzgojita takega velikana. Da pa je razstava ZOO še bolj pestra, so se Je udeležili tudi člani kluba ljubljanskih akvaristov, ki so razstavili v 30 akvarijih precejšnje število najrazličnejših ribic, med njimi nekaj posebno redkih in lepih. Razstava društva ZOO bo privabila gotovo nebroj prijateljev prlrode.
V Mrakorl cesta vračili na Rimski cesti tvlra vsako soboto is nedeljo »Orlent orkester« krasnem senčnatem vrta. Izborna abonma hrana dnevno K Din. Priporočam se ca mnogobrojnl obisk.	«849
Za deco zaostalo v razvoju, slabotnih kosti, za odrasle, ki so slabotni, JEM ALT, mesto ribjega olja je prava slaščica. Uživa se s slast o tudi poleti.
Kil lit
Najboljše, oajtrajnejše, zato 13	najcenejše!
Šport
Češke hazenašice v Ljubljani
Gostovanje Cehoslovakinj ▼ Ljubljani se izvede po naslednjem programu: V pe« tek 7. septembra prihod Cehoslovakinj -praškim breovlakom. Na kolodvoru ji priredi JHS skupno z narodnimi damami ter narodnimi in športnimi društvi svečan sprejem z godbo. V soboto popoldne ob 17. na igrišču Ilirije meddržavna tekma Češkoslovaška — Jugoslavija. Pred tekmo se vrši na igrišču promenadni koncert od 16. do 17., nato pozdrav gostov. V nedeljo 9. septembra dopoldne ogled mesta, po« poldne ob 17. medmestna tekma Praga — Ljubljana. Pred medmestno tekmo se vrši nogometna odnosno hazenska predigra. Po meddržavni tekmi se vrši v soboto zvečer svečan banket, katerega priredi na čast gostom mestna občina Ljubljanska. V ponedeljek dopoldne izlet na Bled, odkoder se gostje preko Jesenic vrnejo v domo» vino.
Medmestna tekma Praga—Ljubljana bo drugo srečanje obeh reprezentanc. Prvič smo se srečali s praško reprezentanco v letu 1925. v Ljubljani Doživeli smo obču« ten poraz, vendar pi smo pokazali že ta« krat, da nas ni podcenjevati To pot bo zastopala ljubljanske barve naša podsavez« na reprezentanca, ki bo po dosedanjih iz« gledih sestavljena sledeče: Cimperman (Mura), Gydry (Mura), Tratnik (Ilirija), Kaiser (Primorje), Vodeb, Vuga (obe Ma« ribor), Jonaš (Mura). To so trenutno naj« jačje igralke LHP, zato upravičeno upa« m o, da bodo z uspehom nastopile proti Cehinjam ter dokazale, da smo od zadnje* ga poraza napredovali v taki meri, da mo» remo že ogrožati pozicije Cehoslovakinj v hazenk
Otvoritev jesenske bazenske sezone
SK Mura (Murska Sobota) : ASK Primorje 7 : 3 (5 : 1) Včeraj in danes ima ASK Primorje v gostih odlično hazerna družino SK Muro iz Murske Sobote. S svojim včerajšnjim na« stopom se nam je SK Mura predstavila v najboljši luči, tako da stopa v jesenski pr* venstveni sezoni v štajerskem okrožju kot visok favorit Rezultat, ki ga je včeraj do« segla družina ASK Primorja, je za njo nad vse časten
Pokazala je od svojega zadnjega sporni a« danskega nastopa velik napredek in ako ji uspe vpeljati sistem v svojo napadalno vrsto, bo že v najkrajšem času nudila naj« tršo kost prvaku.
Družina Mure predvaja hitro igro na prodore, ki je zelo učinkovita in prihaja do maksima pred golom, kjer se skuša iz« rabljati vsaka situacija. Svojo moč ima v napadalai vrsti in ožji obrambi, kjer se odlikujeta zlasti desno krilo Jonaš in sred* nja napadalka Kardoš s svojo medseboj« no precizno kombinacijo, lepim sporazume« vanjem in ostrimi streli na gol. Tretji član terceta zaostaja. Ožja obramba nudi trd zid vsaki napadalni vrsti. Uspešno je zla« sti zadrževala napad Primorja, ki je radi trdega odpora prehajal v hiperkombinaci* jo m s tem zamudil več zrelih situacij.
Cimpermanova v golu dobra, tretji gol gre pa vsekakor na njen račun.
Primorje se je predstavilo v lepi lučt Znatno močnejši del je obramba, v kateri prideta zlasti do veljave zelo dobra krilska vrsta Zair er, Kaiser. Z igro Zannerjcve v napadu v prvem polčasu je nastala v kril ski vrsti vrzel, in rezultat tega je bilo 5 golov. Z njenim prihodom v krilsko vrsto je tudi napad pridobil — rezultat tega ne« odločen rezultat v drugi polovici in neko« liko več od igre. "taroeva je v prvi pol o« vici bila nekoliko nesigurna, branik pa je v drugi nolovici zelo dobro. Zadnji gol gre vsekakor na njen račun. Napad je predve« del v polju precej raztrgano igro, ki je pred golom prehaj vla v hiperkombinacijo, vsi?d česar je zanr 'il par lepih šans. V drugem polčasi; je igral umirjeneiše. vsled česar je pridob na efikasnosti. Erbežniko* va boljša na c ntru. potrebuje pa pregled in pravočasnega sporazumevanja s krili.
Tekma j bila vseskoz živahna, prišli sta v njej obe druž:ni d veljave, v prvem Mura, " drugem t rimorje. Tekm- je odlo« čila boljša in odločnejša napadalna vrsta. Gole so dale za Muro Kardoš 4, Jonaš 3, za ASK Primorje Erbežrrikova 3. Sodnik g. Sancin objektiven, toda nekoliko nesi« guTen.
Službene objave LNP
Z ozirom na pomanjkljivo roditeljsko službo povodom pokalnih tekem prejšnjo nedeljo opozarja LNP na službene objave z dne 14. avgusta ter ponovno apelira na klube, da porabljajo za rediteljsko in bla« gajniško službo le starejše člane, ki bodo sposobni opravljati svoje dolžnosti strogo točno m nepristransko. V še večji meri velja to za postavljanje stranskih sodni« kov. Klubi, ki ne bi uvaževali tega ponov« nega poziva, bodo občutno kaznovani po paragrafu 52 kaz. pravilnika:
Tekme za poškodbeni fond LNPa se od« igrajo po propozicijah tekem za prehodni pokal LNPa. Igrati smejo v teh tekmah vsi igralci, ki. so po svojem klubu prijav« Jjeni pri LNPu ln verificirani v službenem glasilu za prvenstvene aH tudi samo «a prijateljske tekme. Nastopati ne smejo neverificirani igralci ter igralci, ki Imajo zabrano igranja. Zamenjava igralcev med tekmo ni dopustna. Vsaka tekm* traja dvakrat 45 minut; ob neodločenem Izidu sledi podaljšan le za dvakrat 15 minut, na« to po potrebi žrebanje.
V redakciji »Jugoskrvenskeg1« rporta» Novi Sad, poštni predal 2. se prireja obsežen almanah športnih klubov Ju gosi a vi« je. LNP priporoča svojim klubom in jih poziva, da poŠliejo na navedeni naslov najkasneje do 10. t. m. podatke o svojem postanku, razvoju in or{?an;zaciji
Upravni odbor je kaznoval na seji dne 31. avgusta po paragrafu 52. kaz. prav. z globo po 50 Din klube Jadran, Reka in Ilirija zaradi nezadostne red?te"«Ve slu?« be pri tekmah 36. avgusta ter ŽSK Her« mes zaradi tega. ker ie postavil neprimer* nega stranskega sodnika in ni oddal pred« pisanega seznama moštva za tekmo 26. av<msta z SK Jadranom.
Na t*re^1r>£ M. o. v Minboni se izroče kazenskemu ndhonj. ker s« 15. avgusta niso odzvali pozivu za sodelovanje v iz* birni tekmi, igralci: Kovačič, Koren (SSK
Nesluteno
defovanie muholovca
Obešen >Aeroxon< muholovec, kakor je znano, najboljši na »vetu, nudi za oeno 1 Din naslednjo uslugo:
L Aeroxon polovi V®® muhe ta komarje ter Vas reži vsake nadloge muh. On to opravi tekom 4—6 tednov, tudi kadar VI »pite.
2.	Neki nemški raziskovalec je dokazal, da ae i tračno strujo na dobrem muholovca prilepi na milijone bacilov, prahu itd.
3.	Prepreči, da ee Vale savese, lestenci, pohištvo ln slike ne umažejo z nesnago muh,
4.	Pripomore Vam ta Vašemu otroka zdravo in nemoteno spanje.
To so ogromne prednosti v primeri s mnogimi novimi metodami pri uničevanja muh, ko pa »o predrage, nepriročne, nehigljenift-ne in nevarne zavoljo ognja.
Maribor); Brokl, Letnik, KoscheH (SD Rapid); Ronjak, Kopt i č, Štrukelj, Frangeš, Konrad, Jerko (SK Železničar). M. a se naproša, da navedene igralce zasliši po predpisih kaz. pravilnika ter zapisnik fiiin« prej predloži LNPu.
Na znanje se vzame zapisnik občnega zbora AL o. v Mariboru z dne 14. avgusta ter se potrdi izvolitev novega medkiub« skega odbora: predsednik g. Josip Ner&t, tajnik g. Ivan Kurnig, odborniki gg. Win« terhalter, Kokol, Breznik, Samuda in Do» var. Na znanje se vzame dalje zapisnik 1. in 2. seje novoizvoljenega medklubskega odbora.
Odobri se prijateljska tekm« Sfrvnk* ]
Krakovo dne 2. t m. v Cerknici.
_ Tafrrtk k
II. kolo tekem za poškodbeni sklad LNP DlrCa : Primorje danes ob 17. na Igrišču Primorja
Nogometni moštvi Primorja in Iliri j« »e srečata danes v tekmi za prehodni pokal, ki ga je razpisal LNP v korist sklada i\ zavarovanje igralcev proti nezgodam. Pred tekmo igra 2SK Hermes proti zmagovalcu tekme Slovan : Svoboda, ki sc absolvira preje na igrišču Ilirije. Zmagovalca ofceh teh tekem absolvirata prihodnjo nedeljo odločilno tekmo za enoletno posest poka« la. — Igra se ob vsakem vremenu.
Slučaj je odločil, da bo eden glavnih tekmecev za razpisani pokal izpadel že de* nes v H. kolu. Ali bo to Primorje ali II;« rija, se vnaprej ne da reči. Neglede na to, da je pTorokovanje rezultatov ravno pri nogometu posebno nehvaležno, ker zaviti izid mnogokrat od trenutne dispozicije moštva in tudi od sreče, sta oba kluba za jesensko sezono pregrupirala svoja me štva. Primorju stoii na razpolago moštvo Jančigaj, Svetič, Vidic, Zemljak, Slamič, Pišek, Jug, F rman, Vrh ovni k, Trček, Ur« šič. Ilirija hoče nastopiti v sestavi Kreč, Volkar, Verovšek, Pleš, Dekleva, Lado ali Košenina, Cerne, Šiška, Oman, Vodeb. Do« berlet, vendar pa start Ladota, Košenine in Volkarja ni gotov, ker je prvi odsoten, druga dva pa laborirata na poškodbah. Na vsak način bo današnja tekma zani« mivo merilo za šance Ilirije in Primorja v bližnjih prvenstvenih tekmah ter obeta nuditi prvorazreden, upajmo tudi fair šport.
Da prinesejo današnje prireditve potreb« no gmotno in moralno korist, zavisi v veliki meri tudi od občinstva. Želeti je, da naša športna publika danee v čim večjem številu poseti igrišče Primorja ter dokumentira tako razumevanje za akcijo LNPa za zavarovanje igTalcev proti nezgodam. LNP hvaležno sprejema pri blagajnah na igrišču preplačila proti izdaji darilu odgovarjajočega števila vstopnic.
Tim Češkoslovaške, ki nastop! dne 8. septembra v Ljubljani proti Jugoslaviji, ie sestavljen naslednje: Dvorakova (SK Slavij a) Chlupova Moravkova (SK Achi« les, Brno), Olmerova (SK Slavija), Juristo« va (SK Slaviia), Galuskova (SK Slavija\ Sanova (SK Bata), Janderova=Rvšankova (SK Bata). Rez.: Mičankova (SK' Achiles, Bmo), Vesela (.SK Melnik), Kučerova (Moravska, Slavija, Bmo).
Kolesarske dirke »Save*. Udelelite se velike kolesarske dirke, ki jo priredi da« nes kolesarsko društvo «5ava» na sports« nem prostoru SK Ilirije. Odhod ob 13.30 z godbo Gradaščica s sv. Jakoba trga na prireditveni prostor. Zanimanje je veliko. Prijavljenih je veliko dirkačev, med nji» mi tudi iz Zagreba g. Vukelič in g. Do-brič in iz drugih krajev.
ASK Primorje (nogometna sekcija\ Naslednji igralci morajo biti danes ob 16.30 na igrišču: Svetic, Franc, Uršič, Vi« dic, Jančigaj, Vrhovnik, šenica, Pišek, So« čan, Slamič, Windiš, Zemljak, Terček, Ca« mernik. — Načelnik.
Poslano
PodjrtsaTif obsojam vse klevete, fc(
jih klerikalni tisk grmadi na vodstvo KDK. Ne glede na to, da se po mojem preprostem mnenju mora pisanje in gonja takih listov, kakor so »Domoljub«, »Slovenski gospodar« in »Slovenec«, zastuditi vsakemu poštenemu Človeku, obsojam to posebno iz razloga, ker vodijo vso kampanjo oni gospodje, ki bi jim moral biti pravi in edini poklic: gojitev krščanske ljubezni.
Zaradi tega Izstopam Iz rimsko-ka-toliške cerkve in se bom pridružil oni veroizpovedi, kjer se po moji preprosti človeški uvidevnosti krščanski nauki izpolnjujejo bolje, kakor pri rr.šib politikuiočih »katoličanih«.
Ljubljana, 1. septembra 1928. lile Franc Koier, vojni invalid. Karlovska cesta št Z.
Kraljevski pogrebi pred 5000 leti
Naš list je že ponovno pisal o arheo-Jogični ekspediciji, ki sta jo organizirala Britski muzej in vseučilišče v Filadel-fiji, da preišče tla, kjer je stalo nekoč mogočno mesto Ur, prestolnica sumer-ekih vladarjev in domovina Abrahamova. Največji razcvet je doživelo to mesto pred 5000 leti, torej davno pred dobo sijaja starega Babilona in Niniv, ki sta pozneje prevzela njegovo vlogo v Mezopotamiji. Ekspedicija je odkrila na kraju, kjer je stal Ur, nešteto znanstveno in in tudi sicer dragocenih predmetov, ki govore o veličini sumerske države. Med razvalinami je izkopala tudi nekoliko kraljevskih grobnic, ki so bile zelo dobro ohranjene in seveda tudi natrpane z vsem mogočim bogastvom.
A največje zanimanje je vzbudila v grobnici enega izmed kraljev najdba 59 človeških okostnjakov, poleg tega pa še 6 volovskih okostij. Kaj pomenijo ta okostja? Odgovor je lahek, kakor je drugače strašen: Ob smrti svojih vladarjev so imeli Sumerci navado, da so poklali vladarjeve žene, del služabni-štva in del njegove govedi, za to da bi imel mrtvi despot na onem svetu, vsaj približno isto postrežbo kakor na tem svetu. To pogrebno klanje se je izvršilo po mnogih ceremonijah, žrtve, zlasti pokojnikove žene, so bile bogato na-kičene. Slika rekonstruira prizor, ki se je vršil v omenjeni grobnici pred petimi tisočletja.
Na Sffimandzani, najvišji gori Afrike
Kaj pripoveduje angleška turistka. — Sneg —,hudičeva zemlja'.
Mrss Gertruda Benhamova je odilčna turistinja in potovalka. Že
šestkrat je prepotovala zemljo
in vsakokrat je biia približno štiri leta z doma. Potuje skoraj izključno peš in je v tem tako utrjena, da označuje svoja dolga potovanja za «sprebode». Najdaljši svoj «sprehod» je napravila skozi Afriko, a najbolj ponosna je na turo, ki jo je povedla
na vrh, KHimandžara (6130 m), najvišje afriške gore. To je bilo 1. 1909. Benhamova je bila slišala od Nemcev, ki so takrat gospodovali nad tem ozemljem, da ni stopil še noben Anglež na Krlimandžaro, in jo je prijela želja, da bi kot prva rešila čast svojih rojakov. Odpravila se je v spremstvu petih nosilcev, dveh vodnikov in enega kuharja. Do višine nekaj nad 3000 m je gora obrasla s tako gostim lesovjem, da sta morala vodnika odpirati pot s sekiro. Nad gozdnim pasom bi bilo ekspedicije kmalu konec.
Našli so dva človeška okostnjaka, morda zadnje ostanke prejšniih raziskovalcev, ki so tu poginili od lakote in mraza, in ta najdba je tako učinkovala na črno spremstvo, da se je upiralo nadaljevati pot. To ni nič čudnega, saj slovi gora med babjevernimi domačini kot bivališče zločestih duhov. «KWima-Ndžaro» pomeni v našem jeziku baš «Gora hudobnih duhov*. Toda Benhamova ni babjeverna in je bila dovolj energična, da je pograbila nekaj prtljage ter hotela sama dalje. To je učinkovalo na zamorske junake, da so se JB pridružili drug za drugim. Angležinja je odbrala kuharja in dva rrnlada nosilca, ostale je pustila ob meji gcpdnega pasu, da bi stražili taborišče. Do dru-
gega incidenta je prišlo Ob meji večnega snega.
Eden izmed nosilcev je videl sneg prvič v življenju.
Stvar mu je ugajala, pričel se je ž njo igrati, nazadnje je dejal, da jo ponese svojemu angleškemu gospodarju za spo min. Napolnili so neko škatlo s snegom, a ta se je začel ob taboriščnem ognju tajati. To je mladeniča in ostala dva črnca, ki tudi nista poznala te »hudičeve zemlje«- tako prestrašilo, da niso hoteli za nobeno ceno naprej. Ni bilo drugače, kakor da se je pogumna Angležinja sama odločila splezati na vrh, kjer se odpira žrelo ugaslega vulkana. Zadnji del poti ni bil posebno težak in ga je premagala
tri in pol dni po odhodu z ravnine ob vznožju gore. Tam je ostala delj časa in uživala sijajni razgled po velikanskem ozemlju črnega kontinenta. Nato se je odpravila spet navzdol. Plezanje navzdol je bilo veliko težje nego plezanje navzgor. Deset dni je morala počivati v taborišču ob meji gozdnega pasu, tako so jo zdelali napori v redkem ozrač ju 3000—6000 m nad morsko gladino. Cez nekoliko nadaljnjih dni je bilo tudi te ture konec.
Miss Benhamova šteje danes že preko petdeset let, a je še vedno tako čvrsta, da misli na nova potovanja po širokem svetu. Z novinarji se rada razgo-varja in vč pripovedovati na mičen način o neštetih doživljajih v svojem napetem življenju. Na vprašanje, če se je srečala kdaj z levi, je odgovorila z obžalovanjem, da ne, ker da so vsi pobegnili, čim so jo zagledali iz daljave. Ko so Jo vprašali, kako da je mogla ubeg-niti nevarnosti rumene mrzlice, ki uni-
Najlepša avtomobilska cesta na svetu t Kaliforniji
Kalifornija, dežela zlata in dragega kamenja, ima nekoliko drugačna prometna sredstva, kakor Evropa. Za avtomobile so zgrajene posebne ceste, ki so makadamizirane, t. j. napojene s posebnim katranovim oljem. To olje je v prvi vrsti obrambno sredstvo zoper prah, ki ga ameriški avtomobilisti sovražijo bolj kakor naši. Cesta teče ob kalifornijski obali in je zelo široka ter dopušča vožnjo z neomejeno brzino — v praktičnem primeru osemdeset do sto dvajset kilometrom na uro,
čuje tako strašno bele ljudi po tropskih
deželah, je dejala, da ne pije nobenega alkohola in jč samo tiste jedi, ki so jih vajeni domačini v tistih deželah.
Samo ena zapoved
V nedeljski št. 200 prinaša »Jutro kadilcem tobaka 9 zapovedi dr. Jamesa Waring, kateii ugotavlja, da je izmed strupov kave, alkohola in tobaka po* slednji najstrupenejši.
Danes, ko ta znameniti urolog 51-ta v ameriškem časopisju razglase tvrdke Lenis Comp. (ista si je pridobi« la od izumitelja patent za izdelovanje »Protinikotina«Bonikof«) in pri tem objavljene ugotovitve svetovnih špeci« jalistov, da dve kapljici tega sredstva uničita nad tri četrtine tobačnih stru« pov, bi gotovo izdal samo eno zapoved: »Kadite cigare in cigarete samo s »ProtinikotinoinsBonikot«!
Nov način za dognanje luetičnega obolenja
Dva zdravnika v fiildeshe'mu s ta odkrila novo metodo za določanje luetičnega obolenja. Na posebno '.»repaii-ran sušilni papir kanejo kapljo pr.c;:en-tove krvi. Iz podobe posušene kaplje ugotavljajo luetično infekcijo. Med sto poskusi s pozitivno VVassermannovo reakcijo so dosegli isti rezultat v 97 slučajih. Nova metoda se ,'e izkazala torej za precej zanesljivo in se bo zaradi svoje preprostosti bržkone kmalu uveljavila v zdravniškem svetu, zl?sti če jo bodo izpopolnili še za tiste slučaje od 100, v katerih je odpoveJala.
Azija bo požrla Evropo
Društvo narodov, ki skuša obnoviti nekdanje mostove med deželami in na« rodi, je prevzelo nalogo, da izdela sta* tističen pregled prebivalstva na zem* lji. Njeni podatki navajajo, da je ži» velo 1. 1913. eno milijardo 808 milijo* nov ljudi, 1. 1926. pa jih je bilo že 1 milijardo 932 milijonov. Porast prebi* valstva znaša na leto pol odstotka.
Če razdelimo ljudi po kontinentih, vidimo, da odpade polovica obljudeno* sti celega sveta na Azijo (950 milijo* nov); Evropa stoji na drugem mestu s 514 milijoni. Amerika na tretjem z 232 milijoni, Afrika na četrtem s 146 miljoni, Avstralija in Oceanija pa na petem mestu z 9 milijoni duš.
Absolutno kaže največji prirastek Azija, kjer se je število prebivalstva od 1. 1913. do danes povečalo za 48 mi* lijonov. V Evropi je prebivalstvo na* raslo tako neznatno, da je to jedva vredno omeniti. Seveda pride tu v po* štev nazadovanje porodov po vojni, velike izgube ljudi od 1. 1914. do 1918. in mnogo drugih žrtev svetovne vojne. Nu, Kitajska se za to malo briga. Nje* no prebivalstvo narašča s strahovito naglico. Sama Kitajska šteje 450 mili* jonov ljudi in ji manjka samo 64 mili* jonov duš, da doseže Evropo. Ni torej posebno daleč čas, ko bo doseglo pre* bivalstvo Kitajske pol milijarde in bo rumeno pleme poplavilo evropski kon* tinent kot hudournik... O tem se je sicer govorilo že pred svetovno vojnov ampak pijtlem ni bil še nikoli tako' aktualen kakor danes. Torej velja pra* vilo, da se Evropci oslabimo najprej med sabo, nakar nas bodo pokončali rumeni Azija ti._
Z avtomobilom preko treh kontinentov.
Afrika se zdaj stopnjema otvarja prometu. Odkar je le*ta raziskovana, je bila šele zdaj podana možnost, da jo je zamogla prepotovati vzdolž nje* ne cele dolžine kompletno opremljena znanstvena ekspedicija tekom najne* ugodnejšega letnega časa.
Ekspedicija Lacev je dne 9. marca t. 1. odpotovala iz Čapstadta in je do* segla Cairo po petmesečni vožnji pre* ko 16.000 km dolge proge. Sto kilo* metrov dnevne vožnje *ie pomenijo mnogo za avtomobil, vendar pa velja premisliti, ako hoče predstaviti človek to potovanje v pravi luči, da so se spremenile pokrajine Rhodezija, Tan* gayka, Kenya, Uganda in končno Sudan tekom te dobe vsled nepresta* nega deževja v nepregledna močvirja, preko katerih je zamogla napredovati ekspedicija mestoma samo za jedva pet kilometrov dnevno. Le tako je mogoče pravilno oceniti pravo vrednost teh ogromnih štrapac in občudovanja vredno vztrajnost 4 mož, kateri so tve gali mirno in varno življenje ne mor* da za Sporno idejo, temveč za nalogo, ki je za znanstvenost in človeštvo ne« precenljivega pomena.
Njih osebna izkustva, različna »po* ročila in kimematografični posnetki ustvarjajo popolnoma nove perspekti* ve glede možnosti zgradbe bodoče ko* munikacije med Capstadtom in Cai* rom. Dalje so dejansko pokazali vseonu svetu, da splošno priljubljena tipa modernega. cenega avtomobila ni zlomlji-va igračka. Na Chevroletovih vozovih, ki so doknčali to dolgo potovanje, je napisana z velikim! črkami »vztrajnost«. Razioskovalci in njih vozila so se tudi resnično držali tega gesla.
Najbolj kočliiva proga na tem po« tovanju skozi Afriko je bila ona preko Sudana. Vsi potovalci iz smeri Cap* stadta absolvirajo to etapo po reki in se izognejo poti po suhem do Caira. V tem letnem času, ko preplavlja silo«
Mehiški tribun al zaslišuje morilce prezfdenta Obregona
O malokateri stvari se je toliko pisalo kakor o umoru mehiškega prezidenta Obregona. Življenje mu je končala krogla iz samokresa risarja L. Thorala, k Sinu pa ga je podžgala nuna Concepcion Trejo, načelni ca fanatične samostanske družbe, ki je stregla po življenju nasprotnikom mehiškega klera. Prva preiskava, ki ima značaj nekakšnega generalnega zaslišanja, je zdaj končana. Na sliki vidimo prizor, ko zaslišuje sodišče morilčeve komplice. Med zarotniki &o bile — kar j» značilno! — večinoma ženske.
Največji magnet na zemeljski celini
V francoskem zavodu za znanstvena raziskovanja ▼ Pariziu so poete vili velikanski elek-tromagnet, doslej največji na svetu. Tehta 130 tisoč kg. Magnet Je bil naroden že pred vojno, ali dela so se zavlekla, ker so med tem prvotni osnutek večkrat izipremenili. Magnet porabi za 130 konjskih sil električne energije, v posebnih primerih pa tudi desetkrat toliko. Uporabljali ga bodo za raznovrstna znanstvena raziskovanja, med drugim tudi za proučevanje učinka magnetnega polja na živa bitja. Magnet so nabavili iz prispevkov, ki jih je vrgel »Pasteurjev dan«, ki se v Parizu večkrat priredi ter ima namen podpirati znanstvene zavod« vse panofe
vito deževje vso pokrajino, ne misli nikdo niti v sanjah na potovanje po suhem. V dokaz pogumu teh štirih po* tovalcev bodi dalje omenjeno, da je bilo poletje 1928 eno najvlažnejših, kar jih pomni domače prebivalstvo med Rejafom in Cartumom.
E. Altmann, katerega je General Mo tors Company Near East v Aleksan* driji napotila ekspediciji nasproti v svrho prevzema vodstva na zadnji eta» pi tegr potovanja, je bil zadržan v Mongalli vsled poškodb velikega Nil*
skega parnika. Vsled silnega neurja narasla voda je podrla večinoma vse mostove in odtrgala ogromne skale od bregov, kar je onemogočilo plovbo po Nilu za več tednov. Mnogo kolonistov, Ugande, da bi se ukrcali v Rejafu na ki so prišli iz belgijskega Konga in Nilski parnik in potovali v Evropo na oddih, je bilo prisiljenih spremeniti prvoten načrt in ukrcati se v Mo^ibas« si, 15C3 km južno 6d Sudana na parnik indijskega morja.
Guverner Sudana na pro§njo z«
„Mnogostranski" je pravilni Izraz ker Vhn Cist! vse.
Z enim zavojem lahko vso hišo prehodite in jo od zgoraj in spodaj temeljito očistite: okna, vrata, posodo in vso kuhinjsko opravo, pečnice, t!a in kopalnica
SNAZI VSE
Proizvod tovarne Ltdfc°
r	If. 205
8
potno dovoljenje napel vse sile* 3a o3» vrne Laceya od blaznega poskusa, da bi prepotoval to pokrajino po suhem. iVsa njegova prizadevanja so bila za* (nanj, ker so oiii Lacey in njega pri j a* teli4 trdno odločeni za začrtano nada« ljevanje ie vožnje. Toda p ah >d Alt-manna na dv 1_olici je ustvaril > -e težkoče. Vozovi, k; so bili itak že pre* obloženi z razno opremo, prtljago. av» t( " in zalogo hrane za pet krepkih oseK za 14 dni, so dobili z njegovo
Ertlf *o novo občutno obtežilo. Pa ne i več obtežil' tovornega voza, ki je nosil tovor več kot ene tone. so potni ki sklenili odvreči vse avtodele, ki so se izkazali nepotrebnim.
Ekspedicija je premagala neprema* 'gljive ovire. Nahaja se zdaj v Cairu in bo v '.ratkem nadaljevala pot preko Palestine Siri.,.;, Carigrada, BeofJrada, Ljublj-ne, Rima, Aten, Berlina, Pariza Londora in Antvverpna v Stockholm.
Zaročenka v hlačah
Giorgio Busatti, mlad in priden delavec iz Milana, je strastno hrepenel po družinski sreči in je imel vse pogoje, da bi si jo lahko ustvaril, razen enega in sicer najvažnejšega: nobena ženska ga ni hotela uslišati. Nekega dne je bral Busatti oglas v časniku: Samostojna gospodična z bogato doto bi se poročila z mladeničem, takšnim in takšnim — Imetje postranska stvar, značajnost je glavna. Dopise na poštni predal šte\il-ka ta in ta v Bresciju. — Mladi .nož se je takoj ponudil in že čez nekaj dni je prejel dolgo pismo. Gospodična je natanko opisovala svoje imovinske razmere — 760.000 lir v premičninah nepremičninah in gotovini! — in svoje srčne: že pet moških jo je t>Po opeharilo. Zato ni nič čudnega, če tudi šestemu ne more zaupati. A če ji pošlje 500 aH še več lir kot nekakšno kavcijo bi utegnila dobiti boljše mnenje o njem, zlasti ker ji ugaja že po ,x>siani fotografiji. Na koncu je predlaga a sestanek na milanski glavni postaji in se podpisala kot Štefanija Barba. Pismu ie bila priložena fotografija dražestne mlade dame. Delavec se je zanjo laico navdušil, da ji je poslai ženitno kavcijo težko prisluženih 50o lir brez vsakega pomisleka, na določen Jan pa ie romal na postajo, da se osebno seznani s svojo izvoljenko. Kakšno razočaranj, ko je ni bilo od nikoder! Izposlovai si je dopust in jo začel iskati po Bresciju in okolici, kjer se mu je oač zdelo, da bi bivala. Po da'išem brezuspešnem povpraševanju ie naletel končno v neki vasi v brescijanski okolici na lekarnarja, ki se je udari! ob pogiedu na fotografijo po čelu -n vzkliknil: cTo je nov mojstrski čin tega malopridneža Štefana!* — »Malopridnež itefan* je bil do odumosti grd in koziv mladenič iz iste vasi, z imenom Barba, ki je ta čas sedel v bližnji gostilni in popival za zadnje beliče onih 500 L, ki mu jih je bil Busatti poslal na podlagi retuširane fotografije kot ženitno kavcijo! Po'ici-ja je storila svojo dolžnost in tem ia;ša, ker je imela Barbo na piki že tarcdi drugih grehov. A pointa je prišla žt,'e sedaj: Ko S3 Je vrnil nesrečni in svoje ljubezni ozdrivi^ci Busatti domev je naš»l tam pisuio, ki mu ga \-s bik napisa a zaročenka v hlačah, še mJ°n so jo odkrili: «M >žje so er. «.xf, nI jim zaupati. Jaz nisem ženska, ki bi jo kdo osvojil na prvi mah, dragi gospod. Poiščite si drugo žensko!*
KOLiNSKACIKORlJA
JE RES IZB0RNA
Kulturni pregled
Umetnostna razstava »četrte generacije".
Po prvi generaciji sodobne slovenske likovne umetnosti — impresionističnem valu Jakopiča in drugov, po drugi generaciji Tratnika, Smrekarja in Gasparija, po tretji — ekspresijonistični — generaciji bratov Kraljev, Vidmarjev in drugov bo otvorila danes svojo prvo skupno razstavo v Ljubljani cčetrta generacija>, kakor šteje in se naziva sama. Nekam slučajno se je našla ta generacija v Zagrebu in tu absolvirala akademijo v šoli profesorjev: Kovačevica, Vanke, Bečiča, Babiča, oziroma Frangeša in Meštro-viča. Preko 160 del razstavlja sledečih šest umetnikov:
Olaf Globo&iik, rojen 1904 v Ljubljani, profesor na II. državni gimnaziji, razstavil dosedaj v Zagrebu in Pragi 1927 (ter skupno z Malešem).
Miha Maleš, rojen 1903 v Kamniku, poleg Zagreba študiral na Dunaju in v Pragi (Froh-lich, Thiele). Razstavil kolektivno v Pragi 1926, Zagrebu 1926, Ljubljani 1927 (s Cuder-manom).
Janez Mežan, rojen 1898 v Cerkljah pri Kamnikii. Razstavil v Mariboru 1925 in 1926, v Celju 1927 (s Pirnatom).
Mira Pregelj, rojena 1905 v Ljubljani.
F. Pavlovec, rojen 1898 v Ljubmljani.
Niko Pirnat, rojen 1903 v Idriji. Študiral tudi v Parizu. Razstavil v Miriboru 1923, 1925, 1926, Celju 1927, Parizu 1927.
Razstavo otvori danes gosp. Rihard Jakopič v umetnostnem paviljonu ob 11. dopoldne Na razpolago katalog.	jt.
Nove edicije tržaške "Lisci"
Književna družina »Luč< v Trstu je izdala tri nove knjige, letošnji dar svojim članom. Kakor lanska, tako pričujejo tudi letošnje knjige, da »Luč« izpopolnjuje važno vrzel v kulturnem življenju naših hudo zatiranih roiakov
Poljudno znanstveni zbornik »Luč«, ki ga }e uredil Lavo Cermelj, vsebuje članke in razprave, ki so v zvezi z življenjem Slovencev in Hrvatov v Italiji. Tako premo-triva Josip Jurca parlamentarno preuredbo. akt fašistovskega režima, ki ie usodnega pomena za nadaljnji obstoj demokracije v Italiji O začetkih ljudskega šolstva v tržaški okolici piše v statistično podprtem članku Ferdo Kieinmayr. Splošno zanimiv ie izčrpen pregled periodnih publikacij, ki so izšle po prevratu na slovenskem ozemlju v Italiji. Pregled ie napisal pisatelj Franc Bevk. D. L. priobčuje (v hrvaščini) zanimiv in v današniih razmerah kaj aktualen članek o ljudskem štetju leta 1645. v občinah Barban in Rakeli v Južni Istri z imeni prebivalcev. Izpremembe v politično-upravni razdelitvi Julijske Krajine beleži L. C. Zbornik šteje 116 strani.
Plodoviti oisateli France Bevk je zastopan z novo, daljšo novelo »Vihar«, ki jo imenuje »ribiška zgodba«. Dejanje se odigrava med slovenskimi ribiči ob našem morju. Novela }e pisana krepko, fabula se razvija napeto iti mikavno Ln iz te zdTave zgodbe, ki diha vonj našega morja in mrko žalost naše narodne usode, nam IIje v dušo zdaj vzpodbudo, zdaj otožnost. »Vihar«
»Očka, kaj naj je to monolog?« »Ce se maima pogovarja z menoj.«
lahko Itejemo med najboljša Bevkove
spise.
Tretja knjiga prinaša prevod dveh novel lani umrlega češkega pisatelja Karla Mateja Čapka - Choda »Hojka« in »Nedonošen«. Noveli Je poslovenil Slavko Slavec, ki Je podal na koncu knjige kratko študijo o avtorju in njegovih spisih.
Tako ie tedaj »Luč« podarila Slovencem v Italiii tri lepe in resne knjige, ki so hkrati dostojen donesek slovenskemu slovstvu sploh, saj so tem bolj dragocene, čim težje je duhovno in materijalno ozračje, v katerem se bori narodna kultura s tujo premočjo.	_
Antologija bosenskih pripovednikov
V Sarajevu je izšla dostojno opremljena knjiga »Sa strana zamagljenih«, ki jo Je izdala s podporo srbskega prosvetnega in kulturnega društva »Prosvete« skupina sarajevskih književnikov. Knjigo lahko štejemo med najpomembnejše srbohrvatske književne publikacije v letošnjem letu. Simpatična ie že sama zamisel, da se zberejo bosensko - hercegovinski pripovedniki in izdajo svoie najnovejše novele kot ogledalo literarne proze, ki nastaja v teh dveh deželah. Zastopana so sama že znana imena Ivo Andrič, Sreja Gjnkid, Borivoje Jevtič. Hasan Kikič. Jakša Kušan, Marko Marko-vič. Radovan Tunguz - Petrovič - Nevesinj-ski, Jovan Palavestra. Milan G. Gjurčič, Hamza Humo, Verde Škurla - Ilijič. Mladi literarni kritik Jovan Kršič je napisal uvod. ki v njem karakterizira posamezne, tu zastopane pisatelje in razpravlja o bosenskem pripovedništvu vobče.
Priznati moramo, da Je bilo gradivo za to knjigo skrbno izbrano in da zapušča v čitateliu močno impresijo resnega, originalnega, krepkega pripovedništva. Vsak pisatelj kaže svojo individualnost in večina novel presega nivo običajnega pripoved-ništva; tu se čuti zrela umetniška forma, tu govore talenti, ki umejo kaj povedati. Zlasti obilen je njih Jezikovni materijal, ki mu dajejo turcizmi poseben lokalni timfore. sladak in opojen v svoji otožnosti kakor sevdalinke. Skratka: s knjigo »Sa strana zamagljenih« je dobila srbohrvaška literatura zopet nov dokument svoje življenske sile.
Knjiga obsega 156 strani velike osmerke, je natisnjena na dobrem papirju in zelo lično, opremljena s portreti avtorjev in mestoma ilustrirana (Narcis. Burič, Tošo Jan-kovič, Karlo Mijiči Roman Petrovič in Sigo Sumereker), stane pa samo 20 Din — cena. ki je v današnjih razmerah za umetniško opremljeno knjigo več kot nizka.
Nedelja r Narodnem gledališču. Posetnike velesejma ter ostalo občinstvo opozarjamo na izredno zabavno komedijo «Dobri rojak $vejk», ki jo bodo igrali v nedeljo zvečer ob osmih v dramskem gledališču. Kdor je prijatelj dovtipa in smeha, naj te predstave ne zamudi. Cene so običajne dramske, sedeži od 10 do 30 Din, stojišča od 3 do 5 Din.
Dostojevskega <Idiot> v dramatizaciji pok. režiserja Putjate je sprejet, kakod smo zabeležili, v repertoarni načrt praške drame Narodnega divadla, in sicer med takozvani idealni spored. Igral se bo v Stahovskem gledališču. Ulogo kneza Miškina bo kreiral igralec Kohout.
Slikar Fr. Stuck nmrl. V Monakovem }e umrl 65 let Btari nemški modernistični slikar, akad. prof. Franc Stuck, napol italijanska prikazen, ki ga je vse življenje vleklo k romanski umetnosti. Snovi za svoje (večinoma dekorativne) slike je zajemal iz antičnega sveta. Upodabljal je motive iz pravljic in bajk. Bil je znan in svoje čase zelo cenjen alegorik in plastik. Zadnji pokreti v slikarski umetnosti pa so mu vzeli nimbus, ki ga je obdajal prejšnja desetletja.
Nova koncertna sezona v Zagreba. Zagrebška koncertna poslovalnica javlja, da nastopijo v novi koncertni sezoni na zagrebškem odru poleg drugih naslednji umetniki: Brajlovskij, Gieseking, Horowitz, Bo-rovski in Orlov na klavirju; Jacques Thi-baud, Morini, Vecsey in Huberman na go-slih; Caspar Cassado in Sala na čelu; kvartet Hindemitb v kvartetu, Praški kvintet, in solopevci: Lotta Lehmannova, Marija Ivo-gunova, Rosetta Andayeva, Elizabeta Schu-mannova, Ninon Vallinova. JeVna Sadove-
nova, Richard Tauber, Alfred Jerger in Za-
poroieo. Sezona m otvori s produkcijo (ran-ooskega goslača Thibauda dne 10. t m.
Križanka
Vodoravno: 1. bolezen, 4. ognjenik, 9. boginja, 10. moško ime, 13. bližnja sorod-nica, 14. predlog, 16. mesto v Franciji.
Navpično: 1. geografski pojem, 2. bog, 3. veznik 4. poljsko orodje, 5. laški zaimek, 6, drevo, 7. Shakespearov junak, 8. vas pri Ljubljani 11. osebni zaimek, 12. osebni zaimek.
Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno, po vrsti: m, kos, I, «, a, k, mestece, s, nos, et, ga, dan, delež, oko, karat, s. r., eu, o. kr., uš. dvajset šestega avgusta, Ig, a, ei, o, I. L, o, eo, otrov, ara, jesen, oje, ud, le, ost, I, Krapina, a, a, 1, a, ter, s.
Radio
Izvleček iz večernih programov
LJUBLJANA (577 m 4 kw). 3ERLIN m « OcaNKTURI ® < LANOENBERO UM ® *8 k v), SFUHOARI 137» a> < kwX PRaQA (340 a 5 kw), LONDON DAVENTRV 1604 m ti tw) £A(1RF.B (310 m 0.7 cw). BRNO (441 a i iv), Rt M (490 m 12 kw> DUNAJ (517 m 7 kv). DAVENTRV (492 m 12 k«) VARŠAVA (UI1 a 10 k*), STOCKHOLM (MO TALA 1320 o ?0kw)
Nedelja, 2. septembra.
LJUBLJANA: ob 15. promenadni koncert z velesejma; ob 17. pravljice za otroke; ob 17JO šaljivi prizori: ob 20.30 koncert (zbor Glasbene Matice, ga Lovšetova.).
BERLIN 20: Koncert orkestra, soprana in tenorja. — FRANKFURT 20.30: Orkestralen koncert. Lahka večerna godba — STUTTGART 20: Večerni koncert. — ZAGREB 13 30: Koncert. 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — BRNO 18: Pevski koncert. — 19: Odlomki iz Straussovih in Offenbachovih oper. — 19.30: Orkestralen koncert _ BUDIMPEŠTA 12.15: Koncert komorne glasbe — 17: Popoldanski koncert orkestra. — 19.15: Kabaretni večer.
—	21: Koncert vojaške godbe. Ciganska godba. — LONDON 17.45: Prenos Bachove kantate št 33 — 21.05: Večerni koncert orkestra. — PRAGA 17: Promenadni koncert — 18: Pevski koncert. — 19.30: Prenos orkestralnega koncerta Iz Brna. — RIM 21: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Koncert dunajskega simfoničnega orkestra.
—	18.30: Smetanove In Glazunove komorne skladbe. Lahka večerna glasba. — VARŠAVA 17: Moniuszkove skladbe. — 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — STOCKHOLM 19.45: Koncert orkestra in solistov.
Predno se odločite za nakup RADIO
APARATA
DETEKTORJA
SLUŠALK
at drugih sestavnih delov zahtevajte našo ponudbo.
VABIMO Vas, da nas posetite, zahtevajte pojasnila, predvajanja, načrte aparatov Ltd.
Oglejte si naSo razstavo na velesejtnu v paviljonu H 458—462.
RADIOVAL, LtUBLJANA
Kongresni trg, štev. 3.
Ponedeljek, 3. septembra.
LJUBLJANA: ob 12. poročila, ob 15. kosu cert z velesejma. ob 18.30 francoski učni tečaj, ob 19. zdravstveno predavanje, ob 20.30 slovenske pesmi (g. Banovec).
BERLIN 20.30: Prenos iz Varšave: kom cert filharmoničnega orkestra. — FRANKFURT 20.30: Koncert komorne glasbe. (Beethoven. Bralims in Schubert.) Koncert lahke glasbe. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert kvarteta rogov. — 20: Ve-* černi koncert. (Orkester in violina.) — 21: Odlomki iz Ardersenovih pravljic. —« STUTTGART 20.30: Koncert komorne glasbe. — ZAGREB 20.30: Prenos koncerta filharmoničnega orkestra iz Varšave. —> BRNO 20.10: Humoristični dueti. — 20.30: Prenos koncerta iz Varšave. Prenos z brn-ske razstave. - BUDIMPEŠTA 12: Koncert kornonie glasbe. — 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Orkestralen koncert lahke godbe. — 22.15: Mešan večer. —. LONDON 19.15: Sonate za dve violini — 20.15: Koncert sodobne komorne glasbe. Mešan večer. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19: Prenos iz Bratislave: Koncert slovaške glasbe. — 20.30: Prenos koncerta filharmoničnega orkestra iz Varšave.
—	RIM 21: Mešan večer. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert kvarteta. — 20.05: Arije. — 20.30: Prenos koncerta iz Varšave. — VARŠAVA 20.30: Koncert varšav-i skega filharmoničnega orkestra.
Torek, 4. septembra.
LJUBLJANA: ob 18.30 nemški tečaj, ob
19.	predavanje o praživalih. ob 20. prenos operete »Cardaška kneginja«.
BERLIN 20.30: Anton Bruckner: »Velika maša«, za soliste in orkester. —< FRANKFURT 20.15: Koncert solistov, zbora in orkestra. (Otroške pesmi ln motivi.)
—	21.15: Koncert Wagner.ievih in Bruck-nerjevih skladb. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert pevskega zbora. — 20: Večerni koncert orkestra. — STUTTGART 20.15: Odlomki iz italijanskih oper. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert — 20.35: Koncert češke glasbe. — BRNO 19: Skladbe slovaškega komponista Belle. — 20.30: Večerni koncert orkestra. Nato prenos s razstave. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert orkestra. — 20: Pevski koncert. Ciganski orkester. — LONDON 19.15: Sonate za 2 violini. _ 19.45: Koncert vojaškega orkestra.
—	PRAGA 19- Dvorakova opera »Jakobi-nec<. — RIM 21: Volilen in instrumentalen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert kvarteta — 16.15: Popoldanski koncert. — 20.5- Odlomki iz spisov Tolstega.
—	21: Cehova burka »Zenitna ponudba«. Večerni koncert lahke glasbe. — VARŠAVA 18: Večerni koncert orkestra. — 20.15: Koncert varšavskesa filharmoničnega orkestra. — STOCKHOLM 19.45: Večerni koncert orkestra Zabaven večeT.
Sreda, 5. septembra.
LJUBLJANA: ob 18.30 srbohrvatskl tečaj; ob 19. predavanje o domoznanstvu, ob
20.	koncert vojaške godbe.
certbrb ebdbap v ačionZHRlG DL LZ GZ
BERLIN 20: Operni večer. (Sopran, tenor, bariton in zbor.) — 22.30: Večerni koncert lahke godbe. — FRANKFURT 19.30: Prenos iz frankfurtske opere: Saint-Saens: »Samson in Dalila«; opera v 3 dejanjih. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert lahke godbe. — 20: Orkestralen koncert. — 21.05: Pesmi s spremljavo lutnje. — STUTTGART 20: Dramski večer. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert arij in pesmi. _ BRNO 19.10: Dramski večer. Prenos koncerta z razstave. — BUDIMPEŠTA 12: Ciganska godba. — 17.45: Koncert vojaškega orkestra. — 21: Klavirski koncert. Godba za ples. — LONDON 19.15: Sonate za 2 violini. — 19.45: Orkestralen koncert lahke godbe. _ 22.10: Mešan večer. — PRAGA 19.15: Koncert godbe na pihala. — 20.10: Orkestralen koncert lahke godbe. — 21.30: Klavirske skladbe. — RIM 21: Boitov »Me-fistofelis<. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert kvarteta. — 16 15: Popoldanski koncert orkestra. — 20.05: Prenos 1 z raznih središč dunajske glasbe. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov.
MunKči! rotilo
le
za vse srednje, meščanske in osno/ne šole
%
dobite
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Prešernova ul. 54 LJUBLJANA Preiemova ul. 54
(nasproti glavne pošte)
•JUTRO. I?. 206
Nedelja 2. IX. 1928 =----t*
Kraljestvo mode
Obleke iz satinastega krepa
Nihče naj se ne čudi, da forsirajo veliki piodni saloni za jesensko in zimsko sezono zopet težke svile. Vzrok tej preorijentaciji je pač treba iskati v tem, da bo se modne dame naveličale tenkih blagov kot so npr. Eeorgetta in gaza in zahtevajo zopet povsem novih materijalij.
Povedati pa moramo, da je izbira v težkih svilenih blagovih prilično majhna. V poštev pride svileni rips, maroški in mongolski krep, moire, in povsem satinasti krep. Ta je posebno hvaležen, ker je bleščeče svetel in ti že samo na &ebi povzroča
močne efekte.
Uporaba satina ni vezana na gotove modele; to se pravi, da ga lahko uporabljamo za vsakovrstne prilike. Na mestu je prav tako za večerne toalete, kakor za popoldansko in promenadno uporabo. Povosod je učinkovit in distingviran.
Barve satinastega krepa naj ne bodo presvetle, temveč naj se držijo nekako v sredi in naj vlečejo raje na temno kakor na svetlo. Najprimernejša odtenka sta črna in mo driževa barva, pa tudi sivovišnjev odtenek, ki posnema barvo petroleja. Moderne bodo tudi lešnikova, kostanjeva in mandljevo zelena barva.
Oblike novih oblek »o zelo različne In se ravnajo vedno po namenu modela. Obleka, ki jo nosimo zeo mnogo, bodi gladka in ne-komplicirana, med tem ko je lahko model za obiske v fazoni lahko fantastičnejši. Ve-
černi obleki pristoja drapirana forma, ki spominja po svoji gosposkosti na klasične linije.
Podčrtati velja, da »o novi modeli bistveno daljši kakor poletne obleke in da po vda r-jajo to dejstvo zlasti rogliči ob straneh Druga novost jesenskih oblek je ta, da je zgornji del pomaknjen nekoliko višje, tedaj krajši, krilo pa nekoliko daljše.
Prva risba na sliki prikazuje enostavno obleko iz svetlega satinastega krepa z blu-zastim gornjim delom, športnim ovratnikom in ravnim krilom, ki je na obeh straneh nagubano, da učinkuje mladostnejše. Obleka je v sredi prepasana.
Druga slika kaže predpasnikasto obleko, v katero je všita v satenov krep mrka svila. Rokavi so ozki, spodnja partija krila je svetla. Obleke te vrste se nosijo popoldne in zvečer za obisk gledališča in koncertov
Svoje vrste model vidimo v tretji skici. Obleka je drapirana in podaljšana na levi. Krilo je zvončasto, rokavi so tesni, na koncu ohlapni.
Četrta skica nam kaže toaleto brez rokavov. Ta kos garderobe učinkuje zelo dekorativno. Njegova posebnost je globok izrez. Model je prikladen za vsako postava Krilo je zvončasto in na obeh straneh podaljšano.
Za popoldansko rabo se prilegajo obleke iz črne ali vsaj temne barve, za večerne toalete pa naj dame volijo rajše odtenke v oranžasti, opečno rdeči, sinje modri, svetlo zeleni ali svetlo rumeni barvi.
Svetle aplikacije iz klobučevine
»o vedno dobrodošle na temnem ozadju, kakor irpričuje priložena skica, V tem pri« meru vidimo aplikacije na črnem klobuku, kjer učinkujejo jesenski listi zelo vidno. Isti motiv vidimo tudi na ročni torbici in na rokavicah.
Pršiinik
K toaletnim potrebščinam sleherne mod» ne dame spada poleg doze za puder, črta« la in drugih pripomočkov tudi pršiinik, ki je modni dami potreben v zaprtih pro* štorih prav tako kakor na prostem. Prših nik bodi stisnjen, da ne zavzame v ročni torbici preveč prostora. Kadar gre z do» ma, naj ga vedno napolni.
Zdravniška posvetovalnica
G. B. M. v G. Če plombe, bodi»si ce» mentne ali amalganove, izpadejo po krat* kem času, so ali slabo narejt-ne, ali pa tiči vzrok v posebnosti zob. — G. R V v L. Vnetice sleznih vrečic preidejo po običaj' nih obkladkih s svinčeno vodo ali očetovo vodo kisle gline. Seveda je treba pri tem zdravljenju mirovati. Kakor hitro se pa ne ■•opravijo v kratkem času, treba klicati zdravnika. — «Sa/us» Nujno in brez od« iašanja k zdravniku za kožne bolezni V'zro> ke tn terapijo čudnega pojava lahko dože* ne sarno temeljita preiskava. — G M K. v L p O Če ne tič: vzrok v vaši konsti« tuciji — v nekaterih rodbinah osive člani brez znanega vzroka tako zgodaj —, ga bo morda iskati v — vaši slabokrvnosti. Obr« nite se na kakega zdravnika da vam iz« teči le=to, morda potem opisani pojav pre» mine. Lokalno se medicinsko ne da proti bolezni ničesar napraviti. — G. M K. v B. '"-ez analize ni moči povedati, v kaki ko« ličini je primešano vašemu mazilu živo sre* bro Če res vsebuje kak tak preparat, naj« brže sublimat. — ga je napisal zdravnik, ker ga sicer ne oddaja v ročni prodaji no« bena lekarna S tem pa. da ga vam je za« pisal zdravnik, je podana tudi garancija, :a je neškodljivo, če ga uporabljate po njegovih predpisih in eventualno z niego« vimi utesnitvami itd. — G E P v B Brž« čas so vašim bolezenskim pojavom krive motnje v kemizmu želodčne prebave. Vzrok izprememb pa dožene lahko samo strokov« ia preiskava predvsem kemična preiskava želodčnega soka. Morda, vpliva alkohol des« infekčujuče, ali tudi mamilno V splošnem bi vas svarili pred njim posebno pred pi« vom in kislimi vini. Prav tako se izogibaj« re vseh maščob. Morda je v preobilnem za« uživanju teh iskati vzroka obolenju. — G. M. R v St. p. R Če so z izpadanjem las združene bolezni, bolezen vsekakor zahte« va strokovnjaškega pregleda. Morda ste imeli kako infekcijsko bolezen. S samimi nesistematičnimi »poskusi« se stvar ne bo dala opraviti. Če bo imelo od nas navede« 'O sredstvo, pa naj še tak sloves uživa,
i vas kaj učinka, ne moremo prerokovati. Tudi mora natančna preiskava dognati, ali so lasne koreninice še žive ali umrle V slednjem primeru je vsako zdravljenje od« več. — Zahtevano sredstvo vam oskrbi vsaka lekarna, — G. R. T. v S. (B). Na va* še obupano pismo vam ne moremo druge« ga svetovati, kakor da se odločite Čimprej odriniti v va§o domovino in se izročiti v temeljito zdravljenje kakemu strokovnja« ku. Se najbolje bi pa bilo, če se daste sprejeti v tukajšnjo žensko bolnico. Da bi trpeli na bolezni, katere se bojite, je malo verjetno; seveda pa mora pameten človek v vaših letih tudi s to možnostjo računati, zlasti, ker se novotvorbe včasih naslonijo, odnosno razvijejo iz neizlečenih, zastarelih zanemarjenih bolezni te vrste, na katerih trpite vi. Razmotrivanje o predmetu bi pa brez točne telesne strokovne preiskave ne vodilo do nobene jasnosti Storite torej čimpreje kar smo vam nasvetovali in skr« bite za čim dališo zdravilno dobo, da se morete v njej temeljito izlečiti. V tednu dni stvar ne ho dobra. — G. C. Ž. na V. p. L. Kdor sedi ob studencu, temu bi pač ne bilo treba žeje trpeti. Zato se samo
Izbrana
brezmadežna elita
L. ROT
Mestni trg
najcenejši nakup!
Razstava
VELESE3EM
paviljon H
M
Srečna sem

pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam."
Varuje perilo!
čudimo, da se ne obrnete naravnost na zdravnika za pripomočke in sredstva, ko imate vendar vse v izdatni meri na razpo* lago, — Tudi bi si lahko izračunali na pr« s, da mora ena sam osebna preiskava več žaleči nego sto negotovih nasvetov in razgovorov v posvetovalnici Zato vam sve* rujemo, da se glede svoje bolezni obrnete a primerne strokovne zdravnike, da vam preiščejo vaše živčevje in vaš nos. Najbolj« e bi bilo vsekakor, da se daste sprejeti na živčni oddelek splošne javne bolnice v Ljubljani — G. G. L v B. Vsa' dan zju« rraj in zvečer osnažite obolelo mesto z bencinom. Potem jo dobro naprašite z der« matolom, eventuelno jo pokrite čez noč s 3 odst. borovim lanolinom Če se ne zbolj« i vsekakor k zdravniku.
Kriza vlade
ni takšna senzacija, kakor je svetovna iznajdba
„GAMMA"
na Ljubljanskem velesejmu — paviljon £ =
Naj si vsakdo ogleda v svojem interesu	i3s
Razlika v delu dam.sk.ih toalet je velikanska.
Henadkriljlvo je salonsko delo krasnih damskih obtek m plaščev, ki Ih razstavlja
za letošn;o sezijo tvrdka
Fran Lukič, Stritarjeva ulica. ŽNajkrasnejše, kar se more nuditi našim damam.
MODNI ATELJE
v
s Kongresnega trga na Mik ošičevo c.. uubuana.
Vhod Pračakova nt. III nadstr v povsem nove prostore v palači Pokojninskega zavoda.
Uveden je tudi praktičen pouk v damskem In otroSkem kio astvu za t,ospe in gospodične na podiagi izvrševanja
lasine gaiderobe po nano*ejiih s<stennh Prijave pismtno ali istmeno Z obratovanjem se prične z
10 septembrom, s poukom pa s I okiobiom.
Kurt Miethe:
Tatvina
Aplavz je utihni L Občinstvo se je razlilo po foyerjih in gledaliških hodnikih. Gat je vstal s sedeža in vprašal ,6vojo ženo:
»Ali greš z menoj, da populiš cigareto?«
»Trudna sem in rafša ostanem v dvorani,« mu je odvrnila.
Gat se je ugriznil v ustnice.
»Dobro. Popušil bom cigareto sam in se takoj vrnem k tebi. Odmor je kratek.«
V foyerju si je Gat prižgal cigareto, spustil v desni žep zlato dozo in se ustavil pred letakom, ki je naznanjal spored za naslednje dni. Zijal je v črke, a ni vedel, kaj čita.
Mahoma pa je začutil, da mu ie nekdo segel z roko v žep. Ne da bi trenil z očesom, je popadel tatu in se obrnil proti njemu tako, da ga je videl v obraz. S tako močjo mu je stiskal roko, da se je zvija! od bolečin. Rdeč, kakoT je bil, se je skušal oprostiti, a Gat ga ie ostro pogledal, rekoč:
»Pojdite za menoj!«
Mladec je prosil ves prepaden:
»Za Boga vas prosim, ne izdajte me! Pripravljen sem na vsako zadoščenje,
samo da me ne naznanite!«
»Molčite in ne zinite!« mu je ve'el Gat. »Vidite ona dva prazna stola? Tja sedeva za trenutek.«
S temi besedami je izpustil mladčevo roko, ki je bila tam, kjer so jo bili stisnili Gatovi koščeni prsti, močno zardela. Tat se je ozrl po foyerju, kakor da išče izhoda.
»Nič vam ne bo pomagalo, če poskusite zbežati!« mu je rekel Gat, videvši, česa išče mladec. »Preden boste na hodniku, vas prime policija.« Nato je segel v žep, potegnil iz njega zlato dozo in ponudil mladcu cigareto. Mladec jo je vzel in Gat mu jo je sam prižgal.
»Nagib vašega tatinskega poskusa me ne zanima,« je nadaljeval. »Izpustim pa vas samo z enim pogojem.«
Tat je radovedno uprl oči v preganjalca.
»V naslednjem odmoru morate izvršiti posrečeno tatvino.«
Mladcu se je v očeh zasvetila iskra. Gat je nadaljeval:
»Ne bodite v skrbeh radi tega. To, kar boste storili, ne bo zločin. Ukradli boste samo listek.«
»Kakšen listek?« je vprašal mladec.
Gat je segel v žep, izvlekel vstopnico in čital:
»V parketu na št. 63 sedi dama s tor-
bico iz srebrnega brokata. Torbica visi po vsej priliki sedaj na št. 62 ali pa leži na sedežu te številke. V torbici so same toaletne potrebščine: škatla za puder, rdeče črtalo za ustnice, svilena rutica in listek. Ta listek mi prinesite — potem lahko brez skrbi izginete. Opozarjam vas, da vas bom nadzoroval in da bom stal pri izhodu. Želim vam več sreče, nego ste je imeli pri meni!«
Mladec je pokimal z glavo in vstal. Gat ga je spremil do vhoda, nad katerim je bilo napisano: levi parket.
»Vidite tisto damo v obleki iz višnjeve svile? Ta je prava. Zdaj pojdite na delo.«
Mladec je izvršil naročilo. Preril se je med stole, kjer se je spotaknil in padel pod sedež št. 62. Torbica, ki je bila odprta, je padla na tla in njena vsebina se je raztresla po parketu. Uslužno je pobral vsebino in jo predal rdeči dami, oprostivši se za nerodnost. Samo listič je obdržal v rokavu.
Gat je opazoval tatovo spretnost pri vratih. Srce mu je močno utripalo: v nekaj trenutkih bo njegov sum razpršen ali potrjen.
Ko sta se bila zvečer z ženo peljala v gledališče, je opazil, kako ji je pri izstopu iz avtomobila neki neznanec stisnil v roko listek. Niti najmanj ni dvomil,
da gre za sporočilo njenega ljubimca. Ne da bi ga poznal ali videl, da ga je strašno zamrzil. In sklenil je, da se mora za vsako ceno preveriti, ali ga žena vara ali ne.
Bil je še ves zatopljen v te misli, ko ga je nekdo potrepljal po rami. Mladec mu je stisnil listek v roko ta dejal:
»Nate, kar želite.«
Takoj nato je izginil.
Gatu se je zdelo, da drži ogelj na diani. Stekel je na hodnik in razgrnil listek. Izprva ni razumel ničesar, potem pa se je od srca zasmejal. Na listku je bilo natisnjeno besedilo: »Milosti-va! Ne pozabite obiskati Miillerjeve trgovine pri drugi sezonski razprodaji! Cene so neverjetno nizke!«
Gatu se je odvalil kamen od srca. Sum. ki ga je mučil zadnje tedne in mu naravnost grenil življenje, se mu je mahoma zazdel otročji in smešen. Prišlo mu je na um, da ga žena ne more varati in da mu je neskončno zvesta. V tem ga je posebno utrdil reklamni listek. ki ga je bila žena sprejela pri vhodu v gledališče in ga »skrila« v torbico, da ga mož ne bi videl.
Oglasil se je zvonec. Gat ie krenil proti vratom z napisom: levi parket Naletel je na svojo ženo. ki je bila videti zelo razburjena. Nežno jo je vprašal:
»Kaj ti je, draga? Ali hočeš popušiti cigareto?«
»Pomisli, kakšna drznost!« mu je odgovorila. »Nekdo mi je ukral iz torbice briljantno iglo, ki sem jo bila snela, ker se mi je pokvariia zaponka. Kakšna predrznost!«
Gat se je spustil v dir skozi foyerje. Šele v naslednjem dejanju je prišel zopet k njej. Razburjen je sel poleg žene, nežno pogladil njeno roko in šepnil:
»Nikar se ne vznemirjaj! Kupim ti novo.«
Naslednji dan je prejel moški, Hur-bert Fuller po imenu to-le pisanje:
»Dragi Herbert! Kadar mi boš v bodoče kaj javil, stori to oprezneje nego sinoči. Moj mož je videl, kako mi je tvoj zaupnik stisnil nekaj v roko. Pretrpela sem strašne trenutke, preden sem jo-mogla zamenjati za reklamo tvrdke Miiiler. Poslal je nad mene tatu, ki pa je na srečo ukradel napačni listek. Jezi me pa to. da mi je tat odnesel tudi briljantno iglo. Nu, ta stvar ima dobro stran: mož mi je obljubil, da mi kupi novo. Kar me teši, je to, da je zdaj prepričan o moji nedo'žnosti. Kolikor ga poznam, bo tudi nova briljantna igla iepša in dražja od ukradene. Zvečei pojde na sejo. Sestanek kakor po na« vadi. oljubl Tvoja...«
Decva kraljice Marije
Odkar so časopisi poročali, da je naša kraljica sprejela iz rok deptstaci-je slovenskega ženstva vzorec naše narodne »dečve«, dobivam neprestano vprašanja, kakšna je bila ta »dečva«, kako izdelana in iz kakega blaga. Ker bo gotovo zanimalo vse naše ženstvo, hočem poskusiti, da kraljičino »dečvo« malo popišem.
Ko nam je dvorna dama ga. rranja Tavčarjeva, ki se vztrajno zavzema za ohranitev in razširjenje naše lepe narodne noše in vseh drugih narodnih tradicij, izposlovala dovoljenje, da smemo pokloniti našo lepo »dečvo« tudi jugoslovenski kraljici, sem se s pomočjo dam in umetniških strokovnjakov podala takoj na delo, da izgo-tovimo kraljičino »dečvo«.
Odločili smo se za reze dno zeleno barvo. Nageljevi cveti in listi so vezeni v preprosti tehniki z volno, tako da imajo skoro živo plastiko.
Krilo in životek sta izdelana na belem opalnem bati situ, odnosno z njim podložena. Predpasnik je iz težkega črnega krep satena, zgoraij široko ubran, spodaj obšit s širokimi klekljanimi čipkami, ki jih je po starem narodnem vzorcu izvršil državni čipkarski zavod. Dolgorokavni ošpetelj iz najfinejšega platna je okrašen z zob-častimi klekljanimi čipkami istega zavoda. Ubran pa je na »ajdovo zrno«, kakor so to imenovale naše stare matere. (najdrobnejše smok-delo).
Ruta je slikana na čisto bledovijoli-častem krepdešinu z ozkimi resicami na dveh straneh. Osnutek za ruto je bil izdelan v mojem ateljeju v starinski narodno simbolični rasttlitfski or-namentiki, ruto samo pa je mojstrsko izvršil, odnosno slikal umetnik speci-jalist g. Vidmajer.
Ta vzorec rute, narejen nalašč za kraljico Marijo, sta Jugoslovenska Matica in Propaganda dečve oddala Jugoslovenski tekstilni tovarni v Kranju, ki bo to res značilno narodno ruto izvršila pravočasno, tako da bo prihodnjo sezono na razpolago že v zadostnem številu. Prepričana sem, da bodo naše žene in dekleta prav rade posegale po tej »ruti kraljice Marije«.
Na ta način izgotovljeno »dečvo« smo, kakor so listi že poročali, izročile kraljici Mariji na avdijenci 24. avgusta. Kraljica je bila vidno vzradoščena in se je zanimala ne le za podrobnosti izdelave. temveč tudi za uspeh »dečvi-ne« propagande za Jugoslovensko Matico. o kateri je bila že dobro informirana. Pripovedovala je tudi, kako zelo se ji dopade slovenska narodna noša, in obžalovala, da jo je tako redko videti. _Šarčeva.
Hmeljski čas v Savinjski dolini
(Beležka s pota.).
V tem časn je vsa Savinjska dolina od vzhoda do zahoda pa od severa do juga in tja noter v vse stranske doline in sosedne pok rajine kakor v nekem vrtincu ...
Hmelj! Hmelj! Hmelj!
Ta simpatična, mehka in gladka beseda Je ▼ vseh ustih, v vseh pogovorih, po gostilnah, trgovinah, sejmih in trgih pred cerkvijo ob nedeljah, v vseh družbah — z vseh koncev in krajev odmeva in gre po deželi kot rmizika.
In je kakor kakšna narodna slavnoet. Po vaseh povsod nabiti letaki — razglasi, svarila, navodila Hmeljarskega društva — hmeljarji vseh slovenskih dežel, zedinite se! — na hmeljski borzi v Žalcu vrvenje, veliko čiščenje po vseh sušilnicah in skladiščih, povsod mrzličave priprave na veliki čas hmeljske obire ...
Id na cestah srečuješ velike lojtrske vozove polne prepevajočih žensk v pisanih rutah in krilih — romarice? Ne. To so same limeljarice, cele delavske kolone ki prihajajo na hmeljarsko obiro od blizu in daleč, iz Preknr-^a in celo iz Hrvatske in Slavonije. Saj zaslužek je dober. In zato gospodari,a-bmeljarja tudi ne tare skrb, kje bo dobil ljudi, samo da je letina dobra.
In letos je hmelj po naših krajih obrodil kakor že davno ne. In bo tako po kvaliteti kakor po kvantiteti baje rekordna letina. In dal Bog samo po drugih deželah slabo hmelj-gko letino, potem bo na žalski borzi hmelj visoko notiral. savinjski hmeljar pa si zadovoljno mencal roke. Mors tua vita mea ...
Zato je zdaj vsa Savinjska dolina od vzhoda do zahoda itd. kakor v mrzličnem nemiru, vsa na nogah...
Hmelj! Hmelj! Hmelj!
In ko to pišem, se je po savinjskih hmelj-«kih plantažah že vsepovsod razgibalo veselo življenje, visoko kolje pada in tisočero rok hiti obirat žoltkasto cvetje, ki se bo enkrat kot .pivo penilo v tehtnih vrčkih in pohladilo marsikako žejno grlo...
Hmelj! Hmelj! Hmelj!
Kaj sem pa preje vedel o hmelju? Odkrito povedano, tudi nisem imel nobene po-•ebne simpatije do te, po mojem mnenju, dolgočasne rastline, jezil sem se na hmeljske nasade, ker so mi zapirali razgled po polju in sem kvečjemu pomiloval vse tiste množice vitkih jelk, ki so že morale dati svoje mlado življenjie zato, da se ob njihovem
truplu »more navžitl solnca in življenja
tuj svat, ki ga gozd ne mara in ki se mu
pravi hmelj.
Torej, kakor rečeno: Nič kaj mnogo me m brigal hmelj. Toda odkar sem preživel nekaj dni med našimi hmeljskimi baroni, malimi in velikimi, in zadobil tako rekoč malo upogleda v hmeljarstvo, o, zdaj pa imam o hmelju drugačno mnenje. Cisto drugačno mnenje. Da, postal sem naravnost navdušen za hmelj. Tako da sem sklenil, če bom kdaj kmet, bom hmeljaril tudi jaz.
Tam v Letušu namreč —.
Letuša ne poznate? Da, malo čudno ime, redkokdaj ga slišiš, in jaz o eksistenci kraja s tem imenom tudi nisem nič vedel, dokler me ni pot tja pripeljala. Ampak vam povem, to je zelo ljubek kotiček ob Savinji, tako-le nekako sredi pota med Mozirjem in Šmartnim ob Paki. Nič posebnega sic^r: majhna čedna vas, cerkev, šola, par postavnih kmečkih domov, na jezu tovarna za barve, doli pri mostu pa prijazna gostilna. In pa prijetni ljudje, vedri, miroljubni in dobri ljudje, prepojeni z duhom prave krščanske kmečke demokracije, in zato naravno tudi zvesti prijatelji >Jutra<. Kakor jih je po Savinjski dolini povsod, hvala Bogu.
Tam v Letušu torej sem sklenil s hme-
Pred dnevi so na najlepši točki Trebnje« ga blizu kolodvora ob glavni cesti pričeli graditi veliko uradno poslopje, kjer bodo poleg občinskega urada nameščeni še na« slednji uradi: okrajno sodišče z moderno na dvorišču ležečo jetnišnico, pošta, nota« rijat, orožništvo, finančna kontrola in fi* mančni komisarijat. Nadalje bo v poslop* ju 5 stanovanj kakor tudi stanovanjski pro* stori za orožništvo in finančni komisarijat.
Zamisel, spraviti pod eno streho najvaž« nejše državne in avtonomne urade, je go» tovo prav srečna rešitev, ki bi bila lahko
K stoletnici ljubljanske cnkrarne
Izmed največjih tvorniških podjetij, s katerimi se je ponašala Ljubljana v preteklem stoletju, je bila cukrarna, katere šestnad-stropno poslopje se je dvignilo pred sto leti (1828) na Spodnjih Poljanah ob Ljubljanici. Struga Ljubljanice Je imela tedaj večjo širjavo in je bilo treba precejšnjega nasipa, da se je omogočila ogromna zgradba. Cukrairno so zasnovali tujci — židovska tvrdka Arnstein in Eskeles na Dunaju in Brentano in tovariši v Trstu.
Leto poprej (1827.) je vstala v sedanji Kolodvorski ulici, kjer kraljuje sedaj Ljubljanski dvor, cukrarna, ki pa je le malo časa obratovala — leta 1834. je pogorela. Ko se je znova pozidala, jo je Viljem Moline 1838 prelevil v predilnico, ki je ukinila delo malo pred svetovno vojno.
Cukrarna na Poljanskem nasipu Je izprva izdelovala le 26.000 stotov sladkorja in sirupa na leto, a se Je uspešno razvijala. Njena bilanca je že leta 1846-47. izkazala 72.000 stotov sladkorja in sirupa v vrednosti 2,256.000 gld. Za uvoz 74.600 stotov sladkorne moke je plačala cukrarna v blagajno višjega dohodnega urada okrog 560 tisoč goldinarjev carine — skoTaj toliko, kolikor je znašal tedaj zemljiški davek kranjske dežele. Leta 1848. so razširil cu-kTarno, ki je takrat dajala zaslužek okrog 160 osebam. Leta 1856. je predelala 100.230 stotov sladkorne moke in izgotovila 84.780 stotov sladkorja in 11.805 stotov sirupa v skupni vrednosti 3,680.520 gld.; plačala je uvozne carine 755.615 gld., dobitkovine 999 goldinarjev, drugih davkov 7346 goldinarjev — ogromne številke, oznanju-joče čudoviti razmah podjetja. Tedaj je irrela cukrarna 4 parne stroje, 6 parnih kotlov, 3 praznotne in 8 grelnih ponev, 13 cedil 2 stiskalnici in 52.000 kalupov. Leta 1858. so bili zaposleni v njej: 1 tcpilni mojster, 1 strojnik, 13 uradnikov in 200 rokodelcev — »cukrinarje* so jih zvali Ljubljančani. Pro-cvitajoča cukrarna je bila odlikovana na razorih razstavah.
Delo v cukrarnl Je ustavil pred 70 leti (25. avgusta 1858) požar, eden največjih kar jih je doživela Ljubljana. O njem so poročale Novice (1858, 279) takole:
»Naše »cukrofabrike« ni več! Strašen ogenj ponoči v sredo jo je pokončal od vrha do tal čisto čisto vso; le na enem koncu je ostalo stanovališče cukrinarskih gospodov, na drugem pa hrami za drva in stala; vse drugo sila veliko in 6 nadstropij visoko poslopje, kjer imaio mašine, kuhajo cuker in so imeli zaloge cukra spravljene, je pogorelo, in gori še danes, že šesti dan Po prvem ognju. Škoda Je strašno velika, ako se pomisli, da razen velikega poslopja je blizu 20.000 centov cukra zgorelo, so vse drage mašine pokončane, in je obilo drugih priprav razdejanih. Celo noč, pa še drugi dan je tekla Ljubljanica od tod vsa črna in sladka od sirupa, ki je tekel v vodo, čeravno so ga otroci in babe lovile v
I ljem ofje prijateljstvo. Ko me Je v rosnem
' jutru inteligenten gospodar - hmeljar vodil po hmeljskih kulturah in mi vse razložil. In sem se prvikrat bližje seznanil a hmeljem, njegovo rastjo in njegovimi lastnostmi, in sem se prepričal, da je hmelj, pravzaprav ja-ko interesantna rastlina, nič manj intere-santna kakor tobak, za katerega sem se tam po Hercegovini toliko zanimal, a še rajši kadil, zlasti če sem ga dobil tako le pod roko v svojo tobakiro ...
Vsekakor je bil tisti jutranji lzprehod po hmeljskih nasadih za-me zelo lep in poučen.
Golding. to je najboljša vrsta hmelja, ki ga gojijo naši hmeljarji, tako mi je razlagal moj vodnik. In golding so se zibali in lesketali groadiči hmelja v jutranjem solncu, golding je kimala jerebička, ki je tekla pred menoj po dolgem razoru, golding je zavpil zlati kobilar v košatem orehu, in golding — sem želel — naj bi žvenketalo jieseni tudi v žepu savinjskega kmeta.
Saj je potreben, bogme! Saj Je adaj edina njegova nada, da se bo dal hmelj, dobro prodati, sicer mu je obupati pod to imenitno vlado, kakor jo rxiaj imamo, ki je — kakor vidimo — edina njena skrb za kmeta... neusmiljeno izterjevanjie davkov.
Josip Fr Kaafl%
za vzor drugim krajem. Občinskemu grad« benemu odboru pod načektvom župana g. Župančiča gre zasluga, da se izvedba neokrnjenega projekta navzlic težkočam bliža uresničenju. Storil je vse, da se je v okviru finančnih možnosti pričelo z grad« bo. Gradbena dela izvršuje ljubljanska tvrdka g. Tonnies, načrte pa je izdelal znani ljubljanski arhitekt g. Ivan Zupan, katerega skice pri svoječasni javni konku* renči so bile nagrajeie s prvo oceno in k a« teremu je tudi poverjeno gradbeno vod« stvo.
lonce in ga je nalovila nektera babura na cente. Fabrika je sicer, kakor smo slišali, zavarovana za 680.000 gld. pri več aseku-rancijah; pri graški je poslopje zavarovano za 85.000 gld. — čez vse to je še vendar škoda velika. Kar pa ni ogenj pokončal, je pokončala tolovajska drhal, katera je v sta-novališču, do katerega ogenj ni segel, pokradla, kar je mogla, ali pa razdjala in razbila drage reči, posode, zrcala, peči in drugo pohišje. Res, bi ne bili verjeli, da imamo take tolovaje v Ljubljani! Kako se je ogenj pričel, še ni za gotovo znano; slišali smo, da imajo enega delavca zaprtega, na katerega leti sum, da je po njegovi nemarnosti ali kakor koli se fabrika unela. Velika sreča le, da ni bilo celo noč nobene sape; če ne, bi bile šle cele Poljane in morebiti še več predmestij; v največji nevarnosti pa je bila živinozdravniška šola, katera je ti-koma fabrike in ima pod streho nad štalami vse polno mrve. Dolgo bo trpelo, preden bodo sezidali novo fabriko na požarišču stare, pa bo morala tudi varnejše zidana biti.«
Nesrečna pogorerka se je toliko dvignila iz ruševin, da sta ji mogla tesarska mojstra Denis in Košir meseca decembra 1858. nadeti ostrešje; polagoma se je nadaljevalo pozidavanje. Obratovanje bi se bilo znova pričelo, ako bi ne prišla vmes nova nezgoda: tvrdka Arnstein in Eskeles je falirala (1859). Posledica je bila, da je šla cukrarna z vsemi stroji in pohištvom, vrtom, 4 cuk-rinarskimi hišami na Spodnjih Poljanah na boben. Cenjena je bila na 111.000 gld., a na dražbi 12. junija 1862 se ni zglasil noben krpec. Leta 1863. ie kupil cukrarno G. Pon-grac iz Zagreba za 100.000 gld. Še dandanašnji je last njegovih potomcev.
Brata Pongraca in Kalister so nameravali leta 1864. obnoviti cukrarno, ki bi, kakor prej, izdelovala koloniialni sladkor, pozneje pa tudi sladkor iz pese. A cukrarna ni oživela. Še istega leta je postala v o j a š n i -c a ; nastanili so vanjo mehikanske dobro-voljce. Poslednji poizkus, da bi se cukrarna vrnila prvotnemu namenu, je bi! leta 1866., ko so neki dunajski trgovci snovali, a ne osnovali v ta namen delniško društvo.
Leta 1871. je naklonila vlada Ljubljani tobačno tovarno, ki se je naselila v nekdanji cukrarni. V začetku marca i. 1. ie jelo 24 delavk izdelovati viržinke. Naslednjega leta je štela tobačna tovarna že okrog 1000 delavk. In zopet je prišel požar in povzročil veliko nesrečo. V začetku januarja 1872 se je vnelo v cukrarniškemu dimniku. Ko se je razlegnil klic: gori, so vse preplašene drle delavke iz tovarne druga čez drugo; nekatere so skakale skozi okna. Ena je mrtva obležala; mnogo Jih je bilo poškodovanih; 7 so jih odnesli v bolnico. — Tobačna tovarna ie dobila svoje poslopje še istega leta na Tržaški cesti.
Sto let je odšumelo Iznad cukrarne; objemala je 30 let cukrinarje, nato meksika-njarje, tobačne delavke, vojake krompir-jevce, razne gostače, pesnike... Kakor zaboj je tista sobica, ki se pride do nje
skoal temno ln ima eno okno, tako visoko, da samo glava doseza prve šipe. Semkaj so prihajali pesniki Cankar, Župančič. Kette. Mun; tu sta izdihnila poslednja dva na skromni postelji. Slavna si, stara cukrarna,
Naši predniki so avgustu rekali «ve-liki srpan*, in to drži še zdaj na deželi V mestu pa seveda ne pojejo srpi in kose z izjemo smrtne kose, ki nikoli in nikjer ne počiva. Občutimo samo, da stopi soince v znamenje Device. Zaradi tega postaja narava zamišljena, melanholična in se sploh kislo drži. Listje rumeni. O tava bo kmalu pokošena. Le-toviščarji pobesne od vročine in dežja ter se spravljajo nazaj v Ljubljano, kjer jih bodo požrli z lasmi in kožo vred hišni posestniki. Se dnevi postajajo krajši kakor bi delila tudi dnevno luč Glavna Kontrola. Počitnice bodo kmalu pri kraju. Bliža se gledališka, šolska in svatbena sezija. Kdor je bil poleti poreden in ni ubogal staršev, ga zadene pravična kazen: učiti se bo moral ali poročiti...
Lastovke so Izmed vseh nas najpametnejše. Zbirajo se v jate, da zletijo daleč proč od zime z bljuzgo, poročili o dramskih in opernih predstavah, duhovitim oddelkom «iz sodne dvorane* ter cveki za šolske naloge. Obilni gospodje, ki ne morejo zleteti z lastovkami vred, postajajo na Flečkajnarskem mostu, gledajo na grad in se jeze, da še vedno ne vozi tja gori železnica: Grad je previsok za čvičkarske izpre-hode. Gledajo potem revo Ljubljanico, zaraščene otoke in tračnice sredi vode ter se hudujejo, da niso opravili njega dni egiptovskega regulacijskega de'a italijanski ujetniki, katerih je toliko bilo na Gradu.
Sicer pa ni treba, da smo po čvičkar-sko črnogledi. Siavni mestni magistrat razvija itak živahno stavbeno delovanje: pozval je vse, ki so ostali brez stanovanja. naj si sami izvolijo urediti po lastni prevdarnosti in po svojih močeh to zadevo. Na Pogačarjevem trgu postajajo zvečer v zarotniških skupinah razcapani mrki ljudje. V petek imajo svetek, in takrat se zdi, da oblegajo staro, tako gosposko mestno hišo bolj-ševiški vstaši. Vsi brez izjeme, ki imajo «štelengo», dobivajo ta dan «plačen-go», stoji v demokratičnem, z brezuspešnim antialkoholizmom prepojenem uradnem oglasu... V zraku je že slutiti babje leto, in vreme se drži res po bab-je: se smehlja in se zopet cmeri. Tudi na trgu izdaleč ni toliko dedcev kakor babnic. Od posavske in dolenjske strani pridrdra na tržni dan toliko vozičkov in stoje tako na tesno, da bi lahko zdir-jali naravnost po njih na požar mestni ognjegasci, ki opazujejo filozofsko vse
iz tebe Je iz5!a naša mlajša literatura (dr.
Prijatelj, Aleksandrov XV).
V cukrarni deluje z<iaj tovarna pletenin, (Viri: Novice 1858, 1872, Costa, Reiseerin. 31, Dzimskl, Laibach 118.)	S.
to vrvenje. Naproti morju pisanih rut in izpodrecamii kril se dviga iz mesta vai klobukov in kratkih, Z—4 deke težkih obiekic. Tukaj bi naj priredila doneča »Propaganda Dečve. Centralno vodstvo akcije» široko zasnovan primerjalni študij, da pomiri narodno vest!
Avgust je mesec sočivja in sadja. Bogata izbira tako preseneča tujce, da samo občudujejo in nič ne kupujejo. «Vipavs'ke breskve* so po 40 Din kg, grozdje je le 3krar dražje kakor v Dalmaciji in se torej z njim lahko zdravimo kar doma. Če pa kupite lubenico ali pa dinjo, si povzročite v žepu Toricelli-jevo, absolutno praznino. Sicer pravijo domačini slednjemu sadju zaničljivo «prašičie buče», in kupujejo ga iz večine pravoslavni bratje. Glasovi srbskih dam se dvigajo sredi slovenske govorice kakor kriki galebov med šumenjem oceanskih valov. V enakomernih presledkih se razlega vmes prepričevalni glas slikovitega bosanskega prodajalca: «Nemoite gurati bogami, svi su dobri!» In gospod stražnik zamišljeno vihti pendrek, ker mu hodi po glavi Hamletovo večno vprašanje: »biti ali ne biti?*
Gospe branjevke tolčejo urno in vajeno nove orehe, da jim znižajo težo in zvišajo ceno. Koliko motornih koles in plesnih oblek pričarajo na dan ta drobna kladivca: branjevski naraščaj je povsem moderen. «Carigrajski«, »goriški*, «tu-rški» in drugi prekomorski sladoledarji skušajo prevpiti drug drugega, ker že slutijo konec sezije. »Odločeni so roži kratk' dnovi; ko pride nanjo pomladanska slana» — to je resnično tudi jeseni. Popeljni in druga zelišča ob mostu dišijo tako močno na solncu, da premagajo v trenutkih izvirno sapo, ki jo izpuhteva Ljubljanica. Bronasti Prešeren od zgoraj gleda drugega pesnika, ki se suka s krvavečim srcem med kupci. Na drugi strani, tam za vodo, pa pričakuje Vodnik, da ga slednjič obrnejo, ker bi zaklical rad trpečemu sobratu: »Dovolj je spomina!«
Zlata jesen Je na višku. Uživajmo }o, dokler ne bodo izginili s smrdljivim naftalinom posute svetle hlače, slamniki, beli telovniki in platnene suknje za dolgo, dolgo časa v trebušastih kovče-gih, ki so nabrloženi pod streho od časov, ko se je poročila še sedanja stara mati.,«
Impozantno uradno poslopje občine Trebnje na Dolenjskem
|p§
iS? - ~ ^ -1*
is;
POZOR
igralci v prejšnjem kolu državne razredne loterije!
v
Se fnnOgO je nevnovčenih srečk, ki so Me izžrebane. Pošljite nam takoj izžrebane sreč e, da Vam
izplačamo dobitke.
PraviCO dO izžrebanih	dobitkov imate samo Se do 10. septembra.
Zadružna hranilnica r. z. t	o. t., LJubljana, Sv. Petra cesta 19.

Dan kolesarje?
Naše agflno kolesarsko ln motociklistično društvo »Sava« priredi danes popoldne na športnem prostoru SK Ilirije veliko kolesarsko prireditev, ki bo ena največjih, kar se jih je kdaj vršilo v našem mestu. Prijavljenih je ve5 sto dirkačev, ki se bodo poizkusili v spretnosti, hkrosti, prisotnosti duha in vztrajnosti. Dirkalo bo mlado m staro, moški in ženske ter naši najmlajši Največje zanimanje pa bo gotovo vzbudila invalidska dirka, saj bodo dirkaH invalidi brez ene noge in celo brez nog, to je s protezami Poleg tega pa je društvo preskrbelo, da bodo neobhodno potrebni odmori izkoriščeni za zabavne dirke, ki bodo izsilile salve smeha. Društvu »Sava« gre za to velikopotezno prireditev vse priznanje, posebno pa njegovemu agilnemu in požrtvovalnemu predsedniku industrijalcu gospoda Franu Batjelu, ki je duša našega kolesarskega športa. Želimo društvu in vsem posameznem članom in članicam ter vsem priglašenim dirkačem obilo sreče in najlepših uspehov,

- \ ^ -
Odbornice ženskega odseka društva »Sava«. V sredini pred
sedziik g. Fran Eatjel.
Jesen prihaja ...
Naši onstran grame
p— PremeSčeni Je gospodična Brna Rudolfov«, n&telBnca v Razdrtem, v Momrteoctro di Vafcochiaira v Abrocah. Učitelj Vodapavec v Qr-gariu ie premeščen v Ra&aimo, tudi v A brucih.
p— Iz Istre. Na Gresu je bila procesija. Župnik |e imel govor, t katerem j« ostro napadel kolone, da so sami kupovi, pred katerimi treba Ea pirati bdSoa vrata. Pokvarjeni so in zato jiih bos kaznuje s sušo. KoLomd so mu povedal, da delajo od zore do mrak in da med njimi ni lopovov. župnik naj ne posluša ošabnih gospodarjev, ld trpinčijo kolone, da že skoro več živeti ne morejo. V Berseču imajo tri laške učitelje, ali aadoščafla bi dva. Cemu nepotrebna stroški? Mussolani priporoča Stedende! S Koprščime poročajo, da se pripravlja na izselitev veliko število dobrih poljedelcev in gospodarjem. Letina Je slaba, da ne more biti slabša, ljudje obupujejo in silijo od doma. Istrska poljedelska zveza je predložila pulskemu preiektu spomenico o sedanjem strašnem gospodarskem stanju v deželi ki prosi takojšnje pomoči. Prefekt je v razgovoru naiglašal, da ud dvoma o tem, da bo vlada pomagala!
p— Srce In razum* »Kje }e naše krepko kime-
tfjshvo? Revščina )e postaila naša zvesta in neločljiva sprem'iljavaillka. Uboga je naša zemlja, <fa so Jo začela zapuščati v trumah njeoii najboljši fantje in možje. ŽMom smo postala podobni v zadnjih letih. Vsepovsod že srečaš sina »15 pa hčer primorske slovenske matere. Pravi proledarsM narod smo. Bojimo se, da naan letos emamjika celo najpotrebnejši vsakdanji kruh, ko gledamo svoja izžgana polja. In vendar ne obupujemo naid svojo bodočnostjo.« Tako toži »Goriška Straža«, ki feče življenjsko moč našemu žhr4ju v nauku o božjem kraljestvu in njegovih prarvioah, vse drugo bo navrženo. V sledečem članku pa govorti o srcu šn razumu. »Srčni toploti naj se pridruži bistrost razumevanja. Stvamžk nas je posadil na to s trojem posejano
zemljo. S tem mm k <W pravico do žavijeeja
in postavo, da moramo za O-hrauitev tega žšv-tieoja skrbeti x vsemi »votkm močmi. Dal nam )e starše, dom, Jeadk, samobitnost in prinesel zapoved, da moramo vse to ljubita. To spoznanje mora vzbudita v nas neupogfihno zvestobo do rodu, iz katerega smo izšH. Ko oas mamijo misli na izselitev, se ne smemo pustiti omrežiti od zapeljivih vab. Ce bi pri izseljevanju vpraša® ljudje svoj razum za svet, bi ostali doma, stebri domačega krova in ne sužnji težemajoče tujine ...« Fašizem se reži nad naukom o božjem kraljestvu in njegovih pravicah in 6« ndaja prepričanju, da skoro narvrže Slovencem narodno smrt Sklepe slovenskega srca in razuma križa fašizem, hoteč Slovenstvo izkoreniniti in privesti tuj rod na njegovo zemljo. Časi 90 izredno težki in resni. Naš rod naj pogleda v zgodovino trpljenja svojih dedov na teh naših svetih tleh, pa se štora utrditi v njem volja, da vztraja. Vsak režim se preživi In tuda fašizem, ki je sedaj na vrhuncu, bo zdrknil naizdol. Verujemo ▼ ljubezen naših Budi do rodne grude, ki na) ima moč, da jih obdrži na ndej v sedanji prebrpJd dobi.
Volneno, belo ln pisano platno
hlačevino, delene, kambrike, druk, srajce, kravate, žepne rute, svilene rute, nogavice, dežnike Itd. kupite najceneje pri tvrdkl
ALOJZIJ DROFENIK, CELJE samo Glavni trs Si 9.
Vsakovrstni OSTANKI za polovično cena
Flint papir Steklen papir Šmirgel platno Šmirgel papir Naxos-£mirgel
▼ prahu in zrna
ELEKTRO-CORUND
plošče za brušenje vodnih žag.
Vse vrste brusilnega materijala sa vsakovrstno industrijo nudi po najnižjih cenah	10.612 a
FELIKS TOMAN ml.
LJubljana, Reaijeva oeata 30
Ifremensko poročilo
MeteorololHrt savod v Lin bife ni 1. septembra 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana , , Mariboc • • » Zagreb • » • » Beograd * » . Skopi j« t « » . Dubrovnik » . Split ..... Sarajevo , » »
8.
7.
M 23
7o5 4 76 8 765-4 764-0 764 6 1 0-3 762-8
1 s o <—	C- "3 ► as	Smer vetra in brzina <r metrih	Oblačno 0—10
14	7o	NE 8	d
13		mirno	
16	73	W 2	2
15	68	mimo	3
18	76	mirno	2
21	36	NNE 7	0
20	47	NNE 10	0
Padavine

megla dež
t mm de V. are
10.0
Solne« vzhaja ob 5.20, zahaja ob 1839, luna vzhaja ob 19.45, zahaja ob 6.28.
Najvišja ter ->eratura danes v Ljubi)ani 20.0 C, najnižja 12.0 CL
Avgust j« ohranil do konca svoj značaj vročega, suhega poletnega meseca. V veči* ni krajev je imel avgust le malo več dežja nego julij in tako je ostalo letošnje polet« je v obeh mesecih domala enako vroče in suho, kar se običajno v toliki enakomerno« sti ne dogaja.
Tudi v avgustu je ostala vročina in suša omejena v glavnem na južno Evropo in razentega le še na južne predele srednje Evrope, to je na območje, v katerem se je po večini stanovitno držal visok zračni tlak. Kskor v juliju je tudi v avgustu ostaJ zrač ni tlak nad severnozapadno in severno Ev* ropo nižji in tamkaj so gospodovale de* presije, potujoče po večini v zelo počas* nem tempu z Atlantskega oceana proti vzhodu, naklanjajoč severni polovici Ev« rope hladnejše, bolj oblačno, bolj deževno in vetrovno vreme.
Do naših krajev je vpliv severnih de« presij segal le malokrat; zato letošnje po« let je nismo imeli mnogo večjih neviht 7, vremenskimi katastrofami, kar se je zdelo v nasprotju s trdovratno vročino.
šele v zadnjem tednu avgusta je vreme postalo nemirnejše; dvakrat je segla do
na&h krajev depresija, ▼ četrtek in v sok
bo to in nam prinesla dež. V četrtek se je tudi nekoliko izdatneje shladilo, ker je do» spel čez Alpe prvi val hladnejšega zraka z Oceana, v višjih gorah v Alpah se je pojavil sneg, dasi še le v neznatni množi* ni. V glavnem pa vendarle letos še nisimo dobili popolne mrzle reakcije, kakor je značilna za drugo polovico avgusta; lani n. pr. smo dobili zadnji teden tega mese* ca močno porcijo snega, ki je pobelil gore do 1300 — 1400 m navzdoL
S prvim septembrom' pričenja p® meteorološkem računanju jesen; astronomska razdelitev, da pričenja jesen Sele s 22. »ep* tembrom, za prirodo in njene pojave nima nikake upravičenosti; mnogo pravilneje je, da pomeni že 1. september prvi jesenski dan, dočim po kmetskem pojmovanju že sveti Lovrenc privaja jesen.
Dunajska vremenska napoved za nede* l]o: Hladno vreme brez posebnih padavin. Oblačno in uegotovo.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vzhodni vetrovi, nebo izpremenlji* vo, temperatura od 19 do 26 stopinj, mor* je mirna
Trgovski lokal
o d d a v najem Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji
hiši v Ljubljani, Gradišče št. 2. Podrobne informacije dobe reflek-tantje v pisarni urada, Miklošičeva cesta 20, soba 201 ioc74
IL URADNO
2REBASJB
V ZAGREBU
vršeče te 19. avgusta 1928 ▼ prisotnosti državne komisije treh članov.
8t	84.660 Ser.		A	St 92.879 Ser.			h
n	82.677	n	C	n	96.467	f	L
n	29.104	n	L	tt	55.581	n	E
t*	78.168	N	A	tt	72.158	tt	L
n	78.451	M	G	tt	52.383	tt	H
n	71.309	tt	G	tt	11.839	tt	I
N	90.471	n	L	tt	12.469	rt	H
H	95.368	M	H	rt	64.780	n	D
n	8.621	tt	C	rt	96.398	tt	D
n	68.650	tt	H	f	99.554	n	I
n	82.763	f	I	tt	66.151	tt	I
tt	94.398	tt	H	rt	13.563	n	C
n	87.454	n	A	n	65.276	tt	H
»	63.595	tt	H	n	62.847	tt	E
rt	49.582	tt	I	tt	87.794	tt	SD
tt	80.877	n	G	f	92.445	tt	9D
n	80.367	tt	SD	tt	31.014	tt	SD
tt	16.257	n	H	tt	10.788	tt	L
P	43.448	rt	B	tt	40.068	tt	I
tt	61.217	tt	L	tt	22.414	tt	H
tt	38.322	tt	C	tt	49.188	tt	D
tt	53.988	n	L	t»	87.525	tt	B
tt	70.487	tt	L	tt	50.135	n	A
v	1.094	n	H	n	6.765	rt	L
tt	19.807	tt	E	rt	78.024	f	L
tt	16.638	tt	E	tt	84.198	n	H
tt	20.114	rt	E	rt	40.908	tt	E
tt	80.430	tt	G	rt	69.928	tt	SD
tt	77.592	tt	L	tt	74763	n	H
tt	90.025	tt	B				
Neizžrebane srečke igrajo tudi na tretjem glavnem žrebanju 23. decembra 1928.
Glavna prodaja sa vso Slovenijo
Menjalnica Reicher & Turk
Ljubljana, Prešernova uL 44/46
•o praptavtn »ret ta dosagi! rekord v proda)! nad vsemi avtomobilskimi znamkam! — k«r so visoke kvalitet«, najprccisneje UM«) is pnronstae^s
materijala — silno trpežni — Imajo prekrasno linijo nenadkriljive elegance — in potroiijo samo 8—9 kg bencina.
Avtomobilska publika mesta Detrolta, srediiia amerilkc avtomobilske
industrije, ki priznano najboljit pozna avtomobil«, čigar sodba je merodajna, M Je to leto docela opredelila za nove Hudson-Essex avtomobile.
To dokazuje službena lista, Izdana po gen. sekretarijatu države Wayne> Mlchlgan o prodaji uovih voz v mesecih januar-april v Detroitu.
Na tej listi stoje Hudson-£ssex avtomobili od vseb na 2. mesta a od razrednih 6 cilinderskib avtomobilov na 1. mestu.
Val navdušenja za nove Hndson-Essez avtomobile j« prišel iz Detroita Hrom Amerike in zavzel ves svet.
Hudson-Esse* avtomobili uprav preplavljajo Ameriko in ostali svet h) so prodajne številke aadkrilile vsako pričakovanje in gredo v neskončnost — dosegajo do 100.000 voz mesečno.
Samo vsied genijalnosti inženirjev Hudson-£ssex tovarn, ogromne produkcije ca. milijon voz n« leto ter ogromnega kapitala 20,000.000 Dol. (12 milijard Din) je bilo mogoče producirati vozove tako visoke kvalitete in tako poceni.
Hudson-Essei tovarna je danes največja tovarna 6 cil. avtomobilov na sveta, ki producira daleko največje itevilo visoko razrednih luksuznih avtomobilov za najcenejši denar.
Torpedo de Luxe 2-Seater—Roadster
Din 78.000*— Din 82.000*—
Službena registracija novih avtomobilov pri dri. sekretarijatu države Wayne-Michigan v Detroitu v mesecih januar-april 1928.
1928 Chevrolet Hudson-Essez
Oakland-Pontlac
Buick
Chrvsler
Wllfys Knight-Whlppert
Studebaker-Erskine
Ford
Dodge
Hupmobile
Cadllac-La Stil«
Packard
Olsmobile
Nash
Sedan Salon Sedan Coach
januar	ttbrau	mat«	april
812	1053	1595	1959
62J	»20	1094	11/7
345	369	680	706
2 23	•M	336	S41
150	236	436	505
148	161	210	343
lž9	123	279	210
126	182	1165	786
99 99	150	li)7	506
	144	238	28!
58	85	134	15«
47	55	113	_
44	112	206	948
41	68	106	131
Din 88.000*— Din 79*000*—
O. ZU^BK, Lflubljana, Tavčarjeva 11
Velesejem, paviljon E 134—137 ob steni zunaj.
Velesejem, paviljon E 134—137 ob steni zunaj.
Naznanilo preselitve!
Usojamo si naznaniti, da smo naše podjetje »LANA«, tekstilna tovarna, družba z o. z., Zgoše pri Lescah (Gorenjsko), preselili ▼ lastne prostore
Ljubljana, Linhartova ulica šfev. 35
Proseč, da blagovolite vzeti naš sedanji naslov t seznam, se priporočamo in beležimo
l z odličnim spoštovanjem
»LANA«, d* z o. z«
tekstilna tovarna LJUBLJANA
I
Steznike,
trebušne pasove, prsodržce (Busenhalter) kombinirane steznike in elastične priporoči
atelje A- HUTTER
T»viarj«*a ul. 11/11 9S05 Popravila se sprejemajo in točno izvršujejo 1
ETRIH
ubila
stenice, bolhe, muhe. ščurke, mravlje, molje >er v opče vso golazen v hiši, kot v poljedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Piretrin d. d. Zagreb, B-c. 35.
PoHStvenl mizar
kateri bi hotel razstaviti spalnico in jedilnico na razstavi v inozemstvu skupno t neko domaČo tvrdko druge stroke se prosi za naslov. V po-štev pride samo prvovrstno izdelano pohištvo solidnega <n dobavezmožnega podjetja. Francoski tolmač spremlja blago — razstavni prostor rezerviran. Stroški se delijo. Ponudbe pod »Svetovna razstava" na ogl. odd. "Jutra* 10609a
Revmatizem.
Is|ava zahvalnosti.
Gosp. Dru. L Rahlejevu,
Beograd, Sarajevska 70.
Pred 3 meseci, ob priliki, sem naročila pri Vas 3 steklenlčice Vašega Radio-Balsamika proti revmatizmu. Bila sem ozebla v cerkvi, klečeča na cementnih pločah. Vsled te ozebe ml je oteklo ln docela otrpnilo levo koleno. Po masiranju z Vašim Radio-Balsamika so otekline izginile in bolečine ponehale. Zato se Vam najsrčneje zahvaljujem za Vašo pomoč.
Metlika, (Slovenija) 23. XI. 1928,
Roza K&dunc.
Zdravilo Radio-Balsamlka izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Ba> dio-Balsamika dr. L Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70.
Zdravilo se dobi tudi v vseh boIJSIh lekarnah in drogerijah.	168
Strokovnjaki so si edw v tem. da M
„WE©K"
bi apara*; za vknhavaafe a4* saaesffivelSL 134 T<wwuHU zaioga .Weck' pri tvrtfid
•FRUCTUS* Ljubljana. Krekov trg 10-1
Celje: .1. JAGODrČ. "-Hbor: K. LOTZ.
Rast brade pri damah
to vm oadlefne cfiaSce na tflnl* ka pod oasduho ta aa obran odstranite s a m I na aaiprtpro steia način a molim orefekuše-nim odstranjevalcem dlak. — — Kompletni sama Din 60 franka ako oofllete denar oaprei.
Koem. laboratorij	«
W. ECKHARDT, Anasburc. Deotschland. Ravenspurgeratr. 12/93.
h ii ii nuj 111 n i i'i n 11111 rmr
GRAZ, KOrblergasse Nr. 42
telefon ft 23—52, Edini privatni zavod za vse operativne. interne porodniške slučaje in
za ženske bolezni Moderno oreieno. — Višinsko solnce, roeotzen. diatemrila. — Zdravniki po lastni volji. — Zmerne cene. Prospekti na zahtevo. 101
mii nii ujlj111 ii n m i ii uumm
Doslej nsjsolldnejis najstarejša in največja tvrdka v Jugoslaviji
Alfonz Breznik
bivši učitelj Glasbene Matice
Ljubljana, Mestni trg štev. 3
poleg magistrata.
Svarim pred nakupom glasbil, potrebšfln in strun navidezne bazarske kakovosti.
Zato kupujte le pri prvorazredni zanesljiv! domači tvrdki.	9977-«
Ročne tiarmonike
nemške od Din 85.— dunajske od Din 198.—
i
m o»
•5 i
S
Preko 100.000
glasbenih instrumentov smo prodaB preteklo leto iz naše tovarne!
Preko 20.000
uradno potrjenih zahval smo sprejeli od naših odjemalcev
DOKAZATI VAM HOČEMO
na Ljubljanskem velesejma od I. — 10. sept Paviljon E 19 — 23
1.	Da so lahko izredno poceni tudi res mojstrska glasbila, gramofoni in harmonike, kajti so še ljudje, ki naših izdelkov ne poznajo in tega nočejo priznati
2.	Da so naši izdelki dosegli upravičeno svoj svetovni sloves, kajti naša tovarna obstoja že nad 35 let, in je ni tvrdke blizu na okoli, ki bi se lahko merila z nami.
3.	Da dobite v resnici že violine za 95.— Din, ročne harmonike za 85.— Din, gramofone za 345 Din itd., ki so glasbeni instrumenti, ne pa igračke.
4.	Kako se Vas Izkorišča z različnih strani v tu- in inozemstvu z neupravičeno visokimi cenami in često m ain je vrednimi izdelki.
OGLEJTE SI ENKRAT, KAJ VAM NUDIMO!
Razstavljenih' Je preko 200 različnih" glasbil,
gramofonov in harmonik. Paviljon E 19—23.
Kdor ne bi fine! prilike ogledati st razstave,
na] zahteva naš glavni katalog, ki ga pošljemo brezplačno.
Skladišče M EIN E L & HEROC0
R. L O R G E R Tovarna gfasbil, gramofonov In Harmonik
MARIBOR št iOI — B
Gramofoni
namizni od D 345 kovčetgi od D 460
dalje dalje
N
9
I
«JUTRO* St. 20« k
12 -
KcHelja 2. IX 1928
40
za strope
naročaite le v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materi jala in prodaja naj-____ceneje.
Zaloga hrastovih in MiA parket. fleSfe Jos. R. Puh, Lsubliana
Gradaška ulica 22. Te!efon 2513
flUSTRB-FIBT
znani najboljši kvalitetni tovorni avtomobili modeli 1928 dospeli. Generalno zastopstvo
za Jugoslavijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11
Velesejem, paviljon E 134—137 zunaj
LOKOMOBILE MOTORJI sSSfpu? 3 AREMNIKI «
Povodni plačilni pogoji
Brala Fischer
ZAGREB, Gundullteva ul. 36
d. d.
Ključavničarstvo
Dos. We
Ljubljana
Čopora cesta 10. Koiid^orska ul. 18.
se priporooa za splošna ključavničarska dela. kakor tudi stopnjiške, vrtne in nagrobne ograje, nagrobne svetilke, vrtne mizice, železna okna, vrata, stopnjiee, strehe, napisne table, štedilnike, mreže, Skarjasta omrežja itd. Vsakovrstne konstrukcije. solnčne plahte. Vsak čas avto-
geno varjenje ta spajanje j a m če no trpežno.	10602a
fJ
SPECTRURS" d. d.
inž. Koplsta, Dnbsky In KrstIČ, t v omlet
ogledal In brašenega stekla, LJubljana VU, Medvedova nI 38, teL 843 Zagreb, Beograd. Osjek, Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, por talno steklo, trašhi-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakpr tudi brušene prozorne Sipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.	82
frVORNICAKEMJ« OO.BAIWUU(OWIRMt!A!*ST«jam
t . Wv DRUŽBA Z.OZ.UuBL3ANA ,/./; S ^ ---
'PRVOVRSTNI MATER3 AL-NIZK E CENE H
OBoaoioioioioioioio
KČ8j	Q
U m
0 ■
o
B
o ■
o
m
0 m
0 ■
o o
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Odda se modna trgovina
stara, dubro vpeljana z lepimi prostorirmi lokali sredi mesta pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Sigurnost'
40 HP
Lanz-Lokomobila
■
generalno popravljena in oblast-	0
veno rev dirana, pripravi,ena 2a	q
postavitev in takoj obratosposo-	■
bna se po zmerni cent proda.	0
Ponudbe na upravo .Jutra'	Q
Mar bor pod .Lokomobila'	■
10.592
t
Naznanilo.
Podpisana naznan am s'avn. občinstvu, da nadaljujem pod vodstvom strokovnjaka jermenarsko obrt pokojne >a soproga Leopolda Šega v Ljubljani, Poljanska cesta 49.
Prljoročam se slavn. občinstvu, posebno pa še pokojniku naklonjenemu krogu naročnikov ter prosim, da tudi mene podpira s cenjenimi naročili ter zagotavl;am, da bom z vsemi močmi gledala na to, da zadovoljim cenjene naročnike le s prvovrstnimi 'jermenar-skimi izdelki pri brezkonkurenčnih cenah.
V Ljubljani, 31. avgusta 1928.
Z odličnim spoštovanjem
10564« Terezija Šega,
vdova jermenar{a.
♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»•♦♦♦♦♦♦♦»»♦o«
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko ealoeo vsako« vrstnega oohlštv« oo najnižjih cenah
183
Naznanilo.
Tvrdka IVAN PAKIZ, Ljubljana
trgovina z urami, zlatnino In juvel!
se je preselila iz dosedanjih prostorov Stari trg 20
pred Škofijo 15 10.017 a Prodaja ure, zlatnino in srebrnino z 25% popustom.
v L|tihi§ana
Mestni trg štev. 15
Ustanovljeno 1839 Na malo Na veliko
Telefon 2282
99/ta
Q
vozno na kolesih ca. 30—35 HP se rabi, eventuelno novo in se kupi takoj. Ponudba z natančnim naslovom in opisom ter ceno, krajem, kje stoji in časom za ogled je poslati na naslov: „Kočevje" tekstilna nd. družba z
o. z. v Kočevju.	10.587
Dr. Aleksander Daražio
vojaški zdravnik
Cveta Krebelj	m a
poročena Maribor 80. avgusta 1928	Gorica
.J
10.613
za potne košare v razn;h oblikah nudi najceneje iz velike zalege
Feliks Toman ml.
Ljubljena, Resi.eva ceste 30
Dražbeni oklic.s
Dne 28. IX. 1928 ob 9. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru soba št. 27 dražba zemljišč vi. št. 172 k. o. Prepolje in 228 k. o. Sv. Marjeta, to je pritlična stanovanjska z opeko krita hiša, dve njivi, sadonosnik in travnik. Cenilna vred nost 15.912 Din 50 p, najmanjši ponudek 10.608 Din 50 p. Pojasnila daje dr. Ferdo Lašič, odvetnik, Maribor.
Cenjenemu občinstvu, sosedom, prijateljem in znancem vljudro naznan am, da vodim svojo gostilno sedaj sam. Točil bodem v«d 10 le pr stna vi a kakor tudi gorka m mrzla jedila, ki so cenjenim gostom po znižanih cenah vid"0 na razpol go. Za obilen obisk se toplo pripoiočava.
10099	Ivan In Alojzija Mflller
Llubliana VII, Ja^Seva ul. 15
2 elegantna nova avtomobila STUDEBAKEK 6 cilinderska tei 1 eleganten nov 6 sedežen ADLER avto oddam po zelo ugodni ceni ter pod jako ugodnimi dolgotrajnimi plačilnimi pogoji.
O. Žužek, llubliana. Tavčar leva 11
ZAVAROVALNA DRUŽBA IŠČE
potovalnega uradnika.
Stalna plača, dnevnice, vozovnina fn provizija. — Sposobnim se nudi stalna služba s pokojnino. — Resni in kvalificirani reflektanti naj javijo svoj naslov oglas. odd. »Jutra« pod »Stalna služba«.	10023
V globoki žalosti naznanjamo pretnžno vest. da je naša predobra soproga, mama, stara mama. svakinja in teta, gospa
Štefanija Žura, rol. M
.soproga žel. poduradnika
• dne 1. septembra t. 1. po daljšem mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 3. septembra 1928 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv Križu.
Maribor - Graz - Ljubljana, dne 1. septembra 1928.
Žalujoči soprog
in ostali sorodniki.
Zahvala.
Vsem, ki so mi ob do'gi mučni bolezni in ob pre-rani smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Franca barona Lazarin!
stali tolažljivo ob strani in ki »o ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekam v svojem v imenu svojih otrok n ostalih sorodnikov, najiskrenejšj zahvalo.
Posebno se zahvaljujem preč. duhovščini, gg. zdravniKom za njihovo izredno požrtvovalnost, pevskima zboroma v Krškem in Kamniku, zastopnikom društva političnih konceptnih uradnikov, mestnega občinsicega sveta in gremija hgovcev v Kamniku, celemu občinskemu odboru in Šolski mladini v Smledniku, gg. zastopnikom uradništva in meščanstva v Krškem in Kamniku ter številnim vaščanom iz Sv. Valburge in okolice. Prisrčna zahvala tudi vsem darovalcem krasnih vencevin cvetja
V SMLEDNIKU, dne 31. avgusta 1928.
10.588 a Poldi baronica Lazarfni.
Ličam po najnovejšem amerikanskem strojnem sistemu au-tomobJK Tako ličan automobii je trpežen in eleganten. Dosedanji sistemi ličanja so zastareli. Poleg strojnega ličanja izvršu em vse vrste tapeciranja ter prevzamem naročila za napravo novih autokaroserfj za v^e tipe luksurjoznih in autobusov.
Delo solidno.
Cene zmerne.
Jerne
m & Bruno Belantič, Ljubljana VIL Telefon 2824.
ZASTOPNIKA
spreimem 1056S
ki je uveden v špecerijskih trgovinah Vprašanja: Zagreb I. 80.
Zahvala.
Za mnoge izraze odkritosrčnega ao-
žalja ob priliki prerane smrti naš« preljubljen« soproge, mamice in babic«, gosp«
IMe Keržon
izrekamo tem potom našo najpri-srčnejšo zahvalo. Posebej pa »e zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in Šopkov, 85. duhovščini ter vsem, ki so kakorkoli sočustvovali x nami in nepozabno spremili na njeni zadnji potL Žalujoča rodbina
Keržanova.
10.5P1 ■
"»S	-I

Pletenine
vo'no, pavolo, žepne robce, naramnice, vezenino, cvlrnate čipke, pralni trak, ter razno drugo modiio in kraiko blago po zelo ugodnih cenah priporoča
O sva d Dobeic Liubljana
10573	Pred Škofijo 15
Brez posebnega
obvestila.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla naša predraga sestra, teta in svakinja, gospodična
Uosipina ECorbar
katera je danea po daljšem trpljenju, večkrat previdena s tolažili svete vere, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb s© vrši r nedeljo 2. septembra ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Hrušici na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
Sp. Hrušica - LJubljana,
81. avgusta 102&
-■	'	» ... • . ... '	S * '
Zahvala.
Vsemi, H »o kakorkofl sočustvovali z nami ob preratil smrti našega nadvse ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gosipoda
Franca Hafnerja
posestnika| trgovca, mesarja itd. v Mojstrani
mu pokloniH cvetja In vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebna zahvala hodi ter ©Cena flč. duhovščini, ld ga J« tolažila ^ njegovi težki bolezni, ter gg. zdravnikoma dr. Marčdču Iz Jesenic in dr. Tičarju I« Ljubljane za požrtvovalno zdravniško pomoč za ves čas njegove bolezni.
V dolžnost si ftelemo, zahvaliti se pevskemu ubora za krasno faJo-stlnko, g. K. Koširju ca ganljiv,e besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala Mesarski zadrugi, moistranski te dovski požarni brambi te obrtniškem« druftvu ter ostalim zadrugam in društvom za Častno spremstvo na njegovi poslednji poti.
Globoko žalujoča soproga Minka
1C599	In ostalo sorodstvo.
Zahvala.
Vsem, ki so r mak s-poStovanJa ki priljubljenosti spretnfll naSega nepozabnega očeta, ozir. soproga, brata in svaka, gospoda
Ivana Zakotnika
strojevodjo drž. žel« v pok.
na itfegovl zadnji pod, izrekamo našo najtoplejšo zahvale.. Posebno hvalo smo dolžni preč. duhovščini, g. sani t. podpolkovniku dr. M. Justini za njegovo požrtvovalnost, vsem darovalcem cvetja in vencev, čitalnici, Sokolu ln Društvu za zgradbo Soflcolskega doma v Spod. SLški in Društvu Vodnik v Zgor. Šiški, ki so najdražjemu ob prerani gomili izkazali zadnjo čast z društvenimi prapori, za kojimi je pokojnik vedno s ponosom in idealnega srca korakal.
Sv. maša zadušnica se bo brala dn« 5. septembra ob 7. v Dravljah.
LJubljana * Zgor. Šiška, dn« 1. septembra 1928.
Žalujoča rodbina.
L .'/V jfiP^i^ t fi
Zahvala.
Ob priliki prerane Izgube našega nad vsa tJnbJJeneea gcipoda
Natis Poženela
trgovca
ftejemo s! ▼ dolžnost, zahvaliti se vsem, ki so mu v teZklh urah s tola-žitnimi obiski lajiail njegovo neizmerno bol in nam ali pismeno ali ust-me-no izrazili svojo sočustvovanje.
Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, gg. zdravnikom ln čč. sestram osmiljenkam za njih nad vse požrtvovalen trud, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v talko častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
V LJUBLJANI, dn« 1. septembra 1928.
Gtoboko žalujoči ostali.
Stanley Weyman:
109
Rdeča kokarda
Roman.
V radosti odrešenja so ženske planile došlecem okoli vratov. Ciste pa, ki so bile bolj oddaljene, so jele na glas ihtetL Toda moški se niso zmenili zanje. Ko so zaprli vrata za seboj, so takoj krenili po cerkvi proti malemu stranskemu izhodu; eden je kričal, da je vse izgubljeno, drugi, da so iztočna vrata odprta, tretji pa^ je opominjal ženske, naj se umaknejo, češ da bodo v sosednjih hišah varne, med tem ko bo cerkev gotovo napadena in ra/Jsjana; že daj da razbijajo kalvinisti vrata samostana, kamor so se bili begunci umaknili, ko so jih pregnali iz arene.
Kmaln ni bilo v cerkvi ničesar dragega več kakor zmešnjava In tarnanje. Pozneje sem slišal, da so moški zelo pogrešili, ko so na svojem umiku krenili skozi cerkev, zakaj če ne bi bili storiš tega, bi bili nasprotniki prizanesli ženskam; vsekako je resnica, da cerkev ni bila razdejana. Toda v zmedi, ki je vladala v Nimesu tisto dopoldne, ko so bili vsi cestni jarki polni krvi in duhovi vsi zbegani po nepričakovanem porazu, ni mogel nihče vedeti, kaj je bolje; zato ne daj Bog. da bi komu kaj očital.
Obči naval proti vratom, ki je nastal po teh zlih novicah, me Je spet nekoliko oddaljil od Denize; toda pogumna devojka in njene bližnje sosede so ostale na mestu in so spustile bolj boječe in sebične tovarišice naprej. Tako sem imel dovolj časa, da sem se vrnil k njej. Ker si je bila potegnila oglavnico mantilje na obraz, sem se moral dotakniti njenega komolca, da me je opazila Ne da
b! rekla besedico, se me }e oklenSla z rokami in vzdignila glavo; kolika sreča zame, ko sem vendar že zagledal njen obraz!
Gospa de Saint-Alais me je sprejela sicer z ledenim nasmeškom, «1 pa imela več toliko odločnosti, da bi me bila zavrnila.
»Točna ste, gospod, kadar je treba izrabiti zmago,« je rekla z ubitim glasom.
in to je bilo vse. Ne da bi se dal oplašiti, sem položil Denizi roko okoli pasu in sem krenil z njo tik za Louisem in gospo Ca-tinotovo. Markiz je pregovoril z materjo nekaj besed in je nato prišel za nami. Pri tem se je ozrl tudi name, a se je samo nasmehnil, in ko ga )e mati tiho nekaj vprašala, ji je odvrnil na glas:
»Bože moj, gospa, kaj za to? Izigrali smo svojega aduta in smo izgubili. Vstanimo izza mize!«
Markiza si si je potegnila oglavnico na obraz; vzlic strahu in razburjenju se mi je zazdela ta kretnja nekam zlovešča in nenadno sočutje mi je napolnilo srce. Toda zdaj ni bilo časa za mehka čustva: preganjalci so silili preganjanim za petami. Za našim hrbtom se je že oglašal topot množice in kmalu je zaropotala po vratih toča besnih udarcev. Nehote sem se vprašal, ali bodo vzdržala toliko časa da bomo zunaj, in šibka osebica, ki sem jo držal okoli pasu, se je trepetaje privila k meni. Toda vrata so bila močna; brez nezgode smo stopili na beli dan, v uličico, po kateri smo naglo stekli proti hiši gospe Catinotove.
Že sem mislil da smo rešeni. Tla so bila položna in videl sem, kako je mrgolel pred nami začetek izprevoda in kako so se nekateri z bledimi obrazi ozirali nazaj. Visoko zidovje na desni in levi je nekoliko dušilo trušč upora. Markiz in njegova mati sta bila tik za menoj, za njima pa še peščica markizevih pristašev; po tem takem smo bili na koncu izprevoda. Ozrl sem se: ulica za nami je bila še prazna. Ko sem se skloni! k Denizi. da bi ji
šepnil tolažilno besedo, je zdajci nastal pred nami odboj, ki je vrgel sprednje vrste nazaj; in v tem, ko smo se mi še ustavljali« se je vzdignil v daljavi pred nami obupen krik — o, da ne bi nikoli več slišal take strašne mešanice ječanja in poblaznelega vpitja! Nekateri so se delali na vse kriplje, da bi se vrnili k cerkvi, drugi pa, ki še niso, vedeli, za kaj gre, so silili dalje; kdor je padel med tem pehanjem, je bil takoj poteptan. Nekaj trenutkov je vladala po vsej tesni uličici brezumna zmešnjava.
Tudi jaz, ki sem pazil samo na to, da očuvam Demzo, nisem takoj razumel, kaj se godi. Moja prva misel je bila, da so ženske — saj jdh je bilo troje na enega moža — ponorele ali pa se vdajajo sebični, podli strahopetnosti. A kmalu, prekmalu sem videl, da je bil njihov strah utemeljen! Izza sprednjih vrst je planil proti nam val divjega grohota in nad glavami, ki so me ločile od hiše gospe Catinotove, se je mahoma vzdignila šupa čtrlečih sulic. Spoznal sem, da so nam kalvinisti prestrigli pot!
Zdaj ni bilo več misliti na kak umik; bili smo obkoljeni Iz soteske visokih zidov, ki jih nismo mogli preplezati, je bil edini izhod skozi hišo gospe Catinotove, in ta je bila zasedena... Pred nami in za nami so štrlele naperjene sulice!
Še dandanašnji se včasih v snu zgrozim nad tem prizorom. V duhu še vidim žarko solnce, kako je sijalo na naše blede obraze, spačene od strahu; ženske vidim, kako so padale na kolena in vile roke, in druge, kako so vpile in molile kakor iz uma, in tretje, kako so se obešale moškim okoli vratov; in zmagovalce slišim, kako so s satanskim grohotom klicali moškim, naj se pokažejo« ter obsipali ženske z umazanimi žalitvami. Nimes, starodavno mesto državljanskih boiev, leglo več ko stotine borb brez priza-našanja — niti Nimes še ni bil videl bolj okrutnega in bolj peklenskega prizora.
tJAHSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica Oin 60,000.000«—
Skupne rezerve ca: Osn 10,000.000*—
Mumu 19DR centrala, ljusljana, dunajska cesta Ustanovljena »lili.
----PODRUŽNICE)	-
Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuf, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradeo, Split, Sibenik, Gorica, Trst.
BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA.
Telefon štev. 2861, 2413, 2502 in 2503.
si! mm za m na« posle.
Lutzove
in
peči „i!!3onolit"
Inž, GUZELJ, Ljubljana YII.
_	Jernejev* cesta 5.
Ravnotam Voithove male turbine in Conzovi-_ .	elektromotorji.	142
Tel. 3252
Nepotrebne dlake!
po licu, rokah, nogah, žensko brado in brke odstranjuje za vedno «RAP1DENTH Nr. U od dr. Dorraiue & Cie. Pariz. To, skozi 30 let preizkušeno sredstvo ne saino da odstranju« je momentano dlačice, nego jih počasi za vedno uniči s korenino. — Garnitura 60.— dinarjev. - .RAPIDENTH No. 11» služi samo za odstranjevanje velikih površin ob« raslih dlačic — Garnitura Din 80.— «TAR» NA» lotion ima to dejstvo, da dlačice po» bel ju je, ter one počasi same odpadejo sta« ne Din 40—. — .CENTIFOLIA., kosmet zavod Zagreb, Ilica 37. — Zahtevajte za« stonj ilustrovane prospektel
KUPUJEM
stalno vsako množino kostanjevega
taninskega Sesa, smrekove
skorje, cele in zdrobljene. smrekove hmeljeve droge
rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akredltivnemu plačilu,
FRANC OSET Sv. Peter v Savinjski dolini
HH1MMI!H!M;
lb'
Brzojavke: Volk, Ljubljana
Telefon štev. 244g
A. VOLK
veletrgovina žita in moke
LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 24
priporoča p) na:nižj h cenah razne mlevske proizvode vse vr^te žita, ka-.or tudi p en čno moko iz prvovrstnih
banaških mlrnov
Lastni avtomatični man Specijalna trgovina krmil
Zahtevajte cenik!
0B0CC3BC3BCD1CDB010BC31C:
Stestaureciia ,Pod Sksico' ■
999	Mestni trg
nudi pristna vina >z dolenjskih, šta!er-skih in dalmatinskih vinogradov. Spte-emajj se abo.ienti na dobro domačo hrano Di" 16'— dnevno.
C3 ■ C3 ■ C3 ■ <=> ■ C3 ■ C3 B O ■ O ■ O ■ C>
					
		jS v	'.' »t:		š*
francoska Mineralna Voda
VITTEL-Grande Source
protin, kamen v mehurju Ean de Regime des ARTHRITIQUES
Dobiva se: Beograd: Dv. Apoteka M. Viktorovič. Ljubljana-Maribor: »Salus« D. D. Zagreb: J. Bartulič. Prilaz 8. Split: N. Ratkovič, drojrerlsta. Sarajevo: L Vranič. apotekar. Skopi je: V. Sokov, drogerista. V. Bečkerek: E. Nikolič. apotekar. .Subotlca: llešova Apoteka. iNovisad: Dušan Ilin. apotekar. Sahao* | Rankov'<* nootekar.
Sprejmem prvovrstna zastopstva
za mlekarske, testeninske, kemijsko-industrijske in druge, kolonijalni branži pripadajoče artikle. P. DOHCAS, zastopnik tvornice Zlatorog, Maribor, Beograd. Hilendarska 20, tel. 54-21. 10.070
NafpopoEnejSi
Stoewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite
stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljena,
Selenburgova ulic« 6 I«
Iruolatea oouk iS-tctne garancija Telefon št 980. a
Za Domžalsko postajo
nudi detektorske in eno do tricevne Radio-aparate po izredno nizkih cenah v najboljši
kakovosti
RADIO FRANC BAR Ljubljana, Mestni trg 5 — Tel. 2407
Soiventnim strankam nudim kredit do 12 mesecev!
-
rvRDKA 7ALTA & ŽILIC
Mm trgovina z žeSeznino sedanji lastnik BOG JAN ZiUC
■i.• -V V,.

Vas vabi da si ob priliki Ljubljanskega velesejma ogledate bogato izpopolnjeno zalogo vseh predmetov, spadajočih v želez-ninsko stroko, kakor: palično in obročno železo, nosilk, cementa, trstla za strope, sesalke, vodovodne cev! In zveznih delov, orodja za kompletlranje delavnic, stavbnega in pohištvenega okovja, kuhinjskih oprem itd. itd. itd. i
Telefon 2 9 3 2

Cene so brezkonkurenčne,
______o čemer se blagovolite sami prepričati.
liubliana. Dunajska cesta st. 11.
Visoko solil za svetovno trgovino
na Dunaju (Wien), XIX„ Franz > Kleingasse 1.
s 15 instituti za znanstveno izobrazbo s posebnim uvaževanjem praktično - trgovske usposobljenosti na tu- in inozemskih tržiščih vključno preko-morska.
Študij traja tri leta in se završi z diplomsko skušnjo. Vsakoleten obisk: povprečno 2000 slušateljev (med temi polovica inozemcev). Semestri v inozemstvu se vračuna:o po razmerju učnega načrta Pogosti izleti v avstrijsko industrijsko ozemlje. — Začetek zimskega semestra: začetkom oktobra. — Začetek letnega'semestra: začetkom marca.
Rok za vpis od 25. septembra do 15. oktobra, oziroma od 25. februarja do 15. marca. Naknadno vpisovanje se zaključi 15. novembra, ozir. 15. aprila.
Pojasnila glede učnega načrta, stanovanja in prehrane daje pisarn.-ško ravnatelstvo.	10.058
Novi 6 cilinderski 2 literski
je vzbudil občudovanje vseh strokovnjakov na vseh svetovnih razstavah, ter je najoopol-nejši in najmodernejši izdelek te najstarejše avtomobilske tovarne. Nad lje novi modeli 12 HP ln 30 HP 4 cilinderski odprti, zaprti potniški državne takse presti. Nadalje 1200 kg in 4100 kg tovorni In avtobusi Vsi rezervni deli v zal «gi.
Plačilne olajšave! Oglejte si najnove ie modele na Ljubljanski jesenski razstavi.	99 3a
Glavno zastopstvo: 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Velesejem, pavil|on E 134—137 1 ob steni zunaj.	*
MttroiUla, m> «/•• dopis* Lc&oi** *€. maJLk. oglasov. podatu tuu OgLastu, oddtltk J&TRA, Ljubijcuia, PrtMnuroa, ut.4. Čekovni* rcuUuu parU*. krmuliux4r Ijubf/cuuLjt I1I4I.
TaUforv stwilkcu 2492

A ..■ -


trgovskima, ah. ntklcututc^a, z/uzZaja, maka. bu*da Dut r-. Vajmanjjv rsustk Put, ter-. Pnjicjbuia zaJi/roDta-s^- Un pruhrjbi-ac /« vpodati obvum, z naročilom,, sieu-m. ogLartu. priobc^<y
Sprtj€tiuLiy4. atolih, oglasov za, prv~
k&cLtifo- steatiko- JZTTRA s*-
dLcuv prvd, uzuLouv lur-la, ob ij uri-.
Voz/Ufi fprv^ch, oglas*, bocLopris-oboesus ir naslednjo sLaotlkjs hstcu.
Tch/on sbujjlka, 24Q2
Vajenca
močnega, IS—16 l«t lU-rega, poštenih staršev — ■prejme takoj pekarna Ma-earol, Maribor. Melj« 14.
27516
Kuharico
perfektoo, restavracijsko, fečem m takoj. Ponudben« Veliko kavarno ▼ Mariboru 27520
Krepkega učenca
poitenih »tu Ser, t primerno šolsko izobrazbo »prejme takoj trgovina s me-ianlm blagom. Lastnoročno pisane prošnje na naslov: Stanko Lenarčič. Nova vas pri Rakeka.	27491
Učenca
ta trgovino mešanega blaga ▼ Ljubljani, ob lastni oskrbi In • predpisano Šolsko Izobrazbo, sprejmem takoj. Ponudbe n» oglas. oddelek »Jutra« pod (Marljiv 125» 27 m
Korespondentfnjo In blagajnika
»nožna »lov. tat nemškega jezika, ■ kavcijo 15.000 in 60.000 Din (prejme takoj denarni zavod Ponudbe na poštni predal »1. 27466
šiviljo
fetenin isveibano — na
Ohlerjev Overlock »troj, sprejmem. Hrana tn stanovanje na teljo tudi v hiši. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra® pod šifro »Gorenjsko«.	27419
4 Izurjene pletilje
m. telovnike rabi takoj M Pretnar, Podbrežje-Podnart.
2742S
Pletilje
spretne in dobro lzvežbane v vseh delili na navadnem
in Jaquard stroju, sprejmem Ponudbe na oglas. oddelek iJutraj pod »Gorenjsko«.
27418
Mesar, vajenca
sprejmem takoj. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*.
27351
Zdravega dečka
sprejmemo kot vajenca ▼ trgovino ■ mešan blagom Prednost imajo sinovi železničarjev Natančne pogoje daje podružnica Kon-zumnega društva aa Slovenijo v Radovljioi, 26989
Prodajalec premoga
pošten Iu priden, se sprejme. Hitti. Ahacljeva cesta št. 10 (skladišče). 27689
Pletilje
dob« Mo (telovnike) aa dom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 27678
Pletiljo
x lastnim stroje« Sn
učenko
za strojno pletenje, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 27679
Priletno kuharico
snažno, aa okrepčevalnico, z 10.000 Din kavcije sprejmem taikoj. Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru pod šifro »Kavcija*.
27712
Prodajalko
sprejmem aa prodajo hištva. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 27593
Dva mizarska
- vajenca
»prejim« takoj Andlovic, Komenskega ulica it. 84.
27594
Vajenca
ta poštenega, pekovsko obit, i vso oskrbo ▼ hiši sprejme Josip. Trop, pekovski mojster v Zidanem mostu. Prednost imajo tisti, ki so se že učili te strok«. 27702
Invalida
v nogah sdravega, sprejmem v službo v pekarno Ponudbe s navedbo hibe pod »Stalno 4072« na ogl. oddelek »Jutra«. 27407
Mesar, pomočnika
mlajšega bi inteligentnega, sprejme takoj Cvilak, Ja-renina pri Mariboru. 27713
Natakarico
mlajšo moč, sprejme tako, Cvilak, gostilna in mesari ja, Jarenina pri Mariboru 27714
Tekača učenca
razvažanje peciva tn učenca za pekovsko obrt, s plačo, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27486
Izučena šivilja
želi namestitve, najraje konfekciji, kjer bi se v zamogla obenem izučiti prodajanju. Ponudbe pod »St. 78» na oglasni oddelek »Jutra«.	27496
Čevljar, pomočnika
»možnega težkega ek&port-»ega dela, sprejme takoj Frane Presterl, čevljarski moister, Ljubno pri Pod-aartu.	27350
Prodajalko
mešane stroke, agilno in samostojno, ki samore po tožiti 15—20 000 Din kavcije. sprejmem v trgovino v me^tu na Gorenjskem. — Ponudbe s zahtevki je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko 'Samostojna 377«.	27377
Mesarski pomočnik
spreten, dobi tafcoj mesto Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	27334
Učenko
boljših staršev, etaro najmanj 14 let, H je dovršila najmanj dvorazredno me ščansko šolo » dobrim uspehom. sprejmem v trgovino t mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Trgovina 8» 27303
Učenca
močnega in inteligentnega, boljših staršev, »prejme v trgovino mešanega blaga Peter Šetina, Radeče pri Zidanem mostu. 27298
Zidar, preddelavca in zidarje
»prejme stavbno podjetje U Nassimbeni. mestni stavbenik v Mariboru. 27283
Hišno
vajeno vsaj malo gospodinjstva ki zna nekoliko šivati. staro čez 20 let, sprejmem proti dobri plači Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oddflek »Jutra«.	2746?
Zidar, polirja
samostojnega, verziranega v visoki stavbi in Železo-betonu sprejmem takoj — Ponudbe na upravo »Jutra« ▼ Mariboru pod »Beton«
27282
Čevljarji!
Okrog 20 čevljarjev ta zb1 ta in eksportna dela »prej me v trajno delo tovarna čevljev Ivan P r e š e r n Kranj	27109
Gospodično
Inteligentno in samostojno, srednje starosti sprejmem k 2 otrokoma v starosti 8 bi 9 let Znati mora šivati in pomagati tudi pri manj-|?b hišnih delih Obširne ponudbe * sliko pod šifTO »Stalna služba Maribor« na podružnico »Jutra* v Mariboru	27035
Trg. sotrudnika
zmožnega aranžiranja — »prejme modna trgovina v LiubljanI — Ponudbe na poštni predal 92. 26990
Več čevljarskih pomočnikov
sprejme takoj A. Ježe, Tržič Za stanovanje in brano preskrbljeno. 86874
Dobra kuharica
želi mesta, najraje v Beogradu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gospodinja. 27516
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega sprejme takoj v stalno delo Ignac Grašič, Kranj.	27535
Gospodična
zmozna vložiti v podjetje 6—10.000 Din proti osigu-ranju, dobi takoj stalno službo z dobro plačo. Ponudbe na oglasni oddelek »■Jutra* pod značko »Slaščj čarna«.	27546
Perfektna pletilja
za nogavice, dobi stalno mesto. Pojasnila v trgovini »Pri solncu*, P o ga farjev trg,	27554
Vajenca
•prejmean takoj v trgovino
mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
27575
Ključ, pomočnika
mlajšega, dobro izurjenega
in vajenca
najraje iz ljubljanske okolice, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
27576
Šoferja
treznega in poštenega — iščem za takoj k avto-taksi. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pošten šofer št. 100*.	27541
Sobarico in
kuharico
ki zna kuhati meščansko hrano, potrebuje zdravnik na Hrvaškem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »čimprej«. 27549
Prodajalke
ki M v prostem času pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem na deželo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Prodajalka 648«.	27648
Vajenca
ki je dovršil 2 razreda srednje ali meščanske šole in bi imel vso oskrbo doma sprejme manufakturna trgovina v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27654
Postrežnico
sprejmem za dopoldne ta popoldne po par ut. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27667
Čevljar, poti očnika
za mešano de takoj sprejme Josip Pref en — Ljubljana 7.	^669
Učenca
sprejmem v trgovino Špecerijskega blaga v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27591
Vzgojiteljica
z znanjem slovenskega, italijanskega, deloma tudi francoskega in nemškega iezika, nastopi lahko takoj, v gvrho nege in izobrazbe nedoraslih otrok. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Vzgojna moč« 27544-a
Gospodinjo
pridno, zdravo in pošteno, k 4 otrokom, Id ima veselje do kmetijstva, išče kovaški mojster in posestnik. Ponudbe pod značko »Posestnik 144« na oglasni oddelek »Jutra«. 27144
Več zidarjev
potrebuje za stavbe izven Ljubljane »Ljubljanska gradbena dnižba,« Slomškova ulica 19.	27400
5 čevljar, vajencev in pomočnika
sprejme Fran« Grašič, čevljarski mojster, Krani. Klano.	2770B
Učenko
z meščansko šolo, sprejme Novak, Maribor, Gosposka ulica 9.	27710
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike ter agente eprejm«-proti dobri proviziji tvoT niča pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra«. 27674
da mu pošljemo naslove od malih oglasov ali da mu pošljemo kake Informacije, naj t pismo priloži ma-nlpulacljsko pristojbino,
sicer ne bo prejel odgovora.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
Volnenih kapic In šalov
dam par tisoč ▼ izdelavo
Ponudbe na oglu. oddelek »Jutra« pod lifro »Kosmate pletenine*.	27296
Naše zastopstvo
je plodonosno ln najelgur-nejše. Pri majhni pridnosti zamorete v 4 urah dnevno zaslužiti 200 Din. Kavcija nepotrebna. — Zumbulovid, Ljubljana, Aleksandrova e. št. 12.	27681
Izurjena šivilja
v ženskem in moškem perilu, se priporoča na dom. Dnevno 30 Djn e hrano. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Perilo*. .	27585
Uradnik
žeU večerno zaposlitev. — Vernraa jo ▼ knjigovodstvu, slovenski, nemški in italijanski korespondenci ter vseh pisarniških delih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Labor* 27682
Gosli poučuje
bivii učitelj konservatorlja po nizkih cenab v Studen-tovski ulici štev. 9/L
184
Gospodična
ki potuje z avtomobilom, prevzame zastopstvo noga-vio, rokavic in pletenin. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna zastopnica*.	27596
Potnik
v Sloveniji dobro vpeljan, zastopnik velike firme — želi še majhno kolekcijo dobro vpeljanega predmeta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soli 67*.
27367
Zastopnike(ce)
iščem za vso Slovenijo, za prodajo vrednostnih papirjev t 200 % in še posebej nagrado. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27521
Potnik
išče tvrdko, ki bi prodajala drž. nameščencem blago na obrc&e. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Najboljši uspeh«.
27530
Potnika
mlajšo moč, dobrega že-lezninarja sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc in zahtevkom na veletrgovino železnin« »Merkur« — P. Majdič, Celje.	27545
Zastopnika
z la referencami, iščem za takoj. Plača in provizija po dogovoru. Ponudbe na svetlotiskar. zavod Helio-sax, Maribor.	27425
Zastopniki (ce)
d prodajo preizkušenih sredstev za pokončavanje vsakovrstnih mrčes, na privat ne stranke, zamorete tre-notno (v višku sezijel tudi r resnici do 200 Din m več dnevno zaslužiti Samo resni reflektantL ki Imajo voljo za vstrajno delo in razpolagajo z malo kavcijo, na. se javijo na naslov: V Kovač. Sv. Petra nasip 17 147
Pletenje
in popolno izvrševanje volnenih telovnikov, puloverjev itd., v navadnem in Jaquard blagu, sprejmem na več strojev za takoj — Cenjene ponudbe pod šifro »Times Money« na oglasni oddelek »Jutra«. 27417
Pletilje
dobijo takoj večjo množino raznega dela na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno delo«.
27299
Zastopnika
išče dobro vpeljan, domač premogovnik Samo agilni n sposobni naj se prijavijo s prepisi spričeval dosedanje zaposlitve pod značko »Premog* na oglasni oddelek »Jutra«.	27207
Razpisujemo
nagrado po 400 in 200 Din za najboljšo skico (klišeja) za etikete. Pojasnila pod »Etiketa prodaja blago«.
2724«
Francoščino
[>oučuje mlada Inozemska lama — Posebni kurzi za otroke po najboljši metodi n zelo ugodni ceni. Stari trg 8/11, desno.	87174
Poučevanje klavirja
prične gdč Konschegg — Gradišče 11, pritličje desno — dne 1. septembra 27099
Klavir poučujem
po uspešnih metodah v hiši Ekart, I nad^tr. — za Bežigradom in tudi na domu.	26749
Gdč. Nemka
daje pouk v nemščini in stenografiji otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »K K.»
27641
Klavirsk} pouk
prvovrsten daje pianistka
Jadviga Poženel
diplom, asistentka Blanche Selve — Informacije na Mestnem trgu 17/11. 27470
Nemščine
poučuje inozemka - Nemka po najboljši metodi. Stari trg 3/H, desno.	27557
Nemščino
in glasovir
poučuje drž. izprašana uči teljica po 10 Din uro. — Marta Kuder, Gosposka ul. št. 10H.	27592
Francoščino
in klavir
zopet poučuje Aneta Potočnik, strok, izpraš učiteljica. Mirje, Groharjeva cesta, vila Roža (Bizovi-čar) pri mostu. 27454
Čevljar, zadruga
v Ljubljani naznanja vsem članom, da se vrši v teku 14 dni strokovni prikroje-valni tečaj za mojstre. — Interesenti naj se prijavijo v določenem roku pri omenjeni zadrugi. Načelstvo.
27448
Vzgojiteljico
k S otrokom takoj sprejmem. Samo strokovno na-obražene mlajše vzgojiteljice z znanjem nemškega jezika in klavirja naj se ponudijo pod šifro »Vzgojiteljica 101* na oglasni oddelek »Jutra*. 27435
Mesto hišnice
ali kaj »ličnega želim. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Zaposlitev«.	27406
Kmečko dekle
srednjih let, vajeno tudi
gospodinjstva, leli v službo — tudi na deželo. Naslov v oglasnim oddelku Jutra.
27306
Službo vzgojiteljice
event. tudi >a deželi leli učiteljica (Primorka), s sna. njem slov., nemškega tn italijanskega jezika Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljic« 100*
87238
Tr» pomočnik
špecerijske in delikatesne stroke, zmožen slov., arbo-hrvatskega, nemškega in
italijanskega jezika, vojaščine proet, želi služb«. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. pomočnik«. 27324
Prodajalka
poštena tn marljiva, dobro izvežbana ▼ mešani stroki želi službo t mestu ali na deželi. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna 1755«.	86755
Izurjena pletilja
M! službo v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27538
Kot pomočnik,
skladiščnik
iščem službo. Položim kavcijo. Dopise pod značko »Dobra moč 665« n« oglas, oddelek »Jutra«. 27677
Kontoristlnja
začetnica, zmožna sIot skega, nemškega In »rbo-hrvatskega jezika ter stenografije in strojepisja — želi službo v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Konto-ristinja*.	27643
Prodajalka
mešane stroke, želi preme-niti službo s 15. septembrom Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna in zanesljiva 74».
27474
Mesto vzgojiteljice
uradnice ali sploh službo išče izobražena g03p. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Inteligentna 607*.	27607
Postrežnica
poštena in pridna, išče za-poslenja v dopoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27508
Fina šivilja
z najnovejšimi francoskimi joumali, se priporoča na dom. — Marija Segatin, Rožna dolina, cesta XVII št. 4.	27481
Izučen šofer
mlad, išče službo sluge, ali kaj e ličnega. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Trezen 82*. 27582
Gostilničarja hči
vajena kuhanja in vsega .lela, skrbna, varčna in zanesljiva, žeii službo natakarice, event. gospodinje Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Resna poštenost*. 27522
Dopisovalec
v ri«v., hrvaškem ln nemškem jeziku, trg. žel. stroke, z mnogoletno prakso skladiščnika tehn. in žel. materijala, strojepisec, želi svojo službo s stalnim na-meščenjem zamenjati. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro I »St. 100«.	87701
Odvetniška
uradnic;
samostojna korespondentka, perfektna strojepiska — s petletno prakso, išče primerne službe. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Popolnoma samostojna«.
27540
Prodajalka
z daljšim spričevalom, želi premeniti službo v mešano ali manufakturno trgovino Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena 69».	27700
Trg. pomočnica
poštena, mlada, z dobrim spričevalom. želS službo takoj v večji trgovini, v mestu ali na deželi Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena in pridna moč 12*.	27036
Šivilja
dobro Izurjena in vešča tudi kuhinjskih in hišnih del, gre kamorkoli. Frana Birnd, Ponikve, Dobrepolje 27320
Mesto trg. učenca
iščem v trgovini z mešan blagom Fant }e dovršil 8 razredov ljudske šole. Želim ga oddati le v večjo trgovsko hišo Ponudbe na našlo-": Alojzii Beretič — Smarjeta pri Novem mestu 27157
Mesarski pomočnik
žel] spremeniti službo s 15. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiv pomočnik*.
27523
Deklico
staro 12 let, zdravo tn čedne zunanjosti, porabno za vsa hišna dela. oddam dobrim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
27550
Gospodinja
petletnim spričevalom, ki razume vsa gospodinjska dela in zna dobro šivati, želi službo za takoj v Ljubljani ali kje v bližini. Vprašati T Rožni ulici 13.
27685
Boljše krojaštvo
v mestu ali na prometnem kraju na deželi prevzamem — Grem tud' kot poslovodja k vdovi in po dogovoru založim nekaj lastnega kapitala, za izboljšanje krojaštva. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sreča št. 1764». 27155
Samostojna vdova
bivša restavraterka in ho-telirka, išče mesto voditeljice, event. uradniške men-ze, sanatorija. instituta ali drugega večjega sličnega podjetja Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27381
Mlad uradnik
zmožen slov., srbohrvat-skega, nemškega in italijanskega jezika, vojaščine prost, želi službe Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Mlad uradnik«.	8732S
Gospodična
is plemenite družine, leli mesto vzgojiteljice ali kot Madam de kompanie. Zna tudi nemško. Dopise pod »Kompanie* na oglasni oddelek »Jutra«.	27588
Mesto gospodinje
išče ločena žena. Ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod »Dobra kuharica 25*.
27566
Prodajalka
dobra manufakturistinja — vešča tudi knjleovodstva želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	27548
Fant
izučen točile«, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27624
Mlad mehaniški
pomočnik
želi praktricirati za šoferja — najraje v Ljubljani — gre pa tudi v bližino Ljubljane. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pralktikant«.	27668
Lovsko puško
dvooerrko (Hamerles - brca
petelinko), popolnoma novo, proda sa 1800 Din radi odpotovali j* Anton Vreček, Kranj 118.	27356
VftelJ (gepeli)
stoječ, kakor nov, proda ta 2000 Din i. Ulčar, Gorje pri Bledu. Sprejme pa tudi ■ vso oskrbo t hiši
vajenca
aa kovaško obit. 17534
Radio aparate
IsvntM aa sprejemanje,
zvočniki, tricevne po 700 in fithicevM po 1500 Din dobavlja i. Nadišar, Tržič 87539
Trboveljski premog
lepa ta suha bukova drva
ter vrhniško opeko v«ake vrst« prodaja Jakob Goli. Trnovska ulica 1. NaroČila s« sprejemajo tudi na Trnovskem pristanu it. 22.
87572
Oljnate slike
star«, atar srebrni denar, velik« množina različnih stekleni« in šivalni stro, «Howe» prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27547-a
Suhe drva
prodam po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27672
CeHano perje
razpošiljam po povzetje ;najmanj A kg) 00 Din 38 kg Izkoristite oriliko dokler traja zaloga — L
Brozovič. Zagreb. Dlna 82 Kemična čistilnica perja.
18S
Drva
oukove |n hrastove odpadke od parketov dostavlja do o i t k i sen) oa dom parna taga V Scagnetti t Ljubljani — ca gorenjskim ko oilvorom.	86
Vrvarske Izdelke
aajboljše kvalitete kupite največji vrvar-Tovarna vrrarna, d. d., Grosuplje pri Ljubljani. — Komisijska zaloga- Frane Palme. Ljubljana, Gospo-»veteka cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 tn Maribor: Koroška 8.	861
najooijse mumi najceneje i največ ni v Jugoslaviji: motvoza in vrvarn
Kopalne banje
in peči, klozete in lijake nudi najceneje Fr. Stupica, železnina, Ljubljana. Go-sposvetska 1.	27436
Pozor!	Pozor!
Sejmaril In trgovci
kt obiskujete podežel. sejme
Priložnostni nakupi Le pri nas dobite razne svete in tudi druge slike na platno izpod lastne nabavne cene. Specialimport — Ljubljana, Vošnjakova 4 (pri gostilni »Novi svet«).	27440
Fotografski
pomočnik
zmožen vsega dela, Seli službe. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 87697
Daljnogled
znamk« Zeis, 7 X, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27600
Zaboji
razne velikosti, dobro ohranjeni, vedno v zalogi. — Mestna plinarna. 27410
Decimalno tehtnico
veliko, stiskalnico (prešo) za mrvo. velika lesena vrv ta za garažo, žično vrv '100 m dolgo. 40 mm debelo) in 1 vagon rdeče in sive zemeljske barve prodam. Ponudbe pod značko »Nizka cena« na oglasni oddelek <Jutra». 87244
Žepne Svetilke
baterije in karbid na debelo in drobno nudi najceneje Oton Zemelrok, Marijin trg št. 8.	27670
Tablice Iz pločevine
za poslovne »vrbe, miza v starem nemSkem slogu, močni celotni okenski oboji, dve decimalni tehtnici, ->tara močna vrata, ročne sani, blagajniška miza, velike steklene posod« in pločevinasta posoda poceni naprodaj pri F. Hartinger Maribor, Aleksandrova c. št. 29.	27281
Met&rru*
Avtomobili
Fiat Turino, 6-«edežen, do br0 ohranjen, 80.000 Din; Chevrolet, model 27, dobro ohranjen, z usnjem oblazinjen. 40 000 Din; Chevrolet, model 28. dobro
ohranjen, 88 000 Din; Ford, poltovorni, 3000 Din; Oakland. peteedežen, v dobrem stanju, 18 000 km — 60.000 Din; Henderson s prikolico. Din 80.000.
Informacije daje V. ta K.
Barešič & Co., Ljubi jima, Dunajska 12.	27483
Harley-DavIdson
350 ccm, model 1928, brezhibnem stanju, komaj 3000 km vožen, radi nabave stroja s prikolico prodam. Na ogled v garaži »Lojze« na Miklošičevi cesti.
27350-a
Motorno kolo
F N., 500 ccm, ohv z električno Bosch razsvetljavo, tovarniško novo, « polno garancijo proda n« 12 mesečnih obrokov brez napi čila zastopstvo H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17.
27354
Motor Frera, 5 HP
tipa 28, tri prestave, pro«ti tek, poceni naprodaj Kolo se vzame v račun Poizve s« pri »Črnem orlu* v Mariboru.	27519
Avtomobili
Fiat 601, štirisedežni. Din 35.000;
Renault Taxl, Seetsedežni, zaprt, oziroma odprt — 32.000 Din: E»sex. 8000 km, rabljen —
45.000 Din; Vsi vozovj »o v stalni uporabi in v izboraem stanju. Informacije daje Lampret in drug, Ljubljana, Dunajska cesta 22. 27552
Harley Davidson
prikolico. 1200 ccm. zelo dobro ohranjen, »troj brezhiben. ugodno prodam — Interesenti naj pustijo »voj naslov v oela^nem oddplku Jutra« pod šifro »Zanesljiv 60«.	27160
Rabljem avtomobil! In motocikll
Največja izbira Osebni avtomobili 2, 3. 4 in 6-sedežni ter tovorni vseh ja kosti, znanih znamk, nadalje več motociklov Harley Davidson, Ariel, BSA. Rudge Wbit-worth. vseh modelov, z in brez prikolic. Humher. Puch in Premier, no zelo neodni ceni. — Na ogled pri tvrdki O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjevi 11 Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle — samo ▼ brezhibnem stanju.	9998
Rezervne dele
aa avt* Ford kupim. — Naslov v »glasnem cddelku »Jutra«.	27518
Avtobus
20-««delai, starejši mod«!, v
popolnoma dobrem stanju prodam »a 85.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	27460
Motor BSA
800 ecm, IS Br-HP, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27659
Flatavto 501
dobro ohranjen, ■ zdravo pnevmatiko, prodam sa Din
28.000. — Informacije daje Hinko Privšek, Dunajska e. St. T.	27694
Stenska ura
kuhinjska kredenca, uml-valna miza s marmornat-o ploščo poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27651
Kompletno posteljo
(Tafelbest) s vložkom, pripravno za krojača, novo kompletno okno prodam v Hrenovi ulici 18. 27652
Kmečka peč
v najboljšem stanju, stoječa sedaj v dili, radi preureditve sobe prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27612
Dirkalni voz
»Buggy» naprodaj v Ljubljani, Kolodvorska ul. 26.
27617
Otroški voziček
ponJkljan, aa Tonetih, dobro ohranjen, ugodno naprodaj na Celovški cesti 9t. 82/n, desno. 87450
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih tena>
Cerne — iuvelir
Ljubljana. Woltova ulica > K
Srebrne krone
slatnike In različno alato kupuje t. Ouden. Prešerno ve uliea L	806
Knjige
naprodaj: Ljubljanski Zvon 1882. 1891. 1892, 1901, 1902, 1904. 1910. 1911. 1912. 1913 m 1914 ter Dom in Svet: 1889. 1890. 1891 1894. 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 19u2, 1903, 1904. 1906 — zadnje *> vezane Naslov v oglas oddelku pod šifro »Knjige« 20938
Lepo kredenco
politirano, prodam v Aškerčevi ulici 17.	27586
Odeje
vata, volna, puh, izdelovanje, popravila, cufanje — Rožna ulica 19. 27579
Klobuki
najmodernejši od 100 Din
dalj«. Za preoblikovanje damffidh klobukov so dospeli najnovejši modeli. — Preoblikovanje od 35—55 Din. Se vljudno priporoča Stemberger, Reš, Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
27472
K narodni noši
svilen dežnik po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
27300
Nogavice
kupite v Tovarniški zalogi nogavic in pietenin: Ljubljana, Mjkioiičeva «. 14. — nasproti hotela »Union«.
177
Perilo, obleke
posodo in razno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27605
Družabnika
s kapitalom od 100.000 Dta naprej sprejme dobro uvedeno rentabilno podjetje —i v »vrho razširjenja Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Industrija*. 27459
Knjigovodja
ki lahko pogodi 20—80.00« Din proti jamstvu ter j« zmožen samostojnega vodstva vseb pisarniških del pri majhni industriji, dobi stalno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju [>od »Osiguranje«. 27101
Kot družabnica
želi vstopiti samostojna poslovodkinja, izurjena ▼ detajl in en gros prodaji, korespondenci in knjigovodstvu Event. prevzame trgovino pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod značko »Kapital 1928« na oglasni oddelek »Jutra«. 27584
Družabništvo
s sodelovanjem in kapitalom 100.000 Din, najraje ▼ trgovini mešanega blaga ▼ Ljubijanj ali okolici, teH trgovsko nao-bražen. Informacije daje Posredovalna pisarna na Dunajski e. 7.
E7692
Družabnika
s 50.000 Din m »odelo njem iščem v svrho razširjenja trgovine meš. blaga in deželnih pridelkov na debelo. Nas1 o v v oglasnem oddelku »Jutra«. 27708
Knjige
Eseelborn, Elektrotechnlk, Kiepert, Differential und In tegralrechnunr Autenrieth, Technische llechanik, po ugodni ceni proda Hinko Sever, Ljubljana, Stari trg št. 84.	27484
Knjige
Prodam 18 letnikov Ljubljanskega Zvona in 11 letnikov Slovana. Naslov oglasnem oddelku »Jutra*.
27551
Pisalno mizo
za pisarno, kupimo. Cenjene ponudbe na Specialimport, Vošnialkov* 4.	27439
2 novi pisalni mizi
po ugodni ceni proda Alko, Ljubljana.	27370
Salonsko garnituro
elegantno, skoro popolnoma novo, iz mahagonija, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Salon*.	27622
Stoječo uro
za Jedilnico, skoro z znanim angleškim glaeil-nim mehanizmom, znamke Manchester, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek <J utra« pod šifro »Ura*.
27623
Pleteno košaro
za dojenčka, s stojalom,
v	najboljšem stanju zelo ugodno prodam v Gornpo-
vi	ulici 17.	27611
Stara postelja
omarica, omara za perilo in miza naprodaj, vse skupaj za 200 Din. Svabičeva ulica 7.	27609
Naprodaj:
Ogledalo, kopalna banja,
ročni voziček, bela železna postelj. Podrobnosti v lopi št. 10 na Vodnikovem t,Tgu 27688
Staro krojaško peč
na 6 železov in zofo poceni prodam na Poljanski c. št. 3, pritličje.	27573
Pisalna miza
omara za pisma, ameriški sistem, skoro novo, poceni naprodaj Naslov v oglas, oddelku «Julra». 27577
Stojalo za gnjat
(šunko) lepo in pleteno stojalo za note prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27599
Spalno sobo
za eno osebo, skoro novo. prodam. — Ponudbe pod »Kompletna* na oglas, oddelek »Jutra*.	27636
Nekai pohištva
gik. konjsko opremo, majhen voz za težo. stare časopise in drugo prodam. — Naslov t oglasnem oddelku »Jufra«.	27647
Stare moške obleke
in drugo kupujem ter pla-čam najbolje. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom — A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29.
27606
Zaket
s telovnikom in drugo moško obleko, v dobrem stanju, za večjega, korpu-lentnega gospoda, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27613
Vagon češpelj
sa kuhanje žganja kupim. Ponudbe na naslov: Viktor Koeovšek, Bohinjska Bistrica.	27209
LJutomerška vina
najboljša, kakor tudi sli-vovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona.	172
Pristna vina
ljutomerska haloška in dolenjska dob;te po najnižji ceni pri vinskem trgovci; Francu Gradu v Zg Kašlju št. 19. pošta Dev. Marija v Polju pri Ljubljani.
27331
60 hI vina
i zbornega, iz leta 26 in 27 proda Debelak, Zeče, pošta Buče pri Kozjem. 27536
Belo vino
letnika 27. ima naprodaj Janko Karlovšek, Smarjeta (Dolenjsko).	27228
60 hI vina
belega in rdečega, lastnega pridelka, proda liter po 8—9 Din Alojzij Beretič, Smarjeta pri Novem mestu — Vino je pristno, z gore Ravnik na Dolenjskem.
27158
Hišo z gostilno
hi mesarijo
na prometnem kraju ktrpun
ali vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšnje plačilo 88*. 27888
Gostilno
25 oralov gozda, 26 oralo* Ia zemlje, z vsem iivjm ta
mrtvim inventarjem prodam za 275.000 Din. L. Poml*. dič, Celje, Gosposka ul. 4.
27301
Parcelo
1000 m*, lepo, po ael* ugodni ceni prodam. Kupci naj javijo naslov na ogL. oddelek «Jutr«> pod iifro »Parcela poceni*. 26733
Enodružinsko hišo
na najlepšem in mirnem kraju, 15 minut od glavn« poste radi selitve prodam. Stanovanje prosto. Naslo~ pove oglasni oddolek Jutra 27CS4
ViH sllčno hišo
i vrtom, vodovodom ta
elektriko kupim v LJubljani prot4 gotovini. Ponudb« n« oglasni oddelek »Jutna« pod »Kupe« 60». 27364
Posestvo
obstoječe is 80 mernikov
posotve, blizu kolodvor* oddam takoj v naj«n. Vei ustmeno. — Helena Zupan, Zg. Duplje, pošta Križe, Gorenjsko.	2763T
-------—4
Prodam novo hišo
ob glavni cesti, R minute od postaje Vižmarj« —r pripravna za vsako obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27561
Hišo
eno- al! dvodružinAo kfc pim v mestu ali najbližji okolici. — Ponudbe z navedbo cene in stanja hiš« na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Hiša 589».
275S9
Čebel kranjičev
po ajdovi paši, kupim veliko množino Plačam po kg panj posebej. Jakob Pre-šern, pošta Žirovnica, Gorenjsko.	27412
Krogle Iz gumija
za kegljišče, kupi Milan Jenčič, Mengeš. 27342
Suhe gobe (jurčke)
ponudite z navedbo množine in cene na naslov: Alfred Wei»s, hotel Slon, Ljubljana.	26639
Registr. blagajno
»Nat.ional» kupi P. Herlah, Laško.	27555
Stare sode
dobro ohranjene, različne velikosti primerne za ja-bolčnik in veliko
prešo za sadje
kupi Rudolf Dergan, trgovec, Laško.	27704
Hišico
na Bledu ali v Kamniku
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dom 631».	27631
i
Smrekov gozd
večji in dobro zaraščen, kupim blizu žage in kolodvora. Ponudbe na naslov: E. Scarpa. »Jutro», Ljubljana, Prešernova nI. 4.
27660
Realitetna pisarm
Ljubljana, Kolodvorska 26 proda:
restavracije, hišo s kavarno, industrijska podjetja, trgovske hiše, vile, večje goc-tilne, hiše, posestva in vile na Bledu. — Odda pa v na.iem gostilne, trgovine in delavnice.	27657
Stavbo za tovarno
v bližini kolodvora ali pa z dovlačilnim tirom — v Ljubljani ali okolici iščem v najem ali nakup. To-nudbe pod »Tovarna* na oglasni oddelek »Jutra«.
27649
Vilo ali hišo
z vrtom, v Ljubljani ko. pim v ceni do 150 000 Din. Najraje v Sp. Šiški ali r mestnem delu Rožne doline Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilo takoj 98«.	27698
Stavbne parcele
ob glavni	cesti. 5 minut od postaje	St. Vid-Vižmar-je ugodno	naprodaj. Naslov pove	oglasni od delete »Jutra«,	2740$
jMajhna družinska
hišica
t dobrem »tinju, ■ elektr vetljavo, blizu poat*-
maaveujavo, nun po«*. Ja, • prostim stanovanjem ugodno naprodaj u 25.000 Din. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*. 27434
Lepo hišo
T Kvatmom mestu na Štajerskem ugodno prodam. V pritličju razen 5 lokalov 8 manj« stanovanji. ▼ nadstropja 2 stanovanji (parket) s 7 sobami in vsemi priti kliaami. Kopalnica. elektrika, velike kleti, krasen vrt. Ponudbe na Oglasni oddelek «Jutra» pod tifro «650.000 Din*. 27423
Hišnica
marljiva in snažna, Bi!« mesta Cenjene ponudbe pod Biro »Zanesljiva 52» b& oflasni oddelek Jutra.
27452
Velika hiša
* kateri je bila nad 25 let trgovina, v prijaznem trgu Jiokronog. naprodaj Zraven »pada dvorišče, vrt in lepa njiva. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Alojzij Beretič, šmarjeta pri Norem mestu.	27159
Vila v Celju
soHdna zgradba, prekrasna lega, 8 stanovanja. 8 sob, vrt in park, naprodaj — Vpražanja pod šifro »Dvonadstropna vila* na oplas. Oddelek »Jutra*. 27429
Gostilno
vzamem na račun, kjerkoli na prometnem kraju Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Promet 27».
27568
Lokal za trgovino
s stanovanjem, vrtom ta 1 oral njive oddam takoj ▼ najem Nahaja se tik deželne ceste in farne cerkve. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Dober kieft*.
27430
Gostilno
v Trbovljah oddam na račun natakarici, Id j« vešča kuhinje. Najraje pa poročenemu krojaču ali čevljarju. Stanovanje na razpolago. — Potrebno 4000 Din kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27650
Posestvo
14 jobov, obstoječe iz njiv, dveh travnikov - sadovnjakov, dveh gozdov, hiše, hleva, kozolca in kleti, naprodaj. Redi se 4 glave Bvine. Oddaljeno četrt ure od Trbovelj. Poizve se pri Rudolfu Ahacu, Planinska va« pri. Trbovljah. 27709
Kratic
JE, «droma IS mm, kopirno Teč vagonov. — Ponudbe frauko vagon na naslov: I. Magužar & Co., Vrhnika it. 9.	27302
Hrastovih desk
lepih, od S—5 m dolžine in 80, 40 in 50 mm debeline, prodam večjo množino. — Ceno in naslov pove oglas Oddelek »Jutra*. 27293
Bukova drva
I« kupim več vagonov. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Plačljivo ta, koj*.	27673
Stopnišče
8 metre visoko, ravno, kupim. Ponudbe na naslov: Hfturik Fraazl, Ljubljina, Privoi 17.	27626
Špecerijski lokaj
lep, nov, na najprometnejSi točki Ljubljane VII takoj oddam z vsem inventarjem v najem po zelo nizki ceni Najemnik lokala lahko dob; tudi stanovanje v isti hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nov lokal 99» 27420
Dvoje pisarn
*saka obstoječa is 8 »ob, oddam s septembrom v najem v Dalmatinovi ulioi 6.
pražatj pri dr. Smoletu, Dalmatinova ulica štev. 5.
27632
V
Velik lokal
!I • p hi suh, primeren za skladišče, za shrambo po-hištva &lj delavnico, event. :ia stanovanje, oddam Na-islov pove oglasni oddelek »Jutra*.	27404
Pisarno
■ aH brez inventarja teioj ■oddam v sredini mesta. — Ponudbo pod Telefon 501.
27309
Brivnlco
•Sobro idočo. prodam radi 'bolezni. Naslon pove oglas. .Oddelek »Jutra*. 27286
Poslovne prostore
krasne, 4 sobe v pritličju, ■r sredini Ljubljane odda Prometna pisarna druStva iišnih posestnikov, Salen-ijrova ulica 6.	27497
3 lepe pisar, sobe
•r L nadstropju odda skupaj ali posamič s novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica M. 8.	178
Gostilno
% velikimi kletmi oddam f najem ali kaki dami na račun v velikem industrijskem kraju. Ponudbe pod Šifro »Gostilna 86* na ogl. Oddelek »Jutri*. 27475
Suho klet
oddam m skladišče. Kari ov pove oglasni oddelek oJutra*.	27532
Lesno skladišče
u lastno rampo, lepo is na »olo prometnem kraju odda Alojzij Keber, Miklošičeva cesta 4. 27528
Lokale
pripravne sa vsako fcrgovl-»o obrt, delavnice, malo Industrijo, event tudi za iitanovanje in 2 veliki suhi kleti oddam takoj v najem Lokali so na dobri točki, ker so blizu Hiše 3 velike tovarne Ponudbe na na-flov: Anic-a Kavčič. Selo 1*. 25, Moste pri Ljubljani «7663
Lokal
s »obo, poceni n preurediti, ulico, na prometni točki Poljanske ceste, blizu Perdana oddam. Informacije daje Posredovalna pisarna na Dunajska c. 7.
27961
Veliko skladišče
suho, iščem v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Rii in moka*. 27506
Hotel
z dobro idočo restavracijo, v prometnem meetu Slovenije oddam pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Na-slcv pove »Zveza gostilnl-čarskih zadrug v Mariboru* palača Pokojninskega zavoda — telefon štev. 467.
27514
Osebno pravico
dam v najem. Cenjene dopise pod »Gostilna 77* na oglasni oddelek »Jutra*.
27379
Mlekarno
aH dellkateso
vzamem v najem, event. pristopim k novovpeljane-ttiu podjetju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
27590
Gospode
sprejmem na domačo hrano po 15 Din dnevno. Kosilo brez mesa 5 Din. — Istotam sprejme po zmerni ceni
sostanovalca
Pranja Blaž, Mirje It. 11 (za obrtno žolo). 27556
Mirna gospodična
s svojo materjo, išče čisto stanovanje, majhno sobico in kuhinjo, • 15 ali 30 septembrom v bližini Tabora ali Sv. Petra ceste. Cenj. ponudbe t navedbo stanari ne na oglasni oddelek Jutra pod »Zelo mirna stranka* 2746<
Stanovanje
2 sob ia kuhinje, v Vod-matsiem okraju iščem Plačam za pol leta naprej. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27408
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam mirni stranki. Naslov pove oglasnj oddelek »Jutra*.
27374
Stanovanje
t »ob in pritiklin iS če mirna in snažna stranka treh odraslih oseb tn petletnega otroka — eventuelno prazno sobo za shranitev pohištva, za takoj ali tekom — P ~
onudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jesen 261*.	27261
Stanovanje
3 »ob iščem v bližini Križank Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Valvasor*.	27100
Stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in drugimi pritiklinami oddam Več se izve na Dunajski cestj 25 (pisarna). 27047
Dve stanovanji
eno i dvema, eno s tremi sobami, kuhinjo ln pritiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter vrtom odda i 1 septembrom na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod ca nameščence v Ljubljani.
26812
Stanovanje
1 ali 2 sob in kuhinje iščeta s 1. novembrom 2 osebi, ki »ta med dnevom odsotni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »K. D. 597*.	27597
Stanovanje
1—8 eob ta kuhinje l 8 8 e mima stranka brez otrok. Ponudbe n» ogla«, oddelek «Jutra» pod »Mirna 12».
27567
Stanovanje
3 parketiranih sob, pralnice, drvarnice in pritiklin, z električno razsvetljavo oddam v novi hi&i na Kode-ljevem it. 310. 27569
Stanovanje
5 sob, z vsemi pritiklinami oddam takoj na Aleksandrovi cesti 10/1. Vprašati med 2. ta 4. uro. 27405
Opremljeno
stanovanje
2 sob ali samo sobe In kuhinje oddam takoj na Krekovem trgu št. 10/11
«7601
Sobo in kuhinjo
v mebtvu i i i • tričlanska družina. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra* pod iifro »Točen plačnik*. 87638
Stanovanje
elegantno, petih »ob ter dve m&njii sobi za pisarno oddam ▼ novi hiii na Miklošičevi oestj — nasproti hotela Union. Vprašati na Kralja Petra trgu it. 8 — visoko pritličje, levo. 27637
Stanovanje
4—6 »ob, s vsemi pritikli-uami, ttčem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »1. november*. 21665
čisto stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin išče miren, starejši zakonski par brez otrok — če mogoče v sredini mesta, event. v predmestju, za 1. november. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dve osebi*.	27634
Stanovanje
2—8 eob, s kuhinjo in pritiklinami želim v mestu. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra* pod »Oktober».
27608
Lepo stanovanje
2—8 sob s pritiklinami, za takoj alj pozneje išče starejši višji vpokojenec (3 odrasle osebe). — Pogoj je čisto stanovanje, elektrika in vodovod. Ponudbe z navedbo najemnine na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Lepo stanovanje 50*
27610
Velekomfortno
stanovanje
8 »ob, velike kuhinje, kopalnice s plinsko napeljavo, sobe za služinčad, poleg glavnega kolodvora oddam s 1. novembrom za 2200 Din mesečno. Posredovalna pisarna, Dunajska cesta 7.
27693
Stanovanje
2	eob in kuhinje, sobe in kuhinje, event. ZTačne in solnčno sobice * souporabo kuhinje iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka*. 27453
Stanovanje
3	sob, »obe za služkinjo, event. kopalnice ta pritiklin, z električno razsvetljavo, i i č e trgovec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nujno 31*.
27431
Zamenjam
stanovanje
2 »ob in pritiklin, sa manjše, naraje v mestni hiši na Ahacljevj cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27326
Stanovanje
1 aH 2 sob, e kuhinjo, v mestu ali okolici išče mirna stranka za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 477*.
27477
Dijaka ln dijakinjo
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo blizu trgovske akademije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27707
Dijaka
prvoSoJea »prejme v oskrbo boljša obitelj v Beethovnovi ulici. Naslov v oclas. oddelku »Jutra*. 27512
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje s zajtrkom, v bližini realke in sr. tehnične šole. Električna razsvetljava. Naslov v ogla«, oddelku »JutTa*.
27432
Dva dijaka
sprejmem na hrano ta stanovanje. Dobro nadzorstvo, električna razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	27455
Dva dijaka
srednjih Sol sprejme s popolno oskrbo na stanovanje boljša rodbina. Na zahtevo nemška konverzacija. Dalmatinova ulica 10, pritličje.
27416
2 dijaka (Inji)
vzame uradniška dTuiina na stanovanje in dobro hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27403
Dva dijaka
bolJSIh rodbin sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje. Strogo nadzorstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro Učitelj*.	87387
Dijaka
nižjih razredov srednjih lol sprejmem na dobro hrano, zdravo stanovanje In vso oskrbo. Cena zmerna, sredina mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
27290
Dijakinjo
sprejmem v dobro oskrbo. Zračno stanovanje, sredina mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 87499
Dva dijaka
boljših rodbin, sprejmem na hrano In stanovanje — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*.	87257
Dijaka
1—8 gimnazije, le ta boljše rodbine sprejme fina trgovska obitelj v oskrbo Klavir na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Skrbno nadzorstvo*.	27389
Dva dijaka (inji)
»prejme v v*0 oskrbo profesor rodbina Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
87387
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo na Starem trgu 34/11, levo — vrata L	27214
Dva dijaka
sprejmem na hrano ta stanovanje. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 27137
Strokovni učitelj
sprejme 2 dijaka v popolno oskrbo. Stanovanje prvovrstno. Po potrebi pomoč pri učenju Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27378
Dva dijaka (inji)
sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje v lepo In zračno sobo, v bližini vseh srednjih loL —
Oskrba prvovrstna, pomoč pri učenju. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 27686
2 dijaka
sprejmem z vso oskrbo na stanovanje. — Poizve se v trafiki v Cerkveni nI. 21.
*	87625
Dijaka
sprejmem v oskrbo v Kolodvorski ulici 13, pritličje 27620
Dijaka
sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27683
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naalov t oglas, oddelku »Jutra*. 27662
Dijaka(injo)
sprejmem v svetlo sobico s hrano Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27645
Dijaka
nižjih razredov »rednjin šol sprejmem na dobro hrano, zdravo stanovanje ta veo oskrbo, U boljie hiše, v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	27690
2 dijakinji
sprejmem v bližini učiteljišča. Električna luč. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27699
Dijaka
na stanovanje ia hrano boljša rodbina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	27675
DijakeOnje)
iz boljše hiše »prejme v vestno in fino oskrbo blizu vseh srednjih iol dobra obitelj. Nemška ta italijanska konverzacija ter klavir. Erjavčeva štev. 4/II.
27485
Dijake v Mariboru
sprejmem na stanovanje. Električna luč, blizu šole. Maribor, Trubarjeva ulica št. 5/1, dvorišče. 27517
2 dijaka(lnje)
sprejme boljša rodbina v mestu v solnčno stanovanje ta dobro hrano. Elektrika, nemščina na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27527
Tri dijake
sprejme na stanovanje z
zajtrkom Marija Frece — Novj Vodmat, Društvena ulica 18. Zračna ta solnčna soba ter dobra oskrba.
27526
2 dijakadnji)
sprejmem na stanovanje ta hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27560
Dijaka
sprejmem na hrano hi stanovanje v bližini obrtne šole. Prijazna sobica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	27482
Profesor v Mariboru
Puškinova ulica 6, sprejme dijaka v popolno oskrbo.
27715
'i K
Sobo
lepo In zračno, s posebnim vbodom, oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27511
Opremljeno sobo
■ električno razsvetljavo ta posebnim vbodom, v I. nadstropju, takoj oddam solidnemu gospodu. Poizve se v pisarni tvrdke Evald Popo-vič, Ljubljana.	27468
Sobo
oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27362
Lepo sobo
i elektriko, parketom in balkonom oddam 2 gospodoma. Vprašati dopoldne na Poljanski cesti 18/11, levo.	87318
Solidno gospodično
sprejmem na stanovanje v Florijanski ulici štev. 27 — pritličje, levo.	27397
Opremljeno sobo
oddam v Levstikovi ulici it. U/Ul. desno. 27564
Dcpifi
Mož
40 let star. trgovsko na-obražen, želi znanja z neodvisno in humorja polno damo, ioteg* »loja. Anonimno nima smisla. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Freundscbaft Nr. 100* na oglasni oddelek »Jutra*.	87317
Katero dekle
v starosti 20—25 let bi me hotelo spremljati na nedeljskih avto-izletih. Selim si njene slike pod »Samotar* na oglasni oddelek »Jutra*.
27402
Mlada gospica
inteligentna, osamljena, čiste preteklosti, U boljie hiše, želi živahne korespondence a samskim aka-demično naobraženim gospodom v stalni službi. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Ideal 18» — Diskretnost častno zajamčena. 27619
Poštni predal 279
Dvignite pismo. 87547
«1900 L»
Prosim slikel Ljubav moja! Kam naj pišem? 27542
Dijaka
sprejmem v solnčno ta zračno sobo c dobro oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27563
Dva dijaka
sprejmem na hrano ta stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27580
4 dljake(inje)
sprejme uradniška družina na stanovanje in hrano v bližini učiteljišča in realne gimnazije. Elektr. razsvetljava, zračne ta svetle sobe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27386
2 dijakinji
sprejmem na hrano In stanovanje. Cena po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27583
Dijakinjo
sprejme boljša družina v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
27562
Višji uradnik
sprejme v poipolno oskrbo gojenko prvega letnika trgovske akademije ali učiteljišča. Na željo nemška konverzacija. Strogo nadzorstvo. VpraSati na Ahac-ljevi cesti 10/Vin/41.
27587
Dve dijakinji
samo ls boljie hile, sprejme rodbina dri. profesorja v fino to vestno oskrbo. Na željo nemška konverzacija. Klavir na razpolago, event. tudi pouk. Po-eg stolnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
87565
DUaka
sprejme boljla rodbina v vso oskrbo. Naalov pove oglasni oddelek »Jutra*.
27616
DUaka
fjprejuDiom na stanovanje na Starem trgu. Naslov pove oglasiti oddelek »Jutra*.
27639
DHake(inje)
ie boljla rodbina v
----i mesta ▼ solnčno
stanovanje ia na dobro hrano. Električna razsvetljava, nemščina na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 87644
DUaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 87655
3 dijakeOnje)
sprejmem is boljlib družin v popolno oskrbo, v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
87642
Zračno sobo
oddam takoj. — Istotam poceni prodam
opravo
Cena po dogovoru. Bolna ulica 15.	27621
Opremljeno sobico
s posebnim vbodom i I č e mirna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Cista*.
27606
Sobo s hrano
išče žel. uslužbenec s 15 septembrom. — Ponudbe z natančnimi pogoji na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Kompletno*.	27525
Resnega znanja
želi gospod pri 30. letih, t zdravo gospodično ali vdovo brez otrok, lepe zunanjosti, ie lepie duše in lahko zagovarjajoče preteklosti ter event. z nekaj premoženja, v svrho zbližanja tn obojestransko odobrenega skupnega žitja v najlepši slogi Neanonimne dopise po možnosti s sliko, ki se na željo vrne, prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Mirno žitje*.	27490
Gospod
e. Ing. želi poznanstva z damo, ki te tateresira (a tuje jezike. Cenj. dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «... utile dulci*.	27658
Gospodično
želi znanja s inteligentnim gospodom, v svrho popoldanskih izletov s kolesom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Razvedrilo*.	27550
Obrtnik
z lepim poeeetvom ia lepj bodočnostjo, 116« 85—30 let »uro družico, s primernim premoženjem, veseljem do obrti ia plemenitim srcem — vdove niso isklju-čeoe — v svrho lenitve. Samo reene ponudbe s sliko pod iifro »Ljubezen ta sreča* na oglasni oddelek »Jutra*. — Tajnost častna stvar.	27538
Gospodična
ki poseduje na .Gorenjskem hi&o z zemljiščem ta ima 30.000 Din v gotovini, se želi poročiti z železniškim uradnikom, starin od 30—40 let. z dobro preteklostjo — Donise s pravim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poltena* 27040
Motor
S k- s., 880 voltov, le skoraj nov zamenjam ta 5, proti primernem« doplačilu ali pa ga prodam. Jurij Ferene, zidarski mojMer — Trbovlje.	27544
V gostilni «Krušič»
Glince, ceeta IX, »vira danes muzlka »Gradašca*.
Kdor obrajta dober cviček mu ne bo žal Lepi lokali, salon im prosto) za balinanje na razpolago — Se priporočata Franc in Msrija Kržič.	27695
ti'
Vljoline
gltare, eltre, »trune tn po trebiita« kupite najbolje PH M. Ilušič-u, paviljon za dramskim gledališčem Prepričajte «•.	171
Klavir
dobro ohranjen, za 5000 Din — posebno priporočljiv za društva in
fotoaparat
(Statifkamera) i3 X 18. fini objektiv ta mnogo potrebščin, kcmpletno za lol K1 Din proda L. Knez. Radovljica 27476
Posodim klavir
v LJubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Lep glaa*.	27162
Harmon!ka
dvovrstna dobro ohranjena, poceni naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 54.
27687
Opremljeno sobo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
27558
Sostanovalca
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
27399
2 opremljeni sobi
lepi, civilnemu gospodu takoj oddam v Gledališki stolhi it. 8/1.	27571
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27574
Opremljeno sobo
lepo, s »epariraaim vhodom, v centralni legi takoj oddam. — Stari trg št. lla/n. Na ogled med 1. ta 3. uro.	27581
Mesečno sobo
prijazno in zračno, oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pri C. J. Hamann, Mestni trg 8/3.	27633
Separlrano sobo
event. s hrano llče za takoj mirna dama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zmerna cena*. 27614
Zmagovalka oceana
Ko solnce zaide nebo se stemni, mi lunica sije obuja spomine preteklih dni ...
87341
Vdovec
35 let star, trgovec ia go. stilnioar, v lastni hiii, v večjem mestu, se želi poročiti t gostiln i čarko ali vdovo, ki poseduje nekaj gotovine. — Le resne ponudbe a sliko na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Sreča it. 99/1*. Tajnost strogo zajamčena. 27188
Izobražena gdč.
srednjih let, s neomadeže-vano preteklostjo, se želi poročiti s dobrosrčnim s spodom. Le resne ponudbe pod »Stedljiva* na oglasni oddelek »Jutra*. 27602
Katera Litijčank
ali iz litijske okolice bi se hotela seznaniti t mladim državnim nameščencem, ki je tujeo v Litiji, v svrho skupnih ispreho-dov ta poznejše lenitve. — Naslov tn sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Prihajajoča jesen*. Tajnost zajamčena.
27529
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom oddam takoj pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	27661
Opremljeno sobo
elegantno, zračno ta solnčno, s posebnim vhodom, v bližini obrtne lole oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27666
Prazno sobo
veliko, parket, elektrika, souporabo kuhinje oddam Bežigrad. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 27646
Dve lepi sobi
opremljen! ali prazni oddam na Zabjeku itev. 10.
87596
Opremljeno sobo
s strogo separiranim vbodom in električno razsvetljavo, 800 m od glavne po-ite oddam takoj eolldnemu gospodu Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 87508
Opremljeno sobo
lepo, i separiranim vbo>
dom. oddam gospodu v vili pod Rožnikom Na*lov v ogla&nem oddelku Jutra 87451
Vdovlca
srednjih lat, čedne zunanjosti in lepega vedenja, želi poročiti drž. uradnika srednje starosti. Ozira se le na resne ponudbe. Tajnost sajamčena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Lepa jesen 30*.
27635
Gospodična
trgovsko ta gospodinjske naobrazena, stara 25 let, značajna. lastnica hiše, z dobro idočo trgovino, želi znanja s dobro situiianim trgovcem ali trg. poslovodjem, v svrho takojšnje ženitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Idealni zakon*. 27421
Gospodična
stara 23 let, čedne rana. njosti, neomadeževane preteklosti, te želi poročiti s boljšim, ne čes 80 let starim trgovcem ali gostilničarjem v mestu, z lastnim posestvom. Resne ponudbe b polnim naslovom in če mogoče % sliko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilna 150.000 Din*.
27039
Gospodična
brea premoženja, plemenite duše in srca, želi znanja v svrho ženitve s gospodom od 30—40 let. Vdovci z enim otrokom niso Izključeni. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra gospodinja*.
27628
Privatni uradnik
Slovenec, nahajajoč se v tujini, star 80 let, t 60.000 Din gotovine, želi to tem potom seznaniti s gospodično ali mlado vdovo, staro 20—86 let, prijetne zunanjosti In dobro gospodinjo, k! poseduje lastno trgovino ali gostilno, event. drugo samostojno obrt — ▼ svrho ženitve. Samo resne in neanonimne dopise pod »Lastno ognjišče* na oglasni oddelek »Jutra*.
«706
Harmonij
kupi pevsko društvo. Ponudbe na naslov: Štrukelj Vinko, Dravlje itev. 76.
27676
Klavir
francolčtao in nemlčtao bo poučevala od 1. septembra naprej v Kranju bivša koaservatoristtaja. Več v knjigarni »Ilirija* v Kranju.	27265
Violino
s Škatlo prodam za 200
Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27570
Klavirji!
Tovarna tn zaloga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnih izdelkov — Poseben oddelek sa popravila Ugla-Sevanje bi popravila ta Glasbeno Matico, konser-vatorij Ia druge tnititute izgotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in smerne eene — tudi na obroke Izdelovalec klavirjev
R. Warbtnek, Ljubljana
Gregorčičeva ulica itev 5/1.
27630
Planino
dobro ohranjen — vredno prodam. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 87627
Planino
skoraj nov, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni odd&ek »Jutra*. 27629
Pletilnl stroj
8/87, 8/ /60 prodam. — Maribor, Vojainiika itev. 2.
27711
<Pi*<Uni sti+vji
Pisalni stroj
malo rabljen, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	87106
Darujte
podpornemu druitvu slepih
v Ljubljani, Wolfova 12.
188
2aga na Viču
sprejema v«ako množino losa v rezanje.	27531
Pletenine!
Vsa v to stroko spadajoča dela: obleke ta jope po meri in okusu Važno m gg. trgovce ta manjše ple-tarne: Pleteno blago različnih vzorcev na metre! Postrežba točna Solnčevo strojno pletenje — Ljubljana, Pogača rjev trg ali Gruberjevo nabrežje It 16 27553
Naznanilo
Naznanjam, da sem otvo-rila mlekarno z vsemi mlečnimi izdelki, n. pr. Jou-gurt. stolčena sladka smetana. najfinejše čajno nalilo itd Poleg tega tudi slaščic« ta vsa/k dan sveže pecivo Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča Franja Martine. Florijaneka ulica štev 10.
27671
Pavel Strupnlk
prodaja premoga in drv, se
je preselil v Šubičevo ulico 27658
Karkoli želite
kupiti ali prodati, prijavite na poštni predal št. 216, Ljubljana.	27664
Ventilator
Že rabljen, kupim. Oddam pa
lokal
ptipt»»wi »a mlekarno aH
kako obrt. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 27696
t M
izostane veil
Ker boljših čevljev kot so DOKO čevlji ni dobiti nikjer.
Doko, Prešernova ul. 9
dvorili«
Gamaše na veliko in malol
Gradec (Graz)
Rodbina Scbak
Nibelnngeogasse 44
Dobra pr hrana in preskrba za prihodnje Šolsko leto. Električna luč in vporaba klavi ja.
10 *
Pri zgradb hote a M klič se odda brezplč čno
vetja množina Izkopanega materijala
n to vr ne in g a-mož e zetrl e
SELITVE
* mesti a as deželi urokovno tn najeaneji'
Slovenla Transport
LjubUana.
Hikloilčeva l »Mor H «718
8b
81
a o o
06 O
0
1	iS
o šf ^
H E 1
o * _
C
£ >
£ n
N
sr
u
£? z
CJ
u
o°< «
s:® a
3 3 a
C (T, MU
■a
S
cr es t>
sega
I H
C/3
. n i
O
P! Z rs
c—
ra
X O H
O <
cr> O D
D X C
o o
D
3 mlade dobermane
lepe ta močne, čpa, čistokrvne, s rodovnikom prodam. Starši na mednarodnih raostavah devetnajet-krat premiranl. Ivan Grile, gojitelj, Ljubljana. 27501
Pse jazbečarje
z rodovnikom, 8 H meeeea stare, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
27618
Kanarčke
čistokrvne Harserje prodam
Po ugodni ceni t Bohoričevi ulici 38.	27604
Važno za lovce!
Zaradi selitve prodam po
zelo ugodni ceni prvovrstnega psa »Fermača*, ki je v svoji panogi lova izvrstno dreeiran. Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. 27543
Kravo s teletom
planinske pasme, Id Ima dnevno 14—16 Htrov mleka, proda Ivan Strah, D. M. v Polju pod Ljubljano.
Parno lokomobllo
za parno žago. 50—70 HP. v dobrem stanju k n p t Brada Maneetar, Crikveniea 87288
Več pletflnlh strojev
zelo dobro ohranjenih, prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 87615
Elektromotor
vrtilni tok, 850 Voltov, M—H PR. kupim Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
87680
Linoleum
priznanih znamk tovarne D. L. W. Bietigheim imam stalno v zalogi in izvriu-jem strokovno polaganje.
L Cerne, Ljubljana,
Dunajska cesta 28.
Proračuni ia vzorci na razpolago.	87708
Lisičje, polhove kože
ln vm druge od dlvjačist kupuje ia zanesljivo dobro plače D idravič LJuhjja oa. Flori lanska ullea K I
H
»»♦♦♦»♦oosesMssissso
š Din 150. — po povzetju 160 Dir
Zimnice
matraoek »clslfrs
fslesae ooeteje tslofijtve) o to mana dtvaas Ia tapet olike Isdelk* nudi aateenel*
Rudolf Radovan tapetnlk Krekov trg štev. 7
pole« Mestnega doaaj ® MMMMIMMMMMM
■■■■■I
Klavirje in harmonije no onrobe
!• posodo, mtaTM oajboI> ie 8teiavay. OOUal, BOsoa iorfsr. Krsteč, 8ttn0 «rV
rtu. dobite to » TO-salo* is tsbect strokovnjaka ta Nvtefa alt t s l te »Glasbene Matice*
ALFONZ BREZNIK
Ljskljan. Nastal |q M 9 poleg magistrata). 16?
Vreče
sove m rabljena vaal mx ter
juto za embalažo
'ms * e d o o * aaiog
Mirko Mlakai
.lohlluni Slnroikov* I
J. Stiepušln Zagreb
Jnrjevtka alles SI
priporoča najbolje tamburle* ttrune. partiture. iol« to
ostala potreb ičinr se vsa glasbila Odli kovao na pa rttki izložbi
Ceniki tranko
£ o
er
a
U
si oglejte zalogo krasnih brzoiivalnib strojev, najnovejše iznajdbe moderne tehnike Na U »troj tivate popolnoma enostavno vsakovrstno blago našitke in čipke s eikcak iivom. rolete vezenine, gumb« in gumbnice Pouk * vezenju brezplačen. — Prodaja tudi na obroke. Ceniki tranko. »Tribuna« I B b.. Ljub. Liana. Karlovtka šesta 4.


mm
za vaako rvrfao ki sa vsakogar • prestava« mi, — kickstartarjem kompletnim orodjem Din 7800.— prompt* no dobavljivi od akJa> di&a generalnega sa. stopstva O. ŽUŽEK Ljubljana, Tavčarjeve uNee 11 8027 Veleeejem paviljon E 134—187, zunaj
PLANINKA sdravOai £af prenavlja, C t a t f to Mveiale kri izboljl* slabo prebavo, sta botno delovali)« &ro-res, napihovanje, objleoja moluaCae ctsHno, leteč, inlee in fcolčnj kamen Vzpodbuja apetM to taborno očinkoje pr«
arteriosklerozi •Planloka« 6 a I )e prfetea * plombiranih jaketlb po Dto JO t napisom proizvajalce
Lekarna Babovac LJabUana, K ona. trs (Dobi se * vseh lekarnah.)
ANTON BOC
kemltna pralnica in barvanje
se ie preselil
s 1. avgustom ***
v tamio ulito it. i (Mšte)
Lepota lica!
Uraaao Bose Uentifolia )e sedanji ideal vsake modne dame. Krema daje frapantnl ljubki In neini Ua. lice po> stane samamljivo, mladem, iko ia čarobno, ter t svojim mtomirisom pobudjuje sploino sa vidnost. Skriva vse greike. oajboljia podloga sa oader In nenado. mertljiva sa plese ia pro-menado. M Dta COLD CEEAM. originalna angleika mastna sočna kremo, ki prpders popolnoma v pore ttoa ta Jih brani ter dnevno pomlajuje kolo. napravlja. joč jo alaatično. Nenadoknadiva ss vaako damo. ker spreeava prerano starost ia odstranjuje oerfektno "S nečistočo Uea Din 50. — Ontifolia ko*m«t »»vod, Zagreb, Uea 87. Zahtevajte brezplačne ilu?trovane oro> spektol	UI
Slovaka, ki ga na U
lepo cvetje zadhrilo. Na-učili m boste ta dobili veselja do gojenja cvetk, ako se posložite KanJoos, cvetlično hrane, a uporabo dodanega navodila. Ovitek 12.50 bi 42 Din Brez vsake Škode za rejo perutnice »e uporablja že 40 tet Koko-praSek za
a! piči k najmanjšo količino, se pozna velik vpKv istega. Žival postane mesnata za peko in pogosto nese Jajca. NajaiffaroejSe zdravilo proti živalskim boleznim. Univerzalni vtis deluje kot blagoslov perutnini na dvorHSČa. Ovitek od 10 do 40 Din in 115 Din.
živino. Ce pridenete red-Prodaja s« v lekarnah, drogerijsh, trgovinah s cvetlicami Proti predplačilu razpošiljamo tranko. Po po-
in
vzetjv m podjetno. Z. Sumabcr, kem. iarmacijski laboratorij, Crvenka <SHS).	105
i m 11111111111111ipnnnrrTT.
Brali ii posojilni Konzorcij
M lamSeiitn in upokojencev
9064	r. Z. Z O. z.
f LIAlIni, JUebaidrna cista 541 m.
Ustanovljen leta 1874.
Uradne are daevao od 8.-5. popoldne
nuea sobote in praznikov. Sprejema hranilne vloge in ]lli obrestuje h
po 5-7 V/-	I
Daje kredite (tadl ranž-jske) po 9«/, proti poroštvu in zaznambi.
■■■■■'■■...................»nr.
Stroji za obdelavo lesa in kovin
Zastopstvo prvorazrednih nemških, avstrijskih ia belgijskih stro nih tovarn.
PRVOVRSTNA IZPELJAVA. POPOLNA GARANCIJA. NIZKE CENE. NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI.
I.	StTOji za obdelavo lesa, direktno spojeni z motorji ■ 0 Univerzalni mizarski stroji (6 strojev v enem).
Stroji za žage io razne lesne industrije.
Sušilnice za les.
II.	Orodni stroji vseh vrst za obdelavo kovin. Stružnice vodilne nemške tovarne stružnic BernhaTd Glass Chemnitz.
HI. Parni stroji, kotil, motorji vseh vrst ln velikosti.
Specijalme kurilne naprave za vse vrste kuriva. IV. Komisijska prodaja rabljenih strojev vseh vrst, kotlov, Iokomobil. motorjev itd — Velika izbiral Zahtevajte prospekte in ponudbe!
Ing. G. Rdmer
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8, I.
»VIERASS«
J. VOOS D. SOHN. SOLINGEN
rezila za oritje, izdelek is najfinejšega ivedskega tekla tvornice
o cc

Zahtevaj povsod samo .VIERASS* rezila, da se briješ s trajnim zadovoljstvom. — Kvalitativno na višku. — Cena samo Din 4 — po komadu. — Naročila za Slovenijo izvršuje:
Glavno zastopstvo in sklade UHIVERSAL. MIlana. Krekov trg 10
Čudovito nizke cene
Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI oti Din 1400.- naprej. OTROŠKI VOZ1CK od Din 240—i MOTORJI prav po ceni -Pred nakupom si oglejte zaloga — Prodaje na obroke. — Ceniki franko — pri
•TRIBUNA., F. B. L, Ljubljana, Karlov ska e-sta St *	12fil
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Hali sportol minil
znamke Fiat-Torino 519 A
s 18/80 HP in 145 km brz ne na uro z vsemi modernimi pripomočki v prvovrs ni izdelavi in brezhibnem stanju se proda. — Pojasnila pri 105/9
Upravi Ljubljanske Kreditne banke v Ljubljani
D C
u □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p


NESTLE-JEVA
OTROŠKA MOKA
142
DELA DECO KREPKO EN MOČNO

tf
pisalni stro* ima svetovni sloves
nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši
LUDVIK BARAGA
LJUBLJANA
Selenburgova ulica štev.
I -iptrv "Xi
6/1.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se z
minili
Ounaislce
ceste 31
0J43
Miklošičevo cesto 14
nove lokale nasproti hotela Union *
Svojo trgovino sem z najboljšimi uTaml svetovnega slovesa izpoiJolni!.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela bom z največjo pazljivostjo točno, solidno in proti garanciji IzvrševaL
Vsem dosedanjim p. n. znancem In prijateljem se za njihovo dosedanjo naklonjenost najlepše zahvaljujem ter jih prosim, da krijejo svoje potrebe še za naprej pri meni — a novim p. n. odjemalcem se pa najvljudneje priporočam.
Anton KAJFEZ urar
seže te
najbolje, ?e so poslužite inventurne prodaje, ki se rrSi pri tvrdki A SIN« KOVEC nasl. K. SOSS, LJubljana, Mestni trg 18—19, ki sicer od 1. do 15. septembra. — Tvrdka Vam nudi blago po do sedaj nedosegljivo nizkih
Ali se želite osvoboditi revmatizma in protiGa?
Trzanje, ztoadafloče bolečine v ndih in čleokih, otekldne Členkov, pohabljene noge in roke, zbadamje, trganje v raznih delih telesa, da oelo slabost oči so včasih posledice bolečin vsled revmaititema tn j>r ©hlajenja, ki se morajo odstre n itd. ker bi bolezen vedno bolj in bolj napredovala.
JAZ VAM NUDIM
zdravilno pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi m čiščenju. Ni to kaikšno univerzalno sredstvo aU skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo, ki ga Je dala dobra mati narava za dobrobit bolneea človeštva. Vsakemu brezplačno za posknšnjo. Pišite mi takoj in dobili bost« Iz moijtifa skladiSČ, ki so po vseh državah, popolnoma brezplačno in franko eno steklenico za po skušnjo obenem z oaivodiloan ta poučno razpravo. Taiko se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju.
August M3rzke, Berlin — Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 19
Priroda Vas pozivlfe,
da provedete svoj dopust v gozdu ali na polju, na gorah ali ob morju, da se oduševljeni z ondotnim bivanjem čim bolj okrepčate.
V svojem navdušenju pa medtem ne pozabite na najvažnejše, da pripravite m zagotovite blagodejno delovanje bivanja v prirodi s krepko hrano, ki jači telo, a da ga ne utruja z nepotreb-litn balastom in ki ne veže telo na stalne dnevne obroke.
Pooijte zjutrai za zajtrk še iz svoje termosteklenice, in isto ako na potovanju ali na izletih, skodelico
ki ima zelo prijeten okus, se iahko prebavi in predstavlja koncentrirano hrano, iz najboljših naravnih jedi. Ovomaltine se naglo pretvarja v zdravo kri, ki ustvarja telesno energijo, okrepčujočo telesno in duševno delavnost
Dobi se povsod t
izrežite in pošljite nam:
P. n.
Dr. A. WANDER d. d. Zagreb
Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec .OVOMALTINE'. ime in predime Stanovanje: Kraj:.
IBBBBBBBBBBBBBBBB
Ustanovljeno let« 1880	Telefon lnterurb ;370
IVAN ZAKOTNIK
mestni tesarski mojster LJUBLJANA Pisarna na Dunajski cesti 46 Tovarna furnirja Kobar dska cesta 45 Parna žaga
Izvršuje solidno v-a v tesar ko obrt spadajoča dela. Ima v zalogi razncv.sten kuhan in presuše» 'rdi les za mizarje. koiarje, sodarj-, kiparj , izdelovalce instrumentov itd. Sprejema od strank vsakovrsten les, tudi nad 1 m debel ne v ta^žaganje obdelavo na stro ih kuhanje in srenje preti irimerni odškodnni.
a
a a a a
3
m 3
a
B 3
m
3
3
SI!
1	restavracija
^Bavarski dvor"
31.
Dunajska cesta
31.
poleg glavnega kolodvora povsem novo renovirana priporoča se ljubljanskemu in potujočemu občinstvu. Točijo se pristna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina. Mrzla in topla jedila ob vsakem času. 10030
Ve dno sveže pivo v vrčkih.
"OL JUHI i lUUL^JLkJULLAJUULOJm
n
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□ □ □
n □
Naznanilo.
Podpisana vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva prevzela	10073
ilatei trpiš ia r'J
od g. Fr. Kurinčiča v Mariboru Aleksandrova 31 in začneva obratovati s 1. oktobrom t. L, ter prosiva za obilen obisk in dobrohotno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Slavko in Josefina Fabjan
Rogatec
Obrazitev profila
»Continental 1928* jamči za največjo varnost pri vožnji, počasno obrabo gumijevih obročev in celoten prenos motorne sile. Zato izberite samo obroče
121
Viktor Bohinec, L'ubljana, Dunajska c. 11
Urejuje Da vara Kaljen. izcfn j« z? konzorcij »Jutra* A doti Rihnikas. Za Narodno tiskarno O. d. Kot oskarnarja i? rane JezerSek. Z* usersua del jeudgovurac Ajojzij Novak. Vk • Lfufcljam