slovensko ljudstvo na Bi, veroSohfceiSj V Gorici, 1(J septembra 1912 38. Številka. XX. letnik. Svetovni evharistični shod. Dnevi svetovnega evharist. kongrc-1 na Dunaju ostanejo vsem, ki so se ga deležili neizbrisno v spominu. Vsa zbo-ivanja so se vršila ob svetem navdu-:nju. Posebno slovesen je bil začetek sredo zvečer in zaključek v soboto ob 1. uri predp. Zborovanj so se udeleženi tudi nadvojvode in nadvojvodinje. jndstvo jih je ob prihodu v »Rotundo« iharno pozdravljalo. Zaključka se je Jelcžilo okolu 35.000 ljudi. Ko je predalnik evharističnih shodov škof liey-n iz Namura v Belgiji zaključil zboro-mje z vzklikom: Orosser Gott wir lo-n dieli (Hvalimo Te. veliki Bog!), je a ogromna množica zapela znano ■//iško pesem, ki začenja z istimi bedam: Orosser Oott, \vir loben dicli. ikrat ga ni bilo očesa, ki ne bi bilo mio. Na koncu so vsi zapeli še cesarici pesem. Procesije se je udeležilo v nedeljo olu 150.000 ljudi. Duhovnikov je bilo oln 6000. Procesija je napravila na se mogočen vtis, ker so skoraj vse »pine navdušeno pele. Voz, v katc-in je bilo Najsvetejše, je peljalo osem po opravljenih konj. V vozu sta kle-ila pred Najsvetejšim kardinal Nagi in n Rossum, papežev odposlanec. Voz, v katerem sta sedela presvetli cesar in prestolonaslednik, je peljalo šest konj. Cesarju jc ljudstvo, ki je stalo ob straneh. navdušeno klicalo: Hocli. Živio, Slava! Slovenci so bili na I Hmaju dobro zastopani. Frančiškanska cerkev je bila vse dni natlačeno polna. Dunajčani so se za te dni umaknili. Zdelo se jc, kakor bi tu bila slovenska kolonija. Zato pa nam jc bilo milo pri srcu, ko smo hoteli v nedeljo popoludne spet iti v cerkev molit, pa nismo mogli več. ker so jo bili že Dunajčanjc napolnili in so v njej pobožno molili in peli v svojem jeziku. Pri procesiji so vzbujale slovenske skupine občno pozornost. Vsaka škofija je imela svojo tablo v. napisom, ki je bil okrašen s narodnimi barvami. Odlikovale so se ženske sc svojimi narodnimi nošami. Tujci so hvalili zlasti naše »Orle«. Dunajčani so bili nasproti nam tako veliko dušni, da smo se smeli prosto gibati, kakor v svoji domačiji. Tudi pri slavnostnih in odsekovih zborovanjih so Slovenci nastopali. O-nienitno krasni govor kranjskega deželnega glavarja dr. Šušteršiča, (lovori, ki so jih govorili razni gospodje, so bili tako zreli, premišljeni in koristni, da se hočemo v našem listu še večkrat nanje sklicevati. Slovenci smo priredili na Dunaju tudi dva sestanka. Prvi je bil v petek predpoludne v dvorani rokodelskega doma na (iumpendorferstrasse v VI. o-kraju. Govorili so: Ljubljanski knezo-škof, tržaški škof, dr. Brejc iz Celovca, profesor Cizel iz Gorice, dr. Janko-\ič, dr. Matija Lavrenčič, sodnik v Komnu, župnik (lomilšek. Po končanem zborovanju jc bilo predavanje s skiop-tičnimi evharističnimi slikami. Slike jc razlagal č. g. T u I iz Trsta. Drugi sestanek je priredilo društvo »Straža« na Dunaju. Tudi tega sestanka sc je udeležilo mnogo romarjev. Govorili so: predsednik g. Kvas, g. Pukcl, g. dr. Šušteršič, akademik Justin, pesnik Meško, dr. Medved, ured. Smodej, Gomilšek, Švara, dr. Pogačnik i dr. Evharistični kongres je bil gotovo za vse narode velikega pomena. Množice so nesie domov novega navdušenja za sveto stvar. Pohvaliti moramo zlasti gostoljubnost, uljudnost in pobožnost Dunajčanov, ki naj nam bodo v izgled. Pri obhajilu so bili z drugimi vernik1 tudi župan dunajskega mesta in podžupani. Naj hi ta evharistični kongres zanetil med narodi ogenj Božje ljubezni, ki jc gorel nad prvimi kristjani, o katerih beremo, da so bili stanovitni v naukih sv. apostolov in v lomljenju k r u h a. Iskrice iz evharističnega kongresa. Cel dunajski kongres bi leliko primerjal velikemu ognju — mnoge je cigicl, mnoge razsvetlil. Vsega popisati ni mogoče, človek je moral sam videti in slišati, a še. če je bil navzoč, videl je samo en del, ker se je morala vsa slavnost zarad toliko vdeležencev razdeliti. Po cerkvah so imeli razdeljeni po narodnostih svoje govOre in službo božjo vsak dan zjutraj iu zvečer. Nemci se ve, da v več cerkvah, čez dan slavnostna zborovanja v »Rotundi«, velikanskim okroglem poslopju, po dvoranah razna -predavanja s skioptičnimi slikami. razstave, v gledališčih predstave, a kamor si prišel, če nisi bil celo uro prezgodaj na mestu, jc bilo prepozno navadno. posebno zadnje dneve. Slovenci smo se obnesli, bilo nas je okoli 4000 vseh skupaj. Čudno se nam je zdelo, da so nas imeli za Italijane. ko so nas slišali govoriti. Znano je, da je italijanski jezik blagoglasen, ker pa jezika ne razumejo, mislili so, da je naš — italijanski, tako blagoglasno je Nemcem donel na ušesa. Cerkev, ki je nam bila odločena, je bila velika, a prišlo nas je toliko, da je bila premajhna. Vsi koti, zakristija, kor, vse natlačeno, a kdor je prišel v zadnjem času. ali prepozno, ni našel pro- Izliaja vsaki četrtek* ah 8. uii popoldne Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana p sina se ne spre-lenlajo. Cena listu znaša za celo lelo 4 krone, ra pol leta 2 kroni. 7_\ manj premožne za celo lelo 3 krone, ra pol leta K 160. Z.i Nemčijo jc cena listu 5 K, za druge dtJele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-lurini štev. Naročnino in naznanila »prejemi upravništvo v G6lxi, Semeniška ul. St. IG. Posamezne Številke se prodajajo v tpb.ikarnah v Gosposka ul. 9, v utici Silvio Pellico, v ul. 1’onte Nuovo ‘J, v Kapucinski ulici 1, v Senieniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. eščenje Najsvetejšega vladarski hiši Habsburžanov. Korrespondenz der Associativ per-severantiae«.) (Dalje.) Ud I. 1622. dalje, ko so bili prema-ni protestantovski puntarji v Avstriji, k cesarski dvor udeleževal procesije ■ H. T. z največim sijajem iu je to na-do obdržal do dandanes. 'rotireformacija je dala tudi povod druge določbe glede Sv. R. T. Cesar ija je I. 1616. obnovil pozabljeno do-fc" Friderika Ml., naj se nosi sv. potica pod nebom v spremstvu dveh tov. latern in torč. Cesarsko pismo iz je zaukazalo zdravnikom, naj Počasno opomnijo bolnike za spre-i sv. sakramentov, drugače se jim zame dovoljenje za izvrševanje ■»Vinške prakse. Pobožni Ferdinand ie I. 1630. opominjal podložnike. Prejmejo velikonočno sv. obhajilo-Koravno so to že mnogi storili, se vendar zdi, da mnogi izmed vas še spolnili to zveličavno in zelo po-»no delo. Kdor bo radi tega poklican ^ komisarja, naj uboga.« Takrat je ■° v navado pobiranje velikonočnih (ov, in ko se je I. 1658 knezonaškof grof Breiiner branil duhovnikom to u-kazati, je listke pobiral dvorni uradnik, katerega je spremljal mestni davkarski sluga. Redno tri-tedne po velikinoči so prišli cesarski komisarji k župnikom, ki so morali o svojih župljanili doli do 12-letnih trok glede obhajila poročati. Kljub tem odlokom se jc vlada ogibala pri protireformaciji t. j. pri protestantih vsake sile. V tej dobi je cesarska hiša sprejela novo pobožnost v čast sv. R. T. namreč 10 urno molitev, katero je upeljal papež Klement VIII. v Rimu I. 1592. Dve leti potem so jo Jezuiti udomačili na Dunaju. Klicanje Izveličarja v podobi kruha pričujočega na pomoč, je postalo važno orožje Habsburžanov proti vsem zunanjim sovražnikom in proti notranji sili. Ze I. 1598. je odločil nadvojvoda Matija 40 urno pobožnost v cerkvi sv. Štefana, da izprosijo zmago nad Turki; začne naj se vsaki teden v nedeljo in nadaljuje dan in noč. L. 1609. je bila upeljana 40 urna molitev tri zadnje pustne dni. sam kralj Matija se je udeleževal. Ravno tako tudi pogosti odpustki sv. leta, ki so bili na Dunaju vedno združeni z izpostavljenim sv. R. T. Stiske 30 letne vojske so prouzročile še veče pobožnosti. L. 1642 je bila odločena v dvorni cerkvi pri Sv. Avguštinu 50 dnevna pobožnost, ki se je vsaki dan o-pravljala od 9- 12 ure pred Najsvetejšim in čegar posamezne ure so morali preuzeti rokodelski cehi. Stiska je bila na vrliuiicu, ko je švedska armada pod Torsteiisohnoni udrla v Avstrijo ter tizelo več mest. Ko so se Švedi prikazali pred Dunajem, se cesar Ferdinad III. ni zanašal le na svojo vojsko, ampak jc zaukazal izpostaviti Najsvetejše pri Sv. Štefanu in neprenehoma moliti. Dunaj je bil rešen kakor s čudežem. Ravnotako je tudi Ferdinanda III. pobožni sin, cesar Leopold 1. v turških nadlogah svojega časa iskal pomoč pri Najsvetejšem. Ko se jc spomladi 1684. začela turška vojska jc naročil cesar 40 urne pobožnosti, ki naj se vršijo na Dunaju od cerkve do cerkve, in vsaki dan se je brala po cerkvah »turška maša«. Tako je cesarskemu orožju vedno pomagala evharistična molitevna vojska. tako 1. 169.3 in 1705 proti Turkom, ravno tako tudi pri sklepanju miru, ali v zahvalo za dobljeno zmago. Tudi pri drugih prilikah se je vršila 40 urna pobožnost, n. pr. I. 1674. v zalivalo za srečen porod cesarice. L. 1699. je knezoškof pasavski Ivan Filip zaukazal o priliki ženitve prestolonaslednika. poznejšega cesarja Jožefa I. 40 urno molitev za osrečenje tega'važnega početja, za pridobitev toliko za-željenega nasledstva in neminljivo ohranienje veleslavne hiše Avstrijske. Za obranjenje habsburške rodovine se je po hitri smrti Jožefa I. toliko boj goreče molilo, ker je preostal zdaj edini Karl VI.Ze 1.1715.je bila naročena 40 urna pobožnost za cesarico Flisabeto Kristino, in ko jc velikonočni pondeljek porodila princa, sc jc splošno veselje pokazalo v zahvalnih molitvah pred Izpostavljenim sv. R. T. Po sklepu Božje previdnosti je ta izprošen otrok vendarle že prvo leto umrl. Tedaj se je pokazala resnična pobožnost Karla VI. in njegove soproge z zaobljubljenim darom. ki sta ga poslala v Marijno Celje: zlati kip v podobi in teži umrlega otroka z ginljivim nadpisom: »Votlim; et quem Cellis impetratum, coelis restitu-tum, vivum sistere non possunt, Leo-poldum filium, foecunditatis primitias, in auro aeipiilibri Carolus et Elisabetha in aeternum devoti.« t. j. Karl in Elizabeta na veke preudana darujeta zaobljubljenega sina Leopolda, prvino rodovitnosti. ki sta ga v Celju izprosila, nebu vrnila, v istotežnem zlatu. Ko je bila cesarica v drugo v blagoslovljenem stanu so bile zopet javne molitve. Sad te molitve je bila poznejša cesarica Marija Terezija. Iz preobilice dokazov za pobožnost Habsburžanov bodi-Ie sledeče navedeno: Tretja soproga Leopolda I. Eleo-nora Magdalena je večkrat bosonoga romala iz cesarskega grada Schonbru-na v bližnjo romarsko cerkev v Hicin-gu; bila je tam pri več sv. mašah in delila miloščino revežem ki so jo oblegali. (Konec prih.) štora. Posebno so se divili Nemci našemu ljudskemu petju. Cela cerkev je pela Litanije Srca Jezusovega z odpevom vred, kakor je v Sl »venski pesmarici Družbe sv. Mohorja, lo je donelo mogočno in slovesno, orgije so se popolnoma zgubile. Dunajčani so se mi-mggrede pri vratih ustavljali: »kateri narod pa je to?« »Slovenci«. »Tako peti pa še nismo slišali!« S slovenskimi trakovi na prsih snu. hodili po Dunaji od daleč smo že vedeli. kedo je Slovenec, najsi ga sicer nismo poznali. Da! naše barve so poštene. avstrijske, ž njimi na prsih gremo poklonit se svojemu cesarju v središče Avstrije! Res ni razumljivo, zakaj so našim italijanskim sodeželanom tako zopcrne in jih zmerjajo za »ruske«. Na Dunaju jih spoštujejo, a v Oorici prepovedujejo čuden svet! Ker je bilo toliko'duhovnikov na Dunaji, da mnogi niti maševati niso mogli — pri vseh altarjih so se sv. maše kar skupaj držale - se je bilo bati. da ne bo dovolj strežnikov. Prazen strah' Iz ene same gimnazije sc je priglasilo 1000 tisoč dijakov, da bodo stie-gli pri sv. mašah, kjer bo potrebno. Pri nas. ko smo vendar, lehko rečemo, najbolj katoliški narod v Avstriji (noben narod nima po razmerji toliko krščanskih poslancev) bi jih ne dobili razmeroma toliko. Krščanska prenovitev Dunaja se pa pozna posebno v dejanski krščanski ljubezni. Vsi vdeleženci so se čudili prijaznosti Dunajčanov, ne mislim trgovcev. judov, ki so prijazni tudi takrat, ko te odirajo, temuč navadne ljudi, ne le p tipi ostega ljudstva, temuč gospodov in gospa, ki gotovo niso nikacega dobička ne iskali in ne pričakovali. Ne le, da je vsak vsakomur dal vsako pojasnilo, katero je želel — ako so le videli, da se kedo ozira, kakor bi ne vedel kam. ali, da gleda v načrt Dunajskega mesta. da bi našel, kodi mu bo hoditi, žeje prišel kak gospod, ali gospa: »kam pa želite, česa iščete?« — Ko je videla dunajska gospa Kranjico, ki je bila borno oblečena in vsled deževja premočena, takoj jej je prinesla iz prvega nadstropja ogrinjalo: »Nate, rabite, dokler ste na Dunaju, pred odhodom mi vrnete.« — Drugi je spremljal duhovnika, sc ve. da čisto neznanega, ki je imel v zunanjem okraju mesta opravilo zvečer, toliko časa, da se je zopet vrnil v varno notranje mesto. Pokazal je dotične hiše. čakal, da je duhovnik opravil, kar je imel in povedal na zadnje, da posamezniku ni varno samemu tam okoli hoditi. Pil je nek mizarski mojster. Lepo znamenje za krščanstvo Dih naju je, da so v zadnjih letih 4 velike nove cerkve sezidali. In pri shodih poslušati govore laikov niso govorili sami duhovniki, temuč tudi neduhovniki in iz najviših in iz najboljših krogov ti pač niso govorili, ker je to njihova dolžnost, in naši liberalčki. ali se gredo merit glede znanja in izobrazbe z onimi, ki so se vdeležili teh evharističnih razprav in celega kongresa? Dokler je srce toliko zdravo, ni se bati smrti - dokler najdemo še na I >ti-naji, v središči Avstrije toliko srca za katoličanstvo in toliko razuma, toliko časa stojimo trdno. Občni zbor slovenskega „fllojzijevišča" za leto 1911/12 (Konec.) Med dobrotniki sc odlikuj« sedaj že tretje leto veleč. g. vikar Karol Ci-gon. ki nam pošilja dosledno vsaki mesec po 2<> K. Med duhovniki so razen njega največ darovali vIč. g. losip Mašera (200 K) vič. g. lakob Pon (150 K> in preč. g. Anton Pratina (00 K). Izvan-redno veliko svoto nam je podaril tudi deželni odbor (800 K). Tudi »Centralna posojilnica« je zvišala navadno podporo na 200 K. »Mont« nam je kakor druga leta odpisal 200 K od obresti. V blagu sta nas podpirali največ duhovniii Livek, ki nam je poslala M vreč krom-P:rja. in Drežnica, ki je darovala (»4 K za prodano pšenico. Na zahtevi: nekaki ih zborovalcev je pojasnil voditelj Doktorič zadevo glede razširjenja zavoda. Omenja, da to Mser ne spada v poročilo lanskega L ta in radi tega ni tudi poročal o tem. Odbor je naprosil »Mont« za posojilo 25.000 K, kar mu je isti dovolil. Od tega posojilu smo plačali 10410 K za hišo Via pome l.-cnzo 9, ostala svota bo služila za prezidavo celega poslopja. Vsled tega nam je omogočeno vsprejeti 70 gojencev. Ker je bilo izpraznjeno mesto od-bornika in duhovnega voditelja po odlio-dug veleučenega g. dr. .los. Ant. Ujčič, »e sledila volitev. Izvoljen je bil na predlog voditelja Doktorič enoglasno veleč, g. prefekt Centralnega semenišča Alojzij Novak. S lučaju o s t i. Ravnatelj predlaga nato, naj izraža občni zbor zaliva- lo \ .m dobrotnikom, ki omogočajo s svojimi velikodušnimi darovi, da se Alojzijevišče v novejšem času tako lepo razvija. V prvi vrsti pride v poštev prejšnji odit. Ij. sedanji dvorni kaplan prof. dr. Ujčič, ki je sicer tudi gmotno, a veliko bolj duševno pospešil razvoj zavoda. Da se je Alojzijevišče gmotno tako povzdignilo in da se je religijozno življenje gojencev v taki meri gojilo, Kakor je z veseljem povdarjal sedanji voditelj, je gotovo največja zasluga našega velikodušnega prijatelja: Bog ga blagoslovi za to na njegovem novem mestu! - - Velika zahvala gre tudi zastopnikom S. L. S. v deželnem odboru, preč. g. dr. A. Brecelju in velecenjenim g. duhovnikom Cigon. Mašera. Bratina za njih toliko požrtvovalnost. Toplo se moramo zahvaliti veleč. g. voditelju. IL Doktorič. Zahvaljujemo se tudi čč. sestram ki so se z materino ljubeznijo ti udih: za gojence. Posebna zahvala gre tudi veleučenemu g. dr. Žigonu, ki je daroval vsaki dan sv. mašo za gojence, in vsem duhovnikom - spovednikom: d». Pavlici, Reščiču in Novaku. Ravnatelj je nato izjavil, da so se nekateri gospodje pritoževali, da njih darovi niso bili kakor običajno objavljeni, ter povdarja. da se je osebno pre-nričal, da se je to v vseh slučajih natančno izvrševalo. Obljublja, da bo odbor tudi v bodoče skrbel, da bo v vse v redu. Polifični pregled. Sklicanje delegacij. Delegacije so sklicane na dan 23. t. m. k zasedanju na Dunaj. Sklicanje deželni zborov. Ministerski svet se je bavil te dni z vprašanjem, kedaj in kateri deželni zbori naj se skličejo k zasedanju. Do-tični cesarski patent, s katerim se bodo deželni zbori sklicali, se pričakuje od dne do dne. Ogrski državni zbor. V pondeljek. dne 16. t. m., se je sešel ogrski državni zbor k zasedanju. Zboroval je v pondeljek in v torek, potem pa se je zasedanje odložilo do 2d. oktobra t. I. Posrečilo se je namreč predsedniku grofu Tiszi s pomočjo policije. da so se volitve v delegacije izvršile. Izvoljeni so v delegacije sami pristaši vladne večine. To pa radi tega. ker sc opozicija ni udeležila volitev niti ni postavila tudi svojih kandidatov Obadva dni pa so se vršili v ogrskem i-arlanientu strašni škandali. Opozicija je strašno razsajala, posebno v ponde- ljek. Tulilo, trobili., kričalo in žvižgalo je vsevprek, tako, da je bilo mogoče grofu Tiszi šele zvečer prečitati zbornici kraljevi reskript, s katerim se je sklical državni zbor lf zasedanju. A tudi to se je zamoglo zgoditi šele potem, ko je prišlo v zbornico 100 policajev, ki so razsajaec iz zbornice dobesedno rečeno /m. ili. Med poslanci hi policaji je prišlo do hudih spopadov. Klofute so letele na desno in na levo. V torek je opozicija ponovila svoje škandale, in prišlo je ce- lo do tega, da je minister Bebtv sam klofutal in tudi bil sam oklofutan. Zgrabila ga jc namreč sveta jeza, ko ga je neki poslance psoval z besedo »šuft«. Planil je na nasprotnika ter mu prišil gorko klofuto. A dobil je za to od drugih poslancev pet klofut. Res lepe razmere. Občinske volitve v Gradcu. Pri občinskih volitvah v Gradcu, ki so se vršile te dni, so zmagali socialni demokra-tje kljub temu. da so proti njim skupno volili liberalci in krščanski socialci. Italijansko-turška vojska. Razni listi zatrjujejo, da se nahajajo mirovna pogaianja že pri koncu in da ste se pogajajoče sc stranki že zjedi-nile v glavnih točkah mirovne pogodbe. Laški listi pa poročajo o novih spopadih med Italijani iu Turki, ki so se te dni baje vršili pri Demi. Turki da so Italijane napadli, a da so bili odbiti. Darovi. Jubilejni darovi za S I o v e n • • s ko Sirotišče: P. n. gg.: Karolina Kocijančič v (lori..i 2 K; Anton Jakončič, ravnatelj »Monta« 4 K, Adolf Urbančič, mesar I K: Josip Mavrič, krojač Medana 21) vin; za preplačo srečk 20 vin; v nabiralniku v kavarni »Central« 1 K; Anton Batistič v Gor. Vrtojbi 5 K. Rozalija Pirih svoto 1 K 80 v, ki so jo darovale nekatere v Dolu-Kaiu. Za Sklad »Slovenskega S i r o t i š č a«: V St. Petru: P. n. gg. Andrej Leban 20 v, Josip Sokol 1 K, Peter Pavlin 60 v. Klementina Makuc 60 v, Frančiška Droč 20 v, .los. Batistič 30 v, Anton Bizjak I K, Franc Bizjak 30 v, Jos. Pavlica 1 K, Viktorija Dornik 20 v, Lazar, Sedlo 40 v, Anton Kramar 1 K. Janez Kramar, Sedlo 60 v, Anton Hmeljak 40 v, Jos. Cernic 60 v, Franc Sokol 20 v, Jos. Pavlin 20 v, Andrej Grapulin 60 v, Janez Blažiča 20 v, Uršula Leban 20 v, grof Albert Coroiiini I K. Vinko štanta 60 v, Jos. VVindegger 1 K, Jožefa Lutman 40 v, A. Nanut 40 v, Stefan Pisk 20 v. Blaž Pisk 40 v, Matija Keber 20 v, Ant. Ščukov 20 v, Jos. Cernic 20 v. Peter Brumat 2 K, N. N. 60 v grofinja Galice 1 K. grof Franc Galice 1 K, lekarnar Gironcoli v Gorici I K. Domače in razne vesli. Zakon o uravnavi voda v naši deželi. Gesar je potrdil dne 26. julija zakonski načrt o uravnavi Soče, Tera. Idrije. Vipave in v uje se iztekajočih pritokov-. Uravnava bo stala 11,000.000 K in sicer bo prispevalo poljedelsko itiini-sterstvo 5,794.000 K, ministerstvo za javna dela 2,857.500 K. trgovinsko mi-nisterstvo 1.904.200 K. dežela pa 1,904.200 K. Občine so proste vsakršnega prispevka. Prijateljem vojakov! Cas vojaških naborov je tu. Mnogim mladeničem bo treba zapustiti dosedanje življenje in obleči cesarsko suknjo, ter podati se v nevarnost vojaškega življenja; med lahkomišljene. večkrat celo hudobne tovariše. ki si štejejo v čast in vojaško dolžnost zapeljevati poštene fante v brezbožnost in nenravnost. Kasarna jc klavnica duš. Kako radi bi stariši in dušni pastirj spremljali poštene fante ali jim dali do. brega prijatelja na nevarno pot. Naj boljši spremljevalec je seveda krščan ska značajnost, .ki se da mladini z dobri vzgojo. Odločni krščanski fantje voja ki, ki so bili lani člani kat. društev s bodo tudi v vojašnici poiskali in naši vrle somišljenike, s katerimi naj skic nejo iskreno tovarištvo v obrambo zna čaja. Četudi mala, pa odločna četa prc pričanih krščanskih vojakov si pridni varstvo viših poveljnikov in spoštova nje neodločnih tovarišev. Duhovniki naj dajo vojakom novir cem dobrega prijatelja v spomin i spremstvo, knjigo »Krščanski vojak Spisal jo je c. kr. voj. kurat Valenti Ro. man. Dobi se v tiskarni sv. Giril v Mar.boru. lepo in trdno vezano platno za I krono. Ta knjiga ni molitve nik, ampak zbrani nagovori za vojake Ze vsebina kaže korist te knjige. \ L poglavjih podaja vojakom nauke o tci Ic: Vojaški poklic, prisega, pomen z; stave, ljubezen do domovine, svetuj kraljeve krone, pokorščina, izpolnjen uje dolžnosti, tovarištvo, bratovsko o pominjanje, vera, molitev, prijančeva uje, pohotnost, samomor. Lepi izgled iz sv. pisma iu zgodovine delajo berili mično; izreki iz sv. pisma in cerkve uili očetov mu podeljujejo krščan?'. značaj. Kdor hoče podati vojaku novir cu dobrega spremljevalca, naj mu po dari to knjigo. Vojak naj jo hrani v tor nistru iu naj jo prebira v prostem čast Kdor pa je še bolj odločen in neustrašei naj jo zvečer ali ob nedeljah bere svi jun sobnim tovarišem. Pri drugi izdaji naj bi pisatelj pri ložil nekaj,«dnolitev in zmanjšal oblik po velikosP^l^kega posa. r. k. Orli na Dur^lhta napravili jul ugoden vtis. Saj nrcuao. Lepo je vidi otroke navdušene za Kristusa, a 1110 vsaj moti misel: In, ko odrastejo, koli ko jih bo ostalo zvestih? Koliko jih b ■/.nabiti prestopilo v sovražni tabo.r? Zasluga gre v prvi vrsti vzgojitelja a otrokom v toliko, da so poslušni. I Jrugače pri odrastlih v lepi mladenišl dobi. Ti so se s a m i odločili, s prem slekom in v letih , katere Vodnik »m | rodne« imenuje. Ni čuda, da jih je vsa krščansko misleči človek vesel. »Kaj s to Sokoli?« me je prašala Dunajska g< spa. »O ne. Sokoli ne prihajajo Kristus časti skazovat, to so slovenski krščai ski telovadci »Orli« — sem odgovor »O kako lepo, pa poglejte jih, kako snažni, niti čevljev nimajo vmazanili tako se nadalje pogovarja z drugir gospami, a jaz sem šel dalje. Drugods jim ploskali, ko so se prikazali, pa jih bilo res lepo videti — 200 čvrstih k ščanskih fantov. Naprej! Okrožnica vsem županstvom d žele. Deželni odbor vabi na naročbo metnih gnojil po znižani ceni in sice superfosfata, Tomasove žlindre in i dstotne kalijeve soli. Cas za naroč je do 30. septembra t. I. Dobljena gi jila se morajo porabiti izključno za j sensko gnojenje travnikov. Prošnje naj se vlagajo na deželni o bor potom pristojnih županstev, ki i obenem potrdijo, da je prosilec z ozir' na njegove finančne razmere vrel podpore. Prošnje, ki bi došle po 30. septeinb t. I. in ki bi ne bile podprte od žui« stva, se brez drugega zavrnejo. Slovenska deželna kmetijska šu Deželni odbor objavlja, da se kmetiji pouk na slovenskem oddelku dežel kmptijske šole prične dne 15. oktoT t. I. Dvajsetim manj premožnim gnit ceni se'podelijo mesečne podpore 24 K na mesec t. j. 120 K za 5 mesec dobo zimskega tečaja. Prošnje je 1 žiti do vštevši 30. sept. t. I. in ji** treba priložiti ubožni list. Pouk je ,;l deljen na dve dobi po 5 mesecev. I’1 tečaj bo od 15. oktobra 1912 do 1' " (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu ž.isiu“ ši. 38. z dne 19. septembra 1912. ;i 1913. Kdor dovrši prvi tečaj z donim vspeliom, ima pravico stopiti v Irugi tečaj, ki traja prav toliko časa. Okrožnica vsem občinskim zaslonim in cestnini odborom dežele. Do-•itno k okrožnici dež. odbora z dne 15. nlija 1909. št. 3063., ki se tiče opremama prošenj, naslovljenih na deželni bor za podelitev podpor v izvršitev ivnokoristnili naprav, smatra deželni dlior potrebnim, da se predlagajo narti in narisi v dvojem izvodu, ker mo-a ostati izvod potrjenega načrta v spi-ili, kajti ta mora služiti pri kolavdaeiji n ugotovitvi izvršenih del v podlago za /.plačilo dovoljenega deželnega pri-pevka. Drugi izvod načrta pa se vrne trati ki. Občinskim zastopom in cestnini od-lorom se nalaga, da se ravnajo po tej krožnici. Zgodnja zima. V .laremezah in v eVorocliti, Galicija, jc pričelo snežiti, tlraz je, kakor pozimi. Iz Marmarosa-izigeta poročajo, da v celem komitatn e 16 dni dežuje. Krma je zginila, slive 0 uničene. Reke so vse prestopile svo-e bregove. Iz Lagosa poročajo, da je iričelo snežiti. Zakupna oddaja sena in slame za ,'cjaštvo. Vojaška uprava daje v zakup tddujo sena, slame za steljo in za po-teljc in sicer za Gradec, Maribor, .jttbljano, Gorico in Pulj. Ponudbe so mslati vojaškemu oskrbovalnemu skla-liščtt v Gradcu do 28. t. m. Natančnejše podatke daje tudi vojaško oskrbovalni skladišče v Gorici'. Razpis štipendija. Razpisuje se de-seliti štipendij po 600 kron, ustanovljen id deželnega zbora se sklepom z dne 9. ,'bruvarija 1910. v spomin 60 letnega ladarstva Nj. V. presv. cesarja Franji Jožefa 1. Deležiti se morejo te ustanove di-ik\, sinovi očeta rojenega, stanujočega ii pristojnega v tej grofiji, slušateji na vstrijskem vseučilišču, na tehniki ali a višem poljedelskem zavodu, skozi taa leta visokošolskih študij držeč se ibstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vloge go-iškemu deželnemu odboru do 31. ok-nbra 1912. in naj jim priložijo dokazila 1 rodu, pristojnosti, o premoženjskih aztnerah dotičnili družin, o tem, da so pisani na kakem izmed navedenih uči-išč in dosedanjem napredovanji. S Štajerskega. Cenjeni g. urednik! isino v Vašem listu o naših Aleksan-irinkali privabila me je, da vam tudi jaz lišem o naših rojakih liberalcih kako se i »junaki« na tujem, na Štajerskem pri lelu vedejo. Letos sem prišel prav po laključbi v popolnoma liberalno »kom-atlijo«. Te ljudi veseli samo neumnost, -iotraj, ko vstanejo, kolnejo, zvečer 'avno tako, v cerkev ne gredo nikdar, Inč pa znajo norce briti iz tistih, ki v srkev hodijo. Sramotijo naše verske ivetinje, preklinjajo vsegamogočnega |%i, da je groza.poslušat, tako, da se Milo tukajšnji pametni prebivalci, Jroci, da se med kristijani dobijo tudi Ljubi slovenski stariši, kateri imete it odrašene sinove, kateri nameravajo ti posvetu kruha iskat, prosim vas, la poprej, ko cd doma gredo podučite I Mio zaidejo v slabo društvo, sc nalepit) brezverskega duha. Gorje vam' pidijo se, postanejo zapravljivi iu pri-No tudi popolnoma ob sv. vero. Tukajšnje ljudstvo je zelo verno in } 'wki hiši se vidi katoliško časopisje, 11 se branijo vsega, kar diši po libera-Nu. Slovenci, posnemajmo te painet-«•' Nemce, da enkrat tudi pri nas na priškem zasije solnce pravice, ko po-Nčeino: liberalcev ni več. Agitirajmo p* soseda do soseda, da bomo mogli en-M reči tukaj v tej vasi, tukaj v tem p so do zadnje hiše naročeni na ka-1' isko časopisje. Posebno priporočam pa nam tako pribljeni »Primorski List«! Za danes dovolj. I Irugič kaj več, ako dovolile, gospod urednik. (Prosimo. Ur.) Sneg. Tako zgodnjega in izdatnega snega stari ljudje ne pomnijo. Pobelil je že včasih precej zgodaj, a le tako »za šalo«, letos jc pa že v sredi septembra pi ijel za res! Na Pore z n u. ki pač ni Bog ve, kako visok hrib, je nesel plaz že štiri kupe sena. No upanje je. da bodo posestniki, če sc sneg ‘topi. še kaj ul tega dobili, če ne bo za krmo, bo vsaj za steljo. Denarni primanjkljaji za 1. 1912 znašajo po avstrijskih deželah, kakor kažejo proračuni, sledeče svote: Češko 35.4 miljonov kron, Moravsko 21.6, Galicija 5.9, Štajersko 4.0, Šlezija 2.8, Bukovina 2.8, Kranjska 1.6, Koroška 1.1, Goriško 0.8, Istra 0.5. Na Češkem vendar ne gospodarijo ti preklicani »klerikalci« in vendar znaša deficit 35.4 mili. K. Napredna Češka in Moravska imati največ primanjkljaja. Izvrstna misel. Že dolgo se govori, da sc upelje pri vojakih poljedelski poduk. To je izvrstna misel, ki bi- rodila našemu kmečkemu ljudstvu obilo sadov. Poljedelski pouk je že upeljan v francoski, laški in nemški armadi, zlasti Francija si zelo prizadeva, da bi v vojakih ljubezen in misel za kmetijstvo vzbudila. Ne samo javnost in parlament, tudi častniki in posestniki se za stvar zelo zanimajo. Za pokritev stroškov imajo na Francoskem posebno društvo, Oeuvre de Propaganda scientifigue et prati(|ue. V Italiji se trudi posebno kralj za te tečaje; na njegov pritisk sc jc u-stavila v vojaški proračun vsakoletna vsota, iz katere se krijejo stroški tega pouka. V obeh državah so vojašnicam na razpolago velika, obsežna zemljišča, kjer se uče vojaki praktičnega kmetijstva. Nemčija je upeljala pouk šele pred štirimi leti, dočim je v Italiji in Franciji že od leta 1890. V Avstriji nimamo še ničesar, dasi šteje armada največ fantov kmečkega, rokodelskega in delavskega stanu, katerim bi pouk prav prišel. Ta misel zasluži, da se naši poslanci resno zavzamejo zanjo. Kmečko ljudstvo jim bo hvaležno. Tečaj za pcrodie pomočnice (babice) sc prične v Trstu s 1. okt. 1912. Vse, ki žele stopiti v tečaj, se morajo predstaviti od 1. do 4. oktobra 1912 profesorju na c. kr. učitelišču v mestni bolnici v Trstu. Odredba zoper cigane. Zaradi ciganska nadloge je izdalo okrajno glavarstvo v Novem mestu odredbo, po kateri ho dalo mestno županstvo vsakega cigana, ki bo beračil po stranskih ulicah, pobriti in postriči, cigankam pa porezati lase. Razpuščen protestni shod proti evharističnemu kongresu. V Kraljevem Gradcu se je vršil dne 15. t. m. protestni hod čeških naprednjakov proti dunajskemu evharističnemu kongresu, ki ga je vladni zastopnik razpustil. Orožniki so morali dvorano izprazniti ter so arc-icvali več oseb. Pravo čudo je, če je res, kar poročajo časopisi, da je znana gluha, slepa m nema gospodična v Ameriki Helen Keller zadobila te dni zopet govor. Govor in vid je bila izgubila v svoji prvi mladosti radi neke bolezni. Sedaj se poroča da zopet govori in sicer celo v več jezikih namreč angleško, francosko iu nemško. Zapela je na nekem zdravniškem kongresu tudi celo glasbeno lestvico. Odprti lekarni. Od 22. do 29. t. m. bodeta imeli ponočno službo lekarni: Cristofoletti - Gliubich. Vozni red izda kakor navadno s prvini oktobrom znani trgovec z manufakturnim blagom Teod. Hribar. Listnica uprave: G. Kenda Anton. Leče 41 p. Lodkloster (Koroško); Denar prejeli. Plačano do konec tega leta 1912. Hvala! Gosp. Koren Frane No. 1226 F. 55 tli. Str. Cleveland. Ohio: Naročnino prejeli. Plačano do L maja 1913. Hvala! Štolfa Zolfa Trst: Naročnina je plačana do konec t. I. 1912. Hvala! Mestne novice. t Stefan Križnič. V pond. zjutraj ob 3. uri in pol je umrl v Gorici po kratki bolezni gospod Štefan Križnič, vladni svetnik, ravnatelj tukajšnjega ženskega izobraževališča v pokoju, bivši član deželnega šolskega sveta, bivši deželni šolski nadzornik za slovenske ljudske šole v mestu Gorica in v okraju gradiščanskem itd. Pokojnik je preživel tudi letos kakor po navadi zadnja dva meseca z družino vred na letovišču v Lokvi pri Žuzmu na Štajerskem. Počutil se je tam do zadnjih dni prav dobro in še le proti koncu mino-iega tedna napadla ga je huda bolezen tako naglo, da so ga v soboto že nezavestnega pripeljali v Gorico, kjer je, ne da bi prišel več k zavesti, v pond. zjutraj izdahnil svojo blago dušo. Vest o njegovi nepričakovani smrti raznesla se je že v ranih urah po celem mestu in je napravila na vse, ki so ga poznali, globok utis. Pokojni vladni svetnik Križnič je bila prava stara korenina našega ljudstva. Kdo ga ni poznal, dobrodušnega, prijaznega gospoda, z veselimi očmi in vi hrajočo sivo brado? Vse ga je poznalo v Gorici in okolici, v mestu in na deželi. Saj je imel za vsakega prijazno besedo, za vsakega prijazen pozdrav. Bodisi otroku, ki se je priklonil svojemu častitljivemu nadzorniku, bodisi znancu ali prijatelju, vsakemu je znal nuditi nekaj. — Rojen je bil blagi pokojnik v Gorenji vasi pri Kanalu, od koder je prišel študirat v Gorico. Visoko šolo je obiskoval v Gradcu, kjer je poslušal matematiko in fiziko. Poleg tega se je posebno zanimal za pedagogiko in psihologijo. Še v poznih letih je hranil lep snopič svojih takratnih zaznamkov iz modroslovja in ob njih večkrat vzbudil spomine na takratna trda in trpka, a vendar vesela leta. Trdi iu trpka, kajti pokojni vladni svetnik je tudi hodil trnjevo pot slovenskega dijaka iz kmetske hiše, ki dostikrat občuti vsebino Jenkove znane pesmi: Trojno gorje.... Po dokončanih študijah je postal pokojni Križnič suplent v Trstu na gimnaziji. Kmalu nato je bil imenovan za profesorja na koperskem učiteljišču, od koder je prišel v Pulj kot c. kr. okrajni šolski nadzornik za tri sedanje okraje: Pulj, Pazin in Poreč. Dvaindvajset let je bil pokojnik uadzoruiK v Istri in nebroj prevreditev in prenovitev se je izvršilo pod njegovim vodstvom. Koliko spominov je hranil na one bridke čase, ko je moral v tužni Istri pri ustanavljanju hrvaških šol boriti se proti neisprosnim zatiralcem vsega, kar je dišalo po hrvaškem, namreč proti Italijanom. Iz Istre je vodila pot pokojnega Križniča v Gorico, v bližino svojih znancev, svojih domačih. Postal je tukaj ravnatelj na ženskem učiteljišču, kateri zavod je vodil s svojo veščo očetovsko roko do lanskega leta. Prav lahko rečemo z očetovsko roko, kajti pokojni Križnič je bil res pravi oče svojini gojenkam. Ni jim bil ravnatelj, ki jih gleda s strogim očesom, ampak svetovalec, prijatelj,oče... In mladina ga je ljubila in spoštovala, bila mu je udana, ker je poznala njegovo zlato srce. In ta ljubezen, ta udanost je največje plačilo, ki ga zasluži pedagog, učitelj... Pokojnik je bil tudi član c. kr. deželnega šolskega sveta in deželni nad- zornik za goriške slovenske ljudske šole, kakor tudi za enake šole gradiščanskega okraja. Koliko je tu storil za svoj narod, za našo mladino, tega se ne bomo ob tej priliki dotikali. Rečemo le, da je goriško slovenstvo izgubilo s Križničem mnogo, mnogo, kajti mladina naša je bila njegova ljubezen, njegovo veselje ... Kot družabnik in narodnjak je vžival povsod naj večje spoštovanje. Bil je Slovenec z dušo in telesom, jeklen, trden značaj, ki pa ni preziral pravic svojega bližnjega, drugega naroda. Pravičen in pošten do skrajnosti, je bil pravi vzor moža poštenjaka, kakoršni se le redko pojavijo v človeški družbi. Za svoje delovanje na šolskem in pedago-gičnem polju je bil tudi odlikovan od presvitlega cesarja prvič z naslovom šolski in drugič z naslovom vladni svetnik. In sedaj ga ni več med nami. — Duh njegov plava že v višavah, a spomin njegov je in ostane živ med nami vsemi, ki smo ga poznali. Mir in pokoj njegovi blagi dobrotni duši, njegovemu spominu pa večna, neminljiva slava! Pokojnikovim ostalim pa izražamo na tem mestu naše najiskrenejše sožalje! Pogreb pokojnega vladnega svetnika Križniča se je vršil včeraj t. j. v sredo zjutraj ob lb. uri. Pred hišo žalosti je bila zbrana mnogobrojna množica odraslih in mladih častilcev pokojnikovih, ki so mu hoteli skazati zadnjo čast. Na cesti je čakal mrtvaški voz, ves obložen z venci in trakovi, ki so nosili zadnje pozdrave nepozabnemu učitelju, prijatelju, voditelju, zadnje poz-diave plakajoče žene, potrtega sina... S cvetjem je bila posuta zadnja pot možu, ki je občutil v življenju dosti trnja, ki je nosil na svojih plečih težko breme svojega odgovornega poklica — Sprevod se je začel pomikati. Pokojnikov prijatelj kanonik Pavletič ob asistenci 2 duhovnikov in 2 očetov kapucinov je spremljal pokojnika k zadnjemu počitku. Med ogromno množico, ki je stopala za krsto so bili ožji sorodniki pokojnikovi, dalje smo videli zastopnika c. kr. glavarstva nam. svetnika Rebeka, namestnika deželnega glavarja dr. Gregorčiča, mestnega župana Boinbiga, predsednika okrož. sod. Caz-zafuro, prvega državnega pravdnika Jegliča itd. Iz Trsta je bil navzoč namestništvom svetnik Prinzig, dež. šolska nadzornika Matejčič in Kaucr. Duhovščina je bila zastopana prav v velikem številu. Dosti je bilo gospodov iz mesta, dosti gospodov župnikov in dekanov iz okolice, med njimi tudi starosta prč. g. Mašera. Obilo je bilo druge civilne gospode, ki je skazala ranjkemu zadnjo čast. Zastopani so bili skoro celotno učni zbori gimnazije, realke, ženskega in moškega učiteljišča s svojimi ravnatelji na čelu, ki so sprejeli bivšega dragega tovariša k večnemu pokoju, (di vozu je stopala častna straža štirih gospodov, Berbuč, vladni svetnik Leban, cesarski svet. Vodopivec, in prof. i itižgar, ožjih znancev pok. Križniča. In tudi mladina ni pozabila svojega ravnatelja, svojega učitelja, očeta. Zensko učiteljišče, katero je pokojnik s svojo ljubeznjivo roko toliko let spretno vodil, se je odzvalo prav v obilnem številu. »Šolski Dom« s svojo mladino jc pozdravil še zadnjič svojega dobrotnika, :vetovalca, prijatelja. Deca morda u! niti čutila, kaj je izgubil »Šolski Dom« s pokojnim Križničem, a čutil so to drugi. Nemška ljudska šola se je tudi prav v < bilnem številu udeležila pogrebnega sprevoda, tudi moško učiteljišče in drugi. Nebrojua je bila vrsta, ki je stopala za krsto proti Stolnici, 'l am je bilo truplo blagoslovljeno in nato se je razvil sprevod proti tukajšnjemu pokopališča! Dolga vrsta jc bila pokojnikovih prijateljev in častilcev, ki niso prišli le radi iepšega, ampak res iz globokega spoštovanja do pokojnikove osebe. Na Go-riščeku smo se poslovili zadnjič od blagega ranjkega, katerega so sprejeli ne- kateri ožji prijatelji prav do črne jame. in tam počiva on sedaj v tiliem grobu v hladni grudi, on, čegar srce je bilo vedno tako gorko za narod in mladino. Strohnelo bo njegovo zemeljsko truplo, strohneli pa ne bodo nauki, ki jih je sejal v srca naše mladine. V sadovih svojega dela se bo pokojni Križnič ohranil med nami v trajnem spominu. mmammmmmmumm Umi i je v Gorici v št. peterski ulici št. 15 g. Mina Makuc, ki je bil član »Slov. katol. delavskega društva«. Pogreb bo v petek dne 21). t. m. ob 10. uri zjutraj. I 'ruštveniki naj se udeležijo pogreba v obilnem številu. Preostalim naše sožalje! 't ombola »Slovenskega sirotišča« bo dne 29. sept. ob 5. pop. na dvorišču restavracije »Central«. P red tombolo bo pel na dvorišču pod vodstvom preč. g. župnika Koko-šarja mešan pevski zbor. Cvetlična dneva. V soboto in nedeljo l,t.do prodajale liberalne gospodične cvetlice na korist O. C. M. Prosimo jih vljudno, naj puste naše somišljenike in ni ege študente pri miru, ker ti žrtvujejo dovolj za Š. Dom, Slov. sirotišče i t. d. Drže naj se raje liberalne gospode, ki ima vedno zaprt žep za narodne namene, le pri tej veliko naberejo, nas bo veselilo. Nam se zdi tudi, odkrito povedano, zelo nepraktično, pošiljati tu nabrani denar v Ljubljano, da bi od tam prihajal spet v Oorico. Vsaj poštnino si lahko prahranimo. Goriški mestni svet in goriške mestne volitve. Goriški mestni svet je imel včeraj svojo sejo, v kateri se je med drugim bavil tudi z rešitvijo reklamacij proti prvotnemu volilnemu imeniku. Poročevalec je bil dr. Pinau-sig. Uloženih je bilo 268 reklamacij, katere je mestni svet - kajpada — razim dveh j oglasno vse odbil. Seveda ne pripada v tem pogledu goriškemu inest-tiemu svetu zadnja beseda. Znati jc treba, da so bile te reklamacije uložer.e od slovenske strani. Mestne volitve se bodo vršile in sicer za III. razred dne .50. septembra, za II. razred 3. oktobra in za I. razred 5. oktobra. P. n. g. dr. Aleksij Rojic sc je vrnil z Bleda, kjer je bil nekaj časa na letovišču. v Gorico. Gospod doktor je popolnoma ozdravel, kar z veseljem poročamo. Poroča sc nam tudi, da bo sedaj spet prevzel zdravniško prakso. Bog nam ga ohrani mnogo let! Mladega tatiča Koželja, ki je poneveril tvrdki Hedžet in Koritnik 3.500 K je prijela komenska žendarmerija v Nabrežini. Imel je pri sebi še ves denar razim devetih kron, ki jili je zapravil. Koželja so pripeljali v tukajšnje zapore. Iz goriške okolice. V nedelj« \si v Miren! Na Gradu pri Mirnu bo v nedeljo (Kvaternica) velika evharistična slavnost. Najsvetejši sakrament bo razpostavljen cel dan. \ soboto iti nedeljo zvečer bodo razsvetljene vse cerkve v Mirnu. V nedeljo ob 4. pop. bo na < Iradu procesija z Najsve-tcjsini. Ker pride ta dan mnogo spovednikov v Miren, bodo vsi lahko opravili sv. spoved. Ločnik. V Ločniškem dekanatu bo kanonična vizitacija, združena s po-delcnjem sakramenta sv. birme v tem redu: 13. oktobra v Kožbani; 14. okt. v šlovrencu; 15. okt. v Gradnem; 16. okt. v Biljani, popoldne pa v Fojani; 17. okt. v Medani; 18. okt. v Kojskcm, popoldne \ Vedrijanu; 19. okt. v Šmartnem; 21. okt. v Kozani; 22. okt. v Vi-polžah; 32. okt. v Števerjanu; 24. okt. v gor. Cerovem; 26. okt. v I odgori; 27. okt. v Ločniku; 28. okt. v Mesi; 29. okt. v Šlovrencu pri Moši. £ Prvačlna. Odbor „kat. sl. izobr. društva'4 se iskreno zahvaljuje vsem onim gostom od blizu in daleč, ki st) poselili v nedeljo dne 8. t. m. našo veselico. Nič manje se zahvaljuje nekaterim gospodom, ki so preplačali vstopnino. Posebna zahvala in čast gre vrlemu pevskemu zboru iz Ratuj - Sela za pesmi, ki jih je prepeval ves čas veselice med odmori, t .ko, da ni bilo nobenemu dolg čas. Častiti gostje naj blagovole oprostiti razne nedostatke pri igri „Sturi in mladi“ ter vzeti naznanje, da niso bili igralci razun male izjeme, še nikoli na odru. Tudi režiserja, ki bi vodil igro, ni so imeli, ne pri poskušnjah, ne na dan vprizoritve. Omeniti treba še, da so nekateri ravno med igro delali od zunaj nemir iu sicer, spredaj starejši od zadej odra pa otroci starišev nasprotnega tabora, katerih sc ni dalo odgnati. Bodi si pa kakor bodi, toliko jc le gotovo, da čim bolj nam bodo nadlegovali, tem bolj hočemo delovati •/. Kogom za narod. Gremo počasi naprej, a sigurno ! Sv. Gora jc bila minulo nedeljo zvečer lepo razsvetljena. Tudi romarjev jc bilo minulo nedeljo na Sv. (lori vsepolno. Iz ajdovskega okraja. a Rlhenberško županstvo je vzelo pri občinsko-kreditnem zavodu posojilo v znesku 2600 K. a Sv. Tomaž. V nedeljo, dne 22. t. m. priredi S. k. izobr. društvo pri sv Ti iiuižu pri Ajdovščini svojo veselico na dvorišču g. Vincenca Bratina. \ spored obsega dve igri, petje in deklama-iije. Slavno občinstvo bode imelo dovolj zabave. Marsikateri sc bode poštene Miiejal in odšel z veselim srcem domov. V slučaju slabega vremena se veselica ne vrši. K obilni udeležbi \abi odbor. Iz kanalskega okraja. ki Shod v Plaveh. (Iz ž u p a n s t v a A n h o v o:) I >ne 6. okt. t. I. sc bode vršil v Plaveh ob 1. uri pop. zaliv.Jni shod, katerega sklicuje tuk. županstvo. V slučaju slabega vremena se preloži na prihodnjo nedeljo. Natančnejši vspo-red sc sporoči pozneje. ki Anhovo- Na predvečer praznika »Imena Marije« smo se tudi mi tu ob skrajni meji države spomnili velikega evharističnega shoda na Dunaju, ki se ga nismo mogli udeležiti. Kresovi pri sv. Gendri v Zapotoku in pri sv. Jakobu in umetni ognji so oznanjali, da se vsaj v diilm vdeležujemo veselja zborovalcev nu Dunaju. ki Cesta Ročinj ■ Kambreško. Skupna potrebščina za cesto Ročinj-Kambreško znaša 17.150 K, h katerim prispeva občina Ajba 500 K. občina Ročinj pa 400 K; c. kr. okr. glavarstvo je odločilo od vladne draginjske podpori 2-T1' za občino Ajba in 1751) za Ročinj, ki naj se porabijo za zgradbo te ceste. (žirom na vse to je sklenil deželni odbor predlagati deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju, naj dovoli v to svr-lio 20'< prispevek proračunjcne potrebščine. iz tolminskega okraja. t V Podbrdu mislijo popraviti cerkveni zvonik. Županstvo v Grahovem je vprašalo deželni odbor, ali se smejo poravnati popravljavni stroški z občinskim denarjem. Deželni odbor je odgovoril. da je popravljanje cerkvenega zvonika izključno cerkvena reč i;i da naj se županstvo obrne na politično o-blast. t Usnik pri Volčah. \ tukajšnji občini je umrl 14. t. ni. Jakob Lužnik previden se sv. zakramenti za umirajoče. Bolan je bil 25 let. na postelji jc ležal l‘> let. Dasiravno od bolečin ves zuiučcn. je vendar vedno znai kako šaljivo po- vedati. Ves čas njegove bolezni sc pa ni prav nič pritoževal, ampak udaii v voljo božjo je prenašal dolgo bolezen. Pokojnik se je udeležil dveh vojsk: v Italiji leta 1859. je bil v sloveči bitki pri Solferinu in leta 1806. pa je bil v bitki pri Kustoci, kjer se je prav v prvih vr-; tali bojeval pri naskoku na Bclvcdcre in Kustoco. Večkrat je pravil, da je ravno v vojni uilobil to bolezen. Pred slin ijo so prišli k njemu vsi njegovi otroci, kar ga je močno veselilo. Bil je pri zalesti do zadnje ute. Sedaj vse pa odpočije od vseh bolečin tam gori nad zvezdami. Počivaj v miru! t Iz Grahovske občine. V noči od 6. na 7. septembra pobelil je sneg Črno prst, Porezen. Visoki rogcl in Gradico. I 'retečeni mesec nas je obiskala dvakrat toča. Največ škode je napravila po .' tržiščih in Porezim. Vreme je jako slabo, vžc čez 4 tedne dežuje. Za pozni pridelek, ki je dobro kazal, slabo kaže. Turšiča in ajda ne bo dozorela, ako sc vreme hitro ne spremeni. »Novi čas« se je hvalil, da imamo tukaj veliko krompirja, pa kaj nam pomaga, ker ga bode vsled dolgotrajnega i' '/}■:. polovica segnjila. Posestvo Kovačevo v Hudajiižni je i a kantu. Pridite domačini na kant, da se vam ne pritepe kak tujec ali žid v občino! Poizvedeli smo tudi, da jc mini-sterstvo odbilo županstveno prošnjo za podržavljenje okrajne ceste od Sv. Lucije do kranjske meje na Petrovembrdii kljub temu. da je poleg državne železnice. C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu nam je prepovedalo streljati z »možnarji«, ker se. je vsled neprevidnosti pri streljanju pripetilo več nesreč. Zdaj nam ne kaže drugega, kakor kupiti m »kanon«. Za »GeschiitzvormaJ-stra« nastavimo pa »Drolčevga Luka«, da bode lahko streljal tudi Kovčcvc kokoši, ki jih drugače ne more odvrniti r.d svojega polja. Visoka vlada nam je podelila za celo županstvo za lansko sušo 1000 K podpore. S tem denarjem smemo popraviti manjše javne poti itd., da denar doma ostane. Pravijo, da jc »Zgagčcv l.nka« v Porcznu shranil svoj denar v en bukov »trš«; zdaj pa da jc pozabil, kje je tisti »trš«. Storil je to najbrže iz strahu, ker hranilnice propadajo. Iz kobariškega okraja. kbd Uravnava hudournika Šijaka pri Kobaridu bo stala 38.000 K m sicer bo finančno ministerstvo prispevalo 19.000 K, deželni zalog 11.400 K. uprava državih cest 5066 K 66 v, občine pa le 2533 K 34 v. kbd Županstvu v Drežnicl jc sporočil deželni odbor, da je pogodba med občino iu stavbno družbo Loclier in C. i/. Cmiha glede prodaje vodne sile potoka Kozjek le tedaj veljavna, ako pritrdi temu deželni odbor, ki odredi preden se izrazi o stvari svojega tehničnega organa na lice mesta, da vse pogleda. Iz komenskega okraja. km Sveto. Ko so naši možaki na sv. Tiiili priredili društven ples, so ga pre-us trojili v — j a v n i. Orožniki iu .tipau so ga ustavili iu razgnali in s tem prihranili mladini par sto kron. Med liberalci je nastala velika panika. Rekli so, da je župan žalil »napredni čut«. V sredo so šli naši možaki z oprtnjaki tožit župana na višje mesto. A gospodje so jim pokazali, kako so oni, namreč možaki, kršili zakon. Možaki so šli s kislimi obrazi, boječi se, da bodo — sojeni. Žalostno je, da se možje bavijo s plesi. Ali nimajo drugega dela? Boljše K bilo, da bi malo bolj poskrbeli doma pri hišnem gospodarstvu posebno pri trti. Bi bili veliko na boljšem. Prcilminulo ned., 8. t. m., smo imeli lepo procesijo z Najsvetejšim. Dobri Občinarji so napravili krasne altarje. Procesije sc je vdeležila šolska mladina te: obilno mladih in starih ljudi. — Možaki, ki so »počastili« sv. Tilha s plesom, so sc procesije zbali in so jo popihali k »Hajdrihu« na Prosek. Slaba vest. km Zloba. Pred nekaj dnevi so ne-1-kateri malopridneži onesnažili nabrežiu-Ij sko cerkev s kravjekom in z drugo ne-1 snago. k km Cesta Zagrajec - Temnica - Ren-ški Vrh. Deželni odbor jc naprosil c. kr. namestništvo, naj priporoči e. kr. ministerstvu, da 'zviša svoj prispevek za cesto Zagrajec - Temnica - Renski Vrh in da odredi začetek gradbenih del. km Cesta Krajnavas - Pliskovica -Brje do nabrežinske ceste. Deželni odbor jc priporočil c. kr. namestništvu, naj se zavzame pri c. kr. ministerstvu za zvišanje državnega prispevka od 60'a na 70% za ceste Krajnavas do nabrežinske ceste. ' Iz sežanskega okraja. s Kazlje: Umrl jc dne 17. t. m. Andrej Rože, najstarejši mož v naši občini, star 94 let. Neka babnica je obdolžila posestnika. da je njenega moža tako pretepel, da je vsled zadobljenih ran umrl. Kori-siia iz Sežane in iz 'Prsta je prišla, ki ______________________________________ ZAHVALA. Frančiška vtlova Križnic in siti Josip se, globoko ginjena, zahvaljujeta vs m spoštovanim osebam, ki so o priliki pogreba naju ljubljenega Štefana prisostvovale mrtvaškim obvedom, kakor tudi onim, ki so polomile cvetje na krsto ali pa se kako drugače obvezale počast ti spomin našega nepozabnega soproga in očeta. Za slučajno nedostavljena obvestila o smrti prosiva oproščenja. Gorica, dne IS. septembra H>12. je konštatiralu smrt radi pregretja, pa radi tminra. I/. zanesljiva vira se je slišalo, da lobimo duhovnika. Sedaj je vse tiho. t korminskega okraja. Turšiča za briške kolone je došla. >d;ij na pridejo posamezne skupine po-1, naznani »Goriška zveza«, kr Iz Fojane: Veselica, katero je idila šolska mladina, dne S. septem-a v Fojani je vsestransko dobro izit. Igrali so prav dobro, nekaj pobitega pa je bil nastop mladih voja-v. Kako lepo je bilo videti vrsto deč-v z lesenimi puškami in sabljami. Pobila zahvala gre pa posebno čvrstemu p. organistu Antonu Simonetiju in ;g(, -enui sinu dijaku g. Romanu. Pri priliki sc moramo tudi zahvaliti jviiemu oskrbništvu blagorod. grofa jsp. Bagucrja za prepustitev vesclič-:ga prostora. Zahvala tudi vsem ti-im preč. gospodom, ki so k veselici ji darovali ali preplačali, kr Medana. Deželni odbor jc naro-(leželneimi tehničnemu uradu, naj iz-[ši načrte za cesto Macjelovo - Ka-:elet. [oledar za duhovščino. 23. Ut in Dir. Off. II. cat. Ad Laud. uffr. et ad Prim. preces Vesp. ut in Dir. ompl. Dom 24. Ut in Dir. Off. I cat. Vesp, ut in )if. Compl. Dom. 25. Ut in Dir. Off. II. eat. Vesp. fer. . a cap. de seq Or. Indulgent. coni. praec. iiil. ppr. et Ss. Cypriani et Justinae A^m. [ompl. fer. 4. 26 Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. a cap. de Festo, coni. seq. Compl. r. 5. 27. Ut in Dir. Off. II. cat. Ad Laud. itlfr. et ad Prim. preces. Vesp. fer. G. ritu ip. a cap. de seq. com. praec. Compl. r 6. 28. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. ut Dir, Compl. Dom 29. Ut in Dir. Off. I. cat. Vesp. ut in iit. Compl. Dom. 'rgovina z usnjem Kapucinska ulica št. 2 „prl Lizi". Ker sc za obutnv mnogo denarja potrdi, pri-■ročam podpisani slavnemu občinstvu v mestu na deželi nakupiti usnje, nadplate in podplate 1 najboljših strojarn, s katerimi jaz lahko po merilih cenah postrežem z vsemi črevljarskimi otrebiiinami. — V zalogi imam .tudi za uprego ivali, vajeti, jermene (delvestro (»oži, uzde in range.) — Priporočam se slavnemu občinstvu i obilen poset. JOSIP MARUŠIČ, trgovec. JOSIP CULOT Haštglju št. 2—25 v Gorici. Vtika zaloga vsako vrstnih igrač, skraskov za božično drevesce in punčk za igračo. lazpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, okovice iz volne in sukna, moške in ženske no-;orice, črt vije in kape za zimsko sezono; zaloga lobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi > svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki, cevi itd. itd. itd. P in n motno, zavreto, pokvarjeno se MU, popravi. Prosi se mal vzorec prilesti ali poslati. — Naslov povč uprav-Svo »Primorskega Lista". Podpisani mizarski mojster pripo-iam slavnemu občinstvu v mestu in a deželi svojo dobro urejeno mizarsko davnico in zalogo pohištva. — Kdot di kupiti po ceni naj se obrne do Alojzija Gril, mizarskega mojstra. St. Andrež pri Gorici 81. Pozor nakupu manufakturne^a in odnega blaga, drobnarij itd. itd. 1 šivilje in krojače na narodno tvrdko ■C & MU Dorica, Gospodska ulica št. 11 Kdor hoče imeli pristno angleško blago u obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Antona K r u š I č, Gorica TekallšČe Franca Josipa št. 39 ali pa na Tržaški uliol št. 16. Se priporočam velcčastitim duhovnikom in drugim conj. odjemalcem v in-stu in na deželi, k<'r izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejio vrste do navadim, za vsaki stan in za vsak letni čus U norci na razpolago. O Sala vsake vrsle natančno po zdravniških predpisih in brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih cenah p-i trvdki Aleksander Ambrožič, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti. O 0 R10 A, GOSPOSKA ULIOA št. 16-(Prej Korso Verdt 26.) JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Oorlol na sredi Raštela štev. 7. ' Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebičine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Sve.injice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za krajinarje, krošnjarje, prodajalce po sej- II mih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. ODLIKOVANA rjSKARNA Gorloa, vla Formlca ia priporoča za odjcmanjc raznega peciva navadnega in najfinejžega. Pecivo jc najboljSc. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem E. Jakin Da lasnica ctiMh posod In CBrhvtnKBi orodja Fr. Leban Gorica, Hafllitratna ulica Sten. S. Priporoča preč. duhovščini tvojo delavnico cerkvenega orodji In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stara reči. — Blago se razpošilja franko. — Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go rici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in i dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela tei kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. i. Napredek, novost. Fotograf A. Jerkič, uvedel je v svojem ateljeju poleg dnevne, tudi električno razsvetljavo, pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu. Vsi ki ste sk'bm možjs in očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Loterijske številke. Gradec 3l) 1 8 12 21 Dunaj II .25 20 63 16 SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI .»ŠOLSKEGA DOMA«! Cukji za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje lugoslou. razpošlljalna R. Stermechi v Celju St. 301 V/.urci na zahtevo poštni neprosto. M. flHDERWHlD trgovina s špecerijskim blagom in delikat »sami, GORICA TekallšČe J05. Verdi št. 32, v hiši „eentralne posojilnice11 najtopleje -priporoča prečastiti duhovščini ter sl. občinstvu v mestu in na deželi, svojo veliko zalogo vsakovrstne kave, riža, olja, sladkorja, najboljše moke, čaja, likerjev, šampanjca in najfinejših vin v buteljkah, Velika izbera vsaki dan svežih najrazličnejših delikates in slaščic. Postrežba točna. Cene najnižje. Posebno s« priporočam gg. hotelirjem, gostilničarjem in kavar-uarjem, ler sl. društvom, ki prirejajo veselice. gn* *******m Goriška zveza • gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakup MpiHk potrelin in pri prod® ^ ^ ^ kietjidili pridelkov. •'v* Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32- '*OG~ m* Naše najmodernejše urejeno specialno tovarniško podjetje zavzemlje skozi IID let prvo mesto med tovarnami stiskalnic in uživa v strokovnih krogih najboljše priznanje. Zahtevajte posebni cenik štev. 452“ za vinske in sadne stiskalnice, za popolne tnoštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd. Več kot 700 svetinj in prvih daril itd. Ph. Mayfarth &C.o. Špecialna tovarna strojev za trtne in sadne vinske pridelke 1500 delavcev. Dlinaj, II., Taborstražse 71. Iščejo »e zastopniki. TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). n a bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za poliištvo in »zaisko. kovaške, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in rešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, iprava. trote. A Priporoča stavbeno mizar; upeljave, Grešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči. kuhinska in hišna oprava. Postretba točna, domača in cene konkurenčne. ■ Prosimo »ahtevati listke blagajne radi kontrole. J. MEDVED GORICA priporoča najtoplejše svoje obširno podjetji* zgofovljenih oblekah, čevljih in klobukih. — Princip trgovine: Strogasolidnosf, stalne cene. m m „CENTRALNA POSOJILNICA” REGISCROVAT1A ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO SE3EEE v GORICI Mii TSE3ES obrestuje hranilne vloge po 4,i20)0. Daje članom posojila na vknjižbo po na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GluS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. b*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. S Trsklno (Ktokflie?o Jetrao olj o. ® Ponobno »reditvo proti pranim bo-lesnim Ib Hplolnl tolrunl »UliONtl. hrn» steklenic* tega olja na rarnoroene barve po K 140, bele barre K 2. Trsklno Seler.nato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno pri' poročljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trttkino jetrno olje se železnim Jodecem. S tem oljem se ordravijo v kratkem časa s gotovostjo vse kostne boleini, ilezni otroki, golie, malokivnost Itd* ===; Cen« ene sicklenice je 1 krono 40 vinarjev. Opomba. Olje, katerega naročam direktno Is Norvegije, prelile se vedno v mojem kem. laboratorja predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede člstote in stalne •posobnostl za zdravljenje. CrlstofoJettljeva pijača Iz kine in železa. N c; I- r fs prpomobek pri zdravljenju s trsk nm oljem. :—— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. iixxxxxxxxxxxxx30000cxm: m Budilka Budilka Takšna ura teče 14 dni zapore- Dobro in močno prav močna, doma, če se jo enkrat navije.. kolesje. Stane K 5'60. Primerna za vsaki prostor. Fino Stane K 2‘80. Eno leto jamstvo, kolesje. —Natančno idoča. Eno leto jamstvo. MSsa Eno leto jamstva. Priporoča tvrka JAKOB ŠULIt.ka urečka I/. I. 1888. Glavni dobitek 100.000, 75 000 in 20 000 1> 1 (lol)itni lint 3°0 zeinlj. srečk i/. 1. 1880. Glavni dobitek 110 000 kron. I srečka dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20.009 kron. Mesečni obroh za to skupino 6 hron ZS». Rszlifne dru^’c ship ne srtčk s 7 do 18 žrebanji vsako lelo na mesečne obroke po K 325. K 5 50, K 11; K 15-25 in K 23. Poj« mu In daje in naročila .'■prtjema /a »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. VIKTOR T0FF0LI - (SORIO prva zaloga oljkovega Olja Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10. Oljklno olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Ttizza. Oneglii Cene so sledeče: Jedilno olje.................................ljj litra vinarjev 52 Namizno olje................................'ia * „ 56 Istrsko-oljkino olje..................... . 1|2 „ „ 60 Valona................................... . ‘i, „ „ 64 Bari.........................................'j, , * 70 Oneglia.........................i................., „ 80 Lucca, Nizza........................... . . % „ „ 1'— Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele In Izven držar« m*, Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice J navadnih in raztezajočih od 3—4 80 m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K. Pinter & Lenard <&> v Gorici, R&štelj štev. 7—9. 'K Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spad; h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago u lastnih delavnic. -- Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK za moške, ženske in otroke J. Drufovka-Gorica (gosposka ul. 3, nasproti jVConta „Ljubljanske kreditne banke11 ge bavi k vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po I1/*0/«, » Možmi ražnnu po dogovori. v 60RIC Delniške glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervni zaklad K 800.000. - PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst. Izdajatelj in odgovorni urednik J. Vtmpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L. Lufcrfit-