Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ~ Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.883. Na novo pot. Naglasili smo že, da je bila s sporazumom med narodno radikalno in hrvat-sko seljačko stranko zaključena debata o ustavi in vprašanje njene revizije odstavljeno z dnevnega reda. Kdor ni ni prespal zadnjih sedem let, zna ceniti zgodovinski pomen doseženega sporazuma in le strankarska zagrizenost more smatrati sporazum za »mešetarsko pogodbo«, kakor naziva sporazum klerikalno glasile. Njemu ni prav, da je Radič končno likvidiral s svojim dosedanjim zadržanjem in stopil na realna tla. Mi razumemo njegovo ogorčenje nad Radičevim postopanjem, ker se ni zavzel tudi za SLS in ji pripomogel do politične moči. Odtod Slovenčeve cvetke o »kapitulaciji« in »izdajstvu«, kakor tudi o »kameleonstvu« in Radičevih 3taber-harjib« v Sloveniji, ki so imeli dovolj uvidevnosti in poguma, da so se prilagodili spremenjenim razmeram v trdnem prepričanju, da morejo le na ta način pomagati slovenskemu narodu, kajti za Slovenijo je danes merodajno le to, da je bil sporazum sklenjen brez njenega sodelovanja, in da je treba to popraviti. Vsakdo, ki iskreno želi vsestranski napredek našega naroda instinktivno čuti, da smo srečno prestali periodo zmešnjav, iskanja potov, medsebojnega brezplodnega prerekanja in stopili na pot, ki morda ne odgovarja absolutnim idealom vseh, ki pa je vsekakor tem idealom najbližja. Prav ima Pribičevičeva »Reč«, ko pravi, da je srbsko hrvatski spor zelo škodoval našim državnim interesom, toda iz tega nikakor ne sledi, da bi se Radičeve stranke ne smelo pripustiti k državnemu krmilu, marveč baš nasprotno, da je obžalovati, da se ni zgodilo to že davno prei. Če opozicionalni tisk danes naglasa, da se voditelji HSS niso držali svojih obljub, danih pred volitvami svojim volilcem, je to gola pre-računjenost, namenjena hrvatskemu narodu v svrho odtujitve svojim voditeljem. Toda ta namera se ne bo posrečila, in bi tudi pomenilo ogromno škodo za naš »»rod, ko bi se to zgodilo. Razumljivo je, da ne uživa vlada simpatij opozicije. Ravno tako je naravno, če skuša kaka opozicijonalna stranka povzročiti vladno krizo in ustvariti zase ugodno kombinacijo. Toda vsaka stvar ima svoje meje in tako tudi boj opozicije proti vladi. Osobito smemo v današnjem času zahtevati od opozicije več lojalnosti. Mi smatramo za neumestno, da se ustvarja nerazpoložen je naroda proti vladi že takoj ob njenem nastopu, ne da bi se čakalo na njeno delo. To so zgrešeni nazori o nalogi opozicije. Ne rekli bi ničesar, če bi opozicija prestala z lojalno borbo, ker se je vlada pregrešila proti osnovnim pravilom objektivnosti. Toda o sedanji vladi tega ni mogoče še r^i. Ali je mar že kaj zagrešila? Silni očitki iz preteklosti kažejo neiskrenost politikov, ki jim je blagor naroda zgolj na jeziku, ki pa so v srcu le strankarji, ki se ne morejo povzpeti do višjih vidikov. Od opozicije bi bilo zaenkrat pričakovati, da zavzame ekspektativno stališče, da ne ovira vlade pri delu, in da čaka *** njene uspehe. In dela čaka novo vlado obii<„ Sedaj je možno rešiti važna vprašanja, ki jih ni mogla rešiti nobena prejšnjih vlad, ker ni razpolagala z do-voljno večino. Vladna deklaracija pravi, da se bo posvečalo vso brigo državljanskim in političnim pravicam vseh državljanov in zakonitemu postopanju vseh predstavnikov oblasti. Na.se mnenje je, ^da ni Slovenca — razen nekaterih izjem Izjava člana HSS v notranji politiki. ZBOLJŠANJE TISKOVNEGA ZAKONA. — KONEC TERORIZMA. — UGODEN POTEK DELA VLADE. Beograd, 27. julija. Današnja »Politika« prinaša izjavo uglednega člana vodstva HSS, da je v vladi popolno soglasje. Delo se razvija v največji harmoniji. Vsa vprašanja selj. stranke sprejemajo radikali v polnem obsegu in obratno. V’si zakonski načrti bedo izglasovani ob popolnem sodelovanju in odo-brenju obeh strani. V dvanajstinah se nahajajo prvič postavke, ki jih dosedaj "ni mogla vnesti nobena hrv. stranka. Tiskovni zakon je osnovan na stališču radikalov o jasnih in preciznih odredbah, ki se nanašajo na očuvanje državne celine in faktorje, ki reprezentirajo to državo. Tako bo v tem pogledu postopanje znatno skrajšano in se ne bo zavlačevalo. V stvareh notranje politike so dane novinstvu popolnoma proste roke. Vprašanje urednika listov je rešeno tako, da bodo vse zlorabe izključene. Pri vprašanju o kaznih je bilo mnogo težkoč. Končno je tudi to vprašanje rešeno. V kolikor se bodo ti zakoni in odredbe pokazali neugodni, bodo spremenjeni. Z obeh strani se je naglašalo, da je stal naš tisk na višini pri reševanju vseh javnih problemov in da je tisk v državi znatno napredoval. Kar se tiče odnošajev opozicije na-pram vladi,, to ste sami videli. Prepričan sem, da bomo imeli do jeseni normalno politično življenje, v katerem opozicija ne bo samo kontrola in korektor vlade, marveč bo tudi sama sodelovala pri vsem njenem delu. Kar se tiče Pribičeviča, trde radikali, da se jim je odvalil kamen od srca in često se čujejo besede: »Hvala Bogu, rešeni smo tega škodljivca!« Dalje o situaciji HSS je oni član izjavil, da je situacija po izstopu dr. Buča in tovarišev popolnoma normalna. Naše mišljenje o poslanskih mandatih je, da se ti mandati ne dajejo poslancem kot osebam poedinih volilnih okrožij, marveč da s tem narod sam izkazuje zaupanje celi stranki in da stranka sama postavlja osebe. Iz volilnega okrožja dr. Buča smo prejeli poročila, v katerih se odobrava povsem naša politika in se zahteva, da dr. Buč odstopi od svojega mandata. Prav tako je z zajedničarji. Doznavamo, da je dr. Zanič dobil cd svojih volilcev nezaupnico. Realno življenje preide vse teorije. O reviziji ustave je rekel: Sprejeli smo vidovdausko ustavo kot podlago, da uredimo odnošaje v državi. V opoziciji nismo mogli braniti vidovdanske ustave radi Pribičeviča, ki jo je na vladi gazil. Danes v vladi jo lahko branimo. V kolikor bodo življenje in njegove potrebe zahtevale, da se spremeni, jo bomo spre-ifienili. Ako to ne bo potrebno, zakaj naj potem to storimo. V pogledu sprememb na Hrvatskem ne bo večjih perturbacij. Poročila iz cele države pokazujejo, da je narod zadovoljen, prenehalo je vsako teroristično postopanje. Vlada ne bo kaj takega nikdar dovolila. , Klerikalna protiakcija na Hrvatskem. I Beograd, 27. julija. Pogajanjem klerikalcev s Hrv. pučko stranko za kontra-akcijo proti radičevcem na Hrvatskem ne pripisujejo politični krogi nobene posebne važnosti. Smatrajo, da je vsaka akcija klerikalcev na Hrvatskem izključena. Klerikalci bodo vporabljali za glavno parolo pri agitaciji izjavo St. Radiča, da želi Hrvate odcepiti od katoliške cerkve in ustanoviti novo cerkev. Klerikalci se nadejajo znatnih uspehov m je bil v glavnih potezah že dosežen sporazum z g. Jankom Šimrakom, voditeljem HPS, ki se še vedno nahaja v Beogradu. KRALJEVO KRONANJE. Beograd, 27. julija. Politični krogi trdijo, da je v sporazumu med radikali in radičevci med drugim na dnevnem redu tudi vprašanje kronanja Nj. Vel. kralja. Kakor je znano, je bilo o tem vprašanju govora že v sporazumu med radikali in frankovri. Kronanje naj bi-se vršilo prihodnje leto v mesecu avgustu v mana-stiru Žiči, v čačanskem okrožju. Drugi del svečanosti naj bi se vršil v Zagrebu. — ki bi si tega ne želel z vso dušo. Saj je bil naš narod \ tem tako bridko preizkušen. Kako pa je z našim gospodarstvom, kako z raznimi drugimi perečimi vprašanji? Res je, da nismo Slovenci zaenkrat v vladi zastopani, res pa je tudi, da smo to sami zakrivili. To moramo popraviti. '1 o pa dosežemo, ako se slovenski narod ne bo oziral na jadikovanje političnih voditeljev, ki so bili po svoji krivdi izigrani, marveč se bo odločno Prilagodil spremenjenim političnim razmeram in novemu položaju, ki ne bo tako kratkotrajen, kakor prerokujejo njegovi nasprotniki. OBJAVA SPORAZUMA. ! Beograd, 27. julija. Politični krogi pri-: čakujejo, da bo koncem avgusta objavljen protokol sporazuma med radikali in HSS. Predhodno se bodo vršili sestan-' ki mestnih organizacij, na katerih bo sporazum prečitan. Radičevci nameravajo parirati akcijo zajedničarjev in svojih disidentov na ta način, da konzultirajo narod o politični situaciji, zlasti v pogledu nove politike, ki jo HSS sedaj zastopa. ( PAŠIČ NA ODDIHU. Beograd, 27. julija. Sinoči je dospela iz Karlovih Vari brzojavka, da se je g. Pašič nastanil v tamošnjein hotelu Im-■ perial. Zdravstveno stanje ministrskega j predsednika je povoljno. Predsednik češke republike g. Masaryk je želel g. Pa-siču dobrodošlico. Pašič je izrazil željo, naj ga za časa zdravljenja nihče ne po-seti. To pa gotovo radi tega, ker noče priti v stik s Stjepanom Radičem. Politični krogi mislijo, da še ni znano, kako misli g. Pašič o sporazumu. KANDIDATI ZA GLAVNO KONTROLO. Beograd, 27. julija. Radikalni klub je na svoji seji sklenil, da bo predlagal za člane glavne kontrole sledeče kandidate: za predsednika Srečka Tesiča, dalje za člane dr. Ante Štambuka, Miloviča. Mil. Cevanoviča in Drag. Trifkoviča. KRALJ POSETI ZAGREB. Beograd, 27. julija. Kakor doznavamo, poseti Nj. Vel. kralj v drugi polovici avgusta Zagreb, kjer se bodo tedaj vršile velike svečanosti. ODKUP PROGE SOLUN—BITOL.I. Beograd, 27. julija. Atenski listi poročajo, da namerava grška vlada odku- . piti progo Solun—Bitolj, ki je last neke j francoske družbe. Pogajanja vodi grški ! poslanik v Parizu. Politična situacija. Beograd, 27. julija. Seja ministrskega sveta, ki bi se morala vršiti včeraj, je odgodena, ker se veliko ministrov nahaja izven Beograda. Danes zvečer se vrnejo ministri s proslave splitske železnice. Zjutraj dospeta v Beograd Pavle Radič in Nikič. Pričakujejo tudi povratka ostalih ministrov v Beograd. Na seji ministrskega sveta bodo razpravljali o delu v skupščini. Danes se bo vršila seja šefov grup, na kateri se bodo sporazumeli o diskusiji v parlamentu. Seja narodne skupščine utegne biti zelo zanimiva. Ako bo danes cel dan delala skupščina na dvanajstinah, bo zakonodajni odbor razpravljal o tiskovnem zakonu šele jutri. Beograd, 27. julija. Po izglasanju dvanajstin v parlamentu nastopa v politični situaciji mir. Veliko število poslancev in ministrov je odpotovalo na svoje domove. Včeraj je vladalo v politični situaciji popolno zatišje. Danes se vrnejo vsi poslanci in ministri nazaj v Beograd. Pričakujejo nervoznega zakonodajnega dela vlade in skupščine na programu, na katerem je dobila vlada zaupnico. Beograd, 27. julija. V predsedništvu vlade se je vršila sinoči konferenca ministrov, na kateri so govorili o delu v skupščini. Vlada namerava še v tem zasedanju donesti tiskovni zakon, ki bo danes popoldne izrečen zakonodajnemu 1 odboru. Medtem bo vlada sklepala o nekaterih važnih spremembah v tem zakonskem načrtu. PARASTOS ZA MILUTINOM DRAŠKO-VIČEM. Beograd, 27. julija. Včeraj ob 10. dopoldne se je vršil parastos za pokojnim Milutinom DraŠkovičem v hotelu Impe-rial. Parastosu je prisostvovala tudi rodbina pokojnika, cel demokratski klub, Orjuna in veliko število poslancev z g. Davidovičem na čelu. Po verskih ceremonijah so nastopili trije govorniki: Grol, Drag. Rankovič in Marko Cemovič. Govorili so o življenju in delovanju pokojnega Draškoviča, o pomenu njegove osebe kot državnika in politika. Sklenili so, da se bo slavnost vršila vsako leto na ta dan. STALIŠČE DEMOKRATOV NAPRAM VLADI. Beograd, 27. julija. Politični krogi živahno komentirajo sklep demokratskega kluba o stališču kluba napram današnji vladi. To tolmačijo na dva načina. Nekateri zastopajo stališče, da so demokrati za lojalno opozicijo radi tega, da bi pozneje tudi oni vstopili v današnjo vlado. Drugi zopet pravijo, da je postopanje demokratske stranke povsem utemeljeno, ker je vedno zastopala politiko sporazuma. Zato bi bilo zelo neugodno, da bi nastopala demokratska stranka proti vladi, ki izvaja politiko sporazuma. Radikali so za vstop demokratov v vlado, vendar so mnenja, da bi vstop g. Davi-doviča v vlado znatno oslabil opozicijo. Dobra opozicija pa, pravijo radikali, je nujno potrebna za pozitivno delo v skupščini. SLAVNOSTI V SPLITU. Split, 27. julija. Včeraj so se vršile velike proslave ob priliki otvoritve liske železnice. V luki je bilo 15 vojnih ladij. Ob 9. dop. je bil odkrit spomenik Marku Mandiču. Otvoritveni govor je imel don Bulič. V imenu kralja je govoril adm. Priča. Govorila sta Krajač in Radojevič. Ob desetih dop. se je vršila na realki otvoritev razstave, katere so se udeležili predstavniki raznih društev. Liška železnica Lajna. Z otvoritvijo direktne železniške zveze Dalmacije s Hrvatsko, oziroma Splita z Zagrebom je bila izpopolnjena davna želja in zadoščeno davni potrebi Hrvatske in Dalmacije ne samo iz narodno-političnih, nego tudi iz gospodarskih razlogov. Z ozirom na njen velikanski pomen se bomo s to progo nekoliko več bavili. NEKAJ ZGODOVINE. Smelo lahko rečemo, da ni imela nobena dosedaj zgrajenih prog tako dolge in zapletene zgodovine, kakor liško - dalmatinska proga. Zasnovana v letih, ko so se gradile prve železnice, je bila dovršena šele sedaj. Vprašanje zgraditve te proge se je pojavilo v petdesetih letih. Trgovske zbornice, gospodarji in dalmatinske občine so zahtevale to progo. Avstrijska vlada je bila dalj časa gluha in se je z njo pričela bavifi šele po vojni leta 1866, ki je jasno pokazala važnost te proge za avstrijsko monarhijo. V prvi vrsti se je zanjo zavzemal baron Mollinary, tedanji upravitelj Hrvatske in Vojaške Krajine. Prvo trasiranje se je vršilo okoli 1. 1860. Od tedaj je bila večkrat trasirana, toda njena zgraditev je bila odgodena od leta do leta, tako da so Ličani že povsem izgubili vsako upanje, da bodo kdaj zvezani z zaledjem. L. 1907. je sklenila Avstrija z Ogrsko sporazum, glasom katerega bi morala slednja lo progo zgraditi. Toda šele I. 1912. je postala zgraditev po dolgem kolebanju resna. Za to so bili merodajni interesi avstro-ogrske politike na Balkanu, ki so baš v onih letih stopali najbolj v ospredje. To dokazuje najbolj dejstvo, da so med vojno baš vojaški krogi forsirali zgraditev proge 7. ozirom na nevarnost na Jadranu. Ob prevratu je bil že velik del proge dogotovljen, kajti baš usodnega leta 1918 se je delalo na dograditvi proge s polno paro. Nad 14.000 delavcev je bilo zaposlenih, med temi precej vojnih ujetnikov. Da ni bilo vojne, bi bila proga že prej gotova, kakor je predvideval prvotni načrt. Ko je prišlo osvobojenje, je pobegnila iz Like večina tujih inženirjev. Železnica pa je pretrpela od fakozvanega »zelenega kadra veliko škodo. Begunci so izropali mnogo njenih skladišč, nekatera so celo zažgali. Prizanesli niso niti papirjem, načrtom in raznim risbam. D nihal je uničila vse, kar ji je prišlo pod roko. Škoda je bila velikanska. Poleg tega so tedaj okupirali Italijani severno Dalmacijo. Pokazali so se kot pravi kulturni ljudje, kajti, kar niso upropastili »kadristi«, so opustošili Italijani. O nadaljevanju dela ni bilo možno govoriti, dokler niso zapustili leta 1921. Italijani Dalmacijo. V Liki je počivalo delo vsled raznih razlogov, predvsem pa radi pomanjkanja denarnih sredstev do srede 1919. Tedaj je bil odobren kredit 2 milijonov 200.000 kron za do-vršitev dela na progi Vrhovine—Gospič, ki je bila predana rednemu prometu marca 1. 1920. Za dovršitev proge Gospič—Gračac je bil v juniju 1919 odobren kredit 12 milijonov kron. Ta proga je bila predana pro- j metu 1. 1922. j Ko so zapustili Italijani Dalmacijo, je bilo odrejeno, da se dovrši še zadnji del proge Gračac—Knin. Bile pa so še razne neprilike, da ni bilo mogoče proge prej dovršiti, naj-zadnje to, da je Nemčija ustavila svoje re- j paracije, kar je povzročilo, da niso prispele pravočasno tračnice. Končno se je zgodilo tudi to in proga, ki je ! bila že 70 let v diskusiji, je bila srečno pre- | dana javnemu prometu, s čimer se obenem ; zaključuje važno poglavje naše narodne zgodovine. NARODNO-GOSPODARSKI POMEN PROGE. To važnost je treba gledati z dvojnega stališča in sicer lokalnega in s stališča tranzita, oziroma občenarodnega. Z lokalnega stališča ima železnica veliko važnost, kajti z njo dobi zvezo področje preko 7000 kvadratnih kilometrov in 300.000 prebivalcev. Železnica gre po rodovitnih krajih Mriježnice in Dretulje ter preseka na več kilometrov krasne gozdove Male Kapele in ustvarja možnost izvoza lesa v inozemstvo. Največje važnosti pa je za Liko samo in za liško planoto. Oddeljena od morja z Velebitom, od kopnega pa s Kapelo, je bila Lika zapuščena in odrezana od Zagreba in Evrope, osobito pozimi, ko so snežni zameti onemogočili vsak promet, razen promet s sanmi. Cesto se je dogodilo, da niso dobili nekateri kraji po par tednov nobene pošte. Ob lepem vremenu pa je promet z vozovi zelo naporen. Če je bil svoječasno kak uradnik premeščen v Liko, je bil to pravcati izgon v Sibirijo. Kdor pa je hotel preko Kapele v Liko, je storil dobro, ako je prej napravil oporoko. Lika je bolj zapuščena nego siromašna. Tudi polje ni tako nerodovitno kot se misli. Z modernimi gospodarskimi pripomočki bi se dalo zelo dobro izkoristiti. Povzdigniti bi se dalo sadjarstvo in živinoreja. Na Kapeli in Velebitu so lepi gozdovi. Koliko in kake rude ima Lika, do danes še ne vemo. V Velebitu je prvovrstni premog. Lika je poleg tega bogata na vodnih silah, ki bi se dale pretvoriti v električno energijo in koristno uporabiti. Poleg tega je Lika bogata na naravnih lepotah. Poleg bajnih Plitviških jezer ima nebroj drugih zanimivosti, ki si jih lahko ogleda liski potnik. Liška železnica bo omogočila, da Lika izkoristi svoje naravno bogastvo in svoje naravne lepote. To bo pripomoglo tudi k po-vzdigu gmotnega in kulturnega stanja ta-mošnjega revnega prebivalstva, ki bo s to progo zvezano z svetom. Z lokalnega stališča je torej liška železnica velikega pomena. Žal, da ne odgovarja popolnoma zahtevam tranzita in splošnega narodnega interesa. Tudi v tem oziru bo sicer velike važnosti kot prva železniška zveza Dalmacije s Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Priznati pa moramo, da to ni najboljša zveza. Proga bi bila lahko mnogo krajša in mnogo lažja. To je zakrivila madžarska politika. Vendar pa je pričakovati, da uspe naši prometni politiki, da te nedostatke odpravi. Na tem mestu moramo naglasiti tudi velik strategični pomen liške železnice, ki je v glavnem kriv, da je bila železnica zgrajena napačno. Železnica omogočuje obrambo Like, dočim je sama vsled visokega gorovja precej varna. V strategičnem oziru je ta proga povsem izpopolnila svojo nalogo. Vendar je za obrambo naše severozapadne fronte potrebno, da se vzoostavi zveza Ljubljane s progo Ogulin—Sušak, za obrambo srednjega in južnega Primorja pa je neobhodno riotreb-na zveza Roke Kotorske z južno Srbijo, na severu pa unska železnica. | DRUGE PODROBNOSTI Službeni naziv proge je Ogulin—Split in spada v območje zagrebške direkcije. Vlaki bodo imeli številko 800—899. Na celi progi je 21 tunelov v skupni dolžini 5490 m. Za zgraditev železnice je bilo treba 280.000 pra- j gov. Dolžina vseh tračnic znaša 510.000 me- j trov v skupni teži 1795.000 kg. Postaj je 32, j ki pa niso vse enako važne. Stroški za zgradbo proge so znašali do prevrata za progo Ogulin—Knin okoli 125 milijonov zlatih kron, po vojni pa okoli 15 milijonov zlatih dinarjev. Za celo progo Ogulin—Knin je bilo torej izdanih okoli 140 mi- ; lijonov zlatih kron ali dinarjev, ako računa- j mo eno zlato krono za en zlat dinar in en zlat dolar za pet zlatih kron. Radx o notranji ureditvi države. f Pred svojim odhodom iz Beograda je dal Radič sotrudniku »Politike- sledečo značilno izjavo: »Pod vplivom raznih zgodovinskih in povojnih faktorjev so se razvile notranje-poli-lične razmere tako, da se je spor med Hrvati in Srbi tako poostril, da je bilo pričakovati skrajnega spopada, ki bi prekinil ysak stik med predstavitelji Hrvatov in Srbov, a stalno psihološko približevanje bi bilo od-godeno za nedogledno dobo V tem slučaju bi bržkone del hrvatskega seljaštva ostal pasiven, dočim bi se drugi oprijel orožja. Eno kot drugo bi pomenilo korak nazaj, kajti danes se zanima za javno delo zelo živahno, intenzivno in z razumevanjem, v popolnem smislu besede, ves hrvatski narod, torej tudi žene in odrasla mladina na vasi, ne pa samo volilci. To je velika sila in zločin bi bil. ko bi se ta veličastni vodo-pad skušal zožiti na polovico, ali ko bi se celo dopustilo, da bi se te energije zgubile v krvavi borbi, ki ne more osobito v notranji politiki ničesar rešiti. Mesto tega sem sklenil iz tega vodopada, iz te Niagare politične energije, napraviti veliko turbino, ki zbere vso svojo energijo in jo praktično aplicira na notranjo in zunanjo politiko. Načrt sem izdelal že davno, poiskati sem moral samo inženirje, ki sem jRi srečno istaknil. S stvoritvijo močne dvetretjinske večine narodne radikalne in hrvatske seljaške stranke in s sestavo v bistvu povsem homogene narodne in kmetske vlade, je pričela delovati prva sekcija zgotovljene turbine. Na-daljna zgradba sporazuma bo šla v tej smeri. V notranji politiki dobi narod končno v občinah in oblastih pravi »self goverment« angleškega tipa. Upravo dobi v svoje roke narod sam. Iz uprave se izločijo vsi korumpi-rani, nekvalificirani in strankarski elementi. V tem smislu se tudi že dela. Istočasno se zboljša promet po kopnem in na morju, tako, da Jugoslavija v popolni meri izkori- sti svoj izredno povečani ekonomski položaj, na eni strani na Donavi z velikimi pristanišči v Zemunu in Vukovarju, na drugi strani na Jadranskem morju s štirimi lukami, ki imajo že železniško zvezo s svojim zaledjem: Sušak, Šibenik, Split v srednji Dalmaciji in Gruž poleg Dubrovnika v južni Dalmaciji. Šele nova parlamentarna večina in vlada lahko drži finance s strogim in razumnim varčevanjem in vsestranskim blagotvornim gospodarskim duhom, ter lahko odstrani vse parazitske elemente in vse neproduktivne izdatke, ki izpodkopujejo domače gospodarstvo in zunanji kredit; v tej smeri se je že pričelo uspešno delati. Konstruktivni sporazum med Srbi in Hrvati na socialni bazi kmetski, na gospodarskem temelju zasebne iniciative, na osnovi kategoričnega imperativa absolutne miroljubnosti — pa tudi dovršene pripravljenosti narodne obrambe — spreminja do temelja politične odnošaje v balkanski in podonavski Evropi. Mala antanta zadobi sedaj konstruktiven značaj, ter se ne bo moglo odslej symničiti, da je ustanovljena samo zato, da vse tri zavezniške države Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija naslanjajo svoj notranji mir samo na bajonete. Pri zapadnih velesilah, vključi vši Ameriko, izgine bojazen, da bi se na Balkanu znova zapalil evropski in svetovni požar. Sporazum med Srbi in Hrvati je mahoma dal Jugoslaviji gospodarsko napredno in v narodu globoko ukoreninjeno vlado in parlamentarno večino, on pomeni velik korak za politično ureditev in gospodarsko obnovo Evrope. Končno je to novo jamstvo za evropski in .svetovni mir.« Širite »Nar. Dnevnik" Prejeli smo sledeči dopis in ga objavljamo: Tudi v političnem boju, kjer se zdi, da včasih velja pravilo: Naj bo še tako neumno, da le vleče, — je vendar treba neke meje, umerjenosti, da ne rečemo spoštovanja do lastnih ljudi in dostojnosti, kadar se hočemo česa neljubega braniti. Kako vsega tega pri njegovih nasprotnikih manjka, čuti zdaj najbolj g. nar. poslanec I. Pucelj. Sledeč najbolj pametni misli, ki jo nudi položaj vsled spremembe vlade, je vstopil g. Pucelj na stran pristašev vlade in zahotel sodelovati. Eden je to pač moral, če SDS ni mogla, ker je bila odrinjena. Če SLS ni mogla, ker se že ves čas od lanske vlade poleti hladi in ga ni, ki bi jo hotel ogreti. Kdo torej še ostane, ko vendar eden mora — ako sami Slovenci ne bi hoteli? In prav je storil g. Pucelj. Če sami ne bi hoteli, bi nas morali pač drugi zastopati, drugi,^ Hrvatje ali Srbi. Vpraša se, če naj si to želimo! In »Slovenec*; hoče to. »Slovenec« pravi, da drobtin ne mara, raje nič, kot pa se ukloniti in — beračiti ... Če je tako velikodušen zase, prosto mu! Za nas pa ne bo! In v tem tiči stara lajna, lajna, ki jo gode »Slovenec« že ves čas od prevrata, kadar mu ne pade samo od sebe kaj v naročje. Ker ni nič dobil, je pa ponosen in — ne mara! Mi pa hočemo! Bolje nekaj, pa naj je še tako malo, kot nič. To ni nobena sramota, iti skupaj z dvema največjima strankama, ki uživata zaupanje ogromne večine države. Stranki, s katerima se isti dr. Korošec ni branil že ponovno pogajati se in posedati za skupno mizo. Z Radičem v opozieionalnem bloku še pred kratkim. Le zakaj naj je ved- j no za drugega to greh, kar za dr. Korošca i ni? j Ni sramota iti z vlado, nasprotno: dolžnost je. Lahko rečemo, da nismo imeli Slovenci iskrenega zastopnika že blizu dve leti v vladi. Žerjav nas ni zadovoljil. Korošec pa v lanski vladi ničesar storil ni, kakor je že sam priznal večkrat v »Slovencu«. Ali ni skrajni čas, da -se nas vsaj eden od naših 26 nebodi-jih-treba usmili, da nas zastopa? Prav nič nimamo odveč, da bi ponos uganjali in čakali, kdaj bomo komu potrebni! S to taktiko nas ne bo nihče odrešil in dr. Korošec jo ravno v tem tako lomi in polomi. Če ga »Kmetski list« -obtožuje kot sokrivca naših mizernih razmer, ima zato prav! Njegovemu častihlepju ni nikoli dovolj, mi pa ... glejmo. Vsaj eno pa lahko zahtevamo po vsem tem. Naj »Slovenec« take vrste demagogijo opusti. Če njegovi poslanci nočejo, ali ne morejo, naj se vsaj ne norčuje iz drugih, ki čutijo dolžnost in odgovornost, ki so jo prevzeli ob volitvah. Tako norčevanje ni v naših razmerah niti pametno niti — dostojno. _______________________________________________j Politltne vesti, i = Preiskava proti dr. Lukiniču. Preiskovalna komisija v aferi dr. Lukiniča pridno zbira material. Opozicija je zahtevala razni material iz inozemstva. Kakor izgleda, ne bo mogla dovršiti svojega dela v stavljenem ji roku. , — Minister Ninčič o nettunskih konvencijah. Zunanji minister dr. Ninčič je dal včeraj novinarjem obsežno izjavo o konvencijah z Italijo, katerih vsebino smo priobčili. Zanimivo je dejstvo, da je minister popolnoma pozabil omeniti konvencijo o pravicah italijanskih manjšin v Dalmaciji, ki omogočajo italijansko šolsko propagando. — Konec republikanstva na Hrvatskem. G. Trumbič je izjavil v imenu Hrvatske Zajed-nice, da je vprašanje monarhije in dinastije izven vsake diskusije. S tem so se poslednji Hrvati izrekli za kralja in monarhijo. i — Veselje Zagorcev nad sporazumom. »Jutarnji list« poroča, da je zavladalo vsled sporazuma v vsem Zagorju velikansko veselje in navdušenje. Zagorci so dali svojemu veselju izraz z zapalenjem kresov .in razsvetljavami, ki so se vršile po vseh vaseh. Slovensko klerikalno glasilo pa večkrat poroča da narod trumoma zapušča Radiča. mo že videli, kdo ostane zapuščen pri pri-hodnjih volitvah. j — Strašno. Sporazum med radikali in ra-dičevci se zdi našim klerikalcem naenkrat nekaj strašnega. Hrvatski narod sploh ni bil vprašan za privoljenje in g. dr. Korošec tudi ne. G. Pucelj pa se drzne vstopiti v hrvatski seljački klub in s tem zbegati,., itak zmedene klerikalne politike, ki , Radiča, kako stega roko po avtonomni Sloveniji, da bi jo spravil v svojo malho. Res strašno, a ne za Slovence, marveč za SLS Mladini pa mirno čakajo, da pridejo zopet na vrsto. Izgubiti ne morejo mnogo, ker dosti nimajo. Vsak po svoje... . 1 — Francoski tisk o nemški noti. Francoski tisk se je izražal sprva o nemški noti izredno povoljno. Sedaj pa je, pnčel nakrat pisati kritično. »Temps« pravi n. pr., da puščajo nemški ugovori proti francoskim predlogom malo nade za povoljno bazo pogajanj. Nemška nota je samo majhen korak naprej, zakaj principi, ki jih involvira, »e dat0 razjasniti samo potom nadaljnjih brezkončnih razprav. L’Ere Nouvelle« meni, da mnogih v nemški noti formuliranih rezerv ; Francija ne more sprejeti. Za r rancijo je jako težko, oprostiti Nemčijo obveznosu, ki : so predvidene za varnostni pakt. I aradoksno j je, če zahteva Nemčija na eni strani pogodbo o varnosti za obe stranki, z druge strani se pa brani staviti na razpolago sredstva, s katerimi bi se preprečili napadi, »fJuotulieiH piše, da nemška nota ne piše tako, kakoi da bi hotela zapreti vrata nadaljnjim pogajanjem da pa uljudru ton kljub temu ne more zakriti vsebine; dasi Nemčija v istim tudi ne misli zapreti vrat nadaljnjim P°gala; njem, vendar v noti ni dosti popustila od svojega prvotnega stališča. — Tit nenadni pieokret prihaja od tod, da pariški tisk sprva m imel vsega teksta pri rokah. »Echo de Pariš« zahteva, da opusti Francija nadaljnjo pogajanje z Nemčijo. »Eclair« je mnenja, da se francosko in nemško stališče ne more nikdar izravnati, ker hoče Nemčija zgradbo zrušiti, dočim ie hoče Francija podpreti, da . se ne zruši. »Journal« pravi, da hoče Nem-! čija zasigurati mir, da pa na drugi strani Ivanci jo in Anglijo. Nekoliko bolj mirno presoja »Matin«, ki presumira, da želi Nemčija zasigurtai mir, da pa na drugi strani preprečuje sigurnost, ker zahteva revizijo V ersailleške pogodbe. ; = Akcija proti komunistični propagandi, i e dni so se sestali pod Painlevejevim predsedstvom vojni minister, iustični minister, notranji minister, generalni guverner za AI-žir in še nekateri drugi ministri pariškega kabineta v svrho proučavanja položaja, ki je nastal vsled komunistične propagande v raznih panogah državne uprave na Francoskem in v Alžiru. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS o Ljubljanskem velesejmu. Uprava Ljubljanskega velesejma nam poro- velesejmov za razvoj ga narodnega gospodarstva. Glasi se: »Ljubljanski velesejmi štejejo med najuglednejše gospodarske manifestacije v naši državi. Od 1. 1921. sem, ko se je vršil prvi teh velesejmov, in skozi vsa leta se je sloves teu prireditev stopnjema dvignil na izredno višino. Splošno se priznava točnost iu smotreni red velesejmske uprave, ki vživa zaupanje vseh interesentov. Zlasti za Ljubljano in za vso Slovenijo so ti velesejmi doprinesli mnogo koristi, ker so najširši javnosti pokazali našo delavnost in našo produktivno naprednost. Tudi so vzbudili v vsej državi živahno zanimanje za našo industrijo in obrtnost in so v veliki meri pripomogli, da so se potrebe in upravičene zahteve teh gospodarskih panog spoznaie in vpoštevale. Mi smo mnenja, da so ljubljanski velesejmi izdatno pomagali pri vseh pridobitvah, ki smo jih v zadnjih letih mogli izvojevati. Ce se nam tudi niso izpolnile vse upravičene želje, vendar vemo, da je bil naš položaj še težavnejši, da nismo mogli opirati se na to našo ugledno institucijo. V. Ljubljanski vzorčni velesejem se vrši v času od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Vse k;že, da bo navzlic občutni gospodarski krizi letošnja prireditev dobro uspela. Prijave iz inozemstva so skoro številnejše nego lansko leto, udeležba iz drugih pokrajin naše kraljevine je dokaj živahna. Nasprotno pa so mnoga domača industrijska podjetja s svojimi prijavami v zamudi, dočim so druga podjetja zmanjšala obseg najetega prostora. Bati se je, da ne bi razstavljale! iz ostalih pokrajin kraljevine in iz inozemstva potisnili naše domače producente v stran. Notranji prostori v velikih paviljonih so po večini že oddani, vendar je še nekaj prostora rezerviranega za domače tvornice.. Ker je redni prijavni rok že potekel, more vele-sejmska uprava prosto določiti, katero zakasnelo prijavo da naj vpošteva, in je naravno, da bo dala domačim interesentom prednost. Nova carinska tarifa, dasi ni izpolnila vseh naših želja in pričakovanj, ie vendar mnogim našim industrijskim obratom omogočila in zasigurala nadaljni obstoj. Bas v času, ko se naj vrše in zaključijo trgovinska pogajanja s sosednimi državami, moramo porabiti priliko letošnjega velesejma, da javno prikažemo ustroj in kapaciteto domače industrije, da jo tako obvarujemo pred kvarnimi koncesijami nnpram inozemski konkurenci. Novo stanje, ki je nastopilo po 20. juniju t. 1., je pa občutno zadelo več industrijskih strok, ki so postale žrtve političnih argumentov. Tako je n. pr. ostala vsa mlinska industrija brez zaščite. Mi bi priporočali, da mlinska industrija Slovenije korporativno nastopi na ljubljanskem velesejmu in da tam nazorno predoči svojo žal neizrabljeno kapaciteto. Taka demonstracija bi se mogla prirediti z razstavo slik, ki pokažejo zunanje lice naših velikih mlinov ter njihov notranji ustroj, dočim bi mogli diagrami o kapaciteti in zaposlenosti, o razmerju nabavnih in prevoznih stroškov napram cenam žita in finalnih produktov jasno ilustrirati sedanje prilike ter potrebo po odločnih ukrepih v korist tej industriji. Kar velja za naše mline bi se moglo slično navesti za več drugih strok. Odločilnega pomena bi bilo, če bi se zlasti one stroke, ki niso bile deležne zadostne pozornosti in pravilnega vpošteva-nja korporativno pokazale na letošnjem velesejmu in tako solidarno dokumentirale nujnost svojih zahtev. V takem smislu si usojamo apelirati na naše p. n. člane, da se po možnosti še prijavijo za letošnji Ljubljanski velesejem, ko-iikor tega še niso storili. Ni niti potrebno, da poedina podjetja zasedejo velike prostore, marveč bo ponajveč zadostovalo, če vsako podjetje vzame, le nekaj metrov, kjer more razporediti sliko in diagrame o svojem obratu, pa tudi zbirko svojih vzorcev, ki naj pričajo o kvaliteti proizvodom. Končno navajamo, da so baš merodajni gospodje v pristojnem ministrstvu že ponovno povclarili, da naj domača industrijska podjetja ne izostanejo, kadar se naša širša_ produktivna delavnost kaže širšemu svetu. Mi se pridržujemo temu naziranju in polagamo p. n. članom na srce, da pomagajo našemu letošnjemu velesejmu do čim popolnejšega uspeha.« 17' Upravi velesejma je priznanje Zvez« ,n: dustrijalcev v največje zadoščenje in stremi tudi letos z vsemi močmi za tem, da z prireditvijo velesejma podpomore razvoju naše industrije, obrti in trgovine in si ohrani zaupanje vseh interesentov. Dnevne vesti ZAKAJ? Ni Slovenca, ki bi ne vedel, da je tuja Trboveljska premogokopna družba slovenskemu narodu le v škodo. Ni pa končno tudi Slovenca, ki ne bi na lastni koži občutil to Škodo, bodisi direktno, ko plačuje pretirano dr£»g premog, bodisi' indirektno, ko plačuje vsled dragega premoga zvišane cene indu-3Wjskih izdelkov in železniške prevoznine. Čeprav pa je škodljivost postopanja Trboveljske družbe tako jasna, je vendar edini list, ki se bori proti izmozgavanju Slovenije s strani Trboveljske, »Narodni Dnevnik . Ne »Jutro«, ne »Slovenski Narod« in ne »Slovenec« ne najdejo nikdar niti besede, da bi podprli naš boj proti oderuštvu Trboveljske premogokopne družbe. V obzirnoti do Trboveljske vlada naravnost čudovita sloga med mladinskim in klerikalnim časopisjem. Zakaj? Naj na to vprašanje odgovore bralci sami. In ker ima Trboveljska tako divno zaščito v slovenskem časopisju, ni čuda, če je tudi naša vlada do nje obzirna in če plačuje vlada Trboveljski z isto nobleso pretirane cene, kakor jih plačuje Slovenija. Več ko jasno je, da bo to trajalo tako dolgo, dokler bo časopisje najbolj zainteresirane Slovenije branilo Trboveljsko premogokopno družbo. Nikakor pa ni jasno, zakaj Slovenci podpirajo tiste, ki poznajo obzirnost do tuje Trboveljske družbe, pa čeprav s tem vedoma Škodujejo slovenskemu narodu. Tudi na ta »zakaj« naj odgovore Slovenci, da bo vsaj Trboveljska družba znala, da sme drugo leto poleg novih investicij zvišati dividendo še za 10 odstotkov! . ~ I* »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 69. številki: pravilnik o uporabljanju novega sredstva za obče denaturiranje špirita; odločbo glede kisove esence ter razglas glede pisem z označeno vrednostjo za inozemstvo do 1000 Din. — Telefonska zveza Zagreb—Praga. Vee-je bila olvorjena nova direktna telefonska zveza med Zagrebom in Prago. Razgovor itane za jedinico 3.50 zlatih frankov, poziv Pa dva franka. — Razpisana mesta v sodni službi. Oddajo naslednja službena mesta: mesto okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Gornjem Gradu, dve *®esti okrajnih sodnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani ter mesto okrajnega sodnika pri krožnem sodišču v Celju. '— Imenovanja v sodni službi. • Imenovana \isjega sodnega svetnika pri deželnem Sodižču V-J Ljubljani deželnosodni svetnik Peter Keršič, za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ljutomeru dr. Nilko Ga-ber; piemeičeni so: deželnosodni svetnik in ^‘edstojnik okrajnega sodišča Jurij Gregorc .? Radovljice v Kranj, deželnosod. svetnik predstojnik okrajnega sodišča v Črnomlju dr. Rupert Celestina v Radovljico, okrajni sodnik v Celju dr. Jakob Konda kot deželno-8odni svetnik k okrožnemu sodišču v Celju; ^krajni sodnik v Novem mestu Božidar Ro-a'h za deželnosodnega svetnika k okrožnemu Sodišču v Novem mestu; sodnik v Novem »>estu Viktor Kobe je imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri predstojnik okrajnega sodišča v Gornjem j ‘ISradu dr. Vojteh Hočevar je premeščen v I sBrežiee. — la državne službe. Premeščen je od ■"»krajnega glavarstva Kranj k okrajnemu gla- . varstvu Ljubljana-okolica veterinar Josip 1 'Ceh; vpokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani uradniki Leopold Pahor, ; f/an Juvan, Jakob Plehan, Ivan Sedlaček in ***rtin Žnidaršič. — Odobren kredit. Ministrstvo za javna j® odobrilo kredit 210.000 dinarjev za popravo ceste Ogulin—Plitvička jezera. — Občni zbor ndruženja jugoslovenskih *»Tavnikov. V času od 1. do 4. septembra ?? vrši v Dubrovniku redni letni občni zbor ^druženja jugoslovenskih zdravnikov. Ude-j^Kliki prirede pri tej priliki, kakor se čuje, *’iet v Boko Kotorsko. Split in na Sušak. — Izlet srbskih kmetov v Slovenijo. Kakor •mm javljajo iz Beograda, odpotuje no inici-falivi »Srpskega poljoprivredneg-i društva sredi meseca avgusta večja skupina poljedel- > eev iz moravskega okrožja na poučno potovanje po Sloveniji. Izletniki se žele spoznati ® sodobnim obdelovanjem zemlje, ki je v Slo-^liji dobro lazvito. Ogledali si bodo tudi ■^lružne' institucije v Sloveniji. — Prekrižani (krosirani) f6ki v našem J^štnem čekovnem prometu. PošiljanjfOjfe- poštne hranilnice je povzročilo inozemskim, pa tudi domačini zavodom velike izdatke na poštninah, oteževalo pa je tudi sicer promet z inozemstvom, kjer so krosirani Seti že uvedeni, ker poštna hranilnica ni •®!n>stevala iz inozemstva dohajajočih kroši-Cek?v računoi metni kov ter je «*io honoriranje takih fekov odklanjala, češ, ->e v snuslu naših sedaj veljavnih predpisov ceki s prekrivanjem razveljavljajo. Da Pomore tem nedostatkom in doseže ugod-nost, ki jo nudj krosi ran je čekov glede vav-lifvv 1'n1 vcfiega zavarovanja odpošiljate-p°stl,e hranilnice je Zbornica za . k ohrl *n industrijo v Ljubljani s jx/se no spomenico naprosila poštno hranil-mco, da tud, v tla5i kraljevini uvede broširane ceke. Nadzorni odbor poštne hranilnice je o tej spomenici sklepu, na seji dne 20. *• m ? \ n,l’ da se lastnikom čekovnih računov p', i postni hranilnici in njenih podružnicah dovoljuje, da čeke, katere izstav- računa pri poštni hranilnici, more ček prežemi rati samo s posredovanjem kakega denarnega zavoda, ki ima čekovni račun pri poštni hranilnici. — Jugoslovenska razstava na Praškem velesejmu. Na praškem velesejmu, ki se vrši od 6. do 13. septembra t. 1. se priredi tudi jugoslovenska razstava. V ta namen se je osnoval v Pragi poseben odbor pod predsedstvom našega generalnega konzula g. Svetozarja Rašiča, ki ima nalogo, da našo razstavo organizira in omogoči našim interesentom udeležbo. V interesu naše izvozne trgovine priporočamo interesentom, da se čim števil-neje udeležijo te propagandne prireditve, katero je tudi ministrstvo gmotno izdatno podprlo. Predvsem priporočamo to vinogradnikom in industrijskim krogom. — Podrobneje informacije o razstavi daje: »Odbor za pri-redjivanje jugoslovenske izložbe, Praha, Sia-remestska radnice (P. V. V.). Prospekti, pogoji in prijave za razstavo so interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse^ svoje člane, da poteče rok za vložitev pridobninslcih izjav za priredbeno dobo 1926/27 dne 31. julija t. 1. Oni, kateri izjave še niso vložili, naj to store čimpreje. — Opičji proces št. II. Iz Newyorka prihaja vest, da se prične v kratkem tudi v Washingtonu opičji proces. Državni pravd-nik Wittmer je obtožil nekega šolskega vodjo, ker je razširjal v šoli nauke, ki se ne strinjajo s Svetini pismom. Zanimivo pri tem je, da je Wittmer sam ateist. — Za profesorja Scopesa nabirajo v vsej Ameriki prispevke, ki naj mu omogočijo nadaljevanje bioloških študij. Doslej je bilo podpisanih -10.000 dolarjev. ~ Nausenov polet na severni tečaj Iz Moskve poročajo: Nemški letalec Bruns je piedaval te dni pred zborom izvedencev in zastopnikov državnih oblasti o znanstveni ekspediciji pod vodstvom Nansena na severni tečaj, ki je projektirana za leto 1927. Predavatelj je povedal med drugim, da bo imel zrakoplov 150.000 kub. metrov prostornine, dolg bo 245 metrov, nosil bo pa lahko 155 ion. Zrakoplov poleti preko Murmanska in Franc Jožefove dežele na severni tečaj, v Alasko ali Anadyr in nazaj preko neraziskanih arktičnih pokrajin in Novaje Zemlje v Murmansk. Namen ekspedicije je, da se prouči možnost rednega transarktičnega zračnega prometa med PJvropo in Japonsko ter Ameriko preko Sibirije. — Usmrčenje 18 dijakov v sovjetski Rusiji. »Matin« poroča, da je dala sovjetska vlada nedavno v Leningradu brez zaslišanja ustreliti 18 bivših slušateljev carističnesa Aleksandrovega liceja. 60 oseb pa je bilo vrženih v ječo, nakar so jih transportirali v najsevernejše kraje Rusije. Med ustreljenimi je baje tudi zadnji caristični ministrski pred je^padla v globočino. Tri gospodične so obležale na mestu mrtve, dve sta umrli kmalu nato. Tudi mož bo poškodbam podlegel. — Usoden fingiran dvoboj. Na Dunaju sta debatirala te dni gostilničar Sellinger in rit-mojster Troll o vprašanju, če je sablja dobro obrambno sredstvo zoper bodalo. Ker je trdil vsak svoje, sta hotela stvar rešiti praktično s fingiranim dvobojem. Pri tem je zabodel gostilničar ritmojstra po nesreči v trebuh. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali ritmojstra z rešilnim vozom v bolnišnico. — Nezgode vojaških letal. Iz Pariza poročajo: Pri Cherbourgu je padel neki fran- pisarn na. lice mesta, so našli svojega kolego Lazarja Kačeviča v mlaki krvi na tleh. Kolega Dragomir Nikolič ga je napadel ter mu potisnil nož v ramo. Uradniki- so poklicali rešilni voz, ki je odpeljal Kočevifca v bolnico. Rana je globoka 20 cm, poškodba težka, zato je bila takoj odrejena aretacija Nikoliča. Toda policijski organi napadalca niso mogli najti, dasi so ga iskali ves dan, po vsem mestu. — Velik štrajk v Bradfordu. V Bradfordu štrajka 50.000 delavcev. Vdrli so v tovarne ter prisilili tovariše, ki so hoteli delati, da so morali delo pustiti. Štrajkujoči so metali kamenje in pobili več šip. Intervenirati je coski aeroplan v morje. Vse tri osebe, ki so j morala policija. Pri spopadih sta bila rase nahajale v njem, so utonile. Iz Newyorka njena dva policista. poročajo: Pri Honolulu sta trčila dva vojaška aeroplana ter padla na zemljo. Dva vojaka sta mrtva, Irije pa težko ranjeni. te o vi Tarzan V. del Tarzana je ravnokar izšel; naroča se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg. — Strašen zločin tolpe maskiranih roparjev. V noči od srede na četrtek je vdrla v hišo bogatega trgovca Koste Dimitrijeviča v selu Natalinci pri Kragujevcu tolpa maskiranih roparjev, ki je izvršila pravi pokolj. Roparji so umorili trgovca Kosto Dimitrijeviča, njegovega sina profesorja Dimitrija Dimitrijeviča, soprogo profesorja Desanko, njeno mater Kostadinko in profesorjevo staro ma- j ter. Od vseh prebivalcev v hiši je ostala j dveletna živa samo Strašni zločin je povzročil v vsej okolici veliko razburjenje. Doslej o roparjih še ni nobenega sledu, vendar pa je ugotovila oblast potek dogodka. Okrog 11. zvečer je čul profesor Dimitrije Dimitrijevič na dvorišču sumljivo šepetanje. Odprl je vrata in zagledal par maskiranih individujev, vsled česar se je hitro umaknil ter šel po samokres. Med tem pa se je postavil eden od banditov pred vrata in ko je stopil profesor z revolverjem v roki zopet na plan, ga je udaril tolovaj s tako silo s sekiro po glavi, da je obležal na mestu mrtev s preklano črepinjo. Ista usoda je doletela profesorjevo taščo, ki je šla pogledat, zakaj se njen zet toliko časa ne vrne. Njen presunljiv krik je razburil ostale prebivalce v hiši. Profesorjeva soproga je planila, nič dobrega sluteč, iz hiše. Spodtaknila se je ob truplu svojega moža in padla. V istem hipu ji je razbila sekira enega izmed tolovajev črepinjo. Nato so vdrli roparji v stanovanje. V predsobi so naleteli na prestrašenega trgovca. Tudi njega so pobili s sekiro. V spalni sobi so našli v postelji od strahu že itak napol mrtvo starko, trgovčevo soprogo, in plakajočo dveletno hčerko. Gospo so privezali na posteljo, nato so zamašili njej in otroku usta in izropali hišo. Predno so odšli, ! so umorili staro gospo z noži in sekirami ter jo nečloveško razmesarili. Zjutraj so na- Čeden ljubimec. Na Dunaju je bil te dni aretiran bivši grško-katoliški duhovnik dr. Štefan Semczuk. Mož se je preživljal s poučevanjem. Tako je prišel v hišo ločene gospe Jelinek. Kmalu se je začel domači učitelj truditi za ljubezen svoje delodajalke. Obljubil ji je, da jo poroči, razvilo se je med njima razmerje in Semczuk se je preselil k svoji nevesti. Toda ni trajalo dolgo in mož je postal brutalen. Iz ničevih vzrokov je surovo pretepal svojo nevesto in njeno hčer. Končno je začel groziti Jelinekovi in njenemu soprogu, da ju ustreli. To ga je spravilo v zapor. Med preiskavo so prišli na dan še drugi Semczukovi grehi. Semczuk je obdolžen, da se je izpozabil nad 13 letno hčerko svoje neveste ter da je skušal vlomiti v blagajno gospe Jelinekove. — Pustolovec. Dunajska policija išče 40-i letnega pustolovca Franca Janika, pseudo- profesorjeva hčerka, j inženerja iz Znojma, ki ima na vesti nebroj , n .. , ?as..A.P1®. šli sosedje od vseh stanovalcev živega samo sedmk knez Gahcyn. Vzrok za justifikacije ! otrokai ki je Cepel z Mmašenimi ustmi v ne- Ijajo poštno hranilnico, morejo prečrtati * dvema poševnima paralelnima črtama preko sredine čeka, a med črte morajo napisati' MMobrili v računu. Tako prekrižani (krol Sirarii) čeki so ne honorirajo v gotovini, am-odobrujejo samo na računu predlaganja. Ako predlagatelj čeka nima čekovnega je dozdeven komplot, ki se je pripravljal v Parizu zoper sovjete. »Matin« dostavlja, da je obstojal ta »komplot v zbiranju denarnih prispevkov za bivše gojence Aleksandrovega liceja, ki žive v veliki bedi. — Velika nesreča v Melbourna. Te dni je priredilo v Melbournu okrog 2000 mornarjev obhod po mestu. Pri tej priliki se je zrušil neki balkon, na katerem se je nahajalo 280 gledalcev. 8 oseb je bilo takoj mrt- , vih, 200 jih je pa več ali manj poškodovanih. Med poškodovanci je 60 oseb, glede katerih zdravniki dvomijo, da ostanejo pri življenju. — Velikanski požari v Nemčiji. V raznih krajih Nemčije so izbruhnili te dni vsled | vročine po gozdovih in barjih, kjer se prideluje šota, požari, ki so zavzeli katastrofalen obseg. V bližini Hannovra gori gozd v obsegu 4000 juter. Pri Osnabriicku je uničenih doslej 20 kvadratnih kilometrov gozda. Fronta požara je široka 6 do 8 km. Pri vseh teh požarih je poginilo tudi mnogo živine. Z gašenjem je zaposleno poleg ognjegascev vojaštvo, policija itd. Ogroženih je tudi več vasi, od katerih so jih morali nekaj evakuirati. Domneva se, da so nastali ti požari večinoma na ta način, da se je unelo po gozdovih vsled silne vročine listje. — Neurja v Avstriji. Iz več krajev Avstrije poročajo o velikih neurjih. Posebno veliko škode so povzročile nevihte na gornjem štajerskem in na Gornjem Avstrijskem. Iz Linča poročajo, da je v Gornji Avstriji udarila v 12 kmečkih hiš in dingih objektov strela, vsled česar so nastali mestoma požari, ki so uničili mnogo žetve in živine. Tudi na njivah je povzročila strela na več krajih požare. — Velikanski požar v Oslo. Te dni je izbruhnil v Oslo požar, ki je zavzel v kratkem času velikanske dimenzije. Zgorelo je veliko število skladišč. Uničene so velike množine žila, krme in gnojil. Gašenja so se udeležile vse požarne hrambe v okolici, med drugimi j VL Kopenhagena, in vojaštvo. 0 ni bi,o mogoče oceniti, vendar je gotovo, da zn viša milijone. . — Avtomobilska nesreča v Belgiji. Iz - Bruslja poročajo: Pri Sichenu se je prevrnil f avtomobil v cestni jarek. 18 oseb je težko I poškodovanih. Nesreča je nastala, ker se je ; .zlomilo kolo. — Avtomobilska nesreča. Te dni sta ja- j hala na Dunaju neki policijski nadzornik in i neki policijski stražnik po Rennvvegu proti i notranjemu mestu. Na nekem križišču je j pridrvel preko Iienmvega avtomobil, ki se j je zaleiel v konja policijskega nadzornika. ! Policijski nadzornik je zletel v velikem loku na trotoar, konj pa je padel na sprednji del avtomobila, nato pa ga je vrglo takisto na stran. Policijski nadzornik se je pri padcu precej pobil, vendar njegove poškodbe niso j nevarne. Tudi konj ni nevarno poškodovan. — Nesreča na žični železnici. Pri Langen-branu na VVirtenberškem je sedla te dni družba petih dam in enega gospoda na žično železnico, ki je zgrajena za transport blaga. Ko se je družba pripeljala že precej visoko, je nenadoma popustila žica iu družba goljufij. Lansko leto je otvoril na Dunaju trgovino z usnjem. Od ouega časa je iskal potom inseratov v listih udeležnike-kapita-liste. Oglasili so se številni interesenti, večinoma reducirani uradniki in oficirji. Ja-nik je napravil vsakega od njih takoj za kompanjona. Obljubil mu je 40% čistega dobička in mesečno plačo. Nekaj časa je mesečno plačo res izplačeval, toda trgovina je začela kmalu pešati, kajti Janik je vloge, mesto, da bi jih bil investiral, pognal v družbi lahkoživk. ho so mu postala tla prevroča, je ogoljufal še tri osebe za pet tisoč šilingov ter izginil. Nato si je dal natisniti vizitnice z imenom groi' Hardegg. Pripovedoval je, da ima s svojim očetom veliko civilnopravno tožbo, radi česar se nahaja v trenutni denarni zadregi. Na ta način je izvabil lahkovernim damam stotisočake. Ko je postala situacija za grofa Hardegga kritična, je izginil Pod katerim imenom in kje nadaljuje podjetni Hanik sedaj svoje pustolovščine, ni znano. , „ — Nepošteni uradniki. Državni monopol na žganje ne prinaša nemškemu fisku proti, pričakovanju nobenih dohodkov. Eden od vzrokov je dejstvo, da producirajo goljufivi ■ tovarnarji iz špirita, ki je namenjen v teh-1 nične svrhe, špirit za pijačo. Pri tem jih t podpirajo nepošteni državni uradniki. Te dni i je bil aretiran v Berlinu stotnik Marks, ki je j obdolžen, da je osleparil državo za velikan-j ske vsote. Tudi trije vodilni uradniki upra-j ve državnih monopolov so bili suspendirani j ter zaslišani od preiskovalnega sodnika, j — Divjaki napadli francoski poštni aore->' plan. Iz Pariza poročajo: Francoski poštni aeroplan, ki prevaža francosko pošto iz Casablance v Dakar je moral te dni radi nekega ' defekta pri stroju pristati na robu Sahare. Zato se je spustil na zemljo tudi vojaški aeroplan, ki ga spremlja. Oba aeroplana sta bila napadena od domačinov. Letalci so se branili s streli, kljub temu pa so morali pustiti na bojišču poštni aeroplan e vso pošto ter se rešiti z begom na vojaškem aeroplanu. Samomor ameriškega finansjeja. Iz i Newyorka poročajo, da je izvršil tam aamo* ; mor znani finansje George Gneswald-Hawen, ki je igral v newyorški družbi m v umetniških krogih veliko vlogo. Grieswald*Hawen se je ustrelil v usta. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen: rak. - Pret.ili ubil žensko. Nenavadna nesre-ča se je pripetila na Opčinah pri Trstu, e-stunji Mary Hirscher se je zdelo, da jo kliče kem kotu. Oblasti so razposlale na vse strani orožniške patrulje in upajo, da dobe roparsko tolpo, ki vznemirja že dalj časa ves kragujevski okraj, kmalu v pest. — Zopet misteriozen umor pri Berlinu. V nekem gozdu pri Berlinu je našla te dni neka deklica krvavo moško perilo. Obvestila je orožnike, ki so našli poleg perila list, na katerem je bilo napisano z okorno roko: »Umorjeni je zakopan v gozdu. Mož je rojen v Strelitzu ter je bil tu v službi. Gre za umor iz maščevanja.« — Sadističen pastir. Te dni so začuli pastirji na paši pri Porječanih v Bosni nenadoma obupne klice na pomoč. Hiteli so na lice mesta, kjer se jim je nudil grozen prizor. Pastir Meho Gnjeca je stal z odprtim nožem pred sedemletnim dečkom Perom Paničem ter kričal: »Če takoj ne utihneš, te zakoljem kakor Lazarja Trilkoviča«. S težavo so pastirji dečka rešili, nakar so Gnje-co ovadili orožnikom, ki so ga aretirali. Pri tej priliki je bil razkrit še drug zločin, ki ga ima Gnjeca na vesli. Nedavno je peljal nekega triletnega dečka v gozd, kjer ga je zaklal kakor jagnje. Nato je truplo razmesaril in vrgel par kosov mesa svojemu psu. Ko ga je vprašal preiskovalni sodnik, kaj ga je gnalo k umoru, je odgovoril z zadovoljnim smehljajem: Čutil sem enostavno potrebo, da izvršim umor... Ta strašni slučaj sadizma je vzbudil v okolici veliko senzacijo. — Trgovci t dekleti. Zagrebška policija je prišla na sled družbi trgovcev z dekleti v Novem Sadu. Aretirana sta bila dva lastnika javnih hiš in tri artistinje novosadskega bara. Aretirance so prepeljali v Zagreb, kjer se preiskava nadaljuje. V Novem Šadu sta izginili te dni zopet dve dekleti na skrivnosten način. Neznan gospod je povabil 19-letno telefonistko Dušico Sabotin in njeno 10-letno sestro na izlet v Veliki Bečkerek. Pripeljal se je ponji z avtomobilom. Od onega trenutka ni o deklicah nobenega sledu | več. Priče pripovedujejo, da se je odpeljal : avtomobil v drugo nasprotno smer ter da | se mu je pridružil pri novosadskem mostu drug avtomobil, v katerem je sedelo več oseb. Policija je mnenja, da gre za trgovino z dekleti, ki jih odpravljajo v druge države, predvsem v Orient. — Velik vlom v banko. Iz Bratislave poročajo: V predpretekli noči je bil izvršen v Katovici v banko Gornicz in Ilutniczy velik . vlom. Vlomilci, ki so prišli v banko na ta način, da so prebili betonsko steno blagaj- j niških prostorov, so odnesli amerikanski, ■ nemški, angleški in italijanski denar, avstrijske zlatnike, železniške obligacije in zlote v 1 skupni vrednosti 47.000 zlotih. Vlomilci, ki j so delali jako spretno, so vporabili priliko, j ko so bili vsi prebivalci hiše pri neki bak- ; Ijadi. Čudno je, da je obravnavala policija j Sokolska župa Ljubljana. Bratje in sestre! dosedaj stvar kot tajno. j Naš župni zlet, praznik bratstva in sester- — Uradnik — junak z nožem. V soboto , stva, se bliža. Ze prihodnjo soboto bodo za-dopoldne so doživeli uradniki Urada za za- ( donele raz starodavni ljubljanski grad rno-varovanje delavcev v Beogradu nenavadno j g0čne fanfare ter naznanjale sokolski Ljub-senzacijo. Iz sobe št. 1, v kateri vlada navad- j jj^ai pričetek župnega praznika. V nedeljo, no grobna tišina se je začul naenkrat mo- J 2. avgusta zjutraj pa bo od vseh strani sveta čan krik. Ko so prihiteli uradniki iz drugih • hitelo članstvo na sokolski Tabor, zavedajod gospodinja; zato je odprla vrata svoje sobe ter par trenutkov prisluškovala na prtagu. Ker so bila okna v drugi sobi odprta, jena-atal prepih, vsled česar so se vrata nenadoma zaloputnila ter pri tem udarila pestu-nio s tako silo v glavo, da se je zgrudila ne- , zavestna na tla. Poklicani zdravnik je ugotovi! cU si je pestunja pretresla možgane. Med transportom v bolnico je ponesiecenka UmrlaMpneia Caruiiin v sanatoriju. Dunaj- krT v^ie deželno sodišče je dovolilo, da se odda Mencia Carnicin, ki je, kakor znano, izvršila atentat v Burgteatru, v sanatorij. Strdil io bo noč in dan kriminalni uradnik. -zdravstveno stanje atentatorice do termini slavne obravnave, ki se vrši. kakor dne 30. septembra in 1. oktobra, ne izboljša se obravnava preloži. Z ozirom na to da se je bati ob priliki obravnave kake-’ atentata, se vrši obravnava v mali porotni dvorani, v kateri je prostora približno za dva tucata poslušalcev, ki se jih lahko "^Obrekovan človek se brani. Privatnik Lovrenc Leirer, oče Amalije Leirer, katere umor je povzročil pred par meseci, kakor znano, v Budimpešti veliko senzacijo, je vložil v petek zoper 21 budimpeštanskim dnevnikom in 30 novinarjem tožbo radi žaljenja časti. Leirer namerava zahtevati zadoščenje od vseh listov, ki so ga označili svoječasno kot morilca svoje hčere. Sokolstvo. se svojih dolžnosti, da prisostvuje velikemu sestanku vsega članstva svoje župe. Bratje in sestre! Zato pridite vsi, ki čutite sokolsko, ki čutite narodno, da se pozdravimo na taborskih tleh in da položimo račun o našem delu narodu svojemu. — Zdravo! — Župno starešinstvo. Članstvu mariborske sokolske župe. Dne 1. in '2. avgusta prirede J. Č. Lige kot mani-festačni zaključek proslav 75-letnice predsednika ČSR Masaryka svečane češkoslovaško-jugoslovenske dneve v Rogaški Slatini. Pri prejšnjih Masarykovih proslavah so tudi naša sokolska društva častno sodelovala. Ker se vrši istočasno še zlet celjskega sokolskega okrožja^ v Rogaško Slatino, poziva predsedstvo MSŽ vsa društva, da se teh slavnosti po možnosti v čim največjem številu udeleže. Odhod jz Maribora v nedeljo dne 2. avgusta z jutranjim vlakom ob 5.27. Vožnja polovična, tja in nazaj 30 Din, banket v Zdraviliškem domu 30 Din. Želimo častne udeležbe. Predsedstvo MSŽ. Šport. Športna razstava na letošnjem velesejmu. Poročali smo že, da se vrši ob priliki letošnjega velesejma od 29. avgusta do 8. septembra v reprezentančnem paviljonu K velika športna razstava s sodelovanjem vseh športnih klubov. Vse predpriprave so že v pol-• nem teku, zbira se razstavni material, ki bo predočil lepo sliko razmaha našega športnega življenja v poprevratni dobi, v svobodni Jugoslaviji. Zanimiv bo pregled razvoja pred vojno in po vojni in za čuditi se je veliki razliki in napredku zadnjih let. Tudi športne tvrdke prijavljajo k razstavi svoje predmete. Vsakemu športniku se bo nudilo prvovrstne in najrazličnejše športne potrebščine in si bo mogel kriti svojo potrebo od dobrega z najboljšim. Prirediteljem, športnim delavcem k njih zamisli najiskrenejše Častitamo. Nameravana prireditev pa naj ne bo samo splošna razstava, marveč tudi manifestacija krasno se razvijajočega športa zlasti Slovenije. Upravni odbor Kolesarskega podsaveza SI®yenije je sklenil na današnji seji, prirediti ivefdno dirko in kolesarski *let v Celje dne 9. avgusta t. 1. Ob tej priliki »e bo vršilo tudi zborovanje celokupnega kolesar- . siva Jugoslavije. Kakor vsako leto, naj tudi I letos vsak klub oziroma vsaka kolesarska j sekcija priredi v lastnem delokrogu iz svojega sedeža v Celje kolesarsko dirko (prvenstveno, skupinsko, parno, handicap itd.). Na cilju je vse potrebno preskrbljeno, kakor skupni maserski lokal, zdravniška pomoč, skupni cilj itd. Vsi kolesarski klubi se naprošajo, da sigurno do 28. t. ni. javijo podpisanemu odboru značaj dirke, oddaljenost v kilometrih, število dirkačev. Dne 29. t. m. bo sestavljen razpored, kateri bode za vsak klub obvezen. Kakor vsako leto, naj se tudi letos snide v Celju polnoštevilno kolesar-( stvo Jugoslavije ter s tem pokaže jakost in 1 velik napredek na kolesarsko športnem po-‘ lju. Kolesarski zdravo! — Upravni odbor K. P. S. - Vsi dopisi naj se naslovijo na g. Franc Ogrin, blagajnik K. P. S., Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. ()krožnica. Vsi podsavezni kolesarski klubi, kakor tudi posamezni kolesarji, kateri bodo razstavili kolesarske športne predmete o priliki letošnjega ljubljanskega velesejma v času od 29. avgusta do 8. septembra t. 1., naj blagovolijo omenjene predmete izročiti upravi velesejma, katera jih bode hranila do razstave. Vsa tozadevna pismena vprašanja naj se naslovijo na: Kolesarski pod-savez Slovenije, referent za športno razstavo v Ljubljani. To in ono. Nov svetnik. V malem francoskem mestu Arras je bil • proglašen neki Jean Baptiste Vionny po imenu svetnikom. Vse mesto je od veselja iz sebe, ker ima v svoji sredi pravega svetnika. t Upajmo, da bo novoimenovani svetnik v sta- ‘ nu, da nadaljuje svoje sveto življenje do smrti, dasi ne more biti ravno lahko letati vse svoje življenje po svetu s svetniško glo- i riojo okoli glave ter se temu primerno ob- I našati. Zakaj končno je tak živ svetnik ven- j darle samo človek, in utegne se primeriti, da stori kdaj kaj takega, kar za svetnika ni stanu primerno. Takega svetnika imenujemo j potem »čuden svetnike. Nov spossnavalen znak. j Pri neki obravnavi, ki se je vršila te dni j v Londonu, je bilo ugotovljeno, da je postal v zadnjem času v krogih zločincev premog znak za medsebojno spoznavanje, ki se ga poslužujejo posebno tatovi premoga. Člani tatinske tolpe so nosili v žepu kos premoga ter se pozdravljali s kosom premoga v roki. Kljub temu, da je bil zoper enega od njih kos premoga edini indic, je bil mož obsojen. Pustolovec Strasnov nadaljuje. Dr. Frank ni premaknil prsta. Gledal me je, kakor da ne razume, kako je mogoče, da ga je ugnal dunajski ministerialni svetnik v kozji rog. Z odprtimi ustmi je poslušal, kar sem mu diktiral: »Jaz, dr. Josip Frank, izjavljam s tem, da je res, da sem služil obenem avstrijski in ogrski vladi v eni in isti zadevi. S tem obljubljam, da se to ne bo nikdar več zgodilo, temveč da bom služil od danes naprej po svojih močeh samo avstrijski vladi.« >Sicer ne verujem,« sem pripomnil z ironičnim nasmehom, da bo avstrijska vlada v bodoče ravno posebno reflektirala na Vašo pomoč, ker je zaupanje do Vas omajano. Toda mogoče dobimo kmalu zopet drugega zu-nanjega ministra, ki se Vam bo dal voditi za nos. Glavno je, da se stvar pribije z dokumentom, ki ga ne morete utajiti.« Dr. Frank je obrisal pot s čela. »Ne, tega ne morem storiti. Če to napišem, sem uničen. To je nemogoče!« »Dobro, dragi doktor, tudi zoper to imam orožje. Veste, kaj storim, če ne podpišete?« Dr. Frank me je pogledal pričakujoče. »Danes zvečer pokličem vodilne člane Star-čevičeve stranke k sebi ter jim povem, kako stoji stvar, prosim jih, da skličejo strankin sestanek ter jim povem na sestanku vse podrobnosti. Da vaši pristaši k temu ne bodo ploskali ter Vam ne bodo poslali nobenih vencev, o tem ste lahko prepričani.« Dr. Frank je planil kvišku ter zaklical prestrašen: »Za božjo voljo, gospod ministerijalni svetnik, tega ne sv rite!« Potisnil sem ga nazaj na stol ter mu '.'-il j v roko pero. j »Pač, razume se, da bom storil. Vse bom ' storil, da pridem do cilja. Ne trpim, da bi j se mi izvili, če me nočete prostovoljno ubo- i gati, Vas prisilim.« i »Torej, dobro, napišem.« Dr. Irank je bil v zadnjih petih minutah; moraličuo popolnoma uničen. Ni mogel niti ' govoriti, niti misliti, niti pisati. Kakor šolskemu učencu sem mu moral narekovati besedo za besedo. Roka se mu je tresla da je moral ponovno prenehali. Končno je ležala izjava pred menoj. Same podpis je še manjkal. »Vedel sem, da boste izjavo napisali Sedaj Vam lahko nekaj izdam. Nimam namena provocirati politični ška»dal. Zato Vam obljubljam, da ostane stvar med nama. Ta izjava ne pride nikoli iz mojih rok. Nikdo ne izve, kaj je bilo med nama. Punctum.« Dr. Frank si je brisal neprestano pot s cela ter me gledal. »Ne, tega ne morem podpisati.« »Dobro, pa ne podpišite.« Vzel sem aktovko, vstal, segel po klobuku rekoč: »Dragi doktor, storil sem, kar sem mogel. Sedaj grem v svoje stanovanje, dam poklicali par poslancev Vaše stranke in potem ...« Bil sem že pri vratih ter držal za kljuko. Dr. Frank je skočil za menoj ter me peljal za roko nazaj k pisalni mizi. »Za božjo voljo, ali me hočete res uničiti?« »Pustite me,« sem zarohnel. »Nisem Vas nameraval uničiti. Toda, če ne storite, kar zahtevam, storim jaz, kar sem rekel.« »Prosim, podpišem.« In res je podpisal z mrzlično naglico. Neseni mu dal niti časa, da bi bil še enkrat' prečital, kar je napisal. Vtaknil sem izjavo v aktovko ter dejal suho: »Stvar je urejena,« (ločini bi bil od veselja najraje vriskal. »Povem Vam samo eno, dragi doktor: Ne vznemirjajte se. Kar obljubim, mi je sveto. Nihče ne zve o stvari.« Dr. Frank me je spremil k vratom. »Kajneda, gospod ministerialni svetnik, saj ne poveste res nikomur ničesar o temi Prosim in rotim Vas!« »Lahko se zanesete. Bodite mirni in zbogom. Imam še druge opravke.« Dr. Frank me je spremil do vežnih vratin še par korakov na ufcco. Ko se je vrniJ,. sem se oddahnil. Tako težke si te stvari Opatiji nisem predstavljal. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar AJeksandet. Tiska tiskarna »Merkur« t Ljubljani. oklopnjaku okoli sveta Spisal Robert Kraft. (42) V elektriški peči segrejejo konec tri metre dolge palice, tako, da začne železo žareti. Veter piha od zahoda, zato vtaknejo žarečo palico na vzhodni strani skozi okence in potem takoj prav tako dolgo plinovo cev, ki je tudi na koncu segreta. Prestrašeni zaznajo, da cev ne prodre snežne plasti, ki je torej debelejša od treh metrov in to na strani, ki je zavarovana od vetra! Kakšne množine snega je torej streslo nebo! Prestrašili so se pa le nad silo elementov. Zračno luknjo si že še napravijo. Za popravljanje imajo vsega dosti, plinovih cevi še za dvajset metrov; to cev je treba podaljšati le za en meter in tedaj gotovo prodre konec iz snega. Poteklo je tako zopet deset minut in tudi drugi zdaj že težje dihajo, čeprav niso tako vajeni svežega zraka ko Georg. Človeška pluča izpreminjajo kisik v ogljikovo kislino, le neporabni dušik ostane neizpre-menjen. Hitro tedaj združijo notranji konec plinove cevi po gumijasti cevi z aparatom pokalnega plina in sicer z vijakom, kjer se voda razkraja v vodik; tako odvajajo strupeni plin ven, prosti kisik pa prihaja naravnost t avtovo notranjost. Adam uredi dovod po posebnem merilnem inštrumentu. Le najprej spusti nekaj več GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice J« izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do ižredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3"—. Razpošilja društvo: .VRTNARSKA SOLA« V KRANjUL Stalna zaloga: Herzmansky, Korsiba. Adria, Bajc, Urbani*. Kanc. kisika, potem natanko uredi s pomočjo sestavljenega računa, ki pa ga napravi kar na pamet, da prihaja v avto toliko kisika, kolikor ga uporablja pet odraslih ljudi za dihanje. >Če vam dam preveč kisika, boste preveč veseli, če pa čutite, da vas duši, mi pa povejte.« »Kaj pa napravimo z neuporabno ogljikovo kislino?« vpraša skrbno Georg. >Sem že na delu, da jo odpravim,« odvrne Leonor. Obema delavcema naroči, da prineseta iz shrambe dva ploščata pločevinasta zaboja ter ju napolnita z belim prahom, t. j. žganim apnom, ki je v sodu v shrambi. Zaboja postavita enostavno na tla. Žgano apno vsrkava izdihane vodne hlape, kakor tudi ogljikovo kislino, ki je težja kot zrak in se zbira ob tleh. To je vedel tudi Georg, a ima vseeno pomisleke. »Kaj pa, ko bo apno nasičeno in se bo izpremenilo v apneno ogljikovo kislino?« »To trpi zelo dolgo in apna imamo še dosti.« »Kaj pa, če bomo zaprti tu toliko časa, da porabimo vso zalogo?« »Potem izžarimo ogljikovo kislo apno v eleklriški peči, prosto ogljikovo kislino pa spustimo po cevi na prosto.« To bi si bil Georg tudi sam lahko razložil, a vseeno se mora čuditi. »Vaš gospod oče je res na vse mislil! Se celo to, da utegne Maksimus obtičati v taki sneženi gori!« »Tega pa najbrže ne, sicer bi bil mislil tudi na tor kako odtajati vrata. Prvotno pa je menil, da se bo dal vporabljati avto tudi kot podmornik.« »Kako? Tudi pod vodo vozi? V morske globine zamore?« zakliče Georg začudeno. »Ne, tega ne more. Ostati mora na površini vode. Potrebne bi bile razne naprave, ki bi ovirale avtomobil na suhi zemlji. Sicer ima pa vse, da proizvajamo kisik, ki je poleg vodika vendar naša gonilna sila. Žgano apno sem vzela s seboj vsled morebitne desin-lekcije, kuhinjo pa, kjer proizvajamo lahko najveoi0, toploto, izpremenimo v apneno peč.« 16. V plavajoči ledeni gori. Štiriindvajset ur je poteklo in še nič se ni izpre-nienilo. Toda jetniki niso prav nič v skrbeh. Sneženi plašč -se bo že še odtajal. Od časa do časa izpusti Adam večjo množino kisika, potem odstavi aparat, odstrani gumijevo cev in potisne skozi plinovo cev toplomer, ki ga pritrdi na tako jekleno palico. Drži ga zunaj nekaj minut, potem pa ga hitro potegne zopet nazaj. Navadno je ledišče podnevi topleje; nekoč kaže toplomer celo osem stopinj, zunaj gotovo sije solnce; ponoči pa pade zopet na tri stopinje pod ničlo. Če še sneži, ne vedo. Cev je preozka in predolga, da bi kaj natanko videli. Snežinke bi se že preje sta-jale, preden bi jih privlekli not. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5‘—, vsaka nadaljna beseda SO par. Znanje želi mlad simpatičen gospod z istotako gospodično v svrho skupnih izletov. Ponudbe na upravo pod »Upanje«. Motorno kolo se proda po nizki ceni. Ogleda se od 1. do 3. ure, Poljanska cesta 47. Kontoristinja ■ večletno prakso, vešča vseh pisarniških del išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva moč«. 5.000 Din posojila nujno iščem do 1. avgusta t. 1. proti popolni zemljeknjižni varščini in najvišjim obrestim — da plačam zahtevo finančne prokura-ture in se rešim s tem neznosnih neprijetnosti, ki se vežejo s to zadevo že čez pet let. — Globočnik Goilc, Kranj. Oglase sa vte liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklam*«:, Beograd. Kne» Mihajlova uiiea 11, telefon 2639. Potne vizume od strani konzulatov v Beogradu pre-ikrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, it. 2639. Po pošti poslani potni listi »e takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov. Pisarniško sobo v pritličju oddaja z avgustom Pokoj-ainski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna II •;,EM0Nff o, a. v Ljubljani — Tovarna na ViCu (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje. Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravno* kar došii! Oblike damske od Din 70’— do Din 150’—, otroške od Din 50'— do Din 70‘- nakiteni od Din 100--naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKA HORVAT. Ljubljana, Stari trg štev. 21 Ajda VINOCET | tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi | najfinejši in najokusnejši namizni kis iz \ vinskega kisa. \ i Zahtevajte ponudbo 1 ^ | ° t Tehnično in higijenično najmoderneje j- urejena kisarna u Jugoslaviji. \ Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. la, II. nadsiropje. « S lepo semensko blago in inkamat deteljo nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. Kolesa in šivalne stroje kupujte edino le pri Josip Petelinc-u znamko Orltzner, Phonix in Adler ler posamezne dele za kolesa in stroje, pneumalike, igle Lamerr. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na veliko l Na ntolo! Kurja očesa I £ašviim anak Skladišče nosi h iv arnnh «11 drogerijah narav- m 8!