PRAZNIK TRBOVELJSKIH GLEDALIŠČNIKOV /r> •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik In Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska CP •Gorenjski tisk« v Kranja TEDNIK Prejeli bedo nagrado V soboto, 30. septembra zvečer, bodo trboveljski gledališki amaterji prejeli za uspešno prikazano rdrsko delo na Hvaru priznanje in ncgrado. Na letošnji zvezni reviji najboljših amaterskih družin Jugoslavije ra Hvaru je dramska družina DPt) Svobode Trbovlje—Center bila proglašena za najboljšo amatersko 'Lupino v državi. Ta skupina je ■:a tej reviji prikazala najboljše želo po tematiki iz narodnoosvo-odilnc vojne. Z M a l ko vi če vo dra- LETO XIV. ŠT. 40 TRBOVLJE, 28. SEPTEMBRA 1961 -.šA 20 DIN TEDEN OTROKA OD 1. DO 8. OKTOBRA Vso skrb mlademu rodu Letošnji teden otroka bo potekal v znamenju vsestranske skrbi našemu najmlajšemu rodu. Posvečen bo napredku vseh služb in ustanov Za varstvo otrok v komuni in v stanovanjskih skupnostih. Še več letošnji mednarodni dan otroka bo Potekal tudi pod geslom razvijanja socialnih služb za otroke, za preventivno delo, za zaščito prestopnikov in socialno ogroženih otrok. Dosedanje delo v komunah Pa na primer delo glede nudenja razvedrila najmlajšim z organizacijo otroških igrišč v zasavskih krajih ni bilo najboljše. V tem Pogledu bodo morale samo komune skupno s stanovanjskimi skupnostmi napraviti več kot doslej. S tem pa kajpak ni rečeno, da družba ni vodila računa o teh vprašanjih. Storjeno je bilo precej, vendar še vseeno premalo. Komune, gospodarske organizacije, delavski sveti, društva, šole, organizacije SZDL, DPM in ostali bodo morali skupno reševati vrsto vprašanj za uspešno vzgojo in zaščito otrok. Razviti je treba večjo dejavnost in sodelovanje v pomo- či pri vzgoji in zaščiti najmlajših, zlasti pa otrok zaposlenih žena. Zagotoviti je treba še večji vpliv glede razvijanja novih ustanov za otroke ter širjenje dela s pionirji v stanovanjskih skupnostih, v šoli, v pionirskih hišnih svetih in drugod. Zlasti pa bodo morala naša kulturna društva Svobode voditi več računa o delu za naše najmlajše in jih vključevati skupno s šolami v vrsto novih sekcij Svobod, od mladinskih pevskih zborov, do dramskih sekcij, lutkovnih, harmonikarskih in ostalih sekcij. Zlasti pa bo treba še več dela za najmlajše na področju filmske vzgoje in izbire filmov, izrecno za naše najmlajše. Možnosti za vse to in še drugo so danes v naši družbi dane, treba je pač vedno imeti pred očmi naš doraščajoči rod, ki bo v prihodnosti nasledil nas vse in nadaljeval za nami naše delo. Nobena stvar, nič ni preveč, kar damo in storimo za naše najmlajše — to naj bi bila osnovna misel v bližnjem tednu otrok in na vsakem koraku, ko bomo urejevali vpra- šanja, tičoča se potrebnih sredstev in pomoči našim najmlajšim. Naša posebna skrb pa bo tudi v prihodnje posvečena otrokom padlih borcev NOV in žrtvam fašističnega terorja. — Tudi letošnje pionirske igre so zelo razgibale našo mladež in bo treba dati dega rodu smo odgovorni vsi, zato mu posvetimo še večjo skrb, tako da bo, z marljivim učenjem v šoli, z lepim vedenjem in pridnim delom v izvenšolskih ustanovah in otroških organizacijah z našo pomočjo uspeval, da bodo naši najmlajši postali naši vredni temu vprašanju še več poudarka. I nasledniki — graditelji socialistič-Za pravilno vzgojo in rast mla-1 ne Jugoslavije. ar. Od I. do 9. oktobra v hrastniški občini zbori volivcev V času od 1. do 9. oktobra bodo v vseh petnajstih volilnih enotah hrastniške komune zbori volivcev. Zbori volivcev v ožjem mestnem okolišu bodo razpravljali o poročilu, .delu in dosežkih stanovanjske skupnosti, o delu potrošniškega sveta, o poročilu šolskih odborov skupno z vaškimi odbori, ki bodo med drugim obravnavali poročila o delu kmetijskih zadrug, poročila o zadružnem odkupu ter delo krajevnih odborov, nadalje problematiko, ki jo bodo orisali krajevni odbori. Oboji bodo proučevali delo šolskih svetov, delo trgovinske mreže glede na preskrbo ozimnic, poročilo poravnalnih svetov ter odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih za travnike na nižinskih področjih občine. ek mo »Na koncu poti« so si trboveljski gledališčniki osvojili tudi nagrado Zveze sindikatov Jugoslavije v znesku 100.000 din. V soboto zvečer bo v Delavskem domu slavnostna ponovitev te igre, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bodo dramski družim Svobode— Center osebno izročili nagrado. Med gosti se pričakuje tudi delegacija, na čelu s predsednikom mesta Hvara/ Trboveljčani in Zasavčani! Pridite v polnem številu na to slavnostno gledališko predstavo. Sami se boste lahko prepričali, da volja in trud, kj ju vlaga dramska družina Svobode—Center za napredek gledališke amaterske dejavnosti in umetnosti, nista bila zaman. Priznanja in nagrade, ki je bila priznana trboveljskim gledališkim amaterjem, smo veseli vsi Zasavčani ter jim k temu tndi iskreno čestitamo. Konference osnovnih organizacij ZK v Litiji Konference osnovnih organizacij Zveze komunistov Ktiske občine bodo končane do 31. X. Plenum občinskega komiteja ZK v Litiji je sklenil, da bodo ne teh konferencah razpravljali zlasti o ideološkem izobraževanju. Posamezne člane plenuma so zadolžili za pomoč posameznim osnovnim organizacijam. S SEJE PREDSEDNIKOV IN SEKRETARJEV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V TRBOVLJAH Potrebno je večje sodelovanje med krajevnimi organizacijami SZDL in članstvom Na zadnji seji predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij Socialistične zveze v Trbovljah so mimo drugih pomembnih vprašanj razpravljali tudi o sodelovanju Pred konferencami za družbeno aktivnost žena Konference za družbeno aktivnost žena bodo vsekakor pomemben činitelj za nadaljnjo uveljavitev žena v vseh organizacijah Samoupravljanja ter drugih organizacijah in društvih. Kazno je, da bodo na bližnjih konferencah za družbeno aktivnost žena v vseh štirih zasavskih občinah razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih, ki so se v dosedanjem razvoju pokazala kot najbolj važna, in sicer o zaposlovanju ženske delovne sile, o pridobitvi kvalifikacij zaposlenih žena, ° razbremenjevanju žena v gospodinjstvu s pomočjo stanovanj- i skih skupnosti ter o vključevanju žena v družbeno življenje. Obiskali smo sekretarja občinskega odbora SZDL Trbovlje, tov. Silvo Korimšek, id nam je v razgovoru nanizala nekaj misli pred bližnjo konferenco za družbeno oktivnost žona v Trbovljah. Komisija za družbeno aktivnost žena Pripravlja analizo o zaposlenih ženah ter njihovem udejstvovanju v družbenem ' življenju. Ker bo Analiza izdelana do konference, bomo na njej nadrobno razčlenili Ugotovitve. 2e 6edaj zlasti izstopa vPrašanje, kako zainteresirati zaposlene žene, da si pridobijo viš-3° kvalifikacijo. Hkrati pa jih *aimerosirati, da bodo ostajale ^ Pošlo ne na delovnih mestih dalj časa, 6aj je kazno, da še z njihovo udeležbo v aktivnem delu v gospodarstvu dviga družbeni standard. Tu se poraja vprašanje, te bi bilo umestno pripraviti žene, ki čakajo na zaposlitev, že na določene kvalifikacije. Vsekakor govorijo čas in pa gospodarske potrebe v korist tega, frajti na novo zaposlena žena bo hitreje produktivna, če bo imela že neko predstavo o svojem deju in ji ne bo potrebno šele z zaposlitvijo premagovati začetniške težave obvladanja delovnih nalog. Podjetja, ki imajo vključene v delovno silo žene, omogočajo le-tem, da lahko po določenem času opravijo izpit za pol kvalificirano delovno silo, toda tudi v tem primeru je žena le priučen delavec s kvalifikacijo, ki pa nima zanimanja za dosego večje kvalifikacije. Naloga konference bo, poiskati način, kako zainteresirati žene, da bodo želele doseči višjo kvalifikacijo, ker bo le takrat tudi večji efekt njihovega dela. Glede na to, da je večina žensk zaposlenih, je potrebno poiskati način, kako razbremeniti zaposlene žene. Ze v dosedanjem razvoju so stanovanjske skupnosti razvile široko dejavnost preko svojih servisov, ki bi pa morali biti cenejši in kvalitetnejši, ker bodo v tem primeru res razbremenje- vali zaposleno ženo. Mod drugim bi se moral ustanoviti tudi servis za pomoč bolnikom. Velikokrat se pripeti, da ostane sam mož z otroki in ne ve. kaj in kako, žena pa leži bolna. Na konferenci bodo spregovorili tudi o obratu družbene prehrane, ki naj bi nudil res kvalitetno in ceneno hrano. Vse to v veliki meri razbremenjuje zaposlene žene. In ko bodo rešeni ti problemi, se bo lahko govorilo o večji družbeni aktivnosti žena. Res je, da je storjen velik korak v uveljavljanju žena v družbenem življenju od lanske konference, toda ostalo je še tudi veliko nerešenih problemov. Jasno je, da se žene zavedajo zakona in svoje zaščite, toda ne zavedajo se v popolni meri svojih pravic oziroma dolžnosti kot družbeno aktivni delavci. Vsekakor bodo na konferencah razčistili tudi to pojmovanje, kajti žene se morajo kot enakovredni družbeni delavci družbeno uveljavljati. Žene morajo posegati v različne probleme ter iskati same rešitve. Vsekakor je zagotovilo za uspešno delo bližnjih konferenc tudi dejstvo, da ne bodo na njih sodelovale samo povabljene žene, temveč tudi tisti, ki niso bili. doslej zastopani, namreč tisti, ki bi morali že po službeni dolžnosti reševati te probleme. J. Sav*ek krajevnih organizacij in članstva. Ugotovili so, da je treba obveščati člane SZDL o vseh aktualnih vprašanjih preko sekcij in drugih oblik. Potrebno bi bilo, da krajevne organizacije teh vprašanj ne bi obravnavale samo na sejah odbora, temveč da je treba najti način, kako seznaniti ljudi z vsemi političnimi, gospodarskimi in drugimi problemi. Tako so zlasti važna zunanjepolitična dogajanja, kot so sedaj na primer berlinsko vprašanje, Angola, Alžir, Kongo, neokolonializem. vloga Jugoslavije v sveti ter pomen in dosežki Beograjske konference voditeljev nevezanih držav. Pojasniti je treba državljanom vlogo Jugoslavije v mednarodnem političnem dogajanju hi način prizadevanja državnih organov za ohranitev miru. G vsem tem je potrebno, da krajevne organizacije seznanjajo članstvo, prav tako pa tudi o drugih pomembnih tujih političnih in domačih dogodkih. V svojem delu pa bi sc morale krajevne organizacije SZDL bolj poglobiti tudi v vsebino problemov v komuni: stanovanjskih skupnosti, krajevnih odborov, o samoupravi in delitvi čistega dohodka, ker vodilnemu osebju že marsikje niso jasne nekatere osnovne stvari - pojem neposrednega upravljavca (nepravilnost: nekateri kolektivi izhajajo pri delitvi čistega dohodka iz tarifne postavke, namesto iz razpoložljive vsote denarja: idejna vzgoja ljudi. itd.). Krajevne organizacije bi morale-mimo drugega spremljati potek dela v gospodarskih organizacijah, v okolici pa po šolah. Krajevne organizacije ne smejo biti samo registrator vrste problemov, temveč morajo delati zaključke, kdo bo reševal posamezna vprašanja. Prav tako bi morale krajevne organizacije pripravljati oziroma vplivati na priprave bližajočih se sej, občnih zborov organizacij in drnštev, najsi bo vsebinsko ali ka-drsko. O morebitnih spremembah bi morale dajati v prvi vret! predloge ravno krajevne organizacije SZDL. V nadaljevanju posvetovanja so se udeleženci seznanili s pripravami upravnega organa ObLO pri sestavi petletnega plana, ki ga bo v oktobru obravnaval plenum občinskega odbora SZDL Trbovlje, zbori volivcev meseca novembra, v mesecu decembru ga bo pa verjetno sprejel občinski ljudski odbor. Udeleženci zasedanja so poudarili, da je potrebno močnejše sodelovanje krajevnih organizacij SZDL s stanovanjskimi skupnostmi in krajevnimi odbori. Potrebno bi bilo sklicevati skupne seje sekretariata SZDL in izvršnih odborov stanovanjskih skupnosti, o tem pa na sestankih obveščati državljane. Potrebno bi bilo nadalje najti razne oblike sodelovanja z drugimi organi, ker sami odbori SZDL ne morejo rešiti vseh problemov. Krajevne organizacije Socialistične zveze bi morale dajati tudi pobudo, da bi se volivci sklicevali tudi med rednimi zbori volivcev, da bi se državljani na ta način čimbolj obveščali o vseh aktualnih dogodkih. J. Savšek Slavje v Sitarjevcu V soboto popoldne je bila v Si-tarjcvcu pri Litiji slovesna otvoritev nove prenosne Dotacije v tamkajšnjem rudniku svinca, ki se je lotos priključil Rudniku svinca Mežica. Slovesno otvoritev je opravil predsednik občinskega lju-skega odbora Litija, tovariš Stanc Pungerčar. — Pred otvoritvijo so spregovorili delavcem In gostom predsednik obratnega delavskega sveta rudnika Sitarjevec, tovariš Jože Kastelic, predsednik centralnega delavskega sveta Franc Mlinar, direktor Rudnika Mežica ing. Pavle Benedikt in predstavnik republiškega sindikata rudarjev m metalurgov. Nova velika Rotacija ima kapaciteto 109 ton rude dnevno. Končni proizvodi so svinčev koncentrat in baritni koncentrat. Letno bodo tukaj predelali 30.000 ton rede in starih nasipov, ki s prejšnjim postopkom niso bile povsem izkoriščene. Iz rude nasipov bodo dobili letno 2400 ton svinčenega koncentrata, katerega bodo predelali v topilnici v Žerjavu pri Mežici v rafinirani svinec, katerega Dudo letno pridobili 1600 ton. Razen tega bodo pridohivali tudi koncen- trat bari ta iz tistih delov rudišča, kjer se pojavlja ta ruda. Po osvoboditvi so bila vsa prizadevanja usmerjena na ugotavljanje rudnih zalog. Rezultati raziskav so bili zelo povoljni. V prvih letih so deponirali vso rudo, "'"'■■"no v raziskavah. 1952. leta ?li ročno odbirati barit, preostali material pa so še nadalje deponirali. Sele 1956. leta je bil uveden makromehanični postopek pridobivanja svinčenega koncentrata. Na ta način je bilo mogoče predelovati le bogatejšo rudo z 8 do 12 odstotkov svinčene kovine. Izkoristek je dosegel le okoli 55 odstotkov. Ostale so vedno še neizkoriščeni stari nasipi, v katerih je veliko vrednosti. Tako se je znatno podaljšala življenjska doba Rudnika svinca v Sitarjevcu, kajti predelava svinčene rude z makromehaničnim postopkom je bila manjša od 60% izplcna, s Rotacijo pa se poveča odstotek izplena nad 90. Med nizom prednosti, ki jih nudi Rotacija, je vredno omenili zlasti to, da omogoča izkoriščanje odkopavanje tudi manjših žil, ki jih pri stari separaciji ni splačalo upoštevati. OBRAZI i n ■ POJflUl >11;: mnunmiiiiiinmnintiiiimimiiiiiiiimiiiiiHiimiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiminiiiiitiiiiiiinintniiiimr mim ' ' reč, da je veliko bolje, če prika- sko delo. Njihov »kupček« se je f§ žejo stanje slabše, kakor je sicer, manjšal. Sklepali so namreč še to 9 Vendar se je tudi tu stvar pre- in to. Ko so dobili ob koncu me- S si.,) mahnila z mrtve točke. seča denar, so bili razočarani. In- 9 11 V številnih gospodarskih orga- tcrvencije v računovodstvu niso § * nigacijab zdaj ustanavljajo eko- bile osamljene. Takrat so jim po- s Jp nomske enote. Neposredni proiz- vedali, da so izplačevali vse le po 9 ' vajalci namreč vse bolj prihajajo sklepih ekonomske enote. Proiz- 9 do spoznanja, da lahko prispeva vajalci so se tedaj prepričali, da M je treba preudarneje gospodariti. S faa JJ E__ Mam la I ln zdaj vedno dodobra razmisli- s j| UQ| 102 Sdlll Zd (Q • /o, kaj bodo izplačali in v kakš- g nem znesku. V zadnjem času je v gospodar- k 'boljšemu gospodarjenju nepo- Dogodilo pa se je tudi tole: \ 3 skih organizacijah v Zasavju ved- sredno sodelovanje celega kolekti- pred časom so v neki zasavski go- 3 --------- okrog decentrali- va v upravljanju. Marsikje so dali spodarski organizaciji tarnali, da j samoupravlja- ekonomskim enotam tudi že pre- jih bodo uiropastile precejšnje za- j cej pristojnosti, med drugim tudi loge _ izdelkov. Sledile so inter- g razpolaganje z dohodkom, ki ga vencije na razna mesta, Govorilo g S ga dohodka in osebnih dohodkov ekonomska enota ustvari. Sestan-' se je celo, da bodo izplačevali sa- g ~ itd. Zdaj so namreč že znani ki so zdaj v* teh gospodarskih or- mo RO odstotne plače. Kot strela z jasnega je prišla § . naenkrat novica, da je finančno g ko bomo zaslužili in toliko si bo- stanje podjetja zadovoljivo. Skle- jg r več razprav 2 zacije delavskega j nja, o novih sistemih gospodarjevi nja, o pravilnikih o delitvi čisfl- j okvirni pokazatelji gospodarjenja ganizacijah živahnejši. 1 u novih gospodarskih pogojih. Proizvajalci razpravljajo: toli Crnogfednost, ki je sicer sprva na- ’ - ’ - ! šla mesto v nekaterih gospodar- mo potem lahko razdelili. Prav skih organizacijah, se je zdaj iz- vsi si zdaj prizadevajo, da bi kar kazala kot povsem neutemeljena, najbolje gospodarili. Predlagajo in Nezaupljivcži so sprva molčali sklepajo. in čakali, da so na sestankih govorili o tem in onem. Delno tu nili so celo, da dobe zaposleni še ! po eno mesečno plačo. Delavci so bili zadovoljni, pa j tudi ne. Menih so: mi ustvarjamo, j pa smo dobili le manjše zneske, j Tako tudi v eni od večjih za- , _______________, savskih gospodarskih organizacij, direktor pa precejšnjo vsoto, Hudi zategadelj, ker jih vodstva po- Čeprav pred časom stanje gospo- domušneži pa trdijo: rja. ne ve-sameznih gospodarskih organizacij darske organizacije ni bilo naj- ste, zato je pa tudi direktor bil ' ' ' ' i boljše, so se vseeno odločili, da za to!n. " S. S. **»«illBki d«m na Kalu nad lir astntkom niso dosledno in najtočnejc obvt-j 's ščala o stanju. Mislila so si nam- bodo povečali nagrade za nedelj- II Ljudje in dogodk Zboljšanje odnosov? H Merilne naprave so pokazaie mož Atlantske zveze Spaak, ki je »tike, kjer pripravljata teren za ne gre precenjevati de Gaollove- g f| manjši premik v odnosih med v dobri telefonski zvezi z Belo poznejše razgovore. Mnogi opa- ga nasprotovanja, ki hoče priza- | s Vzhodom in Zahodom, ki kaže, hišo. zovalei se sprašujejo, če se s iti- devanja v tej smeri zavirati in g 1 da po -pripravah topništva- na- „ „„£. . . . . ri in pol tirnim razgovorom že -zavlačevati. Generala najbrž ne jg ■ POf,ed letako,e oznanil sedanji U okoli I ^^neegrToTljaT‘nrZ TdT^r^S! «7«" I ših mednarodnih vprašanjih. - ‘^.‘^v^^kfne lo^rf odstranjene, zlasti ker v doseda- ijenjsko tičejo Francije in Ev- 1 Uvodni koraki, ki so Jih prejšnji Pk„, * "*“*• njih izjavah primanjkuje pobud rope, razpravljali dve skoraj ne- §§ teden napravili v Moskvi in v . __ po katerih bi se lahko ravnali evropski državi, Rusi in Ameri- lVashingtonu, so vzbudili pozor- brr]jnskj tehtrviči bo moč ohra- za. okroglo mizo. Potek doseda- eani. Spričo tega jede Gaullova nosi spričo splošnega vtisa, da njih priprav kaže, da bo nujno trma, ki se razen svoje, velikosti = nobena stran‘ne želi iskati re- J*™®,* vHenr t>otrebno razgovore pripraviti s nima z ničemer postaviti, zaskrb- | šitvc v vojni. Stališča obeh na- £“e nikaW pa ne s ko- “imi Proučevanji. Uujoča ne za mir In vojno, pač g sprptnikov so se nekoliko orni- pifenj-eaJ „rožja in vojaškimi Vedno bolj namreč dozoreva g ll,a .,n prihodnost ni več v taksni okrppitvarni na enl in na drugi spoznanje, da preko zgodovinskih H ™<‘ri neK°tova kot je bila v za- strani Brandehburških vrat. Za- dejstev in nasledstva zadnje P cetku berlinske krize Za pre- k ravnotcžja v p^g-ojih -krva- vojne ij cejsnjo razjasnitev stališč imajo vega „brafuna^ ne mor(, bitl. razgovor bivšega predsednika H francoske vlade Paula Reynauda, pa za ugled Francije in francoskega poglavarja. Bonnski veljaki postajajo za- _ , , radi razlik v zahodnem zavezni- g mogoče preskakovali. Hyu kar brM Ne | Z Z da ”* ve*°- k»*a “i podpirajo | Najvažnejše je vsekakor dej- ^tvo 7n poVunSm se širijo ,B " k°f?a "aJ 8e £ za de Gaullovo nepopustljivost _ ali pa za anglo-ameriško zmer- 3 nost, ki več obljnblja in tudi več j= Povsod na svetu, razen v Pa- žrtvuje, ampak postajajo v svo- = ki se je v Moskvi nekaj ur med stvo, da sta zunanja ministra glasovi da je ,, ,jvema NemČija- g štirimi očmi pogovarjal s Hru- obeh največjih držav na svetu, ma (reba račnnati. §? ščevom in se v Pariz vrnil z ameriški državni sekretar Dean = »ruskimi vrednostnimi papirji-. Rusk in sovjetski zunanji mini- - -----— --------------------- - ---- ,— ------------------- - — I Z mirnejšim nasmehom se je iz ster Andrej Gromiko. na sedežu rižu so prišli do prepričanja, da jih političnih dejanjih vedno g f: Mosve vrnil tudi nekdanji prvi Združenih narodov že navezala so razgovori neodložljivi, zato bolj otročji. p aniiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiinimiiiiiiiiinmiimiiiiiimiunMiiiHiumiiiinimiinninmmmiimnnmmnpiiimmram mmnmiinniinimiiinniiHiiiiromumiuiiiHmutimimiimnntimiiiitiiniiiiniiimtuuniniiiiiinniiiiiuiiiiimmiiHniHnHiHimftmiiiiHnmifinmmniiuiiH Želim odgovor! Tovariš urednik! V Zagorju je že nekaj časa slišati pritožbe na račun poslovanja tamkajšnje lekarne. Gre namreč za to, da v tej lekarni zadnje čase ne dobiš več zdravil — predvsem raznih praškov in tablet — v originalnih zavitkih tovarn zdravil. V zameno za to pa dobiš tablete, ki so izdelane v zagorski lekarni in so v navadnih belih vrečkah. Cena zdravil pa je ista., čeprav so ona originalna v raznih škatlicah ali celo v steklenicah, z ustreznimi podatki o sestavi in z navodili, ta pa brez vsega, samo z žigom lekarne in z imenom zdravila. Ne bi sicer hotel polemizirati z vodstvom lekarne o kvaliteti in upravičenosti oen teh zdravil, pa me vendar zanima, zakaj je na primer na vseh drugih zdravilih obvezno navedeno, kdo je odobril izdelavo zdravila, navedene so sestavine in pa seveda ime tovarne. Po vsem tem sodeč kaže, da vsak Nov proizvod — separacija za sejanje peska Zarod za raziskavo materiala r ljubijani je izdelal potrebno dokumentacijo in načrte za izdelavo novega proizvoda — separacije za sejanje in drobljenje peska. Separacije bo izdelovala Strojna tovarna v Trbovljah. Enodnevni seminar na Izlakah V petek, 29. novembra, bo na Izlakah nad Zagorjem celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK s področja zagorske občine. Na seminarju bodo po že izdelanem programu govorili o uveljavljanju nove vloge komunistov v družbenem življenju in o realizaciji nalog, sprejetih na seminarju na Izlakah v začetku ie je dopovedala, da res ni6em dobila vozovnice. »Kaj se pa vi vmešavate? Ce ste karto dobili, nimate kaj govoriti!« ji je rekla uslužbenka. Ponovno sem čakala na karto Potem mi jo je vrgla kot kost po-cestnemu psu in še vso prelom' ljeno. Zraven je pa še pripomnila1 »Za nekaj kovačev me ne bo hudič vzel!« Pozneje sem slišala, da se taki primeri večkrat zgodijo, posebno kadar je treba podaljšati veljavnost nedeljske vozovnice. Človek že razume, da je žensk® nervozna, zlasti če ima družino I*1 še kopico drugih skrbi. Mislim P® vseeno, da bi bila omenjena tovarišica lahko malo bolj obzirna d® potnikov. Franja Stipan, Ljubljana ’r'Tr' Na kratko po domovini LETOS 24 TISOČ VAGONOV SLADKORJA Kakor kažejo letošnje ugotovitve, bo pridelek sladkorne pese boljši ter bo tako mogoče pridobiti tudi večjo količino sladkorja kot lani, saj znaša letošnji odstotek sladkorja v pesi 17 odstotkov. — V naših sladkornih tovarnah pričenjajo te dni s predelavo pese ter računajo, da bodo iz 180 tisoč vagonov sladkorne pese pridobili 24 tisoč vagonov sladkorja. 1 Cilj — rudarska središča Francije Dne J. oktobra t. 1. bodo odpotovali zagorski pevci In dva godbena ansambla v Francijo. Gostovali bodo tamkaj v Mericbaehu, Frasu in še drugih mestih. Skupno bodo Imeli devet nastopov. T pevskem sekstetn sodelujejo: Frane Žnidar, Dominik Gričar, Darko Kukoviča, Jože Blruša, Frane Kraševec In Franc Podbregar. Člani ansambla domače glasbe: trobenta Frane Lipičnik, klarinet Miran Rti*, harmonika Miran KoJ-nik, kitara Albert Ramšak, poravna Anton Kuder. Zabavni ansambel jazza: Davo Sušnik (harmonika), Jože Juvančič (trobenta), Oto Drnovšek (klarinet), Mišo Potlsek (saksofon). Anton Kuder (kontrabas) In za bobni Ivan Povše. SoMsta (pevca) t spremljavi teh dveh ansamblov sta: Zlalka Žoharjev* in Jože Korca, oba iz Celja. Preden odpotujejo na to kulturno turnejo v Francijo, jim v Imenu vsega Zasavja in našega uredništva želimo »rečno pot In obilo uspehov. (rap) 2 NOVA TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA . V Drvarju so pričeli graditi novo tovarno celuloze m r pirja. Po izdelanem proračunu bo tovarna skupno s Po.treL0 nimi objekti stala 10 in pol milijarde din. Računajo, d*. ^ nova tovarna začela s poskusnim obratovanjem konec 1963. NAJNlZfE STANJE VODE V ZADNJIH 100 LETIH, Na jugoslovanskih rekah so pred dnevi ugotovili najniz-je stanje vode v zadnjih 100 letih. Ladje ne morejo voziti skozi Djcrdap. Stanje vodne gladine na Donavi je 80 do 100 centimetrov, na Savi pa le 20 do 70 centimetrov nad mini-malo, ki so jo celo stoletje poprej vzeli kot začetno mero 7.a računanje višine vode v jugoslovanskih rekah. Bosenske reke in ostali desni pritoki Save pa imajo celo manj vode, kot znata ta minimala. Tisa in Donava tudi občutno padata. Nizko stanje vode je resno ogrozilo plovbo po Donavi, 3 Oh, ta tiskarski ikrat! V zadnji številki našega časnika »e Je krepko poigral tiskarski škrat. Na S. atranl je v reportaži »NOVA CESTA BO OMOGOČILA ZA8AVJU SE HITREJŠI GOSPO-DAIVSKI RAZVOJ« zamenjal sliki predsednika 01.0 Ljubljana, tovariša Borisa Mlkoša. In generalnega podpolkovnika JI.A Rada Pehačka. Prosimo, da tej neljubi pomoti, U Je naše uredništvo ni krivo, oprostijo. Uredništvo ZT 4 KAKŠEN BO NOV VOZNI RED? , ,t,t Nov vozni red za sezono 1962163 predvideva ae novosti. Tako bo vozil po novem voznem redu ekspres iz Maribora ob 5.54 in bo imel skozi vse leto ^ ^ t Reko in Beogradom. Po novem voznem redu bo vo , ■i progi Dunaj—Trst poseben motorni vlak, ki bo pr,JJ Maribor ob 17.13. Ta vlaJe bo obstal samo v Celju, Z1 ^ mostu, Ljubljani in Postojni. Iz Trsta se bo vračal ob ’ fr} zjutraj in bo prispel v Maribor ob 12.19. Tauern eksp frn ukinjen in bo namesto njega vozil Austria ckspre«, ^ imel zvezo od Dunaja preko Maribora do Zidanega V Beograd bo vozil tudi lokalni vlak iz Maribora * . pj.’’ I* W ____ • ' f • a______.* a.LL —L 1/ 12 Ijane. V sezoni je predviden pospešeni vlak ob 21.12 ribora proti Reki. Za ta vlak bo veljala potniška tar proti Reki. Za VRŠAC NAJBOLJ VESELO MESTO Vršac je bil prejšnji teden najbolj veselo mesto. Tam se je zbralo nad 25.000 domačinov in gostov ter so proslavili tradicionalni dan trgatve. Mesto je bilo v znameniu grozdja ih vina, ki so ga točili skoraj na vsak korak. 5 DANES ZASEDA SKUPŠČINA PODRUŽNICE OZSZ V TRBOVLJAH Danes dopoldne zaseda v dvorani občinskega ljudskega odbora Trbovlje skupščina podružnice OZSZ Ljubljana v Trbovljah. Na dnevnem redu 'je med drugim poročilo o poslovanju v I. polletju 1961. razprava o problemu zaposlovanja in poklicne rehabilitacije delovnih invalidov in poročilo o načrtu zakona o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja in zakona o zdravstvenem zavarovanju. Delo organov družbenega upravljanja V času. za katerega je izdelano Poročilo, se je skupščina sešla enkrat. Med sprejetimi skleDi je treba še posebej omeniti skleoa, da naj se na vse večje gospodarske organizacije vpliva, da bi namestile socialne delavce oziroma vsaj referente za socialno - kadrovsko službo (zanje pa je treba potem Organizirati seminar, na katerem bi se seznanili z nalogami) in da naj občinska liudska odbora v Trbovljah in Hrastniku ugotovita., koliko študentov prejema štipendijo za študij na medicinski in drugih sorodnih fakultetah, ugotovita pa naj tudi potrebe po zdravstvenem kadru glede na gradnjo novih zdravstvenih ustanov in temu ustrezno prilagodita tudi politiko štipendiranja. Odbor za zdravstvo in preventivo se je sešel dvakrat in razpravljal o staležu bolnikov in o nesrečah pri d-1” o pogodbah z Moped? za vožnjo na delo V kolektivu Tovarne usnja in krzna v Smattnem prav v teh dneh razpravljajo o nakupu motornih vozil — mopedov za tiste delavce, ki se od daleč vozijo v službo. Za sedaj nameravajo takim delavcem kupiti 60 mopedov. Tudi v litijski Predilnici so sklenili, da bodo za delavce, ki daleč stanujejo, preskrbeli 40 mopedov. Enako so v Kresniški industriji apna v Kresnicah kupili 17 mopedov za svoje delavce. Kakor smo slišali, je tovarna »Tomos« v Kopru pripravljena, da nudi mopede proti ugodnim mesečnim odplačilom. Nova cvetličarna Trgovsko podjetje »Vitaminka« k Trbovelj je v nedeljo, 17. septembra, odprlo novo cvetličarno v stolpnici Elektrarne. Cvetličarna) je sodobno urejena in bo, kar je najbolj važno, imela ves čas, tudi Pozimi na zalogi vse vrste cvetia, ki ga bodo dobivali iz splitske cvetličarne. ek Dopo1”*?'vanje izobrazbe brieadirlev V zvezi z izboljševanjem organi-Sacije vodenja podjetja in organizacijo dela v Steklarni so ugotovili, da so brigadirji potrebni še dopolnilne strokovne in politične izobrazbe. To je potrebno zlasti zategadelj, ker nekateri brigadirji So ne upoštevajo povsem sklepov delavskega sveta in jim ni povsem jasen pomen ekonomskih enot. Občinski uslužbenci bodo obiskali Dolenjsko Sindikalna podružnica uslužbencev ObLO Litija pripravlja izlet Svojih članov v partizanske kraje na Dolenjskem. Tako nameravajo t' uslužbenci obiskati Žužemberk, Metliko, Dolenjske Toplice in Rog. zdravstvenimi domovi, o okrevanju otrok in odraslih, o kopali ško-klimatskem zdravljenju, o delovnih programih zdravstvenih domov in o drugih tekočih zadevah. Priporočil pa je tudi, da naj bi zdravstvena domova v Trbovljah in Hrastniku napravila analizi zdravstvenega stanja prebivalstva na tem področju. Komisija za rehabilitacijo delovnih invalidov je imela eno sejo in je na njej razpravljala o problemih zaposlovanja delovnih invalidov, o ustanovitvi enotnega organa za varstvo invalidov in o nekaterih drugih vprašanjih. V prvem polletju letos je bilo na oodročju Trbovelj, Hrastnika in Radeč tudi 19 zborov zavarovancev. Odbor zavarovancev pri izpostavi v Hrastniku je imel v tem času štiri seje, na katerih je razpravljal med drugim tudi o staležu bolnikov in o nesrečah pri delu ter o zdravstveni službi in kooališko-klimatskem zdravljenju. Odbor zavarovancev pri ekspozituri na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik pa se v tem času ni sešel. Zdaj že povprečno 12.735 zavarovancev Na področju podružnice OZSZ v Trbovljah je zdaj povprečno že 12.735 zavarovancev, največ jih je bilo v prvem polletju v mesecu juniju, in sicer 12.844. Od januarja do junija pa se je število zavarovancev povečalo za 2,71 %. V prvem polletju so imeli na območju trboveljske podružnice OZSZ 10.297 (ali povprečno mesečno 1716) primerov nezmožnosti za delo zaradi nesreč, bolezni itd. V tem času je bilo zaradi nesreč izgubljeno 17.648 delovnih dni( povprečno mesečno 2941). zaradi bolezni pa 87.870 (povprečno mesečno 14.645) delovnih dni. V primerjavi z mesečnimi povprečki iz leta 196CT se je število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni letos zmanjšalo (lani povprečno na mesec 15.030), število izgubljenih dnin zaradi nezgod pa zvišalo (lani povprečno na mesec 1602). Sicer pa je bilo povprečno na dan v bolniškem staležu v prvem polletju letos 569 zavarovancev (ali 4,47%); vsak četrti zavarovanec pa se je v tem razdobju poškodoval. Zanimivo je še, da so kar štiri trboveljske gospodarske organizacije dosegle v mesecu juniju najvišji odstotek bolnih, in to Rudnik rjavega premoga Trbpvlje — Hrastnik (6,39), Strojnai tovarna Trbovlje (4,84) in Mehanika Trbovlje (6,81). V razdobju januar — junij je plačalo prispevek za socialno zavarovanje po posebni 6topnji osem gospodanskih 'organizacij, v katerih so presegli določen povprečni odstotek odsotnosti od dela zaradi bolezni in nesreč. Skupno so plačale 2,043.595 din. Največ nesreč v četrti ura dela in oh sredah Statistični podatki kažejo, da se je v letošnjem prvem polletju pripetilo največ nesreč kvalificiranim (506) in visokokvalificiranim (261) delavcem. Največ nezgod se pripeti ob sredah (249), četrtkih (229) in ponedeljkih (225). Podobno kot v Zagorju pa se je tudi na področju trboveljske podruž. OZSZ zgodilo največ nesreč v četrti uri dela. Med poškodovanimi deli pa Izstopajo poškodbe prstov na rokah (649) in stopal (179). Ob tem velja omeniti, da sta bili komisiji za HTZ pri občinskih ljudskih odborih v Trbovljah in Hrastniku precej delavni. V Trbovljah so na primer Skupaj z delavsko univerzo priredili dvodnevni seminar za predsednike komisij za HTZ in za varnostne tehnike s področja Trbovelj in Hrastnika. Delovne pa so bile tudi nekatere komisije za HTZ v gospodarskih organizacijah. V Liubljanl od 30. septembra do 8. oktobra v soboto, 30. t. m., bodo na Oo-Todarskem razstavišču v Ljub-'anl odprli mednarodni sejem tradbeništva. To bo prvi spccia-drani sejem iz gradbene stroke, ‘»ršdi številnih prijav razslav-•kveev je vodstvo Gospodarskega ^a*stavišča sklenilo dograditi za Sako ceno tudi novo razstavno fai°ran<> 8 Približno mako kvad-a‘«ro razstavnega prostora, kot j ima osrednja dvorana Gosposkega razstavišča. Gradbena a so f,e zaključena In izvajale! k^avUaj„ zdaj v glavnem še ne-<>rH obrtniška dela. sk PS r#zstavni prostor Gospodarja razstavišča je za manifesta-VJ" gradbene tehnike In dosežkov Hi*rad,>cnl,lvu žc razprodan. TeV krogi posamezne Industrije oD "Pnega materiala, gradbene si hral,Vr ter številni obiskovalci tW 1» (> I' <» l> <> <> <» I' I1 l* TRQ9VlNO JE TRESK !Tt SKOZI SKIATMŠČE. Naša reporterja sta vsak v drugem kraju prišla do istega zaključka: v trgovino je treba iti tem) dovolj nekaj dobre vodje, in skozi skladišče. Eden izmed njiju je celo zgubil zaupanje v resničnost tistega, kar so ga učili že recimo, prav malo denarja za metle, ščetke in podobne malenkost i. v osnovni šoli, da ima namreč en kilogram sto dekagramov. Resničnost v trgovinah, oziroma v njihovih skladiščih, ga je namreč prepričala o tem, da je kilogram včasih 75, včasih 90, včasih • , , . . Ste zdaj tudi vi ze prepričani, 95 dekagramov in le izjemoma tudi 100 dekagramov. — Medtem ko je bil prvi reporter s sani- da je t^ba iti v trgovino skozi tarnim, tržnim in delovnim inšpektorjem obiskal trgovske lokale od Zidanega mosta, Radeč, Vrho- skladišče? vega, do Jagnjenice, je hodil drugi reporter po trgovinah Trbovelj in s tržnim inšpektorjem Tudi kadar greste pogledat pregledoval »muhaste« tehtnice. — Sicer pa preberite njuno poročilo. samo tehtnice, je treba iti skozi skladišča, da lahko ugotoviš, da Prišel sem do spoznanja, da je kot je v Zidanem mostu v ne- V enaki zadregi se mi je zdel, je tudi 90 dkg 1 kg. Tega samo treba iti v trgovino skozi skladi- kem kotu premog . .. Poslovodja kot pred tem oni v Zidanem mo- v trgovini ni mogoče ugotoviti. šče. Ampak v skladišče je mogoče priti le z inšpektorji. Odkar je že ves malodušen: »Saj pravim direktorju, da je stu, ko je z nervozno drhtečo ro- Tehtnica v mesnici pri Spancu ko vlekel iz sodčka kisa na vrvi- je bila sicer v redu, toda že r co privezan zavežljajček z jane- prvi trgovini je v skladišču 1 - , __ J W (Ziivuonu Z.C4 v jemat- vx 11 gvvilII JC v Diuauiocu sem si z njihovo pomočjo ogle- Iazno’ aa ni Pnrnerno, aa...« ževim semenom, češ: »To je za manjkalo od kilograma 5 dkg, dal skladišča in trgovine, se mi Inšpektorjem in meni blodi po dišavi jenje ...» na negibni tehtnici v lokalu pa «*> - -*■* *•">“ '<•“* SEL.': SIESTE JOSfUSZm E TS od zunaj, na las podobni oblic- ^ imajo kolo v eHadi_ jem »gerlijev«, ki nadvse podpi- šču, v non-stop trgovini hišna rajo kozmetično industrijo. Da, ozadje je prečesto porazno. Naj vam pripovedujem o lastnica ne dovoli dovoda vode v lokal, tudi drugod ni boljše. Stranišča, kjer so, so nehigienična. In tu nekje so klobase in podrobnostih? Lahko le posku- mesni izdelki. Obešeni so na ne-sim posredovati vtise, kakršne zamre- sem doživljal. V Radečah je trgovina na j večjih kontrastov, ki je najbolj raz- žena omarica za hranjenje prav takega blaga. 'Sanitarnega inšpektorja je menda oblila kurja polt. Poslo- očarala. Renovirana je pred ted- vodja biodi med nami in radi ni in lepo opremljena. Obisko- huje nad vlag0( ki je ^ ^ valca rahlo vznemiri le nepokri- tudi v renoviranem loka- ta luknja v dimnik in nezavaro- ]u; „Za deset tisoč čokolade, po- vane priključne šobe. Navaden potrošnik tega menda niti ne 1 opazi. Izkušenim očem inšpektorja je to prva sled ... Poslovodja je ves flegmatičen, ves samozavesten: kvarjene od vlage, sem že izločil, danes pa sem ugotovil ,da se bonboni lepijo...« »Odpravite vse to. Bomo kmalu zopet prišli,« svari inšpektor. »Izvolite, kar ogledujte si, tovariši ...« Ampak tudi sanitarni inšpektor je našel sled — margarini. »Verjemite, rad vidim, da po- ooi^teie^t zatrhrier^oslovodia1 ia«®jeval inšpektorju, da je ti- kalo na decimalni tehtnici 10 dkg pogosteje, zatrjuje poslovod.a. ^ prah vrh Eolj pač de_ ^ kilograma - pravijo da je to __^ _____ m ___ _____ »Ampak predvsem vi boste lo črvov, ki domujejo v kdo ve od tega, ker je meso mokro in Saj je neverjetno, da margarini kaznovani, £'e 1x5 tak nered,« po- kako stari opremi in proti kate- les vpija tekočino, ampak tako ne bi potekel rok trajanja kot v učuie inšpektor. rim se brez novejše opreme pač dela les vsak dan, ker ni dneva, »Jaz, ne podjetje? se je ustra- ničesar ne more ukreniti, šil poslovodja. »Saj sem rekel, Kje ste tovariši, člani potroš-pustil bom to in šel...« niških svetov? Vsaj vam je do- Bel plašč je imela le ena iz- voljen vstop v skladišča! Ce trgovinah, ki smo jih že prej obiskali. Ni se zmotil: 2,5 kg margarine je treba izločiti iz prodaje, v sosedni non-stop tr- govini jo je bilo domala toliico, med trgovk. Oni iz non-stop tr- boste vstopili v skladišče in opa- govime so vsi v sivih plaščih, be- »ili takšen nered, kot smo ga mi, le imajo bojda doma, prav tako aJU boste verjeli, da so v vseh v Zidanem mostu 9,5 kg in v Jagnjenici kar nad 20 kg. ' tff ?,«V5 -T.)«4* jfcish A lAHV.V.T, Procesov industrije gradbe- nega materiala in gradbene opera-tlve. Sejma se bo udeležilo kar 181 razstavljavcev iz Anglije, Avstrije, Danske, Franeljc, Italije, Madžarske, Zvezne republike Nemčije, Poljske, Švedske' tu Združenih držav Amerike. Zvezna gradbena zbornica !n Gospodarsko razstavišče v Ljubljani kot prireditelja sejma želita, da bi imela ta prireditev poslovni značaj. Zainteresirani kupci se bodo s pomočjo strokovnih komisij lahko opredelili za nakup ustreznih strojev in opreme iz uvoza oziroma za sklenitev pogodb za nakup reprodukcijskega materiala. V okviru sejma bo mogoče sklepati pogodbe za Izvršitev raznih gradbenih uslug in storitev. Na sejmu bodo zastopana razen številnih domačih in tujih proizvodnih podjetij tudi vrb uvozna podjetja, ki uvažajo stroje za gradbeništvo in za industrijo nradbenega materiala. A. L ko ne bi tehtali mesa. V »Pre- l j hrani« št. 26 je decimalna tehtnica menda v dogovoru z ono v mesnici, ker kaže manj natančno za 10 dkg, rekorderka pa je tehtnica »Postrežbe« v naselju 1. maj, kjer se »zmoti« kar za četrt kilograma. Na tej tehtnici je bil obešen navaden ključ, ki je menda »lovil« ravnotežje. V mesnici pri Plevčaku na Vodah sta bili ob prihodu obe nagibni tehtnici^ kot nalašč »pokvarjeni«, vsaka za 1 dkg. V poslovalnici »Železnine« št. 1 pa je vlekla tehtnica tudi za 2 dkg v škodo potrošnika. »Že v začetku leta smo pregledali tehtnice vseh trboveljskih poslovalnic«, je potožil tržni inšpektor. »Rezultat je bil porazen. Kar visoke kazni niso pomagale, ko se pa ljudje znova pritožujejo.« Od 22 pregledanih poslovalnic-' jih je imelo tehtnice tokrat v redu le devet. Tiha vojna tehtnic se torej ne more končati s kum-promisom. Dinar do dinarja . .. »Ja, veste, vajenci so krivi,« pravijo poslovodje. »Včeraj sem znova urejeval tehtnice, pa saj veste kakšni so vajenci: malomarni so in vseeno jim je.« Ampak vajenci gotovo ne bodo morali plačati kazni. Ali ni čudno, da nagibne tehtnice v največ primerih tehtajo v škodo potrošnika največ do Trgovinski inšpektor zaman Je v Zidanem mostu in v Vrho- trgovinah prav iega dne' nakla- -J” ’ J pa *x>’ išče označbe cen pri blagu na vem. V Jagnjenici' je bila tudi dali embalažo in skladišča še trosnik ni prisoten, je že kar policah, zaman se ozira za ceni- izjema v belem plašču. Tudi na- niso utegnili pospraviti. Ce boste nenavadno, če tehtajo tehtnice kom. Našli smo ga šele v skla- glavne rute bo treba preskrbeti, pogledali v tisti predalček z v škodo potrošnika manj kot dišču, založenega z ropotijo. Sa- »Ja, kakšna pa je doba traja- moko, rižem, zdrobom, boste - Sj ■ ... , nitami je stopil v neko luknjo . _ __ _____„ morda našli splet pajčevine nad ' ‘ 1 —.in,— —!1,. J—, _ .I, .T., • mimo cenika in odkril — strani- je vprašal poslovodja v uganil sanitarni, da stikala sploh »saj vendar piše na ovitkih, ce, če nimajo odklona za nekaj Bariu in ra- ampak to bi že morali vedeti,« dkg, poskusite ugotoviti, koliko prav tistega črva, kdo bi doma n* kuhinjski teht- lestve in hitel na pomoč. »Radi bi privili žarnico,« ni. Prižgal je vžigalico, in ra- ampak to bi že morali vedeti,« dkg, poskusite ugotoviti, koliko Da, v mesarijah je vedno dosti ' | zen drugega se je v majhnem je pogodmjal inšpektor. masrio PJ^h navadno^ne Ssluži'o kuPcev in 5e Ie kakšna gospo- |l okencu stranišča zablisnila žen- Zabelo se mi je, da preveč Namenu, to n^ odpirajte dinja toliko »nesramna«, da reče i (j ska noga (reklamna za nogavice). 0(1 ^^uforih’ iz red oken’ ^ skladišča niso prezra- mesarju, da ji je odtehtal pre- »Kdaj pa čistite stranišče, da je deLetletfj^ko^so imeli trgovci fena’ ker okna niso zamrežena, malo, bo verjetno slišala: »Ma- Ji vse tako umazano, vlažno in natančno'tako urejene trgovine: muh 554 še obdo • • • donca, kako so naše babe ne- |l brez sedala na školjki?« strop okrašen z vrsto čevljev, Mislim, da je to vse. Spotoma sramne!« in mesar ji bo nato l| . . raznim blagom in slanino na smo Izločili iz uporabe tudi lepo ,, . , , ___ i ( »Vsako soboto,« se je oglasil kavlj^ ^žp^jmi mize, ko- število neprimernih uteži... najVečkrat » »dobro vago« na-poslovodja in dostavil popustlji- pice zavojčkov po neštetih pre- Ah, res ^ vam ^ kdaj vr§cl kak<> uporabno ali pa ne-vo: >*-Tako sem naročil.. .4« dalčkih in na potici z jestvinami potrebna na Vrhovem prva po- uporabno kost. Pravokotnemu hodniku podo- P01®8 klobas in radeškega sira moč. «i pomagajte z vsebino Je pai tako; zgoai se, da dobiš tr.~»uSSE»-^vo«.,., b.m „« .. nas ▼ šoli zmotno učili, da ima deževje. V tem skladišču Je na »Verjemite mi, kmalu bomo enem koncu nekaj podobnega trgovino renovirali, je že obljub- Sicer pa sem prepričan, da bi kilogram 100 dkg. umivalniku, na drugem pa Je ljeno...« se pravzaprav drvarnica z drvmi, vlčKi. je poskušal opra- bilo dotlej, dokler rie bodo vse trgovine renovirane (in tudi po- Viktor Sirec Janko Savšek - V Problematika stanovanjskih skupnosti Na posvetovanju predstavnikov trboveljskih stanovanjskih skupnosti in občinskega ljudskega odbora Trbovlje, ki je bilo 22. septembra, so govorili predvsem o sodelovanju vseh treh stanovanjskih skupnosti; o vprašanju servisne službe; o obratu družbene prehrane ter o vprašanju decentralizacije službe socialnega varstva. V razpravi je bilo predlagano, j naj bi se združili stanovanjski skupnosti Center in Zasavje, ker to terja sama dejavnost in pa razvoj servisov. Ugotovili so, da bi lahko stanovanjska skupnost Cen- ' ter, ki je razvila močno dejavnost servisov, lahko nudila vse servis- ] ne usluge sedanji skupnosti Zasavje. Že sami prebivalci te skupnosti so izrazili željo, da bi se priključili stanovanjski skupnosti Center, ker njihova stanovanjska skupnost nima sredstev za ustanovitev različnih servisov. Vsekakor pa se to vprašanje ne bo reševalo administrativno, ker bo ostal tu še nadalje svet za to območje. Pri tej zr.m:sli, ki bi bila vsekakor korak naprej pri uveliavljanju in razvoju stanovanjskih skupnosti, pa se poraja vprašanje ustreznih prostorov. O tej zamisli bo razpravljal še svet za stanovanjske in komunalne zadeve ter ObLO. V razpravi o vprašanju servisne službe so ugotovili, da so servisi zadovoljivo razvili dejavnost, toda njihove usluge bi morale biti cenejše. Hiter razvoj m pa omenjena finančna sredstva pa bodo v bližnji prihodnosti narekovala ustanovitev osrednjih servisov za celotno območje trboveljske komune. Ugotovili so. da bi morali servisi, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, imeti tudi enake cene. kt jih doslej nimajo, ali pa tudi morebitno razdelitev servisne dejavnosti, tako da bi imela ena stanovanjska skupnost servis za celotno območje. Da bi se pa lahko utrdile posamezne dejavnosti, bi bila pa potrebna sredstva, stro- kovnjaki in pa kvalitetno orodje. Tl problemi bodo vse bolj izstopali in zato bi morale same stanovanjske skupnosti ustanoviti koordinacijsko telo, ker svet za stanovanjske in komunalne zadeve zaradi obilice dela ne more reševati teh problemov. Vsekakor bodo cenejše usluge pri dobri, enotni organizaciji, kot pa pri raztrganem in raztegnjenem poslovanju. Izpopolniti je treba organizacijo dela, iz načrtnega dela pa izhaja kvaliteta. Pri servisih bi bilo treba uvesti način ekonomskega nagrajevanja ter hkrati poiskati način za ustanovitev namenskega sklada, za mehanizacijo raznih servisov, ker je tudi mehanizacija eden važnih pogojev za uspešen razvoj in pa pocenitev servisne dejavnosti. Potrebno bi bilo specializirati servisne delavnice. ne glede na teritorialno razdelitev. Vsekakor morajo same stanovanjske skupnosti potekati način, ker bo ljudski odbor vse manj operativno sodeloval in med drugim to pot zahteva tudi perspektivni program razvoja stanovanjske skupnosti. Razpravljali so nadalje o perečem problemu, namreč o družbeni prehrani v Trbovljah. Da bi se pa rešil problem toplih malic — sedanje delovanje šolskih kuhinj se je pokazalo ekonomsko predrago — so razpravljali o možnosti ustanovitve dveh osrednjih kuhinj za vse šole na območju trboveljske komune v okviru stanovanjskih skupnosti. cijeka osnova, da bi pa bilo potrebno za nadaljnji uspešni razvoj le-teh, da bi gospodarske organizacije prispevale določene kvote za razvoj stanovanjskih skupnosti. O vsem tem bodo še razpravljali sveti in občinski ljudski odbor. Oprema za novo separacijo v Banovičih Prejšnji teden Je RUDIS (Rudarska industrijska skupnost) v Trbovljah sklenila pogodbo za opremo nove separacije na Rudniku v Banovicih. Od tega bo domača oprema, ki jo bo izdelala Strojna tovarna v Trbovljah, stala 500 milijonov din. — Rok za izdelavo te opreme je do prvega polletja 1963. Dograditev Partizanske in Šuštarjeve ceste Nov Fiat 600 Avto-mo to društva Trbovlje Zaradi slabega stanja Partizanske in Šuštarjeve ceste v Trbovljah, ki sta bili tesno grlo za promet na teh odsekih občine, so začeli obe cesti urejati in razširjati. Dela na Partizanski cesti so bila razdeljena v tri faze, pri čemer so dela na prvi fazi, od Radeja do Terezije, že »končana. Dela na odseku za zvezo z glavno cesto y kraju so pa ustavili, ker bo treba tu podreti tri stanovanjske hiše. Prvi dve fazi del na- cesti — od Adlešiča do Radeja in od Radeja do Terezije — je finansiral Rudnik iz sklada za rudarske škode ter Vodni sklad v Trbovljah, vodovode je pa finansirala Komunala občine. Za dela na tretji, dokončni fazi, pa pričakujejo denarno pomoč od občine in Rudnika. V Komunali upajo, da bo ta cesta zagotovljena do konca leta 1962, seveda če bo medtem mogoče rešiti še nekatera vprašanja. Cestišče bo Stroko 5 metrov, medtem ko je bila tu prej le navadna kolovozna cesta. Za delo na Partizanski cesti je bilo doslej V proučevanju decentralizacije j vloženo nad 20 milijonov din. pri- sl užbe socialnega varstva so ugotovili, da bi bilo potrebno, da bi imele stanovanjske skupnosti organizirano to službo, ker same najbolj poznajo socialno stanje na terenu. Tu pa bi nastopilo vprašanje ustanovitve potrebnega organa jn dodelitve sredstev iz proračuna. Ugotoviti bi bilo treba, ali se bodo sredstva delila po določenem ključu ali po potrebah. Ugotovili so tudi, da Je za razvoj stanovanjskih skupnosti dana določena materialna in organiza- bližno enaka vsota bo pa potrebna še za dokončno ureditev teste, namreč za zvezo z glavno cesto v dolini. Isto podjetje urejuje tudi Šuštarjevo cesto. Že letos bodo tu skončali odsek ceste od Plevčaka do Šuštarjeve kolonije (prej Pauerjeva kolonija), drugo leto bodo pa tudi to cesto povezali z glavno cesto, na Trgu revolucije. Hkrati s cesto urejajo tudi kanalizacijo, tako da so za dela na dosedanjem odseku porabili že približno 32 milijonov din. V načrtu je pa še podaljšanje te ceste do naselja Ribnik na Gvidi ter ureditev cestišča do rudniške opekarne na Polaju, na čemer je zlasti interesiran Rudnik zaradi opekarne ter na Gvidi zaradi tamkajšnje razdeljevalnice prfemoga, od katere se razvaža premog po kraju z vozovi in avtomobili. Za nadaljevanje teh del bo treba še nad 20 milijonov din. Nova rekonstruirana cesta bo do Polaja 6 metrov široka, od tu dalje proti Gvidi pa pet metrov. Drugo leto bo treba zagotoviti finančna sredstva za zgotovitev omenjenih del, prav tako pa rudi za rekonstrukcijo odcepa ceste s Polaia proti novi osemletki Tončke Čečeve na Plevčakovem hribu in še dalje v hrib mimo rudniških stanovanjskih hiš ter za zvezo s Terezijo, kolonijo 1. maja in Po-setjem. ek Proučevanje dela konference Danes bo seja komisije za družbeno aktivnost žena pri občinskem odboru SZDL Trbovlje. Razpravljali bodo o bližnji konferenci za družbeno aktivnost žena ter o analizah, ki jih pripravlja ta komisija pri občinskem sindikalnem svetu, nadalje o zaposlovanju žena po podjetjih ter stanje ▼ socialnem skrbstvu. ek V kinu Svobode II vsako nedeljo matineje Ze od 10. septembra dalje so vsako nedeljo redno na sporedu matinejske predstave za mladino s posebno izbranim programom. Uprava kina Svobode II je za celo sezono, dokler traja šolsko leto, izbrala poseben spored filmov, tako da bodo lahko vsi zadovoljni. Večina je barvnih filmov in Icino-skopskih filmov. Z novo sezono Nov avtobus Delovni kolektiv trboveljske. Cementarne je minuli teden dobil nov sodoben avtobus, s katerim bodo prevažali na delo ter z dela člane delovnega kolektiva. Stari avtobus z dvajsetimi sedeži pa so odstopili svojemu obratu v Zidanem mostu. Avtobus je najnovejša izvedba naše tovarne avtomobilov »TAM« iz Maribora. Na dnevnem redu nroblemt hišnih svetov V torek, 26. septembra, je bilo na ObLO Trbovlje širše posvetovanje predstavnikov sveta za komunalne in stanovanjske zadeve ter predstavnikov trboveljskih hišnih svetov. Na seji so proučevali pereče probleme hišnih svetov. ki se ne morejo 6ami vzdrževati iz stanarine, ter še nekatera druga vprašanja. Sprejeli so nekaj predlogov za perspektiven razvoj hišnih svetov. Škode za 180.000 din Na cesti za Savo, med Trbovljami in Elektrarno, je prišlo v sredo, 20. septembra do trčenja osebnega avtomobila, ki ga je upravljal voznik Stane Kosec, in avtobusom, ki ga je vozil šofer Rudi Križanec. Do nesreče je prišlo zaradi ozke ceste. — Telesnih poškodb ni bilo, na obeh fozilih je pa škode za okrog 180.000 din, — Oba voznika sta bila trezna. pa so se delno povečale cene vstopnic zaradi visokih najemnin filmov. Tako je cena prostora v parterju 40 din, na balkonu P® 50 din. Meseca oktobra bodo na sporedu sledeči filmi; 1. oktobra ruski barv. kinaskopski film »KOCUBEJ«, 8. oktobra ameriški barvni kino-skopski film -SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«, 15. oktobra češki barvni glasbeni film -GLASBA Z MARSA«, 22. oktobra ruski barvni kinoskop6ki film -ČAROBNA VODENICA«, 29. oktobra P« japonski barvni film »KONJ — FANTOM«. Matinejske predstave so redne vsako nedeljo ob 10. uri. 32 zasedanj zdravniške komisije Zdravniška komisija pri podfflž' niči OZSZ v Trbovljah se je v prvem polletju letos eešla 32-krat in obravnavala 336 predlogov 73 zdravljenje. Kot nujno potrebne je odobrila zdravljenje 311 zavarovancem. V I. polletju se je tako že zdravilo v zdraviliščih in kli' matskih krajih 141 oseb, za katere je bilo porabljeno 7.253.523 din (lani v istem razdobju 174 oseb in 5,898.000 din). Na račun sklada za preventivne zdravstveno varstvo je bilo P°" slano 63 zavarovancev na preveC' tivno okrevanje v Poreč in v -Sočo«, 10 mladih delavcev pa & poslali na zdravljenje v Čufarje'’ dom. Okrajni ZSZ je odobril '1* sklada za preventivno varstvo P°” moč za letovanje zavarovancev v počitniških domovih za Trbovlje (395.500) in Hrastnik (340.000 din). Te pomoči Je bilo deležno 222 varovancev (iz Trbovelj 113 in i2 Hrastnika 109). (ms) V soboto je gostom In članom kolektiva ob odprtju nove dotacije v Silarjevcu spregovoril direktor rudnika svinca tn topilnice Mežica, inž. Pavle Benedikt Program dela SZDL V občini I.ittja bodo te dni sklicali plenom občinskega odbora SZDL. Na plenuma bodo razpravljali zlasti o realizaciji polletnih planov in drugih vprašanjih gospodarjenja, vsekakor pa tudi • ekonomskih enotah In o izdelovanju pravilnikov o delitvi dohodka. Tudi v litijski občini so namreč opazili, da so spremljale uveljavljanje novih gospodarskih predpi- OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LITIJA JE RAZPRAVLJAL O DELU SVETA ZA ŠOL STVO, PROSVETO IN KULTURO Priznanje za uspešno delo Na zadnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Litija so med drugim govorili tudi o poročilu o delu sveta za šolstvo, prosveto in kulturo ObLO. Iz poročila je razvidno, da je bil v drugem polletju šolskega leta' 1960/61 učni Ufpeh kar za 11,02 °/o boljši, šolski obisk pa za 0,66 »/o slabši kakor v prvem polletju. Učenci so v spomladanskih mesecih ostali doma zaradi kmečkih del in je zategadelj svet za šolstvo, prosveto in kulturo sklenil, da morajo v prihodnje šolski upravitelji temeljito in dosledno navajati učence na redni obisk šolskega pouka in preprečiti vsako nepotrebno izostajanje. Dejstvo je tudi, da na področju ObLO Litija ni problemov pomanjkanja i»čnih moči, razen v Urediti podvoz Komisija za prometno varnost pri ObLO Litija je na svoji seji razpravljala o prometnih nesre- Ponovna razprava o sistematizaciji mest Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš ter svet za komunalne in stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora v Litiji bosta ponovno proučila sistematizacijo delovnih mest za Sklad za zidanje stanovanjskih hiš v Litiji in pripravila zadevni predlog za sejo ljudskega odbora. Menijo namreč, da zadostujeta za sklad dva uslužbenca, in sicer direktor, ki bi bil obenem tudi nadzorni organ in računovodja. tm*) čah im o vzrokih le-teh. Ugotovljeno je, da je število prometnih nesreč največje na železniških prelazih, ker ljudje često prečkajo progo, dasi so zapornice spuščene. Najtežji problem je a prelazom pri upravni stavbi ObLO, ker je tu upravno središče, nadalje pa je ta pot edina za delavce in uslužbence Predilnice, kakor tudi dohod do Zdravstvenega doma v kraju. Na posvetovanju so zaradi tega sprejeli sklop, da bo komisija za prometno varnost stopila v stik s pristojnimi organi železnice, da bi se z njimi dogovorila o gradnji podvoza na tem mestu, namesto dosedanjega prelaza preko proge. S lom bi bil končno odpravljen problem prometu čez železniško progo na najbolj kočljivem kraju. Gabrovki, čeprav so tam na voljo stanovanja za učiteljstvo. Ta mesec poteče mandatna doba članom šolskih odborov. Zato menijo, da je treba kadrovski sestavi novih odborov v prihodnje posvečati vso pozornost, zlasti še zato, ker postajajo zdaj šole vse bolj samostojni zavodi. Sicer pa bo za novo izvoljene člane šolskih odborov pripravila litijska delavska univerza seminar, na katerem bodo govorili o nalogah članov šolskih odborov. V zadjem času je občinski ljudski odbor namenil sredstva tudi za popravilo šol. Za ureditev oziroma popravilo šolskih poslopij in stanovanj za učiteljstvo ter za novo opremo za učilnico v osnovni šoli Konjščlca je bilo porabljeno skoro 9 milijonov dinarjev. Litijski ObLO p« je ftajel tudi posojilo pri Komunalni banki v Litiji v znesku 5,250.000 din za gradnjo novega šolskega poslopja v Šmartnem pri Litiji, ker odbor za gradnjo te šole ni zbral potrebnih sredstev iz krajevnega samoprispevka. V prihodnjih letih pa bo treba urediti še šolsko poslopje v Stangi, KI je bilo med vojno porušeno, zdaj pa je pouk v slabih in neprimernih prostorih. Odborniki Obl-O so po razpravi o poročilu o delu sveta za'šolstvo, prosveto in kulturo l7.rekll članom sveta priznanje za uspe‘-no delo. CmaJ sov zelo pesimistične razprave, a so podatki o realizaciji planskih nalog pokazali precej ugodno stanje gospodarskih organizacij. Ob tem pa ugotavljajo na občinskih forumih v Litiji, da se v uveljavljanju ekonomskih enot kažejo tendence, da bi dale ekonomskim enotam, kar se da majhne pristojnosti in da bi uprave podjetij po možnosti sploh izločili Iz gospodarjenja po ekonomskih enotah. — Pravilnike so sprejeli samo v I,esni industriji in ▼ Predilnici, kjer so tudi že decentralizirali delavsko upravljanje in izvolili proizvodne skupnosti po ekonomskih enotah. Najtežje je z uvajanjem novih oblik gospodarjenja v gradbenem podjetju, kjer po informacijah občinskih forumov nimajo niti normiranih del in so sploh številne take osnovne pomanjkljivosti, da ne obetajo ureditve gospodarjenja po novih načelih. Nekako mesec dni po tem plenumu bodo sklicali naslednjo plenarno sejo občinskega odbora SZDL, na kateri bo prebrano poročilo komisije ObO SZDI, za družbeno upravljanje. Ta komisija bo analizirala delovanje krajevnih organizacij. Ob tej priložnosti bodo razpravljali tudi o delu krajevnih organizacij SZDL In o njihovih sekcijah. V letošnji spomladi »o namreč sekcije le v nekaterih primerih zaživele, nikjer pa niso našle samostojnih oblik delovanja. Jlikivečkrat Je na tem kmetijskem področju Zasavja mogoče opaziti pomanjkanje poguma, da bi se v sekcijah lotili težkih vprašanj, ki često zahtevajo tudi strokovne sposobnosti. Po tem sestanku ho Se tretji plenarni sestanek, ki bo obravnaval analizo komisije za društvena vprašanja. V tem času bo tudi konferenca žena, ki Jo bo sklicala Socialistična zveza. V društvenem življenju v občini Litija je namreč veliko pestrosti Ih uspešnega delovanja, vendar s« posamezna društva usmerjajo le preveč vase in nimajo smisla za sodelovanje po vprašunjih društvene aktivnosti. ki so bolj splošnega značaja. Tako je na primer težko orgovorltl o usmerjanju mladine, ki Je zajet« v društvih, kjer Jo usmerjajo zlasti strokovno, manj ali pa prav malo pa druž.bcno. Razen teh vprašanj pa so še druga. Zlasti velik poudarek bodo dali na vseh mestih vprašanju delovanja sekeij. O lem bodo govorili tudi na sektorskih sestankih s predstavniki krajevnih organizacij. To nalogo sprejema organizacijska komisija občinskega odbora Socialistične zveze, ki se bo morala resno posvetiti ustanavljanju sekcij in njihovi aktivnosti. Predlogi za odlikovanja Komisija za odlikovanja Pr' ObLO Litija je na zadnji seji dfl« 16. t. m. obravnavala predloge 23 odlikovanje večjega števila član°v delovnih kolektivov. Te predlo?e je komisija obravnavala s stališč31 da ob praznovanju 20-letnice vst3' je naših narodov dh poseben P°°' darek izgradnji gospodarstva v otr čini ter večjemu številu delavce'1 v kolektivih in drugim zaslužni1” javnim delavcem izroči na slov«' sen način delovna odlikovanja občinskem prazniku v Litiji. Svet stanovanjske skupnosti se ie sestal V Litiji se jo sešel svet stanovanjskih skupnosti ter razpravljal o polletnem deilu ter o problemih. ki terjajo čimprejšnjo rešitev. Tako je razprava potekala Aktivni člani v Partizanu v Šmartnem TVD »Partizan« v- Šmartnem je eno Izmed najbolj aktivnih telovadnih društev litijske občine. Sodelovalo je Že v raznih zletih v okrajnem, republiškem in zveznem merilu. V letošnji sezorfl Je njegovo delo še posebno živahno, ker delujejo pri društvu razne sekcije. V bltžnj} bodočnosti imajo namen urediti novo košarkarsko, odbojkarsko in rokometno igrišče. Za občinski praznik Litije pa že sedaj pripravljajo telovadno akademijo, na'kateri bodo prikazali plodove svojega dela. Cesto proti KonjSčicl že urejajo Oba zbora Občinskega ljudskega odbora I.iilja sta na zadnji seji potrdila sklep zbora volivcev s Konjščicc o imenovanju petčlanskega gradbenega odbora za gradnjo cesto od Renk do Konj-Sčlce. 7. urejanjem ceste so začeli I. septembra. (m a) o nujnosti, da se zraven dosed nje pralnice uredi tudi sušilni«^ krpalnica in likalnica. Nndalje ) treba urediti prostore za delo'1 nje servisov, ki jih stanovanj-' skupnost v Litiji že ima. V r pravi so ugotovili, da bi bi'0 g uspešno delo uprave stanovanje skupnosti treba čimprej urc * tudi upravne prostore, ker j« danja pisarna tesna in nepr>n' na. S tem v zvezi je svet Pr',(',c rotil izvršnemu odboru, ki del pri stanovanjski skupnosti, najame 1 milijon din P080)'*®, ivi čimprej prične z deli na urea-> sušilnice, krpalnice in, tor potrebnih prostorov za sCtZ[0. ne delavnice in za upravno P* store. Nov obrat za izdelavo cementnih izdelkov Lltii1 Splošno obrtno podjetje v 1Pih gradi obrat za Izdelavo corn ^ izdelkov s sredstvi iz ** 3 pged' negospodarsko investicij«- 3I račun za gradbena dela 2 ayl,,c milijonov din, za opremo•.vj 30. oktobra. Športni pregled II. zvezna rokometna liga Slavi ja : Rudar 23:17 V minulem kolu II. zvezne rokometne lige je Rudar zapet pustil obe točki. V prvem delu tekme je bil Rudar enakovreden nasprotnik domačinom, toda pred kancem tega dela igre, ko je Rudar vodil z enim golom, je uspelo domačinom zaradi začetniških napak napadalcev Rudarja izenačiti in odločiti ta del igre v svojo korist z dvema goloma razlike. Ker je bil vratar Rudarja nezanesljiv, so ga zamenjali. V drugem delu igre so domačini silovito napadali ter v petih minutah dosegli kar pet golov. Rudarju je uspelo zmanjšati razliko, toda napadalci Rudarja, ki so streljali v blok, so omogočili gostom, da so prihajali do žog ter s protinapadi večali razliko. Sodnik je bil dober. ek Slovenska rokometna liga Celje : Partizan (Krško) 12:11 (4:3) V minulem kolu slovenske rokometne lige so rokometaši i« Krškega podlegli Celjanom. Igra je bila ves čas napeta, saj sta se moštvi menjavali v vodstvu, ek • Branik : Partizan (Brežice) 20:15 (7:10) V prvem delu so bili gostje enakovreden nasprotnik ' domačinom, toda v drugem delu so domačini s silovitimi napadi prisilili ghoste, da so pustili obe točki v Mariboru. Kljub porazu so pokazali rokometaši Brežic lepo in smiselno igro. ek HRVATSKO-SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA Rudar : Radnički (Slavonski brod) 58:59 Kljub porazu so bili maloštevilni gledalci zadovoljni z igro mladega moštva košarkarjev Rudarja, ki so v tem srečanju prikazali eno svojih najlepših iger. V prvih desetih minutah so gostje izkoristili trenutno nervozo domačinov in povedli s petimi koši razlike. Rudarju je uspelo znižati razliko, toda do konca prvega dela so gostje zlasti z lepo igro pod koši uspeli ta del tekme odločiti v svojo korist. Drugi del igre pa je pripadal Rudarju, ki je z lepo in smiselno Igro zmanjševal razliko v koših. Nosilec vseh akcij je bil zelo dober Otopal. Rudarju je uspelo izenačiti, toda gostje so s hitrimi protinapadi In pa z odličnim metalcem od daleč Vojakom uspeli odločiti srečanje v svojo korist. RUDAR: Virt 12, Otopal 17, Bola 13, VkHc 2, Perpar 2, Simončič 6, Pintar 6; RADNIČKI: Vojak 19, Holub 12, Gasi er 5, Pehar 11, Peternel 8, Seifert 4. Srečanje sta zadovoljivo vodila Ramskugier iz Celja in Oblak iz Ljubljane. Včeraj so izročili namenu novo cesto od Lovske koče na Pod meji do Mrzlice V nedeljo bodo v Zagorju zaključili z letnimi konferencami organizacij Ljudske mladine Na področju občinskega komiteja Ljudske mladine v Zagorja ob Savi bodo v nedeljo, 1. oktobra zaključili z letnimi konferencami organizacij LM. Tega dne bosta zadnji konferenci v organizacijah v Še enkrat: MOZAIK SEBIČNOSTI K članku, ki smo ga prejšnja teden objavili pod zgornjim naslovom, popoma n jamo, da tovarišica Erika Sergan ni med vodilnimi uslužbenci Splošnega gradbenega podjetja v Hrastniku. — Uredništvo. Nesreče v teh dneh Zagorje Ivan Ržišnlk 2., star 37 let, kopač v rudniku — obrat Kisovec — pri žaganju deske mu je žaga spodletela in se je urezal na prst leve roke; Metod Strmljan, star 28 let, kop. p. v rudniku — obrat Kisovec — pri izdelavi stropnika se je zrušil strop in ga udarilo na levo nogo in desni bok; Franc Ocepek 14., star 39 let, kopač v rudniku — obrat Kisovec — pri spravilu lesa ga je pritisnilo na levo roko; Marko Štrukelj, star 19 let, ključavničar v rudniku — obrat Kotredež — pri podlaga-nju kletke se je udaril na desno roko; Dušan Grubar, 20 let, električar v rudniku — obrat Kotredež — pri menjavanju vijakov na stojki generatorja ga je le-ta po- škodoval na kazalec leve roke; Anion Logar, 36 let, kopač v rudniku — obrat Kotredež — pri razbijanju samic na mreži mu je padel kos kamna iz nakladalca na levo roko; Edi Renko, 34 let, kopač v rudniku — obrat Orlek — ko je premetaval krajnike izpod lesenega jaška, mu je njegov sodelavec vrgel krajnik, in ga pri tem zadel pod desno oko; Franc Prosenc, 41 let, ključavničar v rudniku — obrat Separacija — pri pritrjevanju obtožne pločevine mu je spodletel ključ in si obrezal roko; Franc Vozelj 19., 29 let, kopač v rudniku — obrat Kotredež — pri izdelav: gnezda za stojko se je s stropa odločil kos premoga in mu je padel na kazalec levo roke; Franc Sušnik, 41 let, V# v# VOHUN MA LETALIŠČU kopač v rudniku — obrat Kotredež — pri žaganju stojke mu je spodletelo in se je urezal na palec leve roke; Semso Tetarevec, 23 let, tesar v rudniku — obrat Kotredež — pri prelaganju lesa mu je kos lesa padel na sredinec dnasne roke; Jože Bokal, 31 let, vozač v rudniku — obrat Orlek — pri prenosu lesa na zgornjo etap«) mu je spodrsnilo in ga je stropnik udaril na palec leve roke; Stanko Završnik, 28 let, nakladalec v rudniku — obrat Kotredež — s stropa se je utrgalo nekaj premoga, pri tem mu je padel kos premoga na glavo; Ivan Hribar 15., 49 let, kopač v rudniku — obrat Orlok — kos premoga mu je padel na dlan leve roke; 1’avao Kukuruzovič, 48 let, gradb. del. v komunalnem podjetju — pri zidanju opornega zidu mu je padel kamen na prst desne roke; Marjan Zičkar, 15 let, vajenec v rudarski šeli — pri čiščenju in sortiranju starega železa se je udaril na glavo; Franc Polhi, 17 let, vajenec v rudarski šoli — pri povzemanju stene na progo mu je padci kos premoga na stopalo desne noge; Mihael Škrbec, 26 let, motorist v rudniku — obrat Kisovec — ko je stopil iz aku-lokomo-tive, mu je spodrsnilo in se je pri padcu udaril na zapestje leve roke; Franc Sever, 36 let, kvalif. v rudniku — obrat Kisovec — ko je čistil v kamnolomu razrahljani gramoz, ga je kamen udaril na mezinec desne roke; Pavel Obreza, 39 let, visoko kval. del v rudniku — obrat Kisovec — ko je spravljal los po nadkopu, se je utrgala utež in ga udarila na gleženj leve noge; Mirko Lorbar, 34 let, zasipalec v rudniku — obrat Kotredež — pri izpiranju kanala na čelu pred zalivanjem je hotel pritegniti krajnik izpod dveh ležečih stojk, dvignil je stojki na vzvod, pri tem mu je vzvod spodletel in se je udaril na sredinec leve roke ob večji kos premoga; Pavel Kreže, 22 let, vozač v rudniku — obrat Orlek — pri nadkopu mu je padel kos lesa na palec desne noge; Ferdinand Baš, 33 lot, kopač v rudniku — obrat Kotredež — pri spravilu lesa ra transporter ga je le-ta pritisnil na sredinec leve roke; Maks Brlogar, 33 let, kop. pom. v rudniku — obiat Kotredež — pri prenosu losa je z roko butnil ob zahvalno cev ter si po kodoval mezinec leve roke; Ivo Cošlč, 19 let. nekv. del. v nadzorništvu proge — ko je sekal drevje, se je z vijakom usekal v prst. tovarni konfekcije »Sava« In ▼ Tirni. Do torka. 26. septembra, pa so že opravili letne konference v organizacija! LM v Tovarni elektro-poreelana Izlake, na terenu Izlake, na Industrijski rudarski ŠOU in v Kisovcu. (na) Posvetovanje o izdelavi pravilnikov Občinski sindikalni svet v Zagorju je v sodelovanju z okrajnim sindikalnim svetom in okrajno obrtno zbornico pripravil v ponedeljek v Delavskem domu v Zagorju posvetovanje vseh članov komisij gospodarskih organizacij o izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohdka in osebnih dohodkov. 4 Posvetovanje je bilo sklicarto z namenom, da se pospeši izdelava teh pravilnikov v zagorskih gospodarskih organizacijah. (ma) Vprašanje razvoja gostinstva , Včeraj je bilo na ObLO Trbovlje na pobudo sveta za blagovni promet širše posvetovanje, na katerem so proučili pereča vprašanja razvoja in perspektivo gostinstva v komuni. Poudarek celotne razprave pa je bil dan na proučevanje zelo perečega problema »Ma-jolke«. rk V Trbovljah, Hrastniku in Radečah 1.635 kmetijskih zavarovancev Na področju občinskih ljudskih odborov Trbovlje in Hrastnik je po stanju ob koncu junija skupaj 555 kmetijskih proizvajalcev — nosilcev zavarovanja in 1.030 družinskih članov. Za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev pa je bilo v tem razdobju porabljeno 2,234.094 din. (ma) Še enkrat: Telefonskega aparata nimamo več Podjetje za PTT promet iz Trbovelj nam je poslalo v zvezi z omenjenim člankom, ki Je bil «b-javlien v predzadnji številki našega časnika, naslednje pismo: »Javne telefonske govorilnice, ki jih namerava PTT podjetje postaviti, so že zgotovljenc. Za te govorilnice pa nimamo še telefonskih aparatov, ki so naročeni v inozemstvu. Pri nas se te vrste telefonski aparati še ne dobijo, ker jih naša industrija šc ne izdeluje-Brž, ko bodo ti aparati dobavljeni-bo naše podjetje takoj začelo * monlažo v mestu zares prepotrebnih javnih telefonskih govorilnic.« Šahisti na IRŠ v Zagorju Mladino! aktiva LM8 na Industrijski rudarski šoli v Zagorju Imajo (udi svojo šahovsko sekcij0. Pred kratkim so napovedali srt' Čanje v šahu z mladinci iz Kis0'’' ra in Izlak. Kot zagotavljajo, bodo tekmovanje napovedali vsem ostalim mludinskim aktivoiU v občini. (ra p) e Vajenca za slikarsko-pleskarsko stroko sprejmem. — Oskar Zakonjšek, Trbovlje, Ojstro 5 a. Preklicujem neresnične besede proti Herti Cajlinger, Nasipi 41. — Ivanka Virt, Nasipi 41, Trbovlje. Turistično društvo Trbovlje vas vabi v nedeljo, dne 8. oktobra 1P61, na »IZLET V NEZNANO«. Na njem bodo izletniki lahko spoznali pomembne zgodovinske kraje in zanimivosti iz NOB in naše preteklosti. Na kraju izleta si bodo Hdeleženci lahko ogledali neko dejavnost našega gospodarstva, ki je pri nas posebno v čislih. Prijave sprejema turistična pisarna ob torkih in petkih med 18. in 19. uro ali po telefonu na številko 80-247. DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV V TRBOVLJAH 1.. oktobra dr. Drnovšek 2. oktobra dr. Drnovšek 3. oktobra dr. Kramberger 4. oktobra dr. Južnič 5. oktobra dr. Komorowsky DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV V HRASTNIKU Od 28. septembra do 1. oktobra dr. Jože Toplak — od 2. do 8. X. dr. Boža Smrekar. DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV V LITIJI Od 28. septembra do 5. oktobra dr. Leibenger Franc. Ljudmila Harapin, Globoko 59 — sina; Marija Levak, Slogonsko 23 — sina: Marija Zorko, Trebe/. 59 — hčerko; Vida Martini, Brezovica 44 — hčerko; Ljudmila Ferenčak, Dol. Skopice 51 — hčerko; Vera Frldrih, S tip — hčerko; Terezija Radej, KJadje 10 — sina. Porok ni bilo. Smrti: Janez Stubier, inv. upokojenec, Stara vas 15 — star 72 let; Martin Cerjak, oseb. upokojenec, Brežice — star 74 let; Ivan Barbič, mlinar, Bregana 138 — star 49 let; Marija Kurnik, soc. podpiranka, Sevnica — stara 49; Valerija Bernetič, oseb. upokojenka., Brežice — stara 73 iet. TRBOVLJE Rojstva: Štefanija Vrbnjak, Trbovlje — sina; Stanislava Zalezi-na, Partizanski vrh — sina; Ana Zerko, Trbovlje — sina; Suzana Malovrh, Trbovlje — hčerko; Mihaela Arh, Cemšenik — sina; Milena Jtrtriša, Hrastnik — sina; Ma- | rija Celec, Trbovlje — sina. Poroke; Nikola! Erjavec, delavec, Trbovlje, M Terezija Golob, dijakinja, Trbovlje; Milan Breznikar, železostrugar, Trbovlje, in Milena Smodiš, uslužbenka, Trii vrt je: Rafael Krajnc, delavec, Trbovlje, in Ana Pogačar, labo-rarrtka, Trbovlje. Smrti; Mihael Belina, inv. upokojenec, Piran — star 42 let: Rudolf Bregar, upokojenec, Gabrsko — star 62 let: Alojz Udovč, upokojenec, Trbovlje — star 67 let; Ana Franchetti, roj. Guna, Trbovlje — stara 80 let. Iz Hrastnika ih Litije nismo prejeli poročila o gibanju prebivalstva. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 28. septembra ital. film »Drzno dejanje«; 29. sept. do 2. oktobra angl. barv. cin. film »Sinovi in ljubimci«; 3.-5! okt. sov. film »Sonoe sije vsem«. Kino »Svoboda - Trbovlje II«; 29. sept. do 2. oktobra amer. barv. cin film »Ca s življenja in čas smrti«; 3. in 4. okt. francoski barv. cin. film »Noči Lukrecije Borgie«. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 30. sept. do 2. oktobra amer. barv. VV film »Iskalci«; 6. do 9. okt. ital.-franc. barvni film »Pariza nk a«. Kino »Delavski dom« Zagorje 1 ob Savi: 28. sept; sov.''barv. Mm! »Leta radosti«; 30. sept. do 2. okt. amer.-ital.' barv. film »Gola Maja«; 4. in 5. okt. poljski film »Eva hoče spati«. Kino »Šmartno«, Šmartno pri Litiji: 30. sept. do 1. okt. egiipt. barv. cin. film »Zemlja sanj«; 4. in 5. oktobra francoski zabavni film »Taksi tn prikolica«. TEDENSKI ŠPORTNI PREGLIH ZAGORJE • Rojstva: Justina Redi, Kidriče- j va 4 — sina. Porok ni bilo. ' Smrti: Franc Klemenčič, rud. upokojenec, Kisovec 89 — star 63 let; Ivan Grošelj, rud. upokojenec, Zagorje - Na bregu 16 - star 68 let. BREŽICE * Rojstva: Terezija Travnikar, Bizeljsko 30 - hčerko: Ana Slak, Pišece 30 — sina; Štefanija Gričar, Straža 5 — sina; Milica Stevanovič, Brežice — sina; Ana HriberŠek, Dol. Leskovec - hčerko; Zdenka Zakšek, Slolovnik 16 — sina; Marija Bohinc, Reštanj 81 — dve hčerki (eno mrtvoroj.); Razpis Razpisna komisija pri šolskem odboru Industrijske kovinarske šole STT Trbovlje razpisuje delovno mesto za: 1. SKLADIŠČNIKA in 2. VRATARJA. POGOJI: Za skladiščnika kvalificiran delavec kovinske stroke z znanjem strojepisja in administracije. Za vratarja nekvalificiran delavec, ki bi istočasno opravljal posle snažllca. ' /tj j? * v'' Nastop službe pod 1. s 1. novembrom, pod točko *. s 1. oktobrom. V poštev pridejo samo osebe, stanujoče v Trbovljah. Plača po pravilniku o osebnem dohodka osebja Industrijske kovinarske šole. Prošnje je poslati do 30. septembra z navedbo dosedanjega službovanja in jih kolkovati s 50 dinarjev državne takse. Navijači trboveljskega Rudarja so v nedeljo do kraja napočen« tribuno, da bi vjtleii iekq»o dveb starih rivalov, celjskega Kladiva rja in domačega Rudarja Nesmiselna pritožba SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE ČETRTEK, 28. septembra: RTV Zagreb: 10.00 TV v šoli: Kako gledati umetniško sliko »Vas na ravnini; RTV Beograd: 18.00 Dobrodošli — veseli program I za otroke; 18.45 Dokumentarni film; 19.00 Septembrski mozaik; JRT: 20.00 TV dnevnik: Rlv Ljubljana: 20.15 Dokumentarni film; 20.30 Zabavno-giasbena oddaja; 21.10 Iz Švicarskih gora — govori Aleš Kunaver; 21.15 Na pragu gledališke sezone. SOBOTA, 30. septembra: RTV Ljubljana: 18.00 Pika nogavička — otroški balet; 18.45 Shervvoodflke ženske — TV film iz serije Robin Hood. JRT: 20.00 "tv dStvrfi&r RTV Zagreb: 20.15 Majhne stvari — 'propagandna od-" da ja; 20.30 Filmski mozaik; Italija: 21.30 Jaguarov Rrijatelj — del glasbenega spektakla; RTV Ljubljana: 22.30 Otok — TV film iz serije Detektiv John Drake. Rudar : Kladivar 4:3 (2:2) Približno 2000 gledalcev je bilo v nedeljo nezadovoljno s prikazano igro Rudarja, Ležerna in neborbena igra domačinov ter čakanje, da bi se jim žoga sama usedla na noge. bi kmalu privedla do tega. da bi Kladivar odnesel točko. Kladivar je takoj v začetku igre začel z napadi, tako da je imela obramba Rudarja precej dela. Napadalci Rudarja so prodirali do šestnajstmetrovke, toda odločilnih strelov ni hilo, ali pa so se končali v avtu oziroma v rokah vratarja Baumana. Lepa akcija napadalcev gostov med Vodebom in Lukačem se je končala v rokah Kalška. Sele v 23. minuti je Knaus porinil lep Opresnikov predložek v vrata gostov. In le dve minuti zatem je Lukač izkoristil napako Rudarjeve obrambe in izenačil. — ^Kočevje >?Rudar (H) ^Nogometaši Hrastniškega ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 LESNO PREDELOVALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI Postavka Znesek. (v 000 din) A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva.................. Denarna sredstva osn. sredstev B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .... D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov . . Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ......... E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . . . • Druea aktiva................. . . Skupaj . . . I 19,314 4,534 68 20,484 1,365 16.808 1,333 65,956 Postavka Znesek (v 000 din) i A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . .. -. Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe.............. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev ... 1 Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Virf sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva ...................... Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva ........ Skupaj . . • 20.102 3,938 68 6.206 3,408 1,242 799 29,497 696 65,956 Ljubljanska nogometna podzveza Kamnik : Proletarec 5:3 V minulem kolu so gostovali nogometaši Proletarca v Kamniku. V precej ostri i.gri se je Proletarec vdal domačinom. 0:0 .Rudarja so v minulem kolu gostovali v Kočevju. Tekma je bila vseskozi prvenstvena. Eno kot drugo moštvo, se je trudilo, da bi si priborilo točki. V 73. minuti je Rudar dosegel regularni gol, toda na vztrajno zahtevo stranskega sodnika je zelo dober sodnik Jakše iz Ljubljane razveljavil ta zadetek. V predtekmi pa so mladinci Kočevja premagali sovrstnike Rudarja z 4:2 (2:2). Bratstvo : Papirničar (Vevče) 2:4 V minulem kolu sc je Bratstvo udalo gostom iz Vevč. Z slabo in nopožrtvovalno igro domačinov je bilo maloštevilno gledalstvo nezadovoljno. Svoboda (K) : Litija 3:3 (2:3) Tekma je hila ves čas ostra ln tipično prvenstvena. Kljub terenski premoči domačinov so gostje po krivdi domačega vratarja dosegli v prvem delu igre kar tri gole. Domačini so uspeli šele v drugem delu Igre doseči tretji gol in tako zadržati vsaj točko. Igra je pred koncem tekme prešla v grobost. Sodnik Čučnik je sodil slabo. Pionirji: Litija : Rudar IT (H) 2:1 (1:1) Proletarec : Rudar (H) 1:5 (1:2) Gostje so po tem golu silovito napadli. V tej premoči je imel Pajer stoodstotno priložnost, ko je preigral obrambo gostov, ter s kakih petnajst metrov streljal visoko čez gol. V 35. minuti je Lukač povedel Kladivarja. Za ta gol je bila kriva obramba Rudarja. Le minuto zatem je Opresnik postavil končni rezultat prvega dela igre 2 : 2. Drugi del igre je na trenutke pripadal enim ali drugim. V 48. minuti je Halilagič napravil prekršek nad Opresnikom, do žoge se je dokopal Knatts, ki je s kakih desetih metrov poslal pravo bombo mimo vratarja. In le nekaj minut zatem je Lukaču, ki je ušel obrambi Rudarja, snel žogo z noge odličen vratar Kalšek. V protina« padu je Knaus podal žogo Opres-lilku, ki je v polnem teku poslal pravo bombo — točno v roke Baumana. V 69. minuti pa je izredno slab sodnik Jakše iz Ljubljane razveljavit Knausov gol, češ da je bil v ofside poziciji branilec Rudarja Kastelic. Nekaj minut prej pa je Pajer preigral obrambo Kladivar-1 savskih atletskih klubov Po končani tefcnl je EhUtsr vložil protest, češ da napadalec Rudarja Pajer nima pravice nastopa v prvem moštvu, ker še ni dopolnil sedemnajstega leta. Omenjenemu igralcu je zdravniška komisija dovolila nastopati za prvo moštvo, ker je telesno zadovoljivo razvit, prav tako tudi Nogometna zveza Slovenije. Mladinsko republiško prvenstvo Rudar : Kladivar 3:1 (0:1) Kljub - zmagi so mladinci Rudarja prikazali v nedeljskem srečanju eno izmed svojih zelo slabih iger. Prvi del igre je pripadal mladincem Kladivarja, toda priložnosti napadalcev Radarja so ostale neizkoriščene. V. prvenstvo Zasavja v atletiki V nedeljo, 24. septembra, je bilo na športnem igrišču Rudarja peto atletsko zasavsko prvenstvo, , katerega se je udeležilo približno j 150 atletov in atletinj iz vseh za- ja in mimo vratirja, ki je zapu stil vrata, plasiral žogo v gol. Pri igralcih Kladivarja Je bilo opaziti nervozo in pa utrujenost. Toda v očitni premoči Rudarja je Veslč v 78. minuti izkoristil napako Rudarjeve obrambe ter iz gneče dosegel tretji gol za Kladivarja. Strelci za Rudarja: v 23. in 48. minuti Knaus, v 36. Opresnik ter v 61. Pajer, za Kladivarja pa: v 25. Irt 35. Lukač ter v 78. minuti Vešič. Sodnik Jakše iz Ljubljane je delal začetniške napake in ni bil kos svoji nalogi. x Podjetje je ustvarilo 207,469.231 din realizacije pri povprečno 72 zaposlenih. delavcev in uslužbencev Vodja računovodstva: Angela Logar 1. r. Predsednik UO: Ctrl! Stancar 1. r. Direktor: Milan Gorjup 1. r. OBRTNA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA - TRGOVINA - TRBOVLJE Pasiva Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovn.: .icdstva 862 Denarna sredstva osn. sredstev 799 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe .... - Denarna sredstva skupne porabe 49 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva .11. 6220 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega skla-1a in drugih skladov .... 271 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev - E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . 1 1 . 3,361 Druga aktiva IB —x Skupaj . . . 11,581 | Vodja računovodstva: Postavka A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . Drugi viri osnovnih sredstev . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe............... Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . 1 • Drugi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad In drugi »kladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu fn druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva....................... Dobavitelji ln druge obveznosti , Druga pasiva ..... . . . Skupaj . . . Znesek (v 000 din) 1,483 206 200 104 280 355 397 4,150 3,925 481 11,581 Republiška košarkarska liga Proletarec : Škofja Loka 49:39 (23:17) V minulem kolu republiške košarkarske lige so gostovali v Zagorju košarkarji iz Škofje Loke. V precej nervozni, raztrgani in delno grobi igri zaradi nešportnega vedenja je moral igrišče zapustiti igralec Proletarca Juvan, je uspelo Proletarcu obdržati obe točki desna. Medtem ko so bili gostje v prvem delu igre enakovreden nasprotnik domačinom, so v drugem delu imeli domačini več od igre. Proletarec: Herman 2, Anžur 9, Kranjc 16, Stvarnik 17, Baloh 2, Re gen cin 2, Berk 1; Škofja Loka: Kafol 2, Oman 15, Kalenda in Cajič po 1, Vencelj 3, Hafner 17. Tekmo sta vodila Varoga in Bukovec. ek Nekateri boljši rezultati: člani: 100 m: 1. Vajdič (R) 11.6 2. Pečnik (R) 12,5 3. SpoleHak (Z) 12,8 mladinci: 100 m: 1. Kajtna (R) 11,7 (pionirski re kord LRS) 2. Plajhnar (R) 12,1 člani: 3000 m: 1. Bravar (R) 9:58,2 2. Dimic (L) 10:22,6 5000 m: L Bravar (R) 15:12,0 2. Laznik (R) 16:27.0 skok v višino, mladinci; 1. Rupnik (L) 170 2. Godec (R) 160 mladinci: 1000 m: 1. Guček (Gim) 2:49,4 2. Pugelj (R) 2:51,0 pionirji: 100 m: L Tomšič (R) 13,1 600 m: 1. Tomšič (R) 13,1 300 m: 1. Kajtna (R) 40,4 člani: met kopja: L Vajdič (R) 59,23 2. Simončič (Pap. Rad.) 46,85 mladinke: met krogle: 1. Prijatelj (R) 10,35 2. Turk (Gim.) 9,50 met diska: 1. Prijatsij (R) 28.33 2. Sotenšek; (R) 22,60 6o m: 1. Teršek (R) 8,5 2. Sotenšek (R) 8,6 ( 100 m: 1. Teršek (R) 13,5 2. Sotenšek (R) 14,4 ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 Aktiva Pasiva Ludvik Golob Predsednik UO: Miloš Skertrie Direktor: Ivan Ta ne el Postanka A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva ... 1 1 1 Denarna sredstva osn. sredstev . B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . . Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega slda- da in drugih skladov .... Denarna sredstva nerazporejenih sredstev................- E. Sredstva v obračunu in draga aktiva Kupci in druge terjatve .lil Druga aktiva............... ! ! ! Znesek (v 000 din) 17,074 665 13,510 834 15JS47 551 Skupaj • • 48,281 Postavka Znesek (v 000 din) A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . Drugi viri osnovnih sredstev . . B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe • • • • Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . . Dragi viri obratnih sredstev . . D. Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . . E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni lcrediti za obratna sredstva ....................- Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pasiva ..................... 19,771 4,255 5,344 3,561 968 2,249 11,787 346 Skupaj 48,281 Vodja računovodstva: Angela Logar 1. r. Predsednik UO: Pavel Razboršek 1. r. Direktor: Milan Gorjup 1. r. ^ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN= Motorizirani kmetje Ker ne smejo z vprego v Beograd, so si kmetje iz okoliških vasi kupili avtomobile. Vasi okrog Beograda je zajela nova moda. Začela se je takrat,'ko je LO Beograd prepovedal, da bi vozili po mestu z vprežnimi vozili. Kmetje so morali pustiti vozove in konje v hlevu, zato pa so si kupili avtomobile. Pravijo, da je to treba videti; kmet Zika iz Ripoteka ima n. pr. neobrit obraz, klobuk z veliko luknjo in zakrpane hlače, toda na dvorišču stoji Opel-karavan. V Ri-poteku ima 23 kmetov 23 »Opelov« ali »Mercedesov«, v Malem mokrem logu 10, v Višnjicah štiri in tako tudi v ostalih vaseh. Motorizacija, za katero so se odločili iz nuje, se vedno bolj širi. Za mo- Za smeh Šolski primeri »Mnogo reči se zgodi samo en-srat v .življenju,« je rekla učiteljica. »Kdo lahko pove primer?« »Samo enkrat se rodiš.« — Samo enkrat je človeku 10 let.« Zadnji je bil Pepe: »Samo enkrat v življenju se do sitega naješ strupenih gob.« Ljubezen »Ali si že ljubila koga pred menoj?« jo je vprašal. v -Ne, dragi, ljubila nisem še nikogar. Moške sicer cenim zaradi petičnesti, inteligence, dobrega značaja, čedne zunanjosti. . . Pri tebi, dragi, pa ni nič drugega kot ljubezen.« Mladi rod raste »Zadnjič sem srečal na cesti tvojega 6ina. Kako je zrasel!« »Da, da, pred dvema letoma jo še nosil moje stare obleke, zdaj pa nosim jaz njegove.« demo limuzino pripnejo prikolico starega vojaškega džipa pa odpeljejo satjje in zelenjavo na beograjsko tržnico. In tako nekajkrat na dan. AVTO CENEJŠI KOT KONJ Kmetje so zadevo dobro preračunali. Konj ali par konj poje vso letino. Bencin pa je cenejši kot oves ali seno, liter bencina je cenejši kot liter dobrega smederevskega vina, kot kilogram stihe koruze. To, kar je sedaj moč videti v vaseh okrog Beograda, je samo po sebi dovolj za dokumentarni film. Konji stojijo v hlevih, vprežejo jih le, kadar je treba orati. Prašiči in kokoši še vedno tekajo* po dvorišču, na katerem stoji sedaj limuzina. Kmetje, ki prej skoraj niso poznali drugega kot 6vojo vas, se vozijo sedaj v letovišča, na sejme, po mestu. Zika n. pr. še nikoli ni bil na novosadskem sejmu. Sedaj pa je vstal zgodaj zjutraj, name- laponska dekleta lovci biserov Japonska dekleta so običajno drobna, nežna in sramežljiva bitja. Vendar niso vsa taka. Dekleta »Arna«, kar japonsko pomeni »žena morja« so pravo nasprotje onih tihih deklet. Same služijo za vso družino, imajo glavno besedo, medtem ko možje posedajo pred hišo, kadijo, pijejo in čakajo svoje žene, da se vrnejo z dela. Dekleta Arna po ves dan iščejo po morskem dnu biserne školike. Njihov zaslužek je veliko večji od zaslužka delavca. Tako je Ama povsem neodvisna. V kolikor Ima ljubimca, ki si ga je sama izbrala, ostane z njim tako dolgo, dokler sc ga ne naveliča. Ama in druge žene — potapljači živijo v izoliranem naselju in imajo malo zveze z drugimi ljudmi ali zunanjim svetom. Redko odhajajo od doma, razen na plažo, kjer je njihovo delovišče. Dekle prične z delom že v 12. letu starosti. V začetku pod nadzorstvom starejših žena, od 50 do 60 let, ki so se že prenehale spuščati v globine oceana. Ko je dekle staro 20 let, je že toliko izvežbano, da se lahko spušča v globine. S tovrstnim delom se žene ukvarjajo do 50. in do 60. leta starosti. Mlada žena lahko ostane pod vodo navadno 60 do 80 sekund. Dekleta so med potapljanjem oblečena v srajce z dolgimi rokavi in hlače, ki jih ob strani zvežejo. Na glavi imajo belo ruto in plavalno masko. Po vsakem potapljanju, ki traja običajno dve uri, splavajo na obalo, zakurijo ogenj in nato gole počivajo na soncu. Zvečer, ko se vračajo domov, jih čakajo možje, ki dajejo vtis zadovoljnih ljudi, kljub temu, da jim vedno preti nevarnost, da jih žene vržejo iz hiše. V tem nenavadnem naselju ne pričakujejo od moških, dg delajo. Njihova glavna naloga je, da zabavajo žene. ko se vrnejo z dela. Dekleta in žene redko odhajajo v mesto. Vsake spomladi pošljejo otroke v bližnje naselje, medtem ko odrasla dekleta in mlade poročene žene, ki želijo spremembo moškega, ostanejo doma. Posedajo pred hišo, pijejo čaj in se pogovarjajo. Včasih se dogodi tudi to, da se mladenič oženi z dekletom iz bližnje okolice. Toda take zveze ne trajajo dolgo. Dekle navadno zapusti hišo in se vrne domov. Ne sme pa s seboj odpeljati otrok. sto da bi nahranil konje, je očistil svečice, naložil v avto ženo in otroke in se odpeljal na sejem. NEZAUPLJIVI MILIČNIKI Ko so miličniki videli nov avto, v njem pa kmeta s klobukom in njegovo običajno obleko, so ga nezaupljivo ustavili. Kar verjeti niso mogli ,da je res iz Ripoteka ali kakšne vasi okrog Beograda. Šoferski izpiti 60 bil za kmete trda šola. Teoretični del so polagali nekajkrat, ker, kot pravijo sami, »motor ni isto kot konjski komat«. In še ob robu vaške motorizacije: V Ripoteku, Višnjicah in drugih vaseh ne mine dan, da ne bi Zika, Djordje ali Voja povozil kakšno kokoš, prašiča ali purana. Vendar nihče nikogar ne toži. Povrnejo »materialno škodo*«, pa je zadeva urejena. V enem mesecu so v teh vaseh povozili 28 prašičev, 16 piščancev in dve koklji. Titu* Iz nemškega filma »Dom na griču« Miha Baloh v filmu »Vojna se nadaljuje« V Kopru in Piranu se te dni pripravljajo na snemanje novega filma, ki ima začasen naslov »Vojna se nadaljuje* in ga bo režiral italijanski režiser Leopolda Savona po scenariju, ki ga je napisal Ugo Pir-ro. Tehniške usluge nudi ljubljanske podjetje Film servis. Film bodo snemali v čmo-bclem za široko platno. V glavnih vlogah bodo nastopali Giovanna Ralli, ]ack Palance, Fol-co Lulli, Serge Rcgglani, Miha Baloh in Venantino Venantini. Režiser in vsi glavni igralci so že prispeli v Koper in so se naselili v hotelu Triglav. Snemati so začeli v železniškem predoru med Pivko in Divačo. Nekaj notranjih prizorov so že posneli v Italiji, zunanic prizore bodo snemali v Podgorju, blizu Pirana in pri Rižani, nato pa v okolici Rovinja. Notranje prizore bodo posneli v ateljejih Film servisa v Piranu. Predvidevajo, da bodo film dokončali v dveh mesecih in upajo, da bo vreme še tako lepo, ker bodo v filmu večinoma zunanji prizori. V Trstu snemajo film »Senilnost« Te dni je začel Mauro Bolognini snemati film >Senilnost* po istoimenskem romanu Itala Sveva. Scenarij so napisali Tullio Pinclli, Gof-fredo Parise in Mauro Bolognini. Glavne vloge imajo Claudia Car-dinalc, Antony Franciosa, Betsy Blair in Philippe Le Roy. Skupina bo snemala najprej kaka dva tedna znotraj, potem pa se bo preselila za zunanje posnetke v Trst, kjer bo 'Claudia Cardinale šele začela svojo vlogo, Bradate može iščejo za film o Freudu Kar 125 bradatih moških iščejo na Dunaju, in to s pravimi bradami, ne pa umetnimi. Potrebuje jih ameriški režiser V on H us ton za film o Sicgmundu Freudu (ustanovitelju psihoanalizeJ, ki ga bodo snemali prihodnji mesec na Duna-n. Bradači bodo deloma zdravniki, dc loma študentje medicine iz časov Freuda. Protagonist Montgomery Clift si je že pustil rasti brado. Od kod izviralo in kaj pomenilo imena ameriških držav Pri dopisovanju s sorodniki in znanci, ki živijo v Združenih državah Amerike, se stalno srečujemo s kraticami in oznakami g ene od ameriških držav, ki sestavljajo ZDA. Zato je vsekakor s zanimivo vedeti, od kod izvirajo in kaj pomenijo imena, ki jih s imajo te države. V naslednjem seznamu so imena držav razporejena po obecednem vrstnem redu, v oklepajih pa so uradne kratice za posamezna imena. _ ALABAMA (Ala.) — ime je indijanskega izvora in pomeni s »Tukaj počivamo«. ARIZONA (Ariz.) — indijanska beseda, ki pomeni »peščene hribe«. ARKANSAS (Ark.) — francosko popačena indijanska beseda, ki pomeni »lak zakajenega vodovja«; imenuje se tudi »država medvedov«, ker je bilo tam nekdaj mnogo teh zveri. CALJFORNIA (Cal.) — španski izraz za »vročo peč«, ker je g tam precej vroče. — COLORADO (Colo.) — španska beseda, ki pomeni »v barvah«. CONNECTICUT (Comn.) — indijansko ime, ki pomeni »dolgo p reko.« DAKOTA (Dak.) — iz indijanskega »zavezan«, zaveza. DELAWARE (Del.) — država se imenuje po angleškem lordu = De La Waru. FLORIDA (Fla.) — iz španščine »rožnat«; Florida je bogata na cvetlicah in odkrita je bila, ko je bilo vse v bujnem cvetju. GEORGIA (Ga.) — imenovana na čast angleškega kralja Georga II. ILLINOIS (III.) — indijanska beseda, ki pomeni »pleme ljudi«. INDIANA (Ind.) — po Indijancih, ki so jih Španci krstili pomotoma po Indiji, misleč sprva, da so prišli tja, ko so odkrili Ameriko. Ime Indija pomeni dejansko »deželo rek«. IOWA (la.) — indijanski izraz, ki pomeni »zaspanec«. KANSAS (Ka/ns.) — indijansko »zakajena voda«. KENTUCKY (Ky.) — indijansko »temna in krvava tla«. LOUISIANA (La.) — imenovana na čast francoskega krati Ija XV. MAINE (Me.) — francosko ime. MARYLAND (Md.) — imenovana po angleški kraljici Hen-H rietti Mariji. g MASSACHUSETTS (Mass.) — indijanska beseda, ki pomeni §j »višnjeve hribe«. §§ MICHIGAN (Mich.) — indijansko »dežela ob jezeru«. M MINNESOTA (Minn.) — indijansko »oblačna voda«. H MISSISSIPPI (Miss.) — indijansko »oče vseh voda«. = MISSOURI (Mo.) — indijansko »blatna voda«. = MONTANA (Mont.) — španska beseda za »gorsko (gorato) g deželo«. g NEBRASKA (Neb.) - »Plitve vode« v indijanščini. g NEVADA (Nev.) — špansko »snežen«. g NEW HAMPSHIRE (N. H.) — po kraju Hampshire v Angliji g kot »novi Hampshire«. 1 NEW JERSEY (N. J.) - po otoku Jersey v Angliji kot »novi g Jereev«. . < g NEW MEXICO (N. M.) — od imena Mcjica (izg. Mehiko) po g španskem; ime ie izvirno v jeziku mehiških Indijancev in pomeni = »kraj Azteka, boga vojne«. g NEW YORK (N. Y.) - mesto New York sc je prvotno imeli novalo Nuovo Amsterdam ali Novi Amsterdam, ker so bili prvi S naseljenci kraja Holandci; ko pa so kraj zasedli Angleži, so ga jj prekrstili na čast vojvodi Yorku v Nevv York; to ima je potem g prešlo tudi na državo. g NORTH CAROLINA (N. C.) — imenovana obenem s South g Carolina na čast angleškemu kralju Charlesu II. j OHIO (O?) — indijansko »krasen«. = OKLAHOMA (Okla.) — iz indijanskega »dom rdečekožca«. OREGON (Ofe.) — indijansko »reka na zahodu«. PFNNSYLVANIA (Pa.) — pomeni izvirno »Pcnn’s Woodland« po Williamu Permu, odkritelju te pokrajine. RHODE IŠLAND (R. I.) - po otoku Rade (Rodos) v Egejskem morju. TENNESSEE (Tenn.) — v indijanščini »reka velikega ovinka«, g TEXAS (Tex.) — v španskem »prijatelji«. ~ g UTAH (Ut.) — po indijanskem rodu Ute. g VERMONT (Vt.) — iz francoskega »zelena gora«, g VIRGINIA (Va.) — po angleški kraljici Elizabeti, ki so jo 55 imenovali »deviška kraljica« — »Virgin Queen«; to velja prav H tako tudi za West Virginio (W. Va ). g WASHINGTON (Wash.) — ime je po prverti predsedniku g Združenih držav Washingtonu. 2| WISCONSIN (Wis.) — iz francoskega »teči proti zahodu«, g kar se nanaša na glavno reko v, tej državi. == WYOMING (Wao.) — »velike ravnine« v indijanščini. i!iiiii!iiiiiiiiiniiM.n^iiiiiiiiiiiiiininiiiininniiii!iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiii!ii!iii!ii Ina Rltter: 28 »Tamle Je!« Silka Je Danijela videla prav ob oknu. Imel je ves rdeč obraz In ožgane lase, na rokah je držal otroka, ki je bil videti brez življenja. Vaški kovač je stal zraven Rudigcrja in ujel otroka. »Skoči, Danijel!« Je zaklical kovač. Ljudje so se bali za Danijela, ki Je takrat stopil na okno. Videli so, da hlapčeva obleka gori. »Skoči!« je zavpil Rudigcr. Velikan pn ni skočil. Prevrnil se je preko okna In padel na dvorišče hiše. Zamolkel glas se je slišal, ko je njegovo telo zgrmelo na tla. Danijel je imel roke razprostrte, glava pa je ležala v pesku ... Nekaj mož je hlanca previdno dvignilo in odneslo. Silka pa je šla za njimi z opotekajočimi koraki. »Mož še živi,« je ugotovil vaški zdravnik, ni pa mogel dognati, če nima notranjih poškodb. »Odnesite ga v mojo hišo,« je dejal neki kmet, ki je stanoval v bližini. Tudi ta mož je prej sovražil priseljence In Jih želel k vragu, v tem usodnem trenutku Je pa občudoval pogumnega tujca. Otroku Steffena, Dleterju, se ni zgodilo nič hudega. Le Jokal je in klical me.ier. Požar Je trajal do zore in ugasnil, ko Je hiša pogorela do tal. -Glavno je, da sr itroku ni nič hudrga zgodilo,- je dejal Steffen, ki je z berglami prlšepal na pogorišče. Rudigcr mu Je prikimal. »Vsi ti bomo pomagali, da boš hišo timprej pozidal. Ne jemlji hude nesrečo pretežko - hišo je mogoče nadomestiti.« Svojo ženo jc Rudiger objel okoli vratu. »Pojdiva domov,« ji je rekel. Bil Je utrujen od napornega dela. »Ne, Rfidiger,« mu je odgovorila Slika. »Pomagati morava Danijelu.« »Prav Imaš.« ji Je odgovoril. Ko sta oba vstopila v hližnjo kmečko hišo, kamor so odnesli Danijela, so vsi navzoči ljudje molčali in z resnimi obrazi gledali mlado grajsko gospo. Danijelu ni bila več potrebna človeška pomoč. Z nasmeškom na obrazu sc je poslovil od svela ... 26. Tiha, vsa odrevenela, Je Slika bdela ob dragem ji mrliču. Z Danijelom se je poslovil od nje zadnii človek, ki ji Je bil vdan z vso dušo in zvest. Bil ji je zadnji spomin m* njeno domovino. Sedaj ga ni bilo več ... »Umrl je zn enega Izmed naših,« Je dejal resno Maks Stclfcn, ko jc videl Silko v solzah. »Žrtvoval sc je: ljudje ga niso marali, ni jih pa nikoli vprašal za to. Kadar je pa bil potreben, jc bil vedno mož ni svojem mestu. Poglejte samo njegov nasmešek! Danijel je bil zadovoljen s svojim trdim življenjem. Pokopališče Je bilo. do sedaj samo naše - sedaj ni več: ludl on ba. ojtal v naši sTedl za vedno.« Steffen je dobro mislil. Slika Je vedela, da Ima prav, vendar se ni mogla potolažiti. Stari Danijel ji je vsa leta stal vedno zvest in vdan ob strani. Ko je Izgubila starše, jim je v mrzli zemlji Izkopnl grob, njegove roke so jo objele In JI vlile poguma, ko jc zapuščala domovino in odšla v tuji svet. Čigave roke jo bodo sedaj ščitile? Rudigcr je stal na pragu vrat in jo gledal. Žalost, ki jo je videl na njenem obrazu, ga je presunila: pričelo se mu je svitati, kaj ji je bil ta zvesti mož. S pogledom oči jc prosil Stcffena, naj ju pusti same. Sedel je k Silkl. Molče jc gledal na tih, spokojen obraz starega moža, potem pa na svojo mlado. obupano ženo. »AH tl je res luliko pomenil?« Jo Je tiho vprašal. »Bil je poslednji človek,« je rekla. »Razumeš, Riidlger, bil ml je zadnji spomin na domovino. Sedaj ... sedaj je vse mrtvo ...« »Da, spomin na preteklost,« ji je pritrdil mož, »toda ne na sedanjost, Silka. Ali si res pozabila, da sedaj nisi več sama!« »Ti?« ga je z dvomom v srcu pogledala. On ji je prikimal: »Da, jaz. Slika! Pri meni je tvoja domovina — če boš hotela ... Vem, da H je težko, da bi me ljubila, lo.la za to sem pripravljen potrpežljivo čakali ... ker te ljubim.« Na ves glas Je zaihtela. Hudo ji Je bilo In vendar ji je odleglo. Silka jc tokrat jokala kot že ne dolgo vrsto let. Glavo jc imela sklonjeno. »Ali tl je res tako malo zame, da... tako jokaš?« jo je, potrt vprašal. Ona Je odkimala. »Jaz ... jaz (ega vendar nisem vedela, Rudigcr! Zakaj mi nisi tega prej povedal? Kako sem sl lo želela, nisem ti pa smela pokazat!, kaj čutim zate. Ti ... ti si mi vendar rekel, da me vzameš samo zato, ker ...« »Ti mišku, ti moja mala miška!« ji je dejal In jo stisnil k sebi. Njena glava je slonela na njegovih prsih. Z, roko jo je božal po laseh, kar sl je tolikokrat želel. Rekel ji jc »miška«, kakor nekoč njen oče. Silkina roka je Upala in iskala, dokler ni nar!a njegove. Njeno dihanje jc bilo snet mirno ln pri srcu J< je bilo lahko. Žalovanje za Danijelom ni bilo več tako neznosno. Na zvestega Danijela ne bo nikoli pozahila. Svoje življenje je daroval za svoje ljudi. Bilo Je lepo življenje, ki ga jc Izpolnil do kraja. Z.ato jc njegov obraz sedaj lako lep In spokojen. Celo noč sta Slika In Rudigcr sedela ob njegovem mrtvaškem odru. CcliuH sta malo govorila, sla oba čutila, da sta se lo noč zbližala. Njena glava Je slonela nu njegovih prsih, njene roke so čutile nlcgove. Vedela Je, da ji odslej ne bo lrcba več lako trdo delati, vedela je, da Jo bodo njegove krepke roke varovnl« ,in skrbele zanjo. Končno je Silka našla mir. ki sl ga je tak« želela. Njeno srce bo v leh krajih pognalo nove kore- nine. In vendar je res, da ni zemlja lista, ki naj človeku vse pomeni — no, ljubezen Je tisto. Vdano ljubili in biti prav tako vdano ljubljen — lo j® najvišje in najlepše, kar človek lahko doseže v življenju. 27. Stari baron Hfilscn se je vzravnal na sedlu svojega konja in gledal po poljih, na desni in levi strani poti. Vse njive grajskega posestva so bile skrbno obdelane ln kazale dobro. Ccz leden dni bodo pričeli z žetvijo. »Hm,« je zagodel in pokimal nekemu hlapcu, k' ga je vesel pozdravil. Se danes ni stari polkovnik zmogel, da bi na prijazen pozdrav prav tako dobre volie odzdravil. Sele na prošnjo svoje snahe je z roko neimh«a! hlaneu na njegov pozdrav. »Ijidle morajo vedeli, kilo Je gospodar.« J9 vedno trdil. a S''ka Je slrla ob oknu. ko Ja slari baron prijezdil na g-alsko dvorišče ln okorelo splezal s konja-Se vedno Ja slari mož sedel na konju ravno kol sveča, a. huda rev na ga je zalo ovirala v lej drži-Sopal *;> pa dvcrlšču. leda samo tako dolgo, dokler nt zagledal ob zastoru okna v prvem nadstropJ11 mlade grape. PrizanesVvn In z nasma-kom Je Silka eled«!1*’ kako se nlen last trudi, da bi bil v njenih očeh še vedno čvrst In neupogljiv mož. Pa ga Jo bVn vendar kaj lahko spregledali. Tud njegovo o.rorr.rs!, desl se Je n! mogel znebiti. Bil J na zunaj robat, v srcu na mehak. Le njegovo 'd*1' zan|e se ni nikdar skladalo z njegovo medvedi® naravo. »Kaj nimaš nobenega dela?« Je vprašal Slik®; lm je vslopil v salon in se zadovoljno usedel v ‘P'® naslanjač pred kaminom. »Adrian spl.« mu je rekia srečna mladn mali- »Hm,« Je zagodel stari. . »Ali naj tl prinesem odelo za tvoja kolena?« » je ustrežljivo vprašala Slika. (Konec prihodnjič*