Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
Prvi strokovni list za hmeljarstvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna šlevilka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. \99
hmeljar
Leto x.
Celje, 1. septembra 1939
Štev.18
Kako bomo prodali?
Da, io je sedaj za nas hmeljarje najbolj važno vprašanje. Obrali smo večinoma že, pridelali kakor smo najbolje in največ mogli, sedaj pa je treba le še spraviti blago v denar. In prav to je najtežje, od leta do leta težje.
Če premotrimo temeljito položaj, izgledi na prodajo in ceno letos niso tako slabi. Saj pridelek ne bo večji kakor lani, svetovni pridelek namreč, konsum piva pa se je dvignil. Ker je bila lani letina pičla, tudi zaloge v pivovarnah niso obilne. Izgledi na letino so se sicer prav zadnji čas ponekod še precej izboljšali in bo pridelek le večji, kakor se je prvotno računalo, vendar potrebe ne bo presegal. Tako bi glavni in v normalnih razmerah tudi najbolj merodajni činitelj, ki določa višino cene in potek sezone, bil zopet enkrat hmeljarjem v prid. Seveda na neke neverjetno visoke cene, ki so nam ostale v sicer že precej meglenem, vendar še vedno prijetnem spominu iz tistih davnih časov, ni mogoče računati, toda na primerne cene pa že.
Tako bi torej bilo in moralo biti, če bi bile razmere normalne. Žal pa smo zadnja leta videli, da cesto prevladajo drugi činitelji, na prvi pogled dosti manj važni, ki pa posredno odločilno vplivajo na gibanje cen. To velja zlasti za nas, ki moramo skoro ves hmelj izvozili v inozemstvo. In prav sigurnost izvoza je tisti činitelj, ki odločilno vpliva na višino in gibanje cen našemu hmelju. In prav s tem činiteljem moramo žal zadnja leta vedno bolj računati. Prav zadnji čas imamo ponovno priliko citati v dnevnem časopisju o neki živčni vojni, ki da divja po svetu. Hmeljarji smo živčne vojne va-veni, saj jo vojujemo več ali manj vsako leto, iz srca pa bi želeli, da jo drugi ne okušajo, vsaj v času hmeljske sezone ne. Naša hmeljarska živčna vojna namreč sigurnost izvoza prav nič ne ogroža, svetovna pa ga prav zelo.
Svetovni pridelek torej ne bo prevelik in tudi naš bo mnogo manjši, kakor so mnogi računali. Kakovost našega hmelja je dobra. Upamo, da nam tudi drugi činitelji ne bodo zmešali računov in se bo tudi sigurnost izvoza še pravočasno obrnila v naš prid. Če nas je neizprosna suša tako občutljivo prikrajšala pri množini pridelka, upravičeno lahko pričakujemo, da nas nesmiselna živčna vojna vsaj pri ceni ne bo. Če bo izvoz siguren, potem bomo pa že prodajali in tudi dosegli primerno ceno.
Tako je torej! Kako bomo prodali, to je za nas hmeljarje sedaj najbolj važno vprašanje. Pa se ne da tu prav nič prerokovati in tudi svetovati ne; to bi bil prebito nehvaležen posel. Pač pa je prav in koristno, da vsak ve, kako zadeva stoji, potem pa mora po svoji glavi ukreniti tako, kakor sam misli, da bo najbolje. Ponujavci večinoma še nikoli niso dobro odrezali, zadržalci pa tudi ne. Zato pa pameten hmeljar nikdar ne bo ponujal in tudi ne špekuliral ter lovil za rep najvišje cene, ki se mu končno navadno le še izmuzne. Pameten hmeljar bo p o č a s i -in p r e v i d n o prodajal, odrinil nekaj kmalu in potem, ko se mu bo zdelo, zopet nekaj, po dvakrat, trikrat in velike partije še po večkrat ter na ta način vedno dosegel zdravo in solidno povprečno ceno brez rizika in nevarnosti, da se zašpekulira. To je edini svet, ki je tudi za prodajo hmelja umesten! Naša je naloga, hmeljarji, da pridelamo čim boljši hmelj in ga potem tudi po čim boljši ceni spravimo v denar, ne pa da špekuliramo z njim in stavimo celoletni sad svojih žuljev na eno samo karto. Zato pa ne lovimo nepremišljeno vedno le najvišje cene, temveč s treznim
Premog po znižani ceni, hmeljarji, si dobavite pravočasno, ker se dobi samo v času od 1. marca do 30. septembra, pozneje pa ne več! Potrebne nakaznice se dobe pri Hmeljarski zadrugi.
preudarkom zdravo in solidno povprečno ceno, pa bomo vedno še najbolje odrezali.
V izrednih razmerah, ki so žal tudi letos nastopile prav v hmeljski sezoni, pa je na vsak način treba močnih živcev in hladne preračunljivosti, pa tudi potrebne uvidevnosti in potrpežljivosti, da si sami ne pokvarimo kupčije.
J. Barih in sin:
O hmelju 1938/39
(Nadaljevanje.)
Pridelek je bil v barvi malo slabši kot navadno, in sicer zaradi peronospore in vlage. Kobule so bile bolj normalne, srednje velike, enakomerne in lepše dozorele kot prejšnje leto. Boljše blago je bilo zlasti v Podlesju. Za varenje piva ima letošnji pridelek večjo vrednost kot lanski.
V	okraju Žalec je bilo pridelka 49.317 stotov in v okraju Louny - Rakovnik 26.857 stotov. Ne-obranega je ostalo le nekaj nasadov, vendar je pridelek občutno manjši, ker so zavrgli blago slabe barve.
Od 22. septembra do 8. oktobra 1938 so bile zveze z Žalcem zaradi političnih dogodkov prekinjene. S priključitvijo Sudetov k Nemčiji dne 8. oktobra 1938 je odpadla carina za blago, ki je iz Sudetov, kakor tudi prometni davek. Zaradi tega je nastalo Po 10. oktobru zelo živahno povpraševanje po žateškem hmelju.
Začetne cene v avgustu so se sukale od 17 do 20 Kč (25—30 din). V prvi polovici septembra so se cene dvignile na 16—22 Kč (24—33 dm). Sredi oktobra so se cene dvignile na 19—21 Kč (39—42 din). Od 29. oktobra dalje je bila določena stalna cena 2,16-2,64 RM (32,50-40 din).
Zaloge žateškega hmelja, ki so znašale koncem oktobra še 21.500 stotov, so do srede decembra iz prve roke popolnoma pošle, ker je bilo povpraševanje iz tuzemstva in inozemstva zelo veliko.
V	Ušteku so proti peronospori bolj malo škropili, kar se je poznalo tudi na barvi. Obirati so začeli 22. avgusta, ko deloma še ni bil hmelj popolnoma dozorel. Kakovost je bila v splošnem dobra, hmelj je imel srednjevelike kobule in mnogo Iupulina, le barva ni bila dobra. Neobranega je ostalo kakih 10 % zaradi slabe barve in pomanjkanja obiralcev. Začetna cena 10—15 Kč (15 do 23 din) se je pozneje dvignila na 1,68—1,92 RM (25 — 29 din) za kg. Kmalu v začetku leta 1939 so zaloge pošle.
V Dubi je hmelj precej trpel zaradi bolhačev, listnih uši in peronospore. Zatirali so se vsi škodljivci, proti peronospori se je povprečno trikrat škropilo. Obirali so od 5. do 25. septembra in je skoraj ves čas dež nagajal. Zato je bilo blago slabše v barvi kot prejšnje leto. Zaradi politične negotovosti se obiranje ni vršilo tako skrbno kot navadno. Neobranega je ostalo okrog 300 stotov. Cena je bila 1,44—1,68 RM (22 — 25 din) za kg.
Glede kakovosti se je pridelalo lansko leto la blaga v Žatcu 25, Ušteku 20 in Dubi 15 %; Ha pa 45, 55, 45 %\ slabše vrste je bilo 30, 25 in 40 %.
S tem, da so priključili Sudete k Nemčiji, so nastale nove razmere. Od ČSR so odtrgali kaki dve tretjini vseh hmeljskih nasadov, t. j. 7402 ha, Češki je ostalo komaj še 4086 ha. V začetku niso smele pivovarne iz stare Nemčije kupovati hmelja iz Sudetov, pozneje pa je bila izdana odredba, po kateri ima hmelj v Sudetih iste pravice in ugodnosti ter obveznosti, kot hmelj v stari Nemčiji in ga torej lahko kupujejo vse pivovarne v Nemčiji. Obvezane so samo pivovarne v Sudetih, da morajo svojo potrebo po hmelju kriti iz zaloge letnika 1938, zraslega v Sudetih, in sicer do 1. marca 1940.
NHPD je dovolila naplačilo za vsak stot 80 RM (1200 din). Zato pa so se zavezali producenti, da bodo skrčili nasade do 40 % one površine iz leta 1928 29. Nagrade za skrčenje so iste kot v stari Nemčiji, to je 1000 RM (15.000 din). Skrčena površina za okoliš Žatec znaša približno 622 ha in za okoliš Uštek približno 293 ha.
Hmeljski nasadi v Češki (Protektorat Češke in Moravske) merijo 4086 ha; na posamezne okoliše odpade torej na Louny-Rakovnik 2966 ha, Roud-nice 910 ha, Tršice na Moravskem 140 ha in ostali 70 ha. Pridelek v celoti je znašal 37.312 stotov. Vseh producentov je okrog 5950. Povpraševanje po hmelju je bilo zelo veliko, tako da ni bilo že konec decembra skoro nič več zaloge. Prodajanje se je vršilo v podobnih razmerah, kot v Sudetih. Cene so bile dne 10. oktobra 12—18 Kč (18 do 27 din), konec novembra 15—20 Kč (22 50—30 din), v drugi polovici decembra 20—28 Kč (30—42 din), v začetku januarja 1939 za ostali hmelj celo 26 do 33 Kč (39—49,50 din) in še kasneje 38—42 Kč (57—63 din). Letnik 1937 se je prodajal v začetku maja 1939 po 24 Kč (36 din), letnik 1936 pa po 10 do 12 Kč (15 — 18 din) za kg.
Ali si že član Hmeljarske zadruge? če ne, pristopi ji nemudoma, prijatelj, ker Hmeljarska zadruga nudi svojim članom vedno več koristi!
V okraju Roudnice so bolhači nastopili v posameznih predelih precej znatno, malo manj listne uši, katere so pa precej zatirali. Enako so zatirali tudi peronosporo. Obirati so začeli 20. avgusta in so obirali do septembra. Nagajal je precej časa dež. Pridelek ni bil povsod popolnoma dozorel in je bil tudi manjši kot prejšnje leto. Prvotna cena 9 — 16 Kč (13,50—24 din) je narasla konec leta do 26 Kč (39 din).
Po kakovosti je bilo la blaga v okraju Loun\-Rakovnik 25, v okraju Roudnice 25 %, Ha 45 in 55 ter slabšega 30 in 20 %.	(Dalje prih)
Razno
Poljska je izvozila v prvem letošnjem polletju 9870 stotov v vrednosti 2,267.000 Zl, dočim v prvem polletju lanskega leta le 5420 stotov hmelja v vrednosti
1,028.000	Zl.
Suhi režim vpeljujejo v Indiji, pa se menda ne bo obnesel. Še preden so ga namreč dobro uvedli, se že tihotapijo in na skrivaj varijo raznovrstne, četudi manj vredne alkoholne pijače.
Konsum piva v Argentini se dviga in je znašal lani že 1,493.434 hi. Doma so navarili 1,446.426 hi, ostalo pa so uvozili.
Konsum piva na Poljskem je znašal v prvem letošnjem polletju 734.000 hi, dočim lani le 663.000 hi, letos torej za 10,6 % več.
Produkcija piva v Palestini je znašala lani 17.239 hi, dočim predlani 18.302 hi in v prejšnjem letu 19.948 hi. Vse pivo je navarila samo ena pivovarna, ki od leta 1935 obratuje v Palestini. Mnogo piva se je tudi uvozilo, in sicer lani 18.486 hi, predlani 11.535 hi in v prejšnjem letu 9581 hi, v letu 1935 pa še 25.884 hi; največ piva se seveda uvaža iz Anglije.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Obiianje hmelja je v polnem teku in pri še precej ugodnem vremenu dobro napreduje, četudi sem ter tja letos tudi pri nas primanjkuje obiralcev; prihodnji teden bo obiranje splošno končano, če ne bo nagajalo vreme. Nabere se bolj pičlo in letošnji pridelek predvidoma ne bo znašal nad
18.000	stotov. Kakovost pridelka pa je prav dobra, tako barva kakor tudi aroma, četudi so kobule ponekod bolj drobne. — Kupčija je polagoma pričela in je kakih 1000 stotov iz prve roke že prodanih. Cene, ki so se prvotno gibale okoli 35 din, so se počasi dvignile do 40 din za kg, za najboljše blago pa se je izjemoma z napitnina plačalo že tudi nekaj več. Zadnje dni je zaradi nesigurnosti izvoza zanimanje precej ponehalo, vendar izgleda, da bo kupčija postala v kratkem prav živahna.
Vojvodina: Hmelj se je po zadnjem dežju precej popravil in lepo dozoreva, vendar je zaradi megle
sem ter tja pričel rjaveti. V tekočem tednu je pričelo splošno obiranje in po prvih rezultatih obiranja sodeč, bo pridelek le znašal za nekaj tisoč stotov več kakor lani, namreč kakih 10.000 do 12.000 stotov; tudi kakovost pridelka in zlasti barva se obeta boljša.
Nemčija: Pri še precej ugodnem vremenu hmelj naglo dozoreva ter je v glavnih okoliših s tekočim tednom že pričelo obiranje. Nasadi so se še popravili in splošno se računa, da bo pridelek v stari in novi Nemčiji na 14.421 ha znašal 168.000 do 173.000 stotov, na češkomoravskem pa na 4120 ha 32.000 do 35.000 stotov, skupno torej na 18.541 ha 200.000 do 208.000 stotov, dočim je lani v istih okoliših na 19.781 ha znašal 201.525 stotov; pridelek bo torej po zadnji cenitvi precej isti kakor lani. Pivovarska industrija rabi skupro kakih 160.000 stotov, tako da bi 40.000 do 50.000 stote / še ostalo za izvoz.
Francija: Stanje nasadov se je pri ugodnem vremenu še popravilo ter se v splošnem obeta glede kakovosti prav dober pridelek, ki pa bo glede množire za kakih 10 % zaostajal za lanskim. Obiranje bo pričelo prihodnji teden. — Tržišče je mirno in za lanski hmelj ni več dosti zanimanja, letošnji pa se tudi v predprodaji še ne trži.
Poljska: Vsa poročila so izostala.
Belgija: Hmelj je dobro odcvetel in polagoma dozoreva. Vreme pa ni nič kaj ugodno, zlasti noči so zelo hladne, kar povzroča še večjo škodo zaradi uši.
—	Na tržišču pri mirni tendenci notira lanski Pope-ringhe 23 din, letošnji v predprodaji za oktober-no-vember pa 26 din za kg.
Anglija: Stalno deževno in hladno vreme je oviralo razvoj rastline in ovira sedaj tudi dozorevanje kobul. Uši se vkljub skrbnemu zatiranju vedno iznova pojavljajo. Stanje nasadov je zelo različno in o kaki cenitvi letošnjega pridelka še ne more biti govora.
—	Tržišče je brez prometa.
Amerika: Obiranje hmelja je v polnem teku in po zadnji uradni cenitvi bo na 12.626 ha znašal pridelek 179.326 stotov, dočim je lani na 12.747 ha le 159.943 stotov. Kakovost pridelka je dobra. — Tržišče je razmeroma mirno, sicer pa je že mnogo letošnjega pridelka prodano vnaprej, in sicer po 18—24 din za kg. Dobavljen v pivovarno iz druge ali tretje roke notira domači pricjelek lanski 29—33 din in starejši 10—20 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 77—110 din za kg.
Za dobro voljo
Na novo zavarovan.
Ona: »Ježeš, ježeš, Miha!«
On: »Kaj pa tako zijaš?«
Ona: »Gori, ali ne duhaš?«
On: »Hudir! )az sem se pa že ustrašil, da je ugasnilo!«
Ukrep.
»Na tej brvi se bo gotovo v kratkem kdo ponesrečil, če ne boste nič ukrenili. Ali ste morda že kaj ukrenili?«
»O, seveda! Znamenje je že naslikano, samo ime bo treba nanj napisati!«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanjavvseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji.
Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2
| Hranilnica Dravske banovine
1 Celje — Ljubljana — Maribor
Pupilarno uaren zaucd. Obrestouanje najugodnejše.
I Za vloge in obresti jamči Dravsha banovina | z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celie jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačliivost strogo zajamčena.
Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost
GNOJENJA!
Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil *
RUDNINSKI 5UPERF0SFAT 16% in 18% HOSTNI SUPERFOSFAT HMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18%
razen teh dobavljamo:
MEŠANA GNOJILA. ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENČEVO MOKO
nadalje imamo stalno na zalogi:
KALIJEVO SOL 40% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE
Vsa navedena gnojila prodajamo po najnižjih dnevnih cenah
Vprašanja in naročila na:
TOVARNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D.
ali njeno podružnico v Celju
O prejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice