St. 128. V torek, Četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brea pošiljanja na dom -/a vsa leto 8 g. — k. pol leta 4 V četrtek 3. novembra. III tečaj. 1870. četrt 20 Po p»*ti ga vse lato 10 g. —k pol lota četrt 2 „ tiO MEra Oznanila: Za navadno tristopna \Tsto se plačuje: kr. če h« tiska Ikrat, •' n tt »» » 2krat, 4 ,, „ ,, „ 8krat. vočo pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. Vredniitro in opravuiatvo je na stolnem trgu (Domplati) hiš. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Za Prnaljo. Kako se bodo Avstrija pripravljala in so že pripravlja za nemško cesarstvo, naj kaže sledeči sestavek, kterega je pisal Nemec iz Dreždanj za nemšk in nemške koristi zagovarjajoč list na Dunaji: „Južno Nemčijo imamo, z d a j pride vrsta na Avstrijo! Tako se nekoliko časa sem glase politični razgovori naših Frusov, in dokazov imam, da ima tako govorjenje pozitivne podlage. Nihče bolje ne pozna pripomočkov, s kterimi se da po raznih deželah rovati in nihčo bolj brezvestno teh pripomočkov ne rabi nego Bismark. Saksonska, južna Nemčija, Avstrija, to je bila nacrtana vrsta njegovih „moraličnih" osvojitev. Ker je Saksonska kot prvi plen morala Bisraarkovo me todo od konca do kraja že poskusiti, morete od nas najbolje zvedeti, kako zna Bismark postopati. Boj je začelo novinarstvo. „Deutsche A1 Ig. Ztg." v Lip-siku in „Konstit. Ztg." *) vDreždanjih so leta in leta pripravljale tla. Ko so bila tla preo rana, napravili so se leta 1866 nadzorni odbori v Lip-siku. Njih naloga (s početka tajna, zdaj čisto javna) je ostro nadzorovati mišljenje in vedenje vseh saksonskih uradnikov. Kdor ni bil dovolj „črno-bel", ovadili so ga v B e r o 1 i n d , od koder so se potem v Dre/dan jih po tožili, da ima vlada prijateljske zavezne dežele ljudi v svoji službi, ki javno kažejo svoje sovraštvo proti pri jateljski (pruski) državi; to da jo čudno, da kali prijateljsko slogo mod obema vladama, in bode mogočo krivo, ka Pj »sija mora proti temu se braniti itd. Navadno že pridobljeno saksonsko ministerstvo je umelo že prvi migljaj. Zaznamovanega uradnika je najprvo resnobno posvarilo ali takoj delo v pokoj ali ga za kazen prestavilo ali naravnost izpustilo iz službe. Tako si je Bismark v Saksiji stvaril birokracijo, ki mu je bila popolnem udana. **) V južni Nemčiji je operacija že zapustila prvo stopinjo, na kteri se ljudstvo obdeluje po novinah in je prestopila na drugo — osnovali so se tajni nadzorni in ovajni odbori. Taki odbori že dolgo delajo na Ba denskem, pa tudi na Bavarskem in Virteinberškem, in ko bodo te države enkrat tičale v severni zvezi in imele čisto zanesljiva ministerstva, kakor je badensko, potem bodo uradniki kmalu čutili, kako se poje pruska pesem Da je tudi Avstrija že več časa sem poteg n ena v to operacijsko okrožje, do sita kaže Vaše prusko novinarstvo. V kratkem pa se bodo v Pragi, na Dunaji in v Gradcu osnovali tudi agitacijski odbori , v kletih bodo kolikor mogoče sedeli domačini, ktere pa bodo vodili v takih umetnostih dobro izurjeni poslanci, ki »o tudi že ime novani in že došli na svoja mesta. Denar /a vsa ta početja dajo konfiskovnni milijoni hanoveranskega kralja in hesenskegn knjoza. Bismark ni skopuh s tujim denarjem, in v Avstriji se bode gotovo kazal jako „nobol." — To jo gotovo jnko umljiv komentar k postopanju naših nemških novia, nemških poslancev, zborov, uradnikov, profesorjev itd. Naša tla so že dobro preorana, tudi pognojena : Bismark bode kmalu smol prositi mlatičev. Sloveiiftčiim v goriških ftoluli. Po nemških novinah smo bili poročili, da se bode *) Tako tudi pri na«, samo imena časnikov je treba spremeniti. Vredn. **) Kdo ne vidi v tem naših ran mer V Vredn. na Goriškem vsaj na niži realni gimnaziji dalo slovenskemu kot učnemu jeziku nekoliko ravnopravnosti. Naši bralci se bodo spominjali, da smo mi to stvar poročali z vso reservo, naravnost izrekaje, da govorici ne verujemo, dokler no bomo slišali v goriški realki slovensko podučevati. Kako prav smo imeli, kaže neko uradno poročilo, ki neposredno iz ministerstva za uk in prosvoto izhaja in je ob enem beli dan zaglodalo v v uradni „Wien. Zeit.", obeh „Pressah", v „Patriotu" in po drugih, časnikih. Ta izjav uradne modrosti se glasi po stari in npvi „Pressi" : „Da bi se poravnalo navskrižje, v kterem sta si bila deželni zbor goriški in dunajska vlada glede učnega jezika na srednjih šolah goriških, nasvetoval je deželni šolski svet v Gorici, naj se tamošnja niža gimnazija in niža realka spremenite v realni gimnaziji in sicer tako, da bi ena imela slo venski, druga pak italijanski učni jezik; na viši gim naziji in na viši realki pa naj bi nemški ostal učni jezik Kakor slišimo *) ministerstvo uka prihodnje šolsko leto teh nasvetov ne bode izvršilo in je poskrbelo, da se bode pozvednlo, kako bi se dal v nižih razredih poleg slovenskega in italijanskega obdržati tudi nemški u£ni jezik Goriški šolski svet je na daljo nasvetoval, naj se vpelje novi Črtež za realno šole tudi na goriški viši realki, dasiravno ni še dognana primerna deželna postava. Ta nasvet je ministerstvo uka za prihodnje Šolsko leto sprejelo s tem pogvjeni, da se zn zdaj pridrži nemški učni jezik Tako nevladni „Presbi." To razjasnilo pa je bilo dobilo v ministerstvu uka še repek, kterega „Preisi" niste hoteli tiskati , ktero je torej ponatisneno samo v uradni „Wien. Z*.g.tt in pa v rainisterskem „Patriotu." Ta repek je prevažen in preveč pojasnujo bojazljivo mišljenje našega ministerstva pa tudi njegove nerazumljive nazore o deželni avtonomiji, o ravnopravnosti nenemških narodov itd., da bi ga mogli zatajiti svojim bralcem. Ministarski repek v „Wien. Ztg," in „Patr." so glasi : „Te dve naredbi v zvezi '/. nedavno potrjenim sklepom ministerstva uka, da se ima v Trstu napraviti nemška državna viša realka, bodeto gotovo razpodili skrbi, ki so se že oglašale po nekterih javnih organih, češ da nemški živelj v Gorici in Trstu škodo trpi.* Res ginljiva je ta Stremajerjeva skrb za nemški živelj v Trstu in Gorici ! Pri raznih volitvah na Pri morskem in Goriškem sicer ni nikdar nobenega sluha o nemškem življi v teh krajih. Slovenci in Italijani si tu stoje nasproti, agitirajo, delajo in zmagajo ali Sto venci ali Italijani. Nemški element je tam tako neznaten, da so pri takih prilikah niti ne oglasi in da tudi sicer ni videti nobenega znamenja njegovega življenja. Jn vendar ga g. Strcmayr tako protežira I Zakaj ? Zato ker je par časnikarskih zidov /agodrnjalo, ko so je bilo razvedelo, da hoče ministerstvo Slovencem nekoliko pravično hiti I Kdo torej zdaj vlada v Avstriji V Časnikarski zidovi I Stremavrju je nič dožolni zbor goriški in tržaški, Stremaverju so nič nasveti deželnega šolskega sveto-valstva, Stremavrju je nič pedagogika, nič ustava, on so vrti le po zaukazili dunajskih Židov in tudi on omotno prepeva v svojih naredbah : des Deutschen Vaterlaud muas grosser sein ! Opravičenega nemškega življa prav za prav na GoriSkem in Primorskem ni. Stremavr ga stvaija posili, ker ga potrebuje, da bode ž njega stavil tisti zna- *) Kako smešno, ministerstvo je stvar slikalo pri samem sebi! Vredn. meniti nemški most do Adrije. Po tom mostu se res ne bode sprehajala habsburška dinastija, mitnino na tem mostu bode pobiral Bismark, mitnica ne bo nosila avstrijskih barv, na mostu bode vihrala pruska zastava, lastnik bode stari Viljem ali eden mlajših, stav-bar g. Stremayr ot consortes, mi slovenski časnikarji pa ■'rmrramo pri tem biti mutasti gledavci, kajti Bismar-kizem so je pri nas že tako udomačil, da se zakrivi zločinu kaljenega javnega miru in strašno veleizdaje, kdor si upa le s prstom pokazati na Bismarkovo raa-rijonete ! Stari Vodnik pa bi se v grobu zasukal, ko hi vidol, kaj so zdaj v Avstriji godi in slovesno bi preklical svojo brambovko, kjer poje : „Ako li če, Ni treba jarma ptujga nost, Je sama naša moč zadost, Bit če, bit če Estrajh za vse t" — Dopisi. [I z v. d op.] državi.) — r.— Is Ljubljane 1. novembra. (Gnjiloba v konstitucijo u alni Konštitucijalni možje so imeli po dolgem delopustu pretekli teden zopet sejo, i kaj bi jo ne imeli, saj so se njega dni Ribničanje tudi shajali in so vselej uganili, ali ho vremo ali dež. Kaj se sklene, je kouštitu-cijonalcem vse enako, da se le govori in da pride ime govornika drugi dan mastno tiskan v predelčeko „Tag-blattu-a — in tako si človek lehko razloži, kako to, da „Tagblatt" po starosti — smrdi. Tolikokrat pre-žvekane fraze, vedno iste misli, časi celo ene in iste besede, vse si že pred leti čul, in vendar se še denes ponavlja, kot zgodovinsk moment tiska, če človek to reč dalje premišlja, pride nehotoma do misli, da bodo dr. Kalteneggor in drugovi čez toliko in toliko let kot ustavoverni duhovi strašili in imeli svojo ponočne usta-vovernc shode, ter bilje peli pokopani ustavi in svoji slavi. — Pa nd rom ! Povod mojemu spisu je lo nem-ćurska nesloga. Da si imajo pri svojem klubnem prostoru v kazini napis: „durch einigkeit zur freiheit", so vendar gode v društvu reči, o kterih bi si človek še ne sanjal ne. Tak čuden duh vlada med njimi, da je njih vodja dr. S u p p a n predlagal, da se društvo razide. Prvi uemčurski steber, oziroma „Tagblatt"-ov, dr. K e e s b a e h e r , s pudeljnom, stopi iz odbora ter nočo sodelovati pri »takem blatu", celo par excellence kričati prof. Por gor, odbornik konštitucijonalnega društva, je izstopil. — Vsi udje, razve uradnikov in mož a la Malic, žugajo da izstopijo, ako — čujte — ako Dež man kot p r v o m e s t n i k no r e r i g n i r n. Mladi Plautz se voli mesto Keesbacherjn, kakor časi v vojski „vice-frajtar" celi regiment komandira. In zakaj vse to? Ker pod Dežmanovem vodstvom nihčo odbornik biti noče. Človek bi mislil, da jo vse znorelo, ko bi no vedel vzroka. Vzrok pa sega daleč nazaj, v dobo, ko jo bila proti vodji realke, Tomažu Schrey-u, ki jo boljo :nal v Kamniku s stoli razbijati, nego svoj posel voditi, obča nevolja med učitelji. Prof. Pirker je prevzel drago volje malo prijetno nalogo, da ovadi Schrey-a, menda s sladkim upom, da pride sam na „stoloravna-teljevo" mesto. Vsled ovadbo pride dr. VVretschko v Ljubljano, imn konferenco za konferenco, pa «c ni moč poravnati, lako da je bila že gotova reč, da se Schrey 1528 dene ob službo in da začasno brez službe - disponibel - - ostane. V svoji nadlogi hiti Scbrev do pribežališča vseh nstavovernih grešnikov, do Dežmana in ga res toliko preprogi, da se izneveri svojemu principu — vsa-cega, ki svojemu poslu ni kos, pustiti v nemar. Dežman tedaj piše list do ministra S t r e-mayer-a, in hvali svojega ljubljenca na vse kriplje, nasproti pa se o prof. Pirkerji in druzih učiteljih ni ravno pohvalno izrazil. Stremaver pa ni hotel to važno reč za se obdržati in si misli, naj de sekcijski svetnik g. Czedik to zve, ter mu da pismo, Czedik slednjič pa izroči nemudoma pismo svojemu prijatelju prof. P e r g e r - ju, ki ga ves srdit prinese v Ljubljano in to dogodbico vsacemu v poduk in kratek čas razlaga. Na to nastane ustavoveren nemir, nevolja in razpor, ki še dan denes ni končan. — K temu pa pride še, da so najiskriši ustavoverneži hoteli skleniti nezaupnico ministroma Potočki — Petrino, kar je pa Dežman s tem podrl, da je zbog poznega ča9a shod razpustil, dobro vede, da gg. uradniki, večina konit. društva, tako daleč vendar ustavo verni biti ne smejo. — Blagovoljnim bralcem za zabavo naj še povem, da je novo-ustrojeni odbornik mladi Plavček po častni volitvi stoj program razvijal in nasvetoval, da se izdaja nov slo-vensk tednik, ki bi imel nalogo — porazumljeoje z liberalnimi Mladoslovenci. Morebiti da bo g. Dežman trdil, da vse predstojeće dogodbe niso res, — pa na to sem pripravljen, je pač ravno taka, kakor z jabelko — renegati gosp. Malica. Is Gorenjskega, SO.okt. tt [hv. dop.] Vodstvo Rudolfove železnice razpostavlja sedaj po naši črti uradnike in služabnike. Slišim, da je jako malo domačih vmes. Kako to ? Ali naši ne marajo za železniške službe ? O ne, saj pravijo, da se jih je oglasilo mnogo. Ali pa morebiti ljudje slovenske korenine niso pripravni za nje ? Kdor bi trdil kaj tacega, kazal bi, da ne pozna bistre glavice slovenske, tedaj tudi ta ne velja. Zajec tiči v drugem grmu. Pomenkovaje se s priprosto ženo o tej prikazni rekla mi je: „Naši nimajo kredita." Tujčeva peta! si mislim in odidem. Domači ljudje se prezirajo prav zato, ker so domači. Žalostna majka. Pripovedujejo pa , da je železniško vodstvo obljubilo, poseben ozir jemati na slovenščine zmožne osebe. Komu je to obljubilo V ne vemo. Vendar ako je ta še med živimi, vprašamo, zakaj se ne oglasi, ako pa ni več med nami, zakaj se ne ganejo , ki so 'prevzeli za njim nje gova opravila? če je pa to prazna govorica, dolžni so možje, ki so zato postavljeni, da zagovarjajo in branijo naše pravice, glas povzdigniti zoper to slovensko čutstvo razžaljivo ravnanje, dokler je še čas Vigilantibus jura ' Dajte nam več lakih železuio in dežela bode res preprežena s železnimi šinami, a tudi z germanstvom. Toda gospoda podvizajte se! S pripomočkom, ki je prišel naše dni v navado, pomagali bo-deto šernbrano malo. Ta pripomoček ali da zdravniški govorim, ta recept, jako nedolžen je, in poleg tega zelo lahek. Ta-le je: Kedar so useka slov. pravicam huda rana, tedaj kedar je — domače rečeno — krava že zunaj hleva, nabori nekoliko lepih besedi, narekovaj iz njih v kak zapisnik „resen" protest in Slovenija je reiena. Probatum est. — O potrebi slovenskega dnevnika se je že toliko govorilo in pisarilo, da bi v resnici vodo v Savo nosil, ko bi imel besedico o tej zadevi. Vprašanje je-le, ali se bodo v Ljubljani še kedaj izdramili iz apatije in ustanovili toliko potrebni dnevnik ali ne? Je-li bode nesel časnik ali ne, pri najbolji volji ne moremo povedati ; da se slovenski solidarnosti in našemu prizadevanju jako malo streže /. mlačnostjo, ki so je polastila nekterih krogov, to pa vemo dobro.41) Novice rade pristavljajo, Če je kdo slovenskih gospodov govoril: .seveda slovenski." O obravnavah .kranjskega šolskega sveta beremo marsikaj; kteri jezik vlada,v sejah, Novice ne povedo. Gg. svetovalci dr. Po ga čar, dr. Blei-weis, dr. Costa, prof. Peternel in nadučitelj A Praprot-nik so slovenski pisatelji; dr. Jarc, doma iz Ajdovice, Juri Zavašnik (tako pisan v Gatologus Cleri t) iz Dobrove in poročevalec Hočevar znajo tudi slovenski, saj ume vsak Slovenec Že v povojih temeljito materini jezik, kakor zagotovljajo nemškutarji sami, gosp. VVretschko je slovenskega rodu, ne sicer po pisavi, ampak po glasu svojega imenitnega imena; ostaneta Holzinger in baron Conrad, ki morebiti ne govorita slovenski, ker pa poslednji posluša v deželnem zboru govore v domačem jeziku, tudi on vsaj ume slovenski. Resultat tega premišljevanje je toraj , da se v šolskem svotu govori le slovenski. Kaj ko bi bilo drugače na p. kakor poprej pri deželnem odboru ? V tem dvomu, v tem strahu — smemo reči — nas potrjuje nekoliko „Novice" same, ker o tej zadevi molče. — Erklart mir, Oerindur, Diesen Zwiespalt der Natur! — Is pod Peoe na Koroškem l.nov. [Izv. dop.J (O zdravnikih — lovcih.) V glavnem varošu Jonske doline prebivata dva zdravnika. Eden, gra duiran doktor in najhujši berolinski agitator pri vo litvah, se je že pred več leti sam od sebe v ta kraj *) Mi takim tožbam sicer prostora ne odrekamo, vemo pa, da ne pomagajo nič. G. midva doživiva v Ljubljani »lovensk dnevnik — nevladen ! — bova jako jako Btara pomrla. Vrednik. lirt.vi I : drug pa je bil pred malo leti od vlade pc prošnjem potu kol o. k. okrajni zdravnik tu sem poslan. Kolikor so nam zdravniška povelja znana, vemo da mora zdravnik noč in dan in ob vsaki uri na svoj posel biti pripravljen, da se ne sme ustavljati in reči, da mu je to in to nadležno, naj si že dobiva kaj plače iz c. k. blagajnice, ali nič, sicer se ana svoje službe in diplome. Kako se pa v našem glavnem varošu godi ? — Bilo je 20. okt. t. 1., ko se oba ona gospoda, doktor in okrajni zdravnik, brez pomislika na svoj visoki poklic odpravita na lov. Nesreča hoče, da ob 11 uri dopoldne kancelista g. H—a v pisarni pri delu mrtud zadene. Pošljejo sicer jaderno za zdravnikoma, a še le ob 2 popoldne, toraj čez 3 ure, mu dojde ta pomoč, ko bi bil bolnik že davno poprej lehko sklenil: Gotovo, ako bi bil le eden teh dveh Slovenec, drli bi se bili naši nemčurji po jezični babici „Klagenfur-terci" in po svojem .Provincial-Schmirblateljnu" „Stid-deutsche Post" zvanem, na vse grlo, da naj se mu vzamo služba in diploma ter se zavleče v Gradiški zapor, ker mu je zajec v grmu več, nego zali „prototip opičine" podobe; a ker sta oba Nemca je vse prav, in vse tiho, kakor Ljubljanski „Tagblattovci" o dr. Kljunovi pravičnosti! — Vprašamo: Ali ne bi bilo prav, ako bi bilo vladi skrb, da ne bi se nemškim lovcem podelovale na Slovenskem zdravniške službe?? Zlasti je naš graduirani zdravnik že večkrat zaslužil zapasti svojo diplomo, in ravno vsled tega se ne more pritožiti, da je večen „privatie" in ne v posebno veselih okoliščinah. Ako hoče, mu tudi mi posvetimo prihodnjič z eklatantno povestjo, ki smo jo od verjetne priče čuli. — Enaka je v uradih; a o tem drugo pot! Is Zagreba 25. oktobra 1870. („Station-schef" Vošnjak in ban baron Raucb.) Afera tukajšnega postajnega načelnika gosp. M. Vošnjak-a je že nekoliko dni povod pogovorom in vsi neodvisni krogi v Zagrebu so ene misli, da se je ban — Kaliban Rauch prav nemoško hotel maščevati. Reč pa je taka 1 Kakor znano, je ban — Kaliban Rauch iz množi h vzrokov oseben sovražnik Slo\encev, zlasti pa tistih Slovencev v Zagrebu, ki zasedajo kako odlično socijalno stopnjo. Glavni vzrok temu ban — Kalibanovemu sovražtvu je ta, da Slovenci, kot pravi Slave sini, vsigdar nasprotujejo roagjaronski vladi na Hrvaškem, da se ne dade spraviti v vladini tabor niti s prilizo-v a njem niti r. žuganjem. čo jo baron Rauch postajnega načelnika Voš-njaka pisano gledal, ker je rojen Slovenec, se je to sovraštvo še pomnožilo zbog tega, da je on (Vošnjak) Listek. Debelaki. Ne morem za to, da debelakov ne morem prav trpeti, in sicer zarad tega ne, ker se radi preveč glasno smejijo, kar mojim razdraženim žilicam dobro ne dene. Večidel so debelaki dobri ljudje, in se pred višjimi radi globoko poklanjajo, dasiravno jih zarad njihovega „kubusa" pripogibanje težko stane. Likurg je dal avoje mlade debele in tolste Spartance bičevati, in Nau-klidu so se pogrozili, da ga bodo iz dežele i/tirali, ako ne bode debelosti odpravil, — to je bila sicer barbarska postava, ali deželi koristna, ker Likurg je dobro spoznal, da so debelaki za hrambo domovine prepočasni in preneurni. Vse drugače je mislil Ccesar o de-hclakih. Ko so njemu natolcevali Antonija in Dolabello, je prav mirno rekel: Teh debelakov se nič kaj ne bojim, ali bolj se bojim onih bledih suhih, knzaje na Bruta in K as si a. Latini so sicer rekli „omnis pinguis bonus*, 11 pa tudi: „omnis bonus tiro" ; a) zato spoštujem zmirom ostrega Katona, kteri debelakom celo konj ni privoščil. Pa res, čemu nosi človek 3/B centov sala (masti) ? Vendar innrsikterorau debe laku je njegova mast prav nepriležna, in rad bi se je znebil, ali kako ? Nemec Unzer je svetoval debelakom naj po dnevi drva kolejo, ponoči pa matematiko studi ') Vsak debelak — poštenjak. 3) Vsak debelak — novak. rajo, — a ljubi Bog! — debelaki raje se potijo, kakor da ne bi že ob devetih prav glasno h r č a 1 i. Kolikor sem skusil te ljudi, ki namesto glave — popek visoko držijo, najrajši jih imajo trgovci in krojači, posebno če so debelaki tudi visoke postave, da na dolgo in široko „front" delajo. Ti se tudi ložej gibljejo v gnječi, nego mali okrogli debelačeki, kteri so zmirom v nevarščini, da jim kdo vampiča ne stisne. Res debel človek je ugledniši, nego suhi, in „Bezirks-hauptmann" z 2. centoma „sporco" bolj imponira, nego suh krojaček, ali vlade na to ne gledajo, nego debelega suplikanta dvorni suhi svetovalci kaj malo potolažijo, izvzemši, ako je dvorni svetovalec sam dosti-važen mož, kakor noš Cene Ktun. Jaz imam do debelakov tudi zato antipatijo, ker mislim, da so egoisti,u) in vsi imajo motto *) za življenje: „dum modo nobis bene" ! 5) — Debelaki, posebno mali okrogli, so mi že bili večkrat velika nadloga. Če sem se ž njimi moral sprehajati, sem jim zmirom prenaglo hodil, in res so kobacali kot gosaki in recaki. Ne morem jih tudi trpeti, ker imajo preveč podbradkov, natura nam je enega stvarila, tolsti in debeli pa jih imajo po troje ; kako je to sitno za — brivca ! Največ debelakov najdem v onem btanu, kjer bi jih najmanje smelo biti, ne vem od kod to pride, od asceze gotovo ne. Vendar še te ložej prenašam, nego *) sebičneži. 'i načelo, vodilo, pravilo [ s) Ako le nam dobro gre. .Martin otavec, preitavljavee. debele dunajske hišne gospodarje; to so prava pijavice, kteri ubogim najemnikom vso kri izpijejo. Ko sem kakšno takšnih pošasti, ki svojo bisago spredi, namesti od zadi nosijo, na ulici srečal, - sem si vsikdar mislil: o ubogi c. k. služabnik s 400 gld. plače na leto in s peterimi otroci, kako bo bode tvoj popek skrčil, in vampič tvojega hišnega gospodarja rastel. — Poznal sem enega takšnih tolskih hišnih gospodarjev, kteri je vaga' 560 funtov. Eden ubogih njegovih najemnikov ga je prosil, naj mu samo ene svojih hleč sporoči, in čujte najemnik, c. k. „fouriere* (računovodja) , si je iz hlač napravil: suknjo, la j bel je, hlače in še kapico, na ktero si je cesarsko zvezdo prisil. Nekteri mislijo, da debeli nimajo bistrega uma, ali to ni vsakokrat reB, Gibbon in Hume sta bila silna debelaka, pn tudi izvrstna učenjaka; debelaki imajo tudi večkrat dosti soli v možganih, in znajo kaj smešnega povedati. Najbolj smešno je, če se debelaki zaljubijo, in pred svojo ljubico na kolena padejo. Učeni Gibbon se je zaljubil v prav zalo bistroumno gospodi-Čino. V paroksizmu (razdraženji) ljubezni vrže se pred njo na kolena, zgubi ravnovažje, in pred njo leži na vampu. Prestrašena gospodičina mu reče: „0h ustanite vsaj"! — »Gospodičina ne morem." — Mislite si ta položaj, in še, — ko v tem trenotku oče gospodičine v hišo stopi. Da ga ni vzela, dasiravno je slovel zarad učenosti po širokem svetu, se umojo samo ob sebi. — Debelaki mnogokrat ne pridejo na svoje mesto. Poznal sem debelega korarjn, kteri je bil namenjen za mitro, brat slovenskega domoljuba dr. Vošnjnka, v čigar in njegovih dragov listu se čestokrat potegne krinka iz obraza RaUchovega kteri misli da io poBtajni načelnik Vošnjak vse take dopise spisal. *) Baronu Rauchu tudi ni bilo po volji, da se je g. Vošnjak v slnžbenein oziru držal načela, da se pri železnici, kot javnem posredovalnem zavodu, ne sme dajati prednost nobeni politični stranki, in če bi ona (kakor sedaj magjaronska) imela tudi krmilo v rokah, in da je po tem načelu vseskozi posloval. Vrh tega je bil začetka avgusta slovesni sprejem škofa Stros-maier-a na tukajšnem kolodvoru in se je od vladine strani gosp. Vošnjaku očitalo, ka jo. deputacije in „ho-norationes", ki so škofa pričakovale, spustil v kolo-dvorno lopo, a škofu odprl dvorni salon — ter da nasproti pri slabem sprejemu nadškofa Mihailović-a kolodvor ni bil okinčan, akopram je vlada to zahtevala. Te malenkosti so se dozdevale vzvišenemu banu — Kalibanu tako državi nevarne, da jo pri glavnem vod-stfu železnice zahteval, naj se g. Vošnjak iz Hrvatske odstrani zbog politične sumnosti. Po sedanjih postavah ima vlada pravico pri izvršilnih službah na železnici zahtevati taka izključivanja. Južna železnica se je tedaj morala udati tej vladini težnji, pa je odgovorila s tem, da je gOBp. Vošnjaka kot inženirja pri vodstvu na Dunaji, tedaj na boljšo službo namestila, ter da službo postajnega načelnika ni razpisala, ampak da jo najstarji uradnik v službi opravlja začasno. Odpotujočemu prijatelju gosp. inženirju Vošnjaku kličemo pri tej priliki gromoviti „Živio" ! — baronu Rauchu pa zagotovljamo, da nam je mogoče, tudi za-naprej donašati izvirne dopise iz Zagreba in tako na previjati njegovi trdi koži vsaj neljubo srbičico. Is Dunaja, 31. okt. |Izv. dop J Kako prav bi Slovaujo v Avstriji imeli, ko bi skrbeli najpoprej za sebe in svoj život, potem Še le za monarhijo, uče zdaj Nemci Obe „Pressi" dan na dan prinašati članko, ki se obračajo proti ministerstvu, proti kteremu smo obrneni tud mi. Mi zavoljo tega, ker proti nam dela, ali vsaj nič za nas in naše težnje, Nemci — ker se je ministerstvo „kompromitira! o" s poskusi spraviti avstrijske narode, nov „ausgleich" izvesti. Torej tako daleč smo v Avstriji že tudi srečno dospeli, da jo za eno mini sterstvo že poskušnja sprave in pomirjenja kom promitirujoča! Kaj nam potlej ostane, kteri smo bil ^^OdTočno izrekamo, da nam gospod postajni načelnik M Vošnjak do sedaj niti enega dopisa poslal ni. Vredn. vselej dobri prijatelji monarhije! Ali bode, če pojde tako gospodarjenje iz Prosijo pripotovalih nemških žur-nalistov še dalje, treba da obupno orožje v grmovje vržemo in čakamo, da nemški maček, kedar se lavorom okinčan iz Pariza vrne, na s'0 ion listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan papir.....— ., 50 100 listov, zavitkov, pisanih rebrastih...... 100 listov, zavitkov, znotraj ostekljenih........ — „ UO 100 listov, zavitkov, za četvor ko, rebr. močan papir „ — „ 06 jfc*4fT* Dve lepi črki a krono v običneni bar volisku veljati na 100 listih .10 kr., za 100 zavitkov 30 kr. 3f^"~ 100 obiskalnic na dvojno lakiranem papirji, najtineji kam notisk, najnovejše pismenke, 1 gl., ravno tuke, t i 11 ■ -j ■ ■. s črnim tiskom 50 kr. .1 o k 1 p n u peresa Kegulator-pereaa za vsako roko in papir, 12 peres........kr. '24 12 angležkih, najboljših 12 vrst . . . „ 10 12 tlucentov (l karton) omenjenih vrst „ 80 12 „ Aluminium-pereB, proti rji zavarovani...........80 1 ducent kavčukastih peres, po svoj«- izvrstnih..........„ 10 1 ducent svinčnikov, dobrih, kr. 10, 16, 26, 36, 45. 1 ducent peresnih ročajev, kr. U>, 16. 25 30. Jako spretni so novi masinski svinč-n i k i : ni jih treba ostriti, tudi se ne lomijo, 1 svinčnik v lea vdelan 10 kr., v kost 1". kr., 1 svinč. h peresnim ročajem iu nožem DO kr., 1 kapsula b tekočino za 3 mesece 10 kr., 1 kos union-rndir-gumi za svinec in tinto 5 kr. £aV Najlepše izrezani pečati h krasno pisavo. 1. pečat z 2 črkama a tinim držalom 50 kr., krona velja 30 kr., cela imena po ceni. 0f* 1* res c za visoko i z tis n h ni tisk 7. imenom lepo delane f. 2.80, 3.50, S tam p i lij e t* kositarjevo .--kaliju, mastjo in sčetorn 4 f, 50. E^T~ N a j novejše h t n in p i 1 i .j e n a m o o m a- k a I niče napravijo 1O00 iztisov, ako he mašina snmo enkrat namoči , najprikladneje r.a pisarne in urade, 1 sk. z nnjiinijom izrezom 6 f. 60. 0V* NepokotnMjive elastične tablice za računanje po 5, 10, 16, 2n kr. Najlepše karte za god in g r a t u lacije, krasno izdelane po 6, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 20, 80, 40, 60 kr. jB^t" IV.im mapo majhne, osmerne brez oprave s zaporico t. 1.20, 1.60, 1.80. Take z vso opravo po f. 2., 2.50. Zunaj in znotraj umetno izdelane po f. 3.60, 4, 4.60. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2 50, z vso pisno opravo po f. 8, 8.50, 4, Umetno izdelane po i'. 4.60, 5, 5.60. fl^F" Pečatne marke za pismn, ktere so zarad svoje priročnosti , cene in varnega zapiranja boljo, nego oblati in vosek, najlepše delo z vsakojako firmo, grbom, imenom, mo-nogramem, 600 mark po gld. 1.20, 1000 mark gld. 1.80. Papeterije. 1 ročen svinčnik, 1 škatlica za netilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasno izdelano iu velja aamo 8 gld. Najbolje črtavno orodje. I škatlica 80 kr., gld. 1, 1.20, 1.60; 1 Škatlica popolna gld. 180, 2 50, 8. 1 črtavnik 30 kr., 1 cirkelj, majhen, 30 kr., velik 40 kr. Globusi po 60, 80 hr., gl. 1, 1.60, 2, .'j. Škatlice s tuša m, napolnjene z najlepšimi medenimi barvami po kr. 3°, 50, 80, gld. 1, 1.60, a. i''s,,Mt'° lepe po kr~T5, 15, 20, v usnji kr. 25, 86, 50. Najfineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsten v rasnih barvah po 10 kr. Novo iznajden tint ni prah, kteremu je treba samo vode primeftatij da se dobi najbolja leskeča tinta ; skatljica po 20 kr. Izgledi za navadne in k ti 1 i -r a lične vaje v pisanji dobri za uči- 1 Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raz- , nimi krasnimi papirji po 25, 35, 50, 00, ttO k.,, telje in učence. 1 sešit male oblike z 12 pis. gld. 1. I kartami velja 10 kr., 1 sešit velike oblike h Praktično dober kup darilo je nova I 80 krasnimi pisavami 65 kr. — Izgledi hitro piBna garnitura iz vlitega bronsa, aoBtav- j naučiti se risanja, najnovejša metoda, za žaljena iz 10 kosov: 1 tintnik, 1 peresni roč- četnike in diletanta v različni izbirki 1 sešit nik, 1 peza, 2 pisnu Bvcčnika, 1 termometer,' 10, 15, 25 kr. Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pri. A.. Friedmail-ll, Praterstrasse Nr. 26. Tiskar ftdoard JanarhTli rtđatol] in vrednik Anton Tonili. Iiistniki: Dr. Jote Voinjak In drugI