Leto LXXIL, št. 155
I«JiitQsuBi9 ponctfdfck So*
Cena Din
Izhaio vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati de 80 petit vrst 6 Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej.   //   „Slovenski Narod* vetja mesečne
v Jugoslaviji Din
12.—. za inozemstvo Din 25.—
Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafifeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24* 31-25 in 31-26.
Podružnice s MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC.  Slomškov trg 5    //    Postno hranilnica v Ljubljani  it. 10.351.
Pojasnila turškega zunanjega ministra:
Zakaj se je Turčija pridružila fronti miru
Ekspoze ministra Saradzogla v parlamentu — Turčija je
uspešneje podpreti fronto za obrambo mira — Balkanska
politiko nevtralnosti, da bi mogla zveza ostane slej ko prej branik mira
Ankara, 10. julija. AA. Anatolska agencija poroča: Pred odhodom na počitnice, ki bodo trajale do 11. septembra, je podal zunanji minister Sarax±zoglu ekspoze o mednarodnih odnosih Turčije in o njeni zunanji politiki. Zunanji minister je v svojem govoru obrazložil dobrote miru, ki ga želi ves narod in nadaljeval: Ako pa bi nekega dne hoteli prodati mir za drago ceno, potem bomo pokazali, da znamo voditi vojno ki zmagovati. Nato je podčrtal, da je Turčija dolgo vrsto let delala v miril in šla po poti nevtralnosti. Medtem je Društvo narodov izgubilo svoj mednarodni prestiž. Pojavila so se gotova dejstva, ki se niso mogla spraviti v sklad z zakonitostjo. Sredn ja in vzhodna Evropa sta presti skozi resne krize., ki z oblasti vzhodne Evrope še niso popolnoma izginile. Tedaj smo aicien.ili  opustiti politiko nevtralnosti
ravno zaradi tega, da bi še naprej hodili po poti miru in da z naše strani okrepimo fronto miru. Tako je prišlo do znane an glesko-turske deklaracije. Naša politika miru ostane nespremenjena, ker mo pri-topili k fronti miru zaradi tega, da bi mir konsolidirali. Nato se je Saradzoglu dotaknil pisanja gotovega inozemskega tiska ter spomnil skupščino, da se v delih, ki jih razlagajo načela narodno socialističnega reda. priporoča nemškemu narodu zveza z Anglijo. Saradzoglu je postavil vprašanje, kako je lahko to prijateljstvo, ki se priporoča Nemčiji, slabo za turški narod?
V nadaljnjem svojem govoru je obrazlo. žii, da je Turčija sporedno z Anglijo pri-šla tudi v stik s Francijo. Po rešitvi vprašanja Sandžaka med Turčijo in Francijo
ni odprt noben problem več, ker amo podpisali s Francijo deklaracijo slično oni, ki smo jo podpisali z Angleško. Sklenitev končnega sporazuma o vzajemni pomoči je postavljena na iste temelje.
Nato se je Saradzoglu dotaknil zgodovinskega prijateljstva in vzajemnega spoštovanja, ki veže turški, angleški in francoski narod. Vsi trije narodi so se znašli ramo ob rami in na enak način reagirali na zadnje dogodke. Sedaj se vodijo razgovori o podrobnostih glede sklenitve končnega sporazuma za daljšo dobo med Turčijo, Anglijo in Francijo.
Nato je prešel na obrazložitev odnosov med Turčijo in Rusijo ter dejal: Naše prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo je prav tako prisrčno, kakor prve dni. Pred vsakim med narodnim vprašanjem sta bili obe državi
ena ob drugi. Nato je govoril o Balkanskem sporazumu. Saradzoglu je dejal, da bo Balkanski sporazum napravil iste usluge in z isto silo kakor popreje za stvar miru na Balkanu, ker so to dokazale naše zadnje zveze z državami, ki so članice tega bloka. Ob koncu svojega govora je Saradzoglu dejal, da pri svojih odločitvah Turčija ni imela drugega cilja kakor okrepiti mir. Mi smo se odločili, da krepko delamo na utrditvi miru in da ohranimo normalne odnose z vsemi državami, pa tudi z Nemčijo in Italijo. Saradzoglu je končal svoj
govor z besedami: Naša politika je politika miru za nas in za vse. Ponavljam, da smo privrženi miru z vsemi svojimi silami, toda miru, kl daje dovoljna jamstva za našo čast in našo varnost in kjer bodo ostale nekršene obveznosti, za katere sta vezani naša čast in naša varnost.
Ponovni razgovori v Moskvi
Včeraj je Ml zopet vež ur trajajoč sestanek na Kremi ju — Anglija želi na vsak način sklenitev obrambne pogodbe
Moskva, 10. julija, i. Komisar za zunanje zadeve Mnlotov je včeraj sprejel ob 18. francoskega in angleškega zastopnika. Konferenca je trajala dve uri.
London, 10. julija, z Angleško zunanje ministrstvo vztraja pri mnenju, da je treba za vsako ceno vzdržati stike z Rusijo m z vsemi sredstvi ustvariti prijateljsko zavezništvo med Rusijo in Anglijo. Dolga pogajanja za sklenitev pakta med Rusijo in Anglijo doslej zaradi tega niso imela uspeha, ker vlada v Angliji nezaupanje do Rusije in še bolj v Rusiji nezaupanje do Anglije. S poglobitvi jo medsebojnih stikov bo skušala Anglija ustvariti atmosfero zaupanja med obema državama. Prvi korak k temu naj bi bila sklenitev trojne pogodbe, katera bi obsegala tele glavne točke:
1. Obvezo medsebojne pomoči Anglije, Francije in Rusije, če bi bila katera izmed teh direktno napadena.
2. Generalni štabi vseh treh držav naj takoj na posebni konferenci ugotove, ali je katera izmed treh držav direktno ogrožena.
3. Anglija, Rusija in Francija se obvežejo, da se bodo skupno posvetovale, če bi bil mir v Evropi ogrožen.
Najbolj važni sta druga in tretja točka njegovega predloga  za pogodbo med
Francijo, Anglijo in Rusijo. Prva točka je bolj ali manj neaktualna, kajti za zdaj in tudi še v bližnji bodočnosti ni nevarnosti, da bi Nemčija na primer direktno napadla Francijo. Anglijo ali Rusijo. Večja nevarnost obstoja, da bi kdo v Evropi začel tako zvano »lokalizirano« vojno, ki bi indirektno ogrožala Francijo. Anglijo ali Rusijo in s tem mir v Evropi.
Po novem načrtu pogodbe bi Rusija ne bila obvezana intervenirati s svojo vojaško silo, če bi bile napadene Poljska, Rumunija ali Turčija, ako Rusija ne sklene s temi državami posebnih individualnih paktov o vojaški pomoči. Anglija je hotela skleniti prvotno z Rusijo pakt samo zaradi tega, da bi Rusija prišla Poljski ali Rumuniji na pomoč, če bi bili ti dve državi napadeni. Da se ta načrt Anglije ni uresničil, pa še ne pomeni popoln neuspeh pogajanj, kajti med tem sta se Poljska in Rumunija zelo približali Rusiji. Posebno izrazit je preobrat v Rumuniji, ki je odpoklicala svoje čete. ki so že
več let bile na straži v Besarabiji.
Varšava, 9. julija, br. Pomočnik poljskega zunanjega ministra je imel danes daljša razgovora z ruskim poslanikom Tara-novom in francoskim poslanikom Noelom. Razgovora sta se nanašala na poslednje angleške in francoske predloge ruski vla. di.
Cilji in naloge Anglije in Francije
Ohraniti narodom varnost in zagotoviti mir
London, in. julija. AA. Havas: Francoski zunanji minsiter Bonnet je izjavil dopisniku »Sundav Timesa«, da odnosi Francije in Vel. Britanije ne morejo ostati samo takšni kot so danes, kajti Francija in Anglija nimata samo dolžnosti, da ohranita integralnost in neodvisnost svojih imperijev, temveč je njuna dolžnost, da ohranita na svetu vsaj gotovo stopnjo varnosti. Nevzdržno je, da trepetajo narodi dan za dnem za svoje meje in svojo neodvisnost. Nevzdržno je, da se narodi vsako jutro prebudijo v strahu pred napadi in vojno. Napori naše diplomacije imajo za cilj, da se ohrani varnost narodom in da se zagotovi mir.
Glede naporov za sklenitev sporazuma z Rusijo je Bonnet izjavil: Ničesar nismo opustili da bi se ta pogajanja zadovoljivo končala in upamo, da bo omogočen njihov srečni zaključek.
Glede Poljske je Bonnet spomnil na go-£>r, ki ga je imel predsednik vlade 13. aprili, prav tako pa tudi na svojo izjavo z dne 9. junija in dodal: Francija in Poljska, jamčita nujno in neposredno pomoč dn?gaudrugi proti vsakemu direktnemu ali indirektnemu napadu, zaradi katerega bi bili ogroženi njuni življenjski interesi. Poljska se zaveda tega, da ne more računati samo na svoje legendarno junaštvo, temveč tudi na podporo in pomoč Velike Britanije in Francije proti vsakršnemu poskusu, da se krši njena nezavisnost in njene pravice. Bonnet je še poudaril, da navzlic temu, da je položaj resen, se lahko zaradi eno-dušnosti naroda in krepke odločitve Francije gleda mirno v bodočnost.
Tooloose, 10. julija, br. Zunanji minister Bonnet se je včeraj udeležil sestanka zveze radikalov v Toulousu. Pri banketu Je imel govor, v katerem je ugotovil, da je ves narod mirno in pogumno pristal na artve. Id jih je zahtevala vlada od njega ne le na socialnem področju, nego vobče spričo mednarodnopolitičnega razvoja. Re-notranje, in zunanje politike fran-
coske vlade so imeli že doslej vidne in zadovoljive uspehe. Sodelovanje Francije in Anglije je postalo še tesnejše odkar je angleški narod spoznal, da se je pričel francoski narod moralno naglo obnavljati. Anglija je zaradi tega tem laže uvedla vojaško obveznost. Francija je medtem utrdila svoje prijateljske zveze s celo vrsto
držav v Evropi. Pogajanja z Rusijo še niso končana, a prav ta okoliščina dejansko utriuje nado. da bo spričo vztrajnosti in dobre volje, ki se je pokazala na obeh straneh, sporazum končno vendarle dosežen. Svetu je treba zagotoviti določeno stopnjo politične varnosti. Ne gre. da bi bili ljudje nenehoma dan za dnem v skrbeh spričo vojne nevarnosti Francija je že poudarila, da se bo z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi uprla slehernemu nasilju in slehernim nepravnim metodam pri reševanju mednarodnih problemov. Prav zaradi teh svojih izjav pa mora Francija z vso vnemo ojačevati svojo vojno moč.
Kongres čehoslo-makov v Franciji
Bordeaux, 10. julija, br. Cehi in Slovaki, ki živijo v Franciji, so imeli včeraj svoj kongres v Bordeauxu. Predsednik češkoslovaške emigrantske organizacije, bivši poslanik v Parizu dr. Osuskv. je imel na kongresu govor, v katerem je orisal mednarodni položaj in izrazil prepričanje, da morata končno zmagati .resnica in pravica. Cehi in Slovaki ne bodo molče gledali in rnirovali, če bo kdo napadel Francijo, ker se zavedajo, da z obrambo Francije branijo tudi svoje interese.
Naročajte, čltafte in »rite
»Slovenski Narod«!
Japonci so imeli dosedaj na Kitajskem 900.000 mrtvih in ranjenih
Kitajci so prepričani v svojo končno zmago
Cungking, 10. julija. AA. Havas. Kitajski vojni minister general Hoj-Ing-Cing je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da bi Japonci samo s težavo mogli poslati nove čete na Kitajsko. Japonci imajo skupno 48 divizij, od teh je že 81 divizij na Kitajskem Ostale čete morajo zadržati v Mandžuriji. Po njegovem mnenju znašajo japonske izgube od začetka
vojne 900.000 mrtvih in ranjenih ter niso nič manjše od kitajskih izgub
General Ceng-Ceng. ki je član nacionalnega vojnega sveta, je izjavil, da bo Kitajska zmagala še pred letom 1941 To njegovo mnenje je osnovano na dejstvu, da kitajska armada stalno raste, medtem ko je japonska vojska vedno bolj izčrpana. Japonska je nesposobna stopiti v voino z neko tretjo velesilo.
Gdanci zavračajo poljsko stališče
„Danziger Vorposten" piše, da Nemčija ne bo pričela pogajanj s Poljsko
Gdansk, 10. julija AA. DNB. Pokrajinski vodja nacionalne socialistične stranke v Gdansku Forster je imel včeraj o priliki manifestacije nacionalno socialistične stranke v Olivi in Neufahrwasserju več govorov, v katerih je zahteval,naj Poljska izprazni skladišča streliva, ki jih je protipravno postavila na poljskem ozemlju takoj pri vhodu v pristanišče in mesto Gdansk. Poljska, je dejal Forster, nima pravice imeti skladišča streliva tudi v Gdansku. kjer je sploh vsem prebivalcem prepovedano imeti skladišča streliva. Položaj, ki je nastal zaradi pojiskih pred-pravic, je nevzdržen. Gdansk je danes bolj kot kdajkoli nemški. Prebivalstvo Gdanska ve. da se bo položaj zbolišal, ko bo mesto postalo sestavni del Nemčije. Gdansk ne razpolaga s tanki ter ie smešno smatrati ali poskušati koga prepričati, da bo Gdansk napadel Poljsko. Nasprotno bi imel ndmci<  ra7loge bati se polj-
skih mobiliziranih sif in poljskega šovinizma. Toda prebivalci Gdanska so mirni ter popolnoma zaupajo Hitlerju
»Danziger Vorposten« piše. da točke, ki jih navaja poljska vlada kot mejo, preko katere ne more iti glede Gdanska, ne predstavljajo osnove za puščanje nemško-poljske napetosti. Zaradi tega ni treba pričakovati, da bi Berlin podvzel v tej smeri kak korak. Vesti, ki iih razširja v svet Pariz, da bi imel nemški minister za zunanje zadeve namen obiskati London, nimajo drugega namena. kot vso stvar predstaviti tako kakor da išče Berlin stikov. Pametnejši prispevek k popuščanju napetosti pa bi bil v tem. da bi London nehal podpirati sijajno« politiko Varšave, ki misli, da se mora mir in red na svetu kaziti zaradi nie. London nai bi dal na znanje, da nima namena iti dn kraja s svojo politiko obkoljevanja Nemčije.
Napredek francoske letalske industrije
Produkcija letal se je početvorila — Francoska armada ima najmodernejša letala
London, 10. julija, br. ->Sunday Times« so objavili danes zanimiv članek o silni pospešitvi francoske letalske produkcije. Od septembra se je mesečna produkcija vojnih letal v Franciji početvorila. Vse eska-dre francoskih vojnih letal, ki so imele doslej deloma stara letala, so dobile nove stroje, tako da so sedaj sestavljene vse iz najmodernejših vojnih letal. Letala vseh francoskih lovskih eskader razvijajo brzine po 500 in več kilometrov na uro. Francoska letalska industrija je morala izvršiti velike napore, oa je dosegla tako sijajne i:-pehe. Rezultati njenega dela pa bodo od dne do dne vidnejši. Pravkar grade v Franciji celo vrsto novih letalskih tovarn. Ustanovljenih jc bilo tudi več zavodov za proučevanje letalskih strojev in tehnike. London, 10. julija. AA. Reuter poroča:
Huda vročina na Poljskem
Varšava, 10. julija. AA. V teku včerajšnjega dneva je vladala v vsej državi velika vročina. Srednja temperatura je znašala 30 stopinj, ob morski obali je bila zabeležena temperatura 37 stopinj, na pesku pa čez 50 stopinj. V sami Varšavi je temperatura znašala 40 stopinj. Zaradi tega je mesto kot izumrlo. V kopališčih ob obalah Visle je bilo 300.000 kopalcev. Zvečer je divjala nad Varšavo huda nevihta.
SnoCi se je pričel največji krožni polet, ki gra je kdajkoli izvršilo zaradi vaj britansko vojno letalstvo v večjih enotah. Polet britanskih letalsk h eskader se je pričel nekoliko pred polnočjo in se na<3aljuje danes vse popoldne. Polet je združen tudi z vajami za pasivno obrambo od letalskih napadov ter sodeluje pri tem na tisoče mož in žena. Letalske enote bodo v teh manevrih preletele nekolikokrat vse kraje in mesta v južni Angliji z izjemo Londona. V teku teh vaj se obrača posebna, pozornost najvažnejšim industrijskim in drugim središčem. Nanje se bodo večkrat izvršili finglrani nenadni napadi velikih letalskih enot. Pri teh. napadih in tudi pri obrambi
uporablja britansko vojno ministrstvo najpopolnejši eksplozivni material, tako da bi ljudstvo lahko dobilo točno sliko, kako izgledajo napadi v vojni.
Popis židovskega motenja na Slovaškem
Bratislava, 10 julija. AA. Vlada je izdala uredbo, po kateri morajo vsi 2idje in tujci do 29. avgusta prijaviti svoje nepremično imetje in gospodarska podjetja, ker bodo v nasprotnem primeru kaznovani z globo 50.000 kron ter z zaporom.
Bratislava, 10. julija, br. Danes so zastopniki nemške manjš.ne protestirali proti načrtu nove upravne razdelitve Slovaške v 7 okrožij. Svoj protest so oprli na trditev, da je bila dežela razdeljena na okrodL ja tako, da bi bile nemške manjšine spričo tega hudo prizadete.
Dr. Stojadinović izključen iz JRZ
Včeraj je bila v Beogradu že dolgo napovedovana seja širšega in ožjega glavnega odbora JRZ. Seji so prisostvovali novo izvoljeni delegati banov .irskih, organizacij, ki so imele zadnje tedne izredne občne zbore. O seji je bil izdan uradni komunike, iz katerega po^nernamo:
Danes je bila ob 10. dopoldne v dvorani glavnega odbora JRZ skupna seja Širšega in ožjega odbora JRZ. Sejo je kot predsedujoči do izvolitve novega predsednika otvoril prvi podpredsednik dr. Anton Korošec. Po izvolitvi predsednika je dr. Anton Korošec izročil predsedniško mesto novoizvoljenemu predsedniku glavnega odbora Dragiši Cvetkoviču, predsedniku vlade in notranjemu ministru. Od Slovencev so bili navzoči: dr. Korošec, dr. Krek, Smo-dej, dr. Kulovec, Fran Snoj m Fran sifrer.
Za predsednika glavnega odbora JRZ je bil izvoljen Dragiša Cvetkovie, predsednik kr. vlade in notranji minister, za drugega podpredsednika namesto umrlega Mehme-da Spahe pa dr. Džafer KulenovkS, minister brez listnice, medtem ko so prvemu podpredsedniku dr. Antonu Korošcu izrekli zaupnico za dosedanje uspešno dek> v stran ki.
S sklepom glavnega odbora, ki jo bil soglasno sprejet, pa so bili izključeni Iz stran ke in zaradi tr^a prenehajo biti elani glavnega odbora JRZ sledeči gospodje: dr. MIlan Stojadinović, Djura Jankovič, ITgrtn Joksimovir, Dušan Letira, dr. Niko Novakovi Ć, Svetozar Stankovie, Svetolik Stankovi«5, Dobrivoj Stošovič In Dušan Trtako-vie.
Po konstituiranju glavnega odbora je podal predsednik Dragiša Ovetkovič obširen ekspoze o splošnem političnem položaju v državi in stranki ter obrazložil progTam bodočega dela JRZ.
Glavni odbor je najostreje obsodil poskus dr Milana Rtojadinoviča In tovarišev, ki so storili gotovo neuspelo akcijo, da bi se stranka razcepila, ali da bi ji vsaj bistveno škodoval Glavni odbnr obsoja tako njih interpelacijo v narodnem predstavništvu kot tudi vso njihovo agitacijo proti vladi.
Strašna eksplozija v Španiji
Madrid, 10. julija. AA Havas. Vreraj Jo eksplodirala smodnišnica v vasi IVnaran-da de Bracanonte v Uiiini Salamanoe, DozdaJ so izvlekli izpod ruševin 30 mrtvih. 90 oseb pa še pogrešajo. Okoli SOS jih je bilo ranjenih. Vas je popolnoma uničena. Neki tovorni vlak, ki je stal ravno na postaji, je zdrobilo na drobne kose. Iz Salamance, Zamore in Valladolida so prispele čete in gasilci. Zaradi velike suše je bilo težko dobiti vodo. Oeneral Franco ie poslal izjave sožalja ter 200.000 pezet kot prvo podporo prebivalstvo. Vzrok eksplozije še ni znan.
Pomorsko oboroževanje Anglije
London, 10. julija, br. Gradnja novih vojnih ladij v angleških ladjedelnicah napreduje z i/redno naglico. Prihodnji teden bodo splovili v morje tri nove križarke. To bo svojevrsten rekord. V času svetovne vojne se je zadnjič zgodilo, da so spkrviH v morje na en dan dve novi vojni ladji. Dograjene bodo te dni 8000-tonska kri-žarka »Nigeria*. 5.500-tonska križarka »Di-do« in 10.000 tonska križarka »Mauritius«. V najbližjem času bodo dograjene se štiri nadaljnje večje križarke, ki bodo, kakor kaže, splovljene še ta mesec. Gradnia dveh vojnih ladij po 35.000 ton in dveh matičnih ladij za letala po 23.000 ton je bila pospešena in bo že v nekaj mesecih dovršena.
Nemški generali ne ve-rafejo v možnost vo|ne
Berlin, 10. julija, br. D laku sija o irdao-skem vprašanja m problemih, ki so ▼ zvozi s njim, ie dala povod zanimivem« ki nevsakdanjem a glasovanja o motnosti vojne. Glasovalo Je 5« nemških visokih oft-ctrjev, polkovnikov in generalov, ki so se adeiesili neke*« banketa. Zaafa vrste orožja. Vprašanje Je bilo ▼ tem smisla, ali ho sedanja i napetost dovedla do vojne. Glasova« as pismeno s »da« in »ne«. Od 54» ghaai Je 51 bflo proti, 5 za motnost
nesreča na letal-
BruseU. 10. julija br. Nemški letalski major Wtode, ki Je sodeloval z rternaltim tekmovalnim ' letalom pri priredit vato v okviru letalske razstave v Bruslju, se Je smituu punearoOL Izgubil je oblast nad letalom, ki Je v sptrah treščilo na tta. Wiede si Je polomil obe nogi in dob* smrt. no poškodbe na glavi.
Borzna poročila.
Carin, 10. julija. Beograd 10, Paril 11.75. London 20.765, New York 443.625, Bruselj 75.375, Milan 2334, 235.45. Berlin 178, Praga 15.125. Vi 83.50. Sofija 5.40,
Stinu 2
»SLOVENSKI NAROD«,
193
Ob jubileju
našega učiteljstva
Proslava so letnice ustanovitve prve
učiteljskih društev
sveze aaSib
Ljubljana, 10. julija Jutri bo skupna učiteljska organizacija na slavnostnem občnem zboru proslavila
501etnico ustanovitve prve zveze naših učiteljskih društev. V soboto smo poročali, da je o priliki jubileja izšla tudi slavnostna številka »Učiteljskejza tovariša«, stanovskega glasila JUU sekcije za dravsko banovino. Naj navedemo neka.i podatkov iz zanimive in bogate vsebine jubilejne številke »Učiteljskega tovariša«.
»Učiteljski tovariš« je z jubilejno številko začel že 80. letnik svojega izhajanja ter je torej najstarejši izhajajoči slovenski list. Tako učiteljstvo v resnici — in z njim vsa javnost — obhaja drva zelo po_ membna jubileja svojega organizatornega delovanja. Jubilejna številka lista je dostojna teh lepih jubilejev.
Na prvem mestu je objavljen članek predsednika ljubljanske sekcije JUU Metoda Kumelja o zgodovini ustanovitve učiteljskih društev ter razvoju skupne učiteljske organizacije. Kdor se hoče poučiti o zanimivi zgodovini učiteljskih stanovskih bojev in prosvetnih prizadevanj, bo moral prečitati ta Članek, ki ga dobro dopolnjujejo naslednji, kakor n. pr. »801et-nik Učiteljskega tovariša«. Članek je predvsem posvečen prvim delavcem Učiteljskega tovariša, zlasti prvemu uredniku in ustanovitelju Andreju Praprotniku. Poučne spomine so prispevali številni aktivni in tudi starejši učiteljski delavci, ki se več ne udejstvujejo v učiteljski organizaciji. Naj opozorimo na spomin Luke Jelenca, ki je bil 30 let predsednik Zveze slovenskih učiteljskih društev; dalje na članek Antona Gnusa, ki je vodil naše učiteljstvo v tako zvani deklaračni dobi.
ko je sklenilo (L 1836). da se organizira
vse učiteljstvo v eni sami. neodvisni, stanovski organizaciji; kako je prišlo do deklaracije, pišeta Andrej skulj in idejni vodja borbe za deklaracijo Rudolf Men-
cej; o slovenskem učiteljstvu  in skupni.
vsedržavni organizaciji poroča predsednik JUU Ivan Dimnik; Metod Kumelj pile o
dogodkih v učiteljski organizaciji v zadnji dobi: Lovro Perko je napisal spomine o prvem občnem zboru Zveze slovenskih učiteljskih društev; Alojz HreSČak ie opisal   gibanje učiteljstva v Primorju ter
delovanje Zveze slovanskih učiteljskih društev v Trstu. Zanimivo je predvsem, da je bila ta zveza ustanovljena 1. 1920.
Zveza je obstojala 6 let in izdajala TT^:-teljski list. Ob ustanovitvi je štela o
800 članov. Sedanji predsedniki učiteljskih društev so napisali kratke zgodovinske orise svojih društev. Mnogo zanimivega najdemo tudi v Člankih bivših in sedanjih urednikov Učiteljskega tovariša, v V. Mlekuževih, v E. Ganglovem, v spominih izza dobe, ko je bil on urednik, v člankih sedanjih delavcev ustanov in odsekov učiteljske organizacije ter o gospodarskem razvoju sekcijskih ustanov. Tako znaša n. pr. denarni promet sekcije zdaj že nad 4 milijone din na leto.
Jubilejna številka Učiteljskega tovariša je prava zbirka zanimivih zgodovinskih podatkov učiteljske organizacije ter o delovanju učiteljstva za koristi stanu, šole in prosvete sploh. Ta zgodovina učiteljskih bojev, prosvetnih, kulturnih in organisa-tornih prizadevanj ie najtesnejše zvezana
s samo zgodovino našega naroda, z zgodovino njegovih bojev za narodno ter kulturno osvobojen je.
Hale zastopstvo na nemški novinoznanski
proslavi
Nas bo zastopal ljufe*Jasaski mestni tiskovni referent
g. Ante Gaber
Ljubljana, 10. julija
Nemški tisk bo praznoval v tem tednu velik praznik še mlade novinoznanske vede; Novinoznansko združenje v Monako-vem bo praznovalo svojo desetletnico. Jubilejne prireditve se začno v sredo in bodo trajale več dril. Na njih bodo zastopane vse nemške ustanove in organizacije, ki so v zvezi s tiskom, ter sploh ves nemški tisk. Prireditelji so povabili priznane strokovnjake za novinoznanstvo *er kulturno zgonovino tiska iz drugih držav. Po en zastopnik bo pri proslavi iz Jugoslavije in Italije. Nas bo zastopal A. Gaber kulturni zgodovinar in ljubljanski mestni tiskovni referent. Povabili so ga predvsem zato, ker je navezal tesne vezi s strokovnjaki za novinoznanstvo ob priliki ljubljanske novinoznanske razstave in ker je znan kot dober poznavalec zgodovine našega tiska.
Jubilejne prireditve ise bodo začele v sredo s slavnostno sejo. Na nji bo govoril predsednik Zveze nemških novinoznan-sklh združenj dr. "VValthcr Heide, govorila pa bosta tudi Častni predsednik novi-noznanskega združenja dr. Karel d'Ester,
direktor univerzitetnega novinoznanslvega instituta, in diplomirani narodni gospodar dir. Willy Klutentreter. Vsi trije strokovnjaki so dobro znani tudi v Ljubljani izza naše novinske razstave. Velika zasluga za izpopolnitev ljubljanske razstave gre dr.
d'Esterju in dr. Heideju. Ti nemški strokovnjaki tudi delujejo stalno z našimi znanstveniki, da bi prišlo do ustanovitve
novinoznanskega zavoda na naši unlver-zi. Jeseni je dr. Heide ponudil rektorju ljubljanske univerze pomoč pri ustanovi-vti zavoda. Dr. d'Ester imenuje Ljubija-bila tudi odlikovana z visokimi jugosl. redovi.   Simpatije   teh  nemških osebnosti
so zelo pomembne že za propagando našega mesta. Dr. d'Ester imenuje Ljubljano »najljubše in najljubkejže mesto«, kar jih pozna. To pomeni mnogo, če povemo, da je dr. d'Ester prepotoval skoraj ves svet. Za svoja številna predavanja o Ljubljani in Slovencih se je posluževal tudi lepih fotografij, ki jih je sam izdelal v Ljubljani. V resnici je on s posredovanjem dr. Heideja storil že izredno mnogo za propagando lepot naše domovine in ugled slovenske kulture v svetu.
Naš zastopnik je vzel s seboj zanimivo znanstveno gradivo o naših panjskih končnicah, ki bude med nemškimi novino-znanskimi znanstveniki izredno zanimanje kot edini ljudski ilustrirani časopis na svetu. Naš zastopnik bo izročil društvu Čestitke univerze, Jugasl. novinarskega udruženja in ljubljanskega župana dr. Adlešiča. — Za jubilej nemškega znanstvenega društva je seveda zanimanje tudi v Ljubljani, zlasti pred ustanovitvijo novinoznanskega instituta n-> n**5F univerzi.
Velike konjske dirke v Ljubljani
Prisostvovalo jim je nad 3000 ljubiteljev konjskega sporta — Zmagovalci in nagrade
Ljubljana, 10. julija Kasaške in galopne konjske dirke, ki jih je včeraj priredilo Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani, so privabile na dirkališče poleg aerodroma v D. M. v Polju nad 3000 ljudi. Obisk bi bil seveda Se mnogo večji, če ne bi mnoge, ki se zanimajo za konjski sport, izvabilo solnce v kopališče in na izlete izven Ljubljane.
Dirke bo potekle v najlepšem redu. dirkališče je bilo vzorno urejeno po zaslugi dirkališkega odseka, ki ga je vodil kapetan Franjo Furtinger z Vladimirjem Janu-šičem, Jankom Kocjanom in Francom Ko-delo. Za red na dirkališču med dirkami je vzorno skrbelo vojaštvo. Prireditev je bila pod častnim predsedstvom divizijske-ga generala Dragoslava stefanovića, v vodstvu pa so bili gg. brigadni general Dušan Dodić, kapetan Franjo Furtinger, podpolkovnika Boris Goruatovski, Beno Grego-rič ,dr. Josip Hudo vernik, inž. Hvastja, Vladimir Janušič, Janko Kocjan, Franc Ko-dela, Franc Konig, dr. Jože Kovačič, Erik Krlsper, dr. Friderik Luckmann, Rudolf Lisec, inž. Ivan Muri, inž. Ivan Oblak, Makso Sever, Josip Stupica, Ante Tavčar in Jože Verovšek. Bana je zastopal njegov pomočnik g. Majcen, ljubljanskega župana pa magistratni direktor g. Jančigaj.
Dirke so se pričele z veiiko dirko mesta Ljubljane za štiri nagrade v skupni vsoti 3300 din. Dirke so se lahko udeležili od 4 do 12-letni konji na progi 2100 m. Prijavilo se je 7 tekmovalcev in sicer kapetan Franjo Furtinger iz Ljubljane s 6-letno kobilo Lasto. Franc Kodela iz Ljubljane z 10-letnim konjem Dizmo in s 4-letnim žrebcem Leopardom, Ivan Krušič iz Ljubljane z 11-le t ni m žrebcem Egonom in s 5-letnim konjem Egonom P., Mihajlo Gut-man iz Zagreba s 6-letno kobilo Krko in Janko Kocjan iz Ljubljane z 10-letno kobilo Tildo K. Prvo nagrado 1600 din je dobila kobila Krka, last Mihajla Gutmana s časom S minute in 25 sekund, drugo nagrado 900 din je dobila kobila Tilde K., last Janka Kocjana, s časom 3 minute 26 sekund, tretjo in četrto nagrado 500 din ln 300 din pa sta si priborila žrebec Egon s časom 3 minute in 40 sekund ter konj Egon P s časom 3 minute 44 sekund, oba last Ivana Krušiča iz Ljubljane.
Sledilo je nagradno skakanje čez zapreke (Concours Hippique) za tri nagrade ▼ skupni vsoti 1800 din. Prijavilo se je 16 tekmovalcev. Na prvo mesto se Je plasiral 6 let stari konj Bačko, last Franca Vo-ta LJubljane. Konja Je jahal Božo
Račič ml. Drugo mesto je zasedel 6 let stari konj Kurir, last Viljema Stanjka iz Zagreba, jahal je konja lastnik sam. Tretje mesto je zasedel 6 letni konj Cilka, last konjeniškega poročnika Radoslava Paniča iz Čakovca, jahal je konja lastnik sam. Četrto mesto pa je zasedel 9-letni konj Dunavka, last jahalne šole iz Zagreba, jahala je gdč. Marija Reisner. Prvi trije zmagovalci so dobili nagrade po 1000, 500 in 300 din. Konji so skakali čez 10 zaprek.
Tretja točka v sporedu je bila splošna ravna dirka dravske banovine za tri nagrade v skupni vsoti 3300 din na progi dolgi 1600 m. Prijavilo se je 7 tekmovalcev. Prvo mesto si je priboril 12-letni konj Valencija, last poročnika Radomira Božič-koviča, jahal je V. Stajnko v zeleno belem dresu. Cas: 2.1 Teža jahača: 70 kg.
Drugo mesto je zasedel 9-letni konj Kometa, lastnika ing. M. A. Westen in Jože Verovšek iz Ljubljane, jahač N. Malnar ml. v rdečem dresu. Cas: 2.2. Teža jahača: 69 kg.
Tretje mesto je zasedel 5-letni konj Zlat-ko, lastnika M. A. Westen in Jože Verovšek iz Ljubljane, jahač N. Samec ml. v zelenem dresu. Cas: 2.15. Teža jahača: 63.5 kg.
Pri nagradnem skakanju čez 12 zaprek so bile razpisane tri nagrade v skupni vsoti 2800 din, dirke se je udeležilo 12 tekmovalcev. Najboljši čas so dosegli In si priborili prva tri mesta 9-letni konj Dunavka, last jahalne šole iz Zagreba, jahala je gdč. Marija Reisner iz Zagreba, 9-letni konj Kurir, last Viljema Stanjka Iz Zagreba, jahal je lastnik sam in 8-letni konj Orkan, last jahalne šole iz Zagreba, jahal je Aleksander Wolf.
Sledila je dirka dravske banovine za štiri nagrade v skupni vsoti 2100 din na progi 2000 m. Dirkali so lahko od 3 do 12-letni jugoslovanski konji. Prijavilo se je 10 dirkačev. Prvo mesto je zasedla 8-letna kobila Luksa, last Vinka Kunstlja z Vrhnike v času 8.36, drugo mesto 8-letna kobila Giaconda, last Bruna Galleta Iz Bistre v Času 3.28, tretje mesto 3-lena kobila Danica, last Mihajla Gutmana Iz Zagreba v času 3.44, četrto mesto pa 7-letna kobila Gora, last Darka Polca ls Zagorja v času 3.46.
Pri oficirski džentlemenski dirki čez pet zaprek za tri nagrade v skupni vsoti 3300 din so si priborili prvo mesto 7-Ietni konj Sumadlnac, lastnik in jahač konjeniški podporočnik Radomir Pade ls Čakovca,
irugo mesto   12 - letna kobila Valencija,
last poročnika Božičkovica iz Zagreba, ja-iiač N. Samec ml., tretje mesto pa 4-letni konj Zlatko, last M. A. Wsstsn-VeroTisk. jahač N. Samac mL Tstaovalosv ja ttlo
jedem.
Pri zadnji dirki Baka Handicap j* tekmovalo za nagrade v skupni vaoti 3200 din 13 dirkačev S najkrajšo progo 1100 m. Prvo mesto Je aasedla kobila GMaconda, last Bruna Galleta iz Bistre, drugo mesto kobila Tilde K., last Janka Kocjana iz LJubljane, tretje mesto pa konj Bgon P., last Ivana KrusiCa iz Ljubljana.
Slovenci v Ameriki
Slovenka Ana Vrtoviak ja bila nedavno promovirana v St. Louiiu v Jcwisn Hospi-tal School off Kursing. Zdaj je pa dobila
še 500 dolarjev nagrade za naknadno studiranje. Med vsemi promoviranci je imela najboljše rede in dobila je prvo nagrado. Na Ea§t High School v Clevelandu so bili pa diplomirani Helena Cimperman, Floren-ca Globokar, Justina Dolenc, Rozalija Hro-vat, Josepina Kržišnik, Frančiška Končan, Ivanka Krizman, Doroteja Lavrič, Frančiška in Helena Lončar, Pavlina Lunder, Frančiška Marinšek, Ivanka Meserko, Matilda Mišic, Marija Pavlovič, Josip Kaste-
lic, Karel Mlakar, Janez    Rožanc, Miha Strajnič, Jože Ujcič in Rajmund Zak>kar Srebrno poroko sta praznovala v maj ▼ Minneeoti zakonca r Peternel. Istočasno t je potonila   njuna hči Marija s Janasoi. Kap sem.
Tri smrtne nesreče so se pripetile zadaj' čase med našimi rojaki v Ameriki. Prve dni junija Je bil v E velet hu povožen mož Ane MihevC Anton, star 60 let, doma b
Dolenjega Logatca. Blizu doma ga je po drl kolesar. Udaril je tako nesrečno z gle vo ob cementni tlak, da je kmalu umrl. Njegova lena Je doma iz Gorenjega Logatca. Med delom v premogovniku je uhi!o rudarja Janka Kocjana. Pokojni je bil itsr 22 let, rojen ▼ Ameriki. V New Yorka je
padel s mostu v kanal in utond petletni Lojze Zrdin.
V Rockspringsu je umrl Pavel D'ii.Sar star 48 let, doma iz Poljanske doline. V Jo-littu je umrl Janez Klemenčič, star 47 let. doma iz Hotavelj. V Braddocku je umrl Fran Volk, star 51 let, doma iz Velike feu-kovice pri Ilirski Bistrici, v Kanoshi je umrla Frančiška Frisl, rojena Kolenc, »tare 44 let; rojena je bila v Ameriki.
V New Yorku se je ustrelil Valentin Co-larič, star 47 let, doma iz Trsta. Kaj e,a ;c pognalo v smrt, ni sneno.
Poglejmo Se za kulise
Po sezoni moramo poročati tudi o delu oallt, ki )ih na odra ne vidimo, pm oo bistveno važni za našo odrsko
Ljubljana, 10. julija Tiste pred kulisami, ki jih gledamo na odru in prav blisu pred zastor jem na rampi, vsi dobro poznamo in mnogo smo pisali o njih delu. Na tiste za kulisami pa se malokdo spomni, večina jih ne pozna, marsikdo niti ne ve zanje in oelo gledališki poročevalci smo često pozabili nanje. Vselej po krivici. Zakaj tisti za kulisami v gledališču so prav tako važni kakor tisti za kulisami v življenju. Tudi teh ne poznamo, navadno niti njih imen ne vemo, a vse je odvisno le od njih. volje in znanja, energije ali prebrisanosti, plemenitosti ali nasilnosti. Poznamo pač glavne akterje na odru sveta in človeštva, jih hvalimo in preklinjamo, a ne vemo, da jtti drže sa nitke oni neznanci za kulisami ter da se sučejo po njih volji in govore kakor jim suflirajo brezimeni mogočniki.
Da, mogočniki so oni za kulisami tudi v gledališču, taki mogočniki, da bd brez njih sploh ne bJo predstav, da bi bila zaman vsa umetnost, vsa volja ln energija onih pred kulisami. Treba je le, da obmolkne ali omedli šepetal ec v svoji gajbi, pa onemi tudi igralec aH pevec, treba je le, da štrajka razsvetljevalec in oder z akterji ostane neviden. Ako bi gledališki mojster dejal svojim delavcem eno samo besedo, bi zazjal srledalcem nasproti puščoben in grel prostor brez dekoracij. Ce bi odpovedal le pohištvar ali orodjar ali garde robar ali lasuljar ali nadzornik (zvan inspicijent), pa se zastor ne bi mogel dvigniti ali bi vsaj nastala zmeda, ki bi grozila izpremeniti tragedijo v bruko.
Toda nikoli se ni Se zgodilo, da. b»i kdo izmed teh zakulisnih mogočnikov omedlel, štrajkal ali odpovedal, kajti vse osebje, znano m neznano, oklepa isti duh, ista ljubezen, isto fanatično stremljenje za uspehom in isti ponos, ko je uspeh dosežen in priznan. Vse to osebje je kakor kolesje v uri in z največjo preciznostjo se stikajo zobje, pritiskajo, premikajo ln
poganjajo ves aparat v gledališču. Vrvi-ščar nad odrom, kurjač pod odrom, operater za bLsk, grom, dež, za večerno in ju-trnjo zarjo, vsak delavec na desni in levi strani odra za kuliso izvršuje svojo dolžnost z resnostjo vojaka na najbolj opasni st razni točki ter se polno zavoda, da je odgovoren za zmago ali blamažo. Tako so oni pred kulisami z onimi za kulisami te sne/3 zvezani kakor sluti obdnstvo in učinkovitost, poetičnost, prepričevalna, sila drame ali glasbene umetnine, polni uspeh Igralca ali pevca je bistveno tudi zasluga onih, ki jih nikoli ali samo izjemno vidimo.
Povprečno ima naša drama v sezoni 30 različnih uprizoritev, med temi mora biti 20 premier za abonente, par mladinskih in ljudskih proč:stav in 5 obnovitev. Vse te predstave pripravijo in naštudirajo z osebjem 4 dramski režiserji, za vse napravi dekoračne osnutke en sam scenograf Se jih izvršuje s tremi, kvečjemu štirimi pomočniki en sam slikar, Id je včasih tudi scenograf.
Režiserji izbirajo in sestavljajo tudi repertoar, vedno z vidika aktualnosti, literarne in odrske vrednosti, tu pa tam z ozirom na sposobnosti in posebne značl-nosti igralčeve ter ne nazadnje z ozirom na blagajno, torej na privlačnost komada. Tudi dramaturško morajo prirejati poverjene igre ter jih oddelavati, upoštevajoč vedno svoj izbrani ansambel, tehnične možnosti in pa gledališka sredstva. Preden more torej režiser začeti z izkušnjami na odru, mora opraviti mnogo miselnega dela.
Zakaj tehnična ureditev odra v drami je močno zastarela in nedostatna ter zahteva od režiserja in scenografa oziroma slikarja, pa tudi od igralcev duševnih naporov, ugibanj, eksperimentov, ki jih drug je, kjer so moderni in imoviti, sploh ne poznajo. Naša razsvetljava je skrajno primitivna, drama nima nobenega horiconta, niti ne sposobnih aparatov za vremenske in nebesne pojave. Režiserji naravnost posiljujejo svoje možgane, a marsikak komad je sploh pri nas neuprizorljiv. Večinoma Je učinek drame odvisen le od igralčeve kreacije.
Ko so gostovali Angleži s Hamletom, so imeli na našem odru 36 reflektorjev na raznih točkah odra. Vse te reflektorje je dirigiral en sam tehnik in igral z njimi kakor sprerten pianist. Tu smo občudovali pravo pravcato muziko barv v najrazličnejših odtenkih.
Mi v Drami pa imamo le dva. reflektorska monstruma na spodnjih dveh ložah, pa dva starodavna reflektorja s pTedpo-topnim ogljem na odru. A Se ta dva včasih štrajkata ali nagajata!
Crni zestorji, ki so stalno v rabi, zlasti v klasičnih igran s mnogimi izpre-membami, so Še iz 1. 1922, ko smo imeli po vojni zopet premlero Hamleta. Ti zastori so prepereli, marogasti, zadelani, a so še danes najbolj dragoceno inscenan-| fino pomagalo.
Mali tesni oder m nemogoči stranski j prostori, garderobe, pisarne in dr. prav
kriče po reformi in — pri zida vi. Načrte za nujno razširjenje Drame je že izdelal banovinski inženjer g. čulk in tudi sredstva za modernizacijo odra in dramskega poslopja vobče so baje na razpolago. Vprašanje, ki sploh ni več vprašanje, se torej mora končno rešiti, ako hočemo, da bo režiserjem mogoče gojiti tudi veliko dramo na višku sodobnega napredka in za zahtev publike.
Nad polovico vsega repertoarja v pretekli dramski sezoni je pripravil in uprizoril višji režiser prof. O. sest. ostale igre pa režiserji C. Debevec in dr. Br. Kreft ter končno eno Milan Skrbinšek.
O drugih za kulisami prihodnjič. Fr. G.
Tragedija siromašnega soboslikar j a
Ljubljana, 10. julija France Jesenovec, 28 letni   soboslikar z
Viča, je že v rani mladosti izgubil starše in živel je v veliki bedi. Nihče ni zanj skrbel, prepuščen je bil le samemu sebi in milosti tujih ljudi. Nekaj časa se je učil soboSKkarake obrti, toda izučil se ni m
je le tu pa tam malo šušmarii. To je bil edini njegov zaslužek, edini vir dohodkov. Zato ni čuda, da je fant obupal nad življenjem in se udal pijači.
Zadnje čase je bil otožen in večkrat je tudi dejal, da si bo končal življenje. Danes ponoči je to tudi storil. Snoči so ga še videli, ko je kolovratil po gostilnah, nato pa je odšel naravnost na železniško progo in je menda okrog polnoči skočil pod tovorni vlak, ki je prihajal iz Trsta. Okrog petih zjutraj so ga našli vsega razmesarjenega na progi. Lokomotiva mu je preklala glavo in možgani so daleč naokrog ©brizgali progo. Nesrečnež si je pred samomorom potegnil suknjič če* glavo.
Na kraj tragedije je odšla policijska komisija, zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kek. Na njeno odredbo so Je-senovčevo truplo prepeljali v mrtvašnico na Viču.
ustva Jeprnuos. Med njkr* ata^tndfc ijec brat Janez Prtetov in mm\'n Anica Hfnerjeva, ki si >* pri zadnji tafoau tukli v TUmiessi priboriš* X. nwato Oba Deta pel jasnem nastopa nastoptja v ea. seriih »sotuek- vrstah.
Iz Kranja
— K«ča na Poljani P°d Storj»čem je
stalno odprta. Vsem planincem naznanjamo, da je koča na Poljani oskrbovana in da je v polni meri založena z jedačo in pijačo. Tudi za skupna ležišča je vse udobno pripravljeno.
— Športno kegljanje na dobitke. SK Kranj prireja vsako sototo od 20. do 24. ure in vsak ponedeljek od 14. do 24. ure pri »Peterčku« kegljanje na dobitke. Glavni dobitek je 1.000 din v gotovini, 2. je moško kolo, 3. vreča moke in še pet drugih lepih dobitkov.
— Športni dan. SK Kranj priredi 13. avgusta t. 1. športni dan. Nastopile bodo vse sekcije: nogometna, lahkoatletska, pingpong in dr. Na prireditev opozarjamo vse soseeme klube s prošnjo, da na ta dan ne prirejajo kakšnih veselic ali tekem.
— Nesreča motornega vozača. V začet, ku prejšnjega tedna se je močno poškodoval mesarski pomočnik Rebernik Peter, ko je v bližini Nakla padel z motornega kolesa. Kako je prišlo do nesreče bo težko ugotoviti, ker je bil Rebernik sam. Pri padcu je dobil težke poškodbe po rokah in nogah, na glavi pa si je zlasti močno poškodoval levo oko. Nezavestnega je našel šofer hotela >Paar« z Jesenic, ki ga je naložil na avtomobil in ga odpeljal v K-—-' k zdravniku.
Z Jesenic
_ Lepa  proslava  praznika »lovan**ih
blagovestnikov na Jesenicah. Na pobudo narodno obrambnih društev in dnevnega časopisja je podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo organ zirala na predvečer lepo slovesnost, i ki bo ostala vsem prisotnim v lepem spominu. Otroški vrtec je bil lepo okrašen in razsvetljen. Slovesnost, ki je privabila izredno veliko število občinstva, je močno povzdignila pevski zbor društva »Save«, ki je zanosno zapelo nekaj slovanskih na_ rodnih pesmi. Po visokih gorskih vrhovih so v lepo poletno noč zažarell mogočni kresovi, ki so jih zažgali Sokoli, gasilci KID, NSZ, planinci in člani drugih narod, nih in kulturnih društev. Celo na vrhu Stola je žarel mogočen kres, ki je bil viden daleč po Gorenjski. Nekateri trgovci so imeli okrašena izložbena okna s slikami slovanskih blagovestnikov. V središču mesta so plapolale <h savne zastave, zvečer pa so bila nekatera okna lepo razsvetljena. Proslava praznika sv. Cirila in Meto. da bi gotovo še mnogo lepše uspela, če bi s ptiatgfpa s+rani prišla pravočasno točna in enotna navodila.
— Odhod Sokolov v Sofijo, Na vse junaški in sokolski zlet. ki se vrši v teh dneh v bolgarski prestolnici, je v četrtek popoldne odpotovalo 31 članov, članic, moškega in ženskega nara-*čaja iz vrst sokolskcga
KOLEDAR
Daa«e: Hiieied IO. Ješija I ihJeOeoi
Amalija
DAVA ft M J L   PBIIED ITVv. Kiao iSaesaaJ Junaki s Marne Kino Vnioo; Donavske mw<xirje
Kino glngli Oiusappe, Verdi — Benjamin Gigli
Kino Mustri- I »eailskl tatern.it ta PSaic Kino atifca: Pastorka
Pevsko društvo »1 .juhij;tn*ki Zvou« občni zbor ob 20. v diristvenih prostorih v Mestnem domu
DE21BNELEKARNE
Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, K tiral t, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31.
ć%r>od bHa
Veliko veselje je zavladalo na HffefSa fcsS> ju v Ljubljani, kjer bi morvl vladati mir, če bi bila v naših srcih le trohica pietete. Veseloigro »Pri belem konjičku* so igrali včeraj tam. Ozadje za tako veseloigro /e naravnost veličastno. Tudi i robili -o tam in cirkuški šotori so bili postavljeni. Godba jt piskala in hreščala, uboga kljuset^ so po skakovala, a na trapecu se je z\ijal junak dnsva.
Ustavljali so sc ljudje pred tem rajanjem in majali z glavami, tem boi j ,k^i mi videli na cesti še velik transparent, ki jih jc vabil v cirkus med bežigrajskimi vilami.  . i • i. k'
/<* t*'£ jNbe)! vt aVvji hv\ >, i„u„ i**r ra* Trn   *** ■ ^
*  „ % - r
«9   £$2f »
L    1 >.   K »
Iz Maribora
— Promovirana  je   bila   na. BS^reoštkl medicinski   fakulteti   za    doktorja v.s. zdravilstva   gospa   Eva   Peli\>vU'-S<. hau-bacn.
— Zaskrbljeni staiStf. Od doma je pobegnil I4letni Jožef Kukec, dijak II. razreda realne gimnazije, stanujoč na Sladkem vrhu. Starši so v skrbeh, da se famu ni kaj hudega pripetilo. Pobeg svojega sina so prijavili policiji, ki sedaj poizveduje za njim.
— Nad 6'Jletuo e»tarko h*" j«- spaaaML Na občinski poti. ki vodi iz Slemena pr-"-ti Zgornjemu Boču pri Selnici ob Dr.iv:, je mlajii moški napadel neko 'J01< tiu> vi-ničarlco ter izvršil nad njo nasilje, n.irc» pa ji odvzel Sv ddiarnico, v kateri je bilo
31 oin gotovine in pobcf^nii. Na podlagi osebnega popisa so orožn i k i aretirali Ji-letnega Jožefa B„ ki je pri zaslišanju priznal svoj zločin, izgovarjal BO Si Js z vinjenostjo.
>— Drobno vesti. Na njivi, ki Je las* viš. žeL kontrolorja Ivana i . rut Po-breški cesti 3 so neznani zlikovci izkopali ponoći krompir ter ga z nahrbtniki odnesli. — V Plaucevi gostilni na Koroški c«-sti je 271etni trgovec s preprogami KiC iz Travnika ukradel natakarskemu vajen-cu Potru Udovicu 92 dm. Po intervenciji policije je Ičič ukradeni denar vrnil ter se izgovajal, da je bil vinjen. — Mlet rumu delavcu Matevžu Mar ko vicu, stanu jo-čemu v Strossmajerjevi ulici, je padel na na glavnem kolodvoru kos premogi ter mu hudo poskoaoval glavo. Markovič. se zdravi v bolnici. — Na križišču Melj.sko in Aleksandrove ceste je neki kolesar podrl na tla 421ctno posestnico Franćilko Urbančičevo iz Kcšakov, ki je pri padcu dobila k sreči le manjže poškodbe na nogah.
— »Zbogom življenje, zbogom ti varljivi Svet... 4c V Birtičevo gostilno na Obre-škem nabrežju je   pričel   okoli   21. ure
mlajši moški, star okoli 20 let, ki si je naročil pol litra vina in večirjo. Okol'1 22. **re je moški izgini], ne da bi poravnal 'v"-ho. Pač pa je pustil na gostilniškem vrtu moško kolo ter temnosivi moški plašč, v katerem je bila prazna denarnica in poslovilno pismo. V pismu pravi neznanec, da gre prostovoljno v dravske valove, po*em pa je spet napisal, češ da ne gre v Dravo, ker je voda premrzla. Prosil je tu<il najditelja kolesa, naj poravna njegovo ce-ho. Svoja čudna izvajanja je neznanec zaključil z vzklikom: »Zbogom življenje:, zbogom ti varljivi svet, druživa m dekle!« Z zadevo se sedaj peča policija, ki meni, da je neznanec kolo nekje ukradel, pa skuša sedaj zabrisati sled, kur kolesa menda ni mojel prodati in ga je znradi tega pustil na gostilniškem vrtu za —-večerjo.
— Mrtvaški zvon. V splošni bolnici jo umrl kovač državnih železnic Jože Murko, star 46 let. žalujočim naše globoko so-žalje.
— Mariborski muzej bo zaradi obnovitvenih del v stopnišču do nadaljnjega zaprt. ,
— Nočno lekarniško službo Imata tekoči teden Mlnarikova mestna leikarna pri Orlu na Glavnem trgu in Remsova lekarna prt sv. Roku na vogahi Ak-fcsanctrove in Meljske ceste.
— Sakovake novice. Stanje šahovskega prvoenstvenega tekmovanja po IV. kolu je sledeče: dr. Krulc, Gerželj. MiSura, Mo-horčič 3, Luke* jun., Babic, Regoršek 2 in pol. Lukeš sen. 2 (1), Ketiš in 1 in pol (1), Vkiovič 1 in pol. Pesek 1 (1), Oerta-lič 1, Nosan. Eferl in Knecht pol (1), gu-menjak 0 (1). Peto kolo bo drevL
— Društvene novice. Limbuški Sokol ima v nedeljo 23. t. m. ob 15. na letnem telovadiščai svoj redni letni nastop, v primeru slabega vremena bo 6. avgusta
— Tajkistvenl streti v mestnem parku. V noči na nedeljo so odjeknili v mestnem parku trije streli iz aamokresa. Policija, ki je takoj zasledovala osebo, ki je streljala, je morala ugotoviti, da je strelec po-begn"l.
ŠAH
— v i.utoviti občni zbor »Centralnega šali. klube«« bo v sredo, 12. t. m. v gostilni »Pri JercU, Prešernova uL, veranda — ob 20. uri. Vabljeni zlasti veš člani kluba Amater, tšenpeter ln bivši člani Ljubijan-! skega i. kluba, sahistke opoaarjamo, da bo v klubu osnovana tudi damska sekcija. Dnevni red: volitev odbora in določitev ! kluboveara lokala.
Štev, 153
»SLOVENSKI NAROD*r««w<r* 10. jusja
Siren t
Danes senzacionalna odločilna borba!
ALI ben ABDU proti MRNI! V Ljubljano je prišel dane* tudi prvak Italije NINO EQUA-TORE, ki nastopi prati domačinu ŠOTLERJU!
V ostalem nastopi Jugoslovan KOP proti PolJIm PIRN AT8KEMC ta Slovak HANA proti Jngoslovann JANEtP - **** ob «. «H v dvorani kiaa PNIONA
Eno najmočnejših filmskih del francoske produkcije Predstavi ob 16. in 21. uri
KINO  IVI A TIC A,  tel. 21-24
Jnnaki z Marne
'USEPPE VERDI    »im?*%\mmJt .b X* i. SL urit
Fosco C.iaoh.tti. C.ab.v Morla.v, Marto Cebotari. Benjamin GlgU Najlepše arije iz
oper: Rigoleto, Traviata, Trubadur, Alda, Otnelo _____
Ivesela dunajska glasbena komedija DONAVSKE MELODIJE Maria Andersrast, W. Liebeneiner, G. Alexander.
KINO UNION — TeL »3-21 Predstavi ob 16, to 10. uri
VNE VESTI
_ Banovinski uradniki zahtevajo popolno izenačenje z državnim*. V Banjaluki jO
bil včeraj kongres banovinskih uradnikov in uslužbencev. Njihova zveza šteje nad 5.000 članov razen dravske,, savske, drinske in zetske banovine, kjer imajo banovinski uradniki in uslužbenci svoje organizacije. Na kongresu v Banjaluki je bila sprejeta resolucija, v kateri se med dru-—    zahteva zboljšanje gmotnega položaja
vinskih ura klikov in uslužbencev, da-] ;a se j m vrnejo doklade za ženo in o l i >ke po loO din in da se oproste plačeve rva kuluka. Z vsem poudarkom je bila
Lvljena tudi splošna zahteva po popol. sem iz- načenju banovinskih uradnikov in uslužbencev z državnimi.
— Kova uprava JugOslovensKega profe, sorskega društva. Glavna uprava Jugoslo-ven đc< a profesorskega driultva. izpopol-njena Z novimi člani na letošnjem kongresu v Sarajevu, se je konstituirala. Pred-sodnik je  ostal  gimnazijski ravnatelj iz
i dr. Danilo Medaković. Čudno je, da slovenski profesorji v novem odboru
nimajo nobenega zastopnika.
— Nov zakon o bankah. Po nalogu trgovinskega ministra je bila ustanovljena posebna komisija strokovnjakov, ki zbira gTJ i\x> za nov zakon o bankah. Gradivo bo poslano na vpogled Zvezi bančnih za. vodov in strokovnjakom, potem bo pa novi ::. k a •> bankah stiliziran.
Zanimiva odločba kavcijskega, sodišča. Kasaeijsko sodišče v Zagrebu je ob_ ravnavalo te dni primer spora med delo-deem in uslužbencem. Delojemalec, ki mu je bila služba odpovedana, je s svojimi tovar.1 si neke sobote odšel z dela in začel siavko. Na delo ni več prihajal, čeprav mu je bila služba odpovedana in je storil to preden je potekel odpovedni rok. Zato se je sodišče postavilo na stališče, da je sam razveljavil pogodbo in da mu torej ne pripada nobena pravica do odpravnine. Ka-sacijsko sodišče je to razsodbo potrdilo.
Dopolnilo k trgovinski pogodbi z Nemčijo. V soboto so »Službene novine« objavile besedilo 5. dopolnilnega sporazuma k trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in Nemčijo, sklenjeni in podpisani 5. junija 193S v Berlinu s prilogami.
— Televizijska radijska postaja v Za-gr.-hu. Na jesenskem zagrebškem velesej-rau bo montirana televizijska radijska postaja. Zagreb bo imel torej največje čudo moderne tehnike, ki ga imata samo London in Berlin. Aparatura je vredna več milijonov in v Zagreb jo pripeljejo iz Ho-
landske v posebnih velikih avtomobiUh. Prvo hrvatsko televizijsko postajo bodo začasno upravljali holandski strokovnjaki. Zagrebčani radijskih prenosov ne bodo samo poslušali, temveč tudi gledali.
— Velik primanjkljaj OTJZD v Karlovcu. V Karlovcu je bila v petek konferenca delegatov gospodarskih organizacij, v kateri se  je  obravnavalo   vprašanje sanacije
Okrožnega urada. V lanskem poslovnem letu je imel OUZD v Karlovcu 1,080.000 din primanjkljaja. Kriva je bila slaba kontrola nad delodajalci. Razen tega je pa v območju urada 35 industrijskih podjetij, ki zelo slabo plačujejo delavce.
— Iz Podzemlja. Po dolgotrajnem deževju so nastopili vroči poletni dnevi in skoraj že primanjkuje vode. Kolpa je že dosegla 24 stopinj C in njeni breg-o Vi so oživeli. — Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je zagorelo v zavedno napredni gradaski občini 6 kresov, okrog katerih se je zbrala navdušena mladina, da manifestira svojo slovansko zavednost. Dne 30. julija priredi sokolska četa v Podzemlju tombolo v korist zgraditve lastnega  sokolskega  doma.   Lepi  dobitki bodo
napotili   vsakogar   k nakupu tombcdike
karte, ki stane le 2 din. Telovadni nastop bo pa imela četa 15. avgusta. Vabimo ves, da marljivo posegajo po tombolskih kartah in da se v čim večjem Številu udeleže obeh prireditev ter i tem skupno manifestiramo za napredno misel v Beli Krajini.
— Dodatno k tozadevnemu razglasu glede obveznic 2%% vojne Škode stara emisije, se na osnovi pojasnila min. financ prizadetim sporoča, da se Kamenjava jo samo obveznice stare emisije, ki nosijo serijo 1 — 5000 zaključno. Obveznice nove emisije pa imajo serijo od 5.001 dalje. Serija je natisnjena v levem oglu vsake obveznice.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo deloma oblačno in spremenljivo vreme, ponekod manjše padavine. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Mariboru in Beogradu 32, v Splitu 31, v Ljubljani 30.8,
v Dubrovniku 30, v Zagrebu, Kumbom in Rabu 29, na Visu 28, v Sarajevu 27. Davi
je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 18.0.
— L banovinska razstava rejcev mflilh živali, ki bo v okviru kmetijske razstave
na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani, bo pokazala širši javnosti, kaj zrno. re smotrna reja, saj bo nudila našim rejcem priliko, da pokažejo uspehe dosedanjega svojega dela. Kmetijski oddelek kr. banske uprave  si poleg številnih rejskih organizacij in rejkih središč močno priza, deva to gospodarsko panogo čim bolj spo-polniti ki to spričo velike važnosti, ki jo zavzema reja malih živali zlasti za malega človeka. Reja malih živali   izpolnjuje v službi narodne skupnosti neobhodno potrebne dolžnosti nas vseh, četudi morda ni tovrstna reja v sestavu gospodarskih prizadevanj poklicnih oblasti njen najpogla-vitnejši gospodarski cilj. Male živali goje sicer le revnejši slojit industrijski in kmet. ski delavci, kočarji, rudarji, vojni invalidi, mali obrtniki, nižji uradniki, t. j. vsi tisti, ki ne žive v izobilju, marveč si morajo na ta ali oni način pomagati, da si kolikor toliko zboljšajo svoj gmotni položaj. Kljub temu pa zavzema to sicer skromno delo, ki ga mnogi opravljajo iz potrebe, pa tudi iz nekega notranjega idealnega navdušenja, tolikšen obseg, da ga oblast nikakor ne more prezreti, marveč ga podpira, da na ta način pridobi temu rejskemu pokretu čim več novih prijateljev in sodelavcev. Da se doseže čim večji razmah v reji malih živali, so med drugim potrebne velike razstave, ki so najuspešnejše propagandno sredstvo za smotrno rejo.  kakor tudi za
njen vedno večji proč vi t. Razstave namreč pokažejo nepoučenim, kaj se lahko s smotrnim delom doseže.
— Nove takse za telefonski promet s češkomoravsldm protektoratom. Z odlokom postnega ministra so odobrene nove takse v telefonskem prometu s češkomoravskim protektoratom. Taksa v prometu med vzhodno Jugoslavijo in protektoratom v prvi zoni 4.50, v drugi pa 5.55 si. frankov, v drugi zoni Ceškomoravski protektorat— Jugoslavija prva zona 5.40, druga zona 6.45; v prometu med zapadno Jugoslavijo in protektoratom I. zona Jugoslavija 4.05. druga zona 6.— si. frankov. (Poštna upra: torat H. zona Jugoslavija prva zona 4.95, druga zona 6.0 zl. frankov. (Poštna uprava bo morala ljudem šele pojasniti, kako je s temi zonami, sicer ne bo nihče razumel te kolobocije. Op. ured.)
— Nedeljske nesreče. Včeraj so v bolnico sprejeli zopet predvsem številne žrtve prometnih nesreč. — Janeza Krivca, posestnikovega sina iz št. Jurija pri Grosupljem, je konj udaril v prsi in ga zelo
Dotrpcl je naš srčno dobri soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak,
gospod
Peter Jenko
proknrist tvrdke Schneider & VerovSek
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek, dne 11. t. m. ob 18. uri iz hiše žalosti, Celovška c. 74a, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. julija 1938.
Globoko žalujoči:
M ARU A — soproga; MARJAN CA, ELA — hčerki; Ing. JANEZ JELA ČIN, FRANCE GERŽELJ, seta NEJKA, TOMAŽEK In PETERCEK, vnučki, In ostalo sorodstvo.
Mestni  pogrebni zavod Občina Ljubljana
močno ranil. — Gibal t Pavlic, 441etni kaj* žar is Orahovice, ss je včeraj peljal s kolesom tako nesrečno, da se je zalet jI ob nekega motocikhsta. Ranjen je precej močno po glavi. — Franca Jelena, 2Bletno-ga zidarja, je včeraj povozil neki avtomo-biliat na krlAsou Bleiweisove in Erjavčeve ceste, vendar je le lažje ranjen. —i AL Frelih, 1 Kletna služkinja s Lesc je padla s čreanje in utrpela notranje poškodbe. — 351etni mehanik Alojz Platiša iz Rožne doline je postal tudi včeraj žrtev prometne nesreče, ko se je peljal z motociklom, a je bil le lažje ranjen ter  se  zdravi v
domači oskrbi. — Prometna nesreča se je včeraj zopet pripetila pri remizi na celovški cesti, kjer je padel s kolesa knjigovodja Štefan Perša na vožnji iz št. Vida v Ljubljano. Ranjen je na glavi.
— V smrt zaradi bede. V petek zvečer se je zastrupila v Zagrebu z oetovo kislino hišnica Jelka župan. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa ponoči izdihnila V smrt
je Sla zaradi bede.
— Sin UMI očeta. V petek zvečer se je odigrala V Pespotovcu strasna družinska tragedija. Radomlr Jevremovič je ubil svojega očeta Radi sava. Pokojni je bil hud pijanec in tudi v petek zvečer je prišel pijan domov, kjer je začel pretepati ženo in otroke. 17-letnl sin Radomlr ga. je prosil, naj opusti pijančevanje. Razjarjeni oče ga je pa udaril z vilami, potem ga je pa hotel udariti še s sekiro. Sin mu je iztrgal sekiro in ga ubil z njo, potem se je pa sam javil orožnikom.
— Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fil. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Ljubljane
—lj Peter Jenko umrl. V šiski na svojem domu je včeraj ponoči umrl Peter Jenko, prokurist znane ljubljanske tvrdke Schneider & Verovšek. Peter Jenko je služboval pri. tem podjetju že nad 51 let. Kot vajenec je nastopil službo pri tvrd ki, ki je ni zapustil vse življenje. Z 'izredno marljivostjo je napredoval do proikurista. Bil je znan strokovnjak v železninski stroki. Vsi, ki so ga poznali, so ga cenili kot izredno plemenitega ter korektnega moža. Bil je skromen in se je posvečal le svojemu poklicu in družini. Umrl je v starosti 65 let in zapustil ženo ter dve hčeri. Pogreb bo jutri ob 18. s Celovške ceste 74a na pokopališče k Sv. Križu.
—lj Naravnost na župana se obračajo stanovalci hiš ob Središki in Bezenškovi ulici. Nobene pritožbe na cestno nadzorstvo nič ne pomagajo, tudi posredovanje občinskega odbornika iz tega okraja ni nič zaleglo. Zato so prizadeti sklenili obrniti se neposredno na župana s prošnjo, naj odredi, da bo škropilni avto zavil tu pa tam tudi v ti dve ulici. Letos je bil samo enkrat tam. V Bezenškovi ulici je promet zelo živahen, saj so tam trije lastniki avtomobilov. V bivši občini Moste pred šestimi leti sta bili ti dve ulici Škropljeni dvakrat dnevno, zdaj ko je promet mnogo večji, pa škropilnega avtomobila ni od nikoder.
—lj  Pri mednarodnih tekmah v roko-
borbi v Unionu se danes obeta napeta senzacija, ker nastopita v odločilni borbi afriški orjak Ali ben Abdu in poznani češki rokoborec Mrna. Poleg tega bo danes prvič nastopil italijanski prvak Nino Equatore.
Sokoli! Fosečajte in podpirajte SohclsUi bino v šlšUi!
—lj Zapostavljeni prebivalci poljske poti v Mostah. Vprašamo mer oda j ne mestne gospode, če prebivalci Poljske poti nimajo pravice do škropljenja ceste. Mestne ulice škrope vsake pol ure, Poljska pot je pa seveda izjema. Ko smo bili še Moščani, smo bili deležni te milosti, sedaj pa, ko smo meščani, smo zapostavljeni. Ne pre tiravamo, če trdimo, da je na tej poti nič
manj ko 5 cm prahu na debelo. 6e imamo pravico do plačevanja davkov, imamo tu di pravico zahtevati, da se tudi Poljska pot škropi. Prosimo, da se merodajni či nitelji za to stvar zavzamejo. Prizadeti.
—lj Godbo (jazz, trio ali slično) sprejmemo za ob nedeljah. Pojasnila da-ie gostilna Martine, Zg. Šiška. 353—n
Iz Celja
—c Smrtna žrtev Savinje. V soboto po. popoldne se je kopala četa vojakov v Savinji blizu Pantnerjeve gostilne na Polu. lah pr; Celju. Okrog 16. je zašel 221etni Mato Bakula, redov 1. čete 39. pp., v globoko vodo. Ker ni bil vešč plavanja, je v hipu izginil v valovih. Vojaki so ga kmalu našli in potegnili iz vode. Poskusili so ga spraviti k zavesti z umetnim dihanjem. Vsi napori pa so bih zaman. Vojak je bil
že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestno pokopališče.
—c Redna seja mestnega sveta bo v petek 14. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov. Ta seja bo zadnja pred poletnimi počitnicami-
— Žrtve nesreč. V četrtek je padla 64-letna preužitkarica Marija Fermentova Z Vranskega doma s Češnje in si zlomila desno nogo. V petek zvečer je padla 10-letna zidarjeva hčerka Vida KoAakova iz Celja pri igranju tako nesrečno, da si ie zlomila desno roko v zapestju. V četrtek je padla 311etna žena trgovskega pošlo, vodje Marija Učakova v Celju doma na
parketu In si zlomila desno roko v zapest.
ju. v soboto zjutraj je padel v kamnolomu v Trbovljah težek kamen na 34ietnega delavca Štefana Matka in mu zlomil levo nogo nad kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
_c Nocaa tatvina v kopališču. V četrtek
so se kopali v mestnem kopališču »Dlani* na Bregu neznani moški, ki so govorih
hrvatski. Ti moški so v noči od četrtka na petek neopaženi zopet obiskali kopali, šče ter ukradli tam velik čoln za 10 oseb, last hidro tehničnega oddelka s reškega na. čelstva v Celju, in majhen čoln za 1 osebo, last kopališkega mojstra g. Grada. Neznanci so se z obema čolnoma odpeljali po Savinji proti Ziianemu mostu in nato najbrž kreniti proti Zagrebu. Celjska policija je o zadevi takoj obvestila zagrebško po. lici jo.
_c v stari mestni ubožnici na Slomškovem trgu je umrl 891etni upokojeni cestni pometač Štefan Volavšek.
_c Ocenjevalno vožnjo motodklov bo
poriredila celjska sekcija Motokluba * Hermesa« v nedeljo 16. t. m. na progi Celje— Šoštanj—Braslovče—Celje. Določene soka. tegorije motociklov m sicer do 250. do 350 in 500 ccm. Povprečna brzina kategorije 500 ccm znaša 45 km. kategorije 350 ccm 40 km in kategor je 250 ccm 35 km. Pravico starta imajo vsi verificiram člani motoiklubov kraljevine Jugoslavije. Start in cilj bo pred celjskim kolodvorom. Na progi bosta dve kontrol, ena v sostanju,
druga V Braslovčah. Prijave so mogoče na dan tekmovanja ali pa tudi prej na naslov Motoklub s Hermesa, sekcija Celje, hotel >Pošta«.
Nedeljski športni pregled
BSK premagal Ujpest 4 : * — Državno prvenstvo v ka« jakih aa Bledu — Nova Ugaša sta Vojvodina in Bata
Ljubljana, 10. julija Na Blejskem jezeru je bilo včeraj državno prvenstvo v kajakih na mirnih vodah, obenem pa tudi prvo izbirno tekmovanje za olimpijske igre v Helsinkih. Proga je vodila od Grajske kopeli do Zakc in jo jc bilo treba prevoziti trikrat, kar je znašalo 15 km. Najprej so tekmovale dvojke. Že na prvi tretjini proge sta prišla na vodstvo člana ljubljanskega kajakaškega kluba inž. Gabršek in Cveto Močnik in sta sigurno zmagala v času 1:15:05. S približno 400 m razdalje sta zasedla drugo mesto Gluhak -Ružinski (Maraton, Zagreb) v času 1:17:10, tretja pa sta bila Savnik-Drovenik (Ljubljana). V enojkah sta zmagala brata Mirko in Božo Vincenc iz Zagreba. Mirko je sigurno zmagal s prednostjo skoraj 3 in pol min. v času 1:21:41 pred Božom, ki je potreboval 1:25:00 Tretji je bil državni prvak v kajakaškem slalomu Malahovskv (Ljubljana) s časom 1:25:50.
V nogometu je bil najvažnejši dogodek v Beogradu. Na igrišču BSK sta se pred 13 tisoč gledalci srečala v drugem krogu tekmovanja za srednjeevropski pokal naš prvak BSK in madžarski mo:ster Ujpest. Beograjčani so zaigrali prav dobro in so zmagali z dvema goloma razlike. Začetek je bil sanje mnogo obetajoč. Božovič je namreč že v prvih minutah z dvema uspešnima streloma postavil na 2:0. Sredi prvega polčasa so Madžari znižali na 2:1. Gol ima na vesti vratar Mrkušić, ki ni pravočasno posredoval. Po odmoru je Vujadinović iz gneče zvišal na 3:1, kmalu nato pa je že bilo 3:2. Madžarski napad ae je končal s strelom v prečko, od koder se je žoga odbila na roko branilca Dubca Sodnik je na splošno presenečenje odredil enajstko in tako Ujpestu podaril gol. Tik pred koncem je nato Božovič dosegel hat trick in postavil končno stanje 4:2. Z dvema goloma naskoka imajo Beograjčani dobre nade, da se plasirajo v finale.
Druga tekma je bila v Bologni med Bo-logno in Ferencvarosem. V prvem polčasu je bila igra v znamenju premoči Madžarov ki pa so zaradi odlične obrambe domačih samo enkrat potresli nasprotno mrežo. Po odmoru se je slika spremenila. Bologna je podvojila tempo in je v kratkih presledkih zabila tri gole in zmagala 3:1.
Na igrišču Primorja je Ljubljana v drugi finalni tekmi ljubljanskega okrožja za pokal LNP premagala Marsa 4:1. čeprav ni nastopila z najmočnejšim moštvom.
V predtekmi je šlo za naslov juniorskega prvaka LNP. Mlada garda Ljubljane je zasluženo premagala juniorsko moštvo Maribora 3:0. Naskok je tolikšen, da ga Mariborčani na domačih tleh bržkone ne bodo mogli nadoknaditi.
SK Moste proslavlja 51etnico svojega obstoja. Včeraj so dogodek proslavili z juniorskim turnirjem. Najprej je Mars porazil Svobodo 1:0. nato pa Moste Mladiko 3:0. V srečanju   premagancev je Mladika
zmagala nad Svobodo 2:1, zmagovalec turnirja pa je bilo siavljenčevo moštvo, ki je premagalo Marsa 3:2.
Včeraj so se končale izbirne tekme za vstop v državno ligo. Nova ligaša sta Vojvodina in Bata. V Novem Sadu je Vojvodina premagala Skopski S K 4:1, v Banjaluki pa je Krajišnik igral z Bato 1:1. V Splitu je bila revanžna tekma med splitsko in zagrebško reprezentanco. Doeim je Zagreb doma visoko zmagal 7:1, so tokrat v Splitu zmagali domači s 4:0.
V Zagrebu so se včeraj nadaljevale in končale motociklistične dirke za zlato čelado Zagreba. Kakor že nedeljo prej, so tu-
di včeraj prevladovali odlični nemški dirkači. Čelado si je priboril DunajCan Schnee-\\eiss, ki JC tudi znatno zbolj;al obstoječa rekorda  proge  in  najhitrejšega kruga.
V dvorani kina Union so se v soboto in včeraj nadaljevale mednarodne tekme v rokoborbi. V soboto je Poljak Pirnatskv premagal Rusa Kirilova v četrtem krogu. Sotler se je dobro držal do četrtega krog* nasproti Kopu ki se očitno ni trudil. Zmaga je končno pripadla Kopu. (* rnec Ali je z ameriško kravato premagal liano, Mrna pa Janeša s premetom. Snoči je Sotler nepričakovano položil kirilo\a na hi bet. Borba med Kopom in Mrno je bila neodločena. Ali je spet s kravato premagal J maša, Pirnatskv pa v odlični borbi Hano
VIIL Mariborski teden
(Ood 5. do 13. avguMu
Maribor, 0. julija Približuje ae čaa o*me prireditve tradicionalnega Marborakega tedna, velike go. apodarake in kulturne revije Maribora in vsega slovenskega »everovzhoia. Letošnja prireditev, dolootma za čaa od 5. do 13. avgusta, bo pa de toliko pomembnejša, ker živimo v dobi, ko je potreba po strnitvi vseh sil in vsega dela za okrepitev naSih postojank večja kakor kdaj koli poprej. Tega, se zaveda tudi vodstvo Maiiboiske-ga tedna in je zato poskrbelo, da ustvari iz prireditve resnično manifestacijo nase volje po življenju in napredku.
Letošnji Mariborski teden bo zato nudil toliko raznoterobli, kakor ne skoraj katera druga dose ianja prireditev v M ar.bo _ ru. Po že določenem programu bo obsogal najprej veliko tekstilno razstavo, ki bo pokazala vse, kar emore naša sodobna domača industrija, dalje pa obsežno tujsko-prometno, gostinsko, narodopisni*, jubilejno gledališko, akavtako, vinsko in vea»-ninsko razstavo, kakor tudi raza ta ve malih domačih živali ter lažne druge z naj različnejaih področij industrije, obrti, tr govine, kmetijstva itd. Za razvodnio in zabavo bodo pa skrbeli koncerti, gle 1 diski, športni in drugi nastopi obeuem z ta znanim in tako pri! jubljanim veseličllim parkom na razstavišču. Največja atrakcija tedna bo pa nedvomno lesuvui slovenskih narodnih običajev 5. In 6. avgusta, na katerem bodo nastopile skupine iz Bele Krajine. Gorenjske, Koroške. Prlekjje. itd. Kakor vsako leto, veija za obisk Mariborskega tedna tudj letos od 1. do 17. avgusta polovična voznina po vseh naših državnih železnicah. Mariborski teden bo zato najlepša priložnost zi obisk Maribora in vsega njegovega prekrasnega obmejnega zaledja, občudovanotfa kopahAča rta Mariborskem otoku, postojank na zelenem Pohorju, sončnem Kozjaku, vinorodnih Slovenskih goric itd 50—M
— Sokolski zlet na Su&aku. Dne 15. in
16. julija bo na SuSaku zlet sokolskih žup Sušak .Rijeka, Sibenik-Zadar in SpUt. Dovoljena je Četrtinska vožnja na podlagi posebne zletne legitimacije. Navodila so prejela vsa društva direktno od župe Su-lak-Rijeka. Vabimo nase članstvo, da se zleta po možnost; udeleži in da pohiti ob tej priliki na obalo na*esra Jadrana Udeležba naj bo v kroju. Zdravo! Uprava sokolske župe Ljubljana.
PKI VEDEŽEVALKI
— Ali hočete poznati svojo bodočnost?
— Ne, rad bi samo vedel, kje sem včeraj pozabil dežnik.
MAXn£FGL^ASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, Izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
tužno
Beseda 50 par  davek posebej Najmanjši znesek 8 Din
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo bi veliko v lekarni dr. G. PICCOL1. Ljubljaua nasproti cNebotičnikac.
MALI OGLASI
▼
»Slovenskem Narodu« Imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. i
STAnOVADJA
HM
eno ali dvosobno stanovanje ■ pritiklinanii, 3vetlo, zračno, suho, po možnosti z uporabo vrta, za 1. avgust. Cena 400 do 600 din. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Stalno 1. avgust«
2194
POUK
Beseda 50 par. davek po*eo<»' Najmanjši znesek 8 Din
Strojepisni pouk
Večerni tečaji za Časa počitnic oddelki od %7. do 8. in od ^S. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15 — Največja strojepisnlca! 2160
Beseda 80 par. davek posebej
Najmanjši znesek 8 Din
NADNATAKARJA
agilnega, verziranega, strogo solidnega, m dobrimi spričevali in znanjem hrvatskega in nemškega jezika, išče kavarna Me-dulić, Zagreb, Ilica 89. 2181
BRIVSKI POMOĆNIK
mlajši, dobi takoj stalno mesto prt Šinkovec Albin, Dolenjska 6. 2195
SOsSEOJl
3dseua 50 par, davek posebej,
Najmanj«! znesek 8 Din U5S SUH vsakovrsten, ladijska tla, parketa, furnir in žagine odpadke prodaja Lavrenčič A Co., LJubljana, Vošnjakova 16. 2188
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
*% P re m o r
prano
KORS. S TJ HA DRVA
I. POGAČNIK
Bohoričeve S —-   telefon »O->v
TOVORNI AVTO tipa Austro-Plat AFN, nosilnost 1750 kg, vozen 45.000 km, v zelo dobrem stanju, prodam «W ramen jam za luksuzni avto. Al Kresse, Kočevje. 2185
>S L O VENSKI NAftOlk
M3
Avtomobilisti in tehniki o kolesarstva
Po predavanju ing. Lapajneta pod okriljem ljubljanske sekcije UJIA se je razvila zanimiva razprava
Ljubljana, 10. julija Kakor -smo ž.e zaplsaJi. so bile dosedanje razprave o kolesarstvu pri nas premalo stvarne, nesmotrene in ne dovolj izčrpne. Potrebna jp anketa, da povsem pojasni vsa vprašanja v zvrzi s kolesarstvom ter prometom. Zdi si». da je pri nas Šele zadnje čase prodrlo spoznanje, da je kolesarski promet pomemben prometni činitelj In ga moramo reševati neločljivo z drugimi našimi cp-stnimi vprašanji Pascbno v Ljubljani je bilo kolesarstvo potomk, kar je pač paradoks, ko je pri nas že vsak 4. prebivalec kolesar; celo strokonjald, ki bi
se morali j 7-..ariiinati za ureditev pro-
meta, so gledali na kolesarstvo omalovažujoče in nekateri bi najraje vožnjo s kolesi v mestu kratkomaJn prepovedali. Nekateri ljudje pač hofojo uravnati življenje s samimi pr i-pov.-dini KfJor hi si pri nas prizadeval odpraviti kolesarstvo, bi se lotil enake naloga k nkor če bi ljudem hotel prepovedati hojo V prav nerazumljivo je, da pre-da:lu ie pri na* takšno nerazumevanje proti kole vitstvn. ko je kolo vendar že zelo stara prometna sredstvo in ko je moral že sleherni razsodni človek sprevideti, de -**e je naše kolesarstvo razvilo iz življenjskih poLieh ter da je iziaz naše socialne struktura Ob tej priliki poročamo o razpravi po predavanju ing. L»apajneta ped okriljem ljubljanske sekcije TT.TIA, da bo javnost poučena, kako sodiio o kolesarstvu razumni avtomobilisti 'n tehniki.
KOLFSAR8KI PROMFT
S TREH STAIJfcC
Predsednik Društva za ceste dr. Vrhunec je obravnaval kolesarstvo v zvezi s splošnim cestnim prometom bi cestno prometno politiko sploh zelo podrobno. Vprašanje kolesarskega prometa je razdelil v tri skupine: cesta in prometna varnost; finančno gospodarska stran kolesarskih cestišč: pristojnost pri graditvi kolesarskih poti.
Govornik se je odločno izrekel za ločitev kolesarskih vozišč od cest, namenjenih za motorni promet; vsaj pešcem in kolesarjem je treba dati druge poti. To zahteva predvsem prometna varnost. Vožnja na naših cestah je že tako zelo otežkocena, posebno na podeželju, ker ljudstvo nima skoraj še nobenega smisla za prometno disciplino. Proti avtomobilskemu prometu vlada nerazumljivo nerazpoloženje in nekateri uporabniki cest celo nagajajo avtomo-bilistom. Pri tem pa še zelo ogroža na na-fflh ozkih cestah prometno varnost kolo, Kolo zavzema najmanj 65 cm širin« ceste, a ko avtomobiHst arečuje kolesarja, truli ta širina še nI dovolj: pri nekoliko večji hitrosti je razdalja pri srečanju avtomobila s kolesom 50 cm premalo. Zato kolesarski promet žeto zmanJStrje kapaciteto ceste. Ni druge rešitve rasen ločitev kolesarskih vozišč od cest Upoštevati je treba, da promet na naših cestah naglo nar-rašča. To lahko zlasti opažamo na gorenjskih cestah, posebno v letov MM Mnogi tujci se vozijo v nača letovišča nja leta namestu po železnici s rru^tornimi vozili. Kaže, da že v bližnji bodočnosti kapaciteta naših cest ne bo več ustrezala živahnemu prometa.
FENANCNA STRAH GRADITVE
Kapaciteto cest najlažje povečamo s k> Otvijo kolesarskih poti od cest. Poskus, rja bi določili za kolesarje posebne, 75 cm široke pasove (na vsaki strani cestišča) ofc robu ceste brez posebne ločitve, se nI obneeel. Zato zdaj delajo le po 50 cm široke, od drugega cestišča svetlejše pasove, ki pa niso določeni za kolesarje, temveč staži >o samo tema, da avtomobil i st lažje opazi cestni rob ter da ne aavozi preveč h kraju. Ker pa torej ne grade na modernih cestiščih pasov za kolesarje, je potrebno graditi za kolesarski promet posebne poti ah ceste, kar je priporočljivo tudi iz finančnih razlogov, ker je takšna kolesarska pot mnogo cenejša kakor cestišče za težki promet.
KDO NAJ SKRBI ZA GRADITEV
KOLESARSKIH POTI?
Kdo je dolžan skrbeti za graditev kolesarskih poti? Država? Marsikdo bi odgovoril na to vprašanje, da je dolžna država skrbeti za graditev kolesarskih poti. Vendar bi to praktično ne Šlo; na državo se ne moremo zanašati. Zahteva, naj država gradi kolesarske poti, je v resnici upravičena, ker država pobira tudi takse od kolesarjev. Toda prav zaradi tega je Društvo za ceste k predlogom za spremembo uredbe o cestnih skladih pridružilo še zahtevo, naj v bodoče pobira takse od kolesarjev banovina in ne država. Ta zahteva je še tem bolj upravičena, ker Slovenija plačuje okrog 65% teh taks. — Ra-tega bi ne bilo umestno zahtevati, naj
kolesarske poU gradi država, ker je kolesarski promet predvsem lokalnega značaja Tako je najZi vahnejši kolesarski promet v Ljubljani in njeni okolici in ta promet je izrazito lokalnega značaja. Zato ne moremo zahtevati, naj nam država zgra di kolesarske poti. Za graditev teh poti so torej dolžne skrbeti samouprave, banovina ln občine.
Kolesarski promet bo postal kmalu izredno pereč problem in samoupravna telesa ga bodo morala prej ali slej rešiti.
KOIX>, LJUDSKO PROMETNO
SREDSTVO
Univ. prof. ing. A. Hrovat je tudi pozdravil, da se je pri nas končno začelo razpravljati o tako perečem vprašanju. Kolo je postalo pri nas neobhodno potrebno prometno sredstvo. Kolesarstvo je zavzelo taksen obseg, da se mora z vprašanjem kolesarskega prometa začeti pečati vsa javnost. V Ljubljani je okrog 20 tisoč kolesarjev. Kolo je prometno sredstvo predvsem nižjih socialnih plasti prebivalstva Poslužujejo se ga za vožnjo na delo in z dela a razen tega ima kolo poseben pomen za revnejše ljudi tudi zato, ker s« ga poslužujejo ob prostem času za izlete v naravo, na zrak, ki ga prav ti ljudje tem bolj potrebujejo, sicer navadne zaposleni v zaprtih prostorih.
KOLESARSKI  PROMET, POSEBNA
PROMETNA KATEGORIJA
Kolo je posebnost v splošnem prometu, po svojem značaju gibanja, ter ga ne moremo uvrstiti med pešce in ne med druga vozila. Zato je potrebno za kolesarski promet posebno vozišče. Na naši prvi daljši tlakovani cesti, gorenjski cesti, je silno mešan promet in človek se samo čudi, da se ne pripeti še mnogo več nesreč. Razmere so postale že nevzdržne. Ob nedeljah je še posebno živahen promet, da nastaja že prava prometna zmešnjava.
Graditev kolesarskih poti pa posega globoko v gospodarsko življenje. Pomisliti moramo predvsem, da so naše ceste v mestu preozke in če jim priključimo še kolesarska vozišča, nam bo marsikje zmanjkalo prostora za takšne širine. Potrebne bi bile Širine do 28 m, Id jih p* ni. Tu in tam v mestu bi se kolesarsko vprašanje morda dak> rešiti tako, da bi kolesarski promet usmerili ob glavnih, a preozk.a cestah v vzporedne stranske ulice.
Glede državnih cest ie govornik ne strinja z dr. Vrhuncem, naj bi kolesarske poti
gradila le samoupravna telesa. Prav država bi morala najbolj skvt>i za varnost prometa in zato bi morala dati tudi kolesarjem, kar jim gre; ko te gradi ceste, mora graditi taksne, da ne bo na njih ogrožena prometna varnost, naj gradi dovolj široke. Ge Že toliko žrtvuje pri graditvi cest za motorni promet, naj nekaj še da za kolesarje. To delajo vse države in naj tudi naša ne bo izjema. Seveda je pa treba nasloviti apel tudi na banovino in občine, naj pri graditvi svojih cest upoštevajo tuđi kolesarski promet ter naj grade dovolj široke, odnosno kolesarske poti ob njih.
KOLESARSKA CESTA LJUBLJANA-— KRAJNJ PROJKKTOtANA
Ing. L. Bevc je povedal, da je ska cesta Ljubljana—Kranj se projektirana ter da bo veljala okrog S milijone dftn. Pri Medvodah se bo odcepila od državne — sicer bo zgrajena tik ob nji — krajevnih razmer.
Kolesarsko vprašanje je pri nas po jem značaju tudi sorte mo vprašanje in ga moramo reševati po življenjskih potrebah in zahtevah, a ne zgolj po doktrinah, zato se ne smemo izgubljati v teorijah. Kolo uporabljajo predvsem delovni ljudje, ki se vozijo na delo, ljudje, ki so navadno pomanjkljivo oblečeni ter že zaradi tega trpe na poti na delo in domov, a na cestah, kakršne imamo, so še v življenskl nevarnosti in vožnja je silno otežkočena.
S finančne strani je treba na to vprašanje gledati tako, da je pri nas okrog 180.000 kolesarjev, ki plačajo na leto okrog 2J5 milijona din taka. To se pravi, da takse v enem letu približno krijejo izdatke za kolesarsko cesto Ljubljana—Kranj in da bomo lahko postopno zgradili ob glavnih cestah po vsej banovini kolesarske poti. če bo poslej takse pobirala banovina, je tudi rešeno vprašanje, kdo je dolžan skrbeti za kolesarska poti
NASA KOLESARSKA ANKETA
Potrebno je, da pride o tem perečem ter aktualnem vprašanju do besede čim širša javnost. Zato začenjamo anketo o rešitvi vprašanj kolesarskega prometa. Maj bi se oglasili vsi, ki so kolikor toliko prizadeti, a prispevki naj bodo stvarni in ne dolgovezni. Takšna anketa lahko mnogo koristi stvari in bo tudi najboljši apel na pristojna mesta, da bodo začeli presojati ter upoštevati kolesarski promet kakor to v polni meri zasluži.
Svečana otvoritev nove sokolske trdnjave
V£»MJ ie trii v Metliki otvorfen Sokolski dom
Metlika, 10. julija Metfika, rojstno mesto sokolskoga prva. ka Bngelberta Gangla. je doživela včeraj lep sokolski praznik. Otvorjen je bil novi Sokolski dom. V soboto zvečer je krenila po metliških ulicah sokolska povorka z lampijončki in z godbo na čelu. Ustavila se je pred hišo E. Gangla Kjer so Sokoli priredili svojemu prvaku prisrčne ovacije. Sledila je svečana akademija v novem domu. Včeraj so se pa jeli zbirati že zgodaj zjutraj v Metliki Sokoli iz raznih krajev dravske pa tudi savske banovine. Opoldne je odkorakala velika sokolska družina pred kolodvor kjer je sprejela kraljevega zastopnika polkovnika Branislava ropovi-ča iz Karlovca, ki mu je bil prirejen prisrčen sprejem. Potem ga je pa spremila do občinske hiše, kjer ga je sprejela in rjozdravila velika množica prebivalstva na čelu z županom Male* i će m, ki mu je po starem slovanskem običaju ponudil soli in kruha.
Izpred orjftinskc hiše je kremla velika sokolska povorka pred Sokolski dom, kjer je bila svečana otvoritev. Ob otvoritvi je imel starosta Nace Hočevar lep nagovor na zbrane Sokole in njihove prijatelje, v katerem je tudi povedal, kako je prišlo do zgraditve nove sokolske trdnjave v Beli Krajini. Novi sokolski dom je dobil ime po prvem namestniku starešine SKJ E.
Gangiu. Za stareSžno je govoril delegat Saveza Marko Sablić starošina sokolske župe iz Karlovca, ki je izročil starešini društva ključe novega doma. Govorili so še delegati sokolsk.h žup iz Zagreba, Novega mesta in Ljubljane, potem je pa domačemu društvu čestital metliški župan Ivo Malešič. Končno je E. Gangl izročil do. mačemu društvu šatulo, v kateri je pesek siebinJcaste barve iz švicarske reke Aacha, v kateri je našel tragično smrt Miroslav Tyra. Po otvoritvi so bile prečrtane brzojavne čestitke, med katerimi je tudi čestitka COS, ki jo pošilja v imenu češkega sokolstva kot L namestnik starešine J. Struhla. Po otvoritvi je krenila sokolska povorka nazaj v mesto, kjer jo je prebivalstvo zopet navdušeno pozdravljalo.
Popoldne je bil javen nastop belokranjskega sokolskega okrožja, na katerem so nastopili člani, članice, naraščaj in deca sokolskih društev Bele Krajine, kot gostje pa pripadniki sokolskih žup Novo mesto, Ljubljana in Zagreb pa tudi mnogo Soko lov iz Karlovca in okolice. Posebno navdušeno so bili pozdravljeni kmečki Sokoli iz Korduna.
Krvava bitka za leopardovo kožo
Iz Južne Afrike poročajo o krvavi bitki v Natalu, ki r,e je je u delež lo okrog 500 domačinov in ki se je vnela zaradi spora za leopardovo kožo. Okrog 100 vojščakov ie bilo ranjenih. Tako se je glasilo prvo poročilo in zdelo se je neverjetno, saj je težko verjeti, da bi mogel nastati v Afriki tako krvav spopad zaradi ene same leopardove kože. Toda leopardov v Afriki manjka, zlasti v južni. V narodnih parkih jih je še precej, toda tam je prepovedano ubijati jih. Zato je leopardova koža zelo draga. Domačini jo cenijo še bolj kakor belokožci Zamorci nosijo leopardove kože v znak poguma in možatosti.
Ko se je pri Eslonu v NataJu pojava leopard, sta odeli na lov nanj dve iuiiwsfci
nnselbjni 14 dni so p~**« zamorci leoparda sem in tja. dokler ga niso zasačili in ubili, potem so pa priredili veliko slavje.
Jedlo se je, pilo in plesalo, dokler ni nastalo končno vprašanje, kanu pripade leo. psrdova koša. Vnel se je prepir iz katerega je nastal spopad. Okrog 500 zamorcev je seglo po orožju in se spoprijelo. Bitka je trajala 10 ur, preden je zvedela za njo policija, ki je prihitela na bojišče z
motocikli. Komaj se je pojavila, so d poaabin na boj. združili so se m udarili x združenimi SSMSSl  ns policijo.    Da hI
imeli zavarovan hrbet, so zažgali svojo naselbino. Ogenj je policijo zadržal. Zgorela sta tudi dva poiicijaka avtomobila. Na dvorišča je nežla policija devet mrtvih, v bolnico so pa odpeljali 50 težko ranjerUi zamorcev. Ogenj je uničil tudi leopardovo koso, sasadl katere je bik> prelite tohko
žalostna usoda
Johna Barrvmora
je postal žrtev
Brrvmore in njegova sena Dolores Goste J La
Vest iz Caicaga, da je zadela nekdanjega najboljšega ameriškega shakespear-akega igralca, slovečega don Juana na filmskem platnu, pa tudi v resničnem življenju, kap tik pred nastopom na odru, je presenetila prijatelje filma po vsem svetu. Malo komu je bilo znano, da Johnu Barrvmoru znova grozil demon, ki je bil nekoč že zlomil in začasno prekinil njegovo umetniško karijero in da se ni posrečilo niti njegovi zelo mladi zadnji ženi Heleni Barriejevi, znani pod imenom »angel varuh priletnega trageda« iztrgati nesrečnega Johna iz krempljev demona alkohola. Slavni igralec je bil znova zapadel alkoholu in to ga je pokopalo.
— Halo, Johne!
V hol 1 ywoocLsk cm nočnem klubu, v vrtincu poskočnic, plesa in popivanja se je
že vse stisnilo k oni skrajni meji, kjer krik, petje in smeh polagoma utihajo in se burna noč izpreminja v motno svitanje. Lastnik se je že pripravljal poseči vmes in postaviti s pokloni, toda trdo v trenutku, ko mu to dovoljujejo predpisi, ves ta pijani, razuzdani svet čez prag ter odpreti vrata stnažilcem in pomival k a >n. Kar se je pojavil gost in takoj so ga pozdravile od vseh strani ženske, pa tudi moški in člani orkestra. Hipoma je bil zopet lokal na nogah in v novem vrtincu.
Mož visoke, krepke postave, brezhibno oblečen, z rožo v gumbnici, precej okrogel .vendar pa izredno eleganten. Na prvi pogled bi mu človek prisodil okrog 60 let, vendar je pa napravil ogenj njegovih oči in malone trdi izraz njegovega možatega obraza presenetljiv dojem mlados-ti in sile. Zaripel, zabuhel obraz, sledovi alkohola in prečutih noćj na obrazu, vendar pa še vedno lep mož.
— Halo, John, halo!
Težkih korakov in nenaravno vzravnan liki avtomat je stopal mož po dvorani. Težko je omahnil v naslanjač ui bil bi padel, da ga nista podpirala dva natakarja. Njegov pogled je bil mračen, nepremično je zrl predse.
— žganja!
Popil je dva kozarca v dušku in namignil natakarju, naj mu natoči še. Tako je zvrnil vase več kozarcev žganja. Brezbrižen, mračen, ne meneč se za mlade ženske okrog sebe, gluh za njihove laskave besede občudovanja in ljubezni. Mračno je zrl predse, otopelost Ln obup sta mu odsevala z obraza. Tako je sedel, dokler mu slednjič kozarec ni padel iz rok in njegova mogočna postava se je zavalila med mize.
Ta mož. ki so ga odnašali natakarji pijanega do nezavesti, je bil John Barry-more. ljubljenec žensk vsega sveta, nesrečna žrtev alkohola. Tako se je slavni traged nekoč že uničeval z obupno bes-nostjo. uničil je bil svojo umetniško kariero in svoje naravnost atletsko zdravje. Niti zakon z igralko Dolores Costello, inteligentno in nežno ženo. ni rešil Johna
Id je ostal nazadnje skoraj v težkem položaju, ko so je-a po flknaklb ateljejih govoriti, da ni več mogoče sodelovati z njam. John Bajrrv-mere, ki Je nnkoč odklanjal največje vloga, ni mogel takrat dobili niti poarejene vloge več. In vendar se je zgodH se enkrat čudež. Priletni John je srečal na robo bede ki obupa mlado dekle, skoraj še <iLnnka. FVrm Barriejevo. In izgubljeni Don JttEtn se je zdramil m si pridobil 3e najVHj-dovttejiso ki največjo ljubezen svojega žTv-ljeirja.
— Izgubljen sesa. je dejal.
— Rešim te, mu je odgovorila Elerua. In res je iz ljubezni  do mlade Elene,
ki mu je skrila rnarsikatero steklenico, John nehal piti. Vendar se je pa končala tudi ta čudovita ljubezen. Zadnje čase so zopet jele krožiti vesti, da ae zakonca prepirata, in končno je nastal med njima razkol. Ko se je Barrvmore znova udal pijači, ga je Elena Barriejeva zapustila. In tedaj je zaključil svoj račun v banki, da bi mlada žena ne mogla zapravljati njegovega denarja. Nekega jutra je pa pn-sel k Barrvmoru na dom redar, da bi ga aretiral zaradi čeka. ki je bil takrat podpisal. In tedaj se je John spomnil da ima v banki še 3O0.0O0 dolarjev Zbral Je svoje misfr in končno je dejal redarju: Vse hočem pojasniti In policija se. je res opravičila in odšla.
Tistega dne je baje Barrvmore dolgo sedel pred Elenino fotografijo in zrl aotz-nlh oči na portret svojega, angela varuha, ki ga je M izgubil.
Gasilski praznik v Črmošnjicah
Novo mesto. 7. julija Gasilska   četa   v   Crmožnjicah   je v nedeljo obhajala kar dva praznika: 201etni-
co svoje ga obstoja in otvoritev g ;i sil skesa doma. Ze na predvečer proslave so gasilci počastili spomin svojih urrvrlib za gasilstvo zaslužnih članov na farnem oo'rrorva-lišeu s komemoracijo. Krasno nedeljsko vreme je omogočilo udeležbo zunanjih gostov, da je tako slovesnost prišla do nepolnega izraza. Po spreiemu župnega starešine šol. upravitelja Marinča iz Br unifl je dolga povorka gasilcev in ostalega občinstva krenila s črnomaljsko godbo na čelu na prostrani trg pred cerkvijo, kjer je bila služba božja. Popoldne so gasilci izvedli proste vaje. prikrojene za gasilski kongres. Vaje so bile brezhibne.
Po vajah je imel na zbrane gasilce dolg govor župni starešina Marinič, ki je v pa-triotičnih besedah naglasil delovanje gasilcev v prid skupnosti in države in poudarjal ljubezen, ki jo moramo pokazati ob vsaki priliki naši skupni domovini — Jugoslaviji. Krasen gasilski dorn, kakršnega je daleč naokrog težko najti, je zgrajen po načrtu, ki ga je izdelal in realiziral velik lokalni patriot. požrtvovalni g. Josip Frank, bivši občinski tajnik, ki sedaj stalno živi v Splitu. Gasilski dom ima tudi za prireditve opremljen igralski oder s številnimi žarnicami in kulisami, kar vse je delo nesebičnega Franka. Dom je bil za to proslavo okusno okrašen z zelenjem rn cvetjem. Na stenah so visele slike Nj. Vel. kralja Petra TI., kraljeviča Tomislava, kakor tudi velikega pobornika za gasilstvo pok. Barleta, ovite z državnimi trobojni-cami. Celoten aranžma, ki Je bil prav posrečen in privlačen za vsakega gledalca, kakor tudi vse dekoracije v notranjosti doma nad odrom, je vešče delo neke tamošnje absolventinje trgovske akadernrije. Zunaj na stavbi pa se je vila trobotnica. Tujec, ki je prišel ta dan v Crrnosnjice — kjer pravijo, da je izboren zrak, je moral nehote občudovati delo domačinov, ki >o kar tekmovali med seboj, da tudi na zunaj pokažejo, da so vdani sinovi naše skupne domovine — Jugoslavije.
Rorence RSddeRovot
66
flevatna CjuGegen
— In vi ste še vedno njegov talisman — kaj ne? Iz Vandinega glasu je odmevala struna trpkosti.
Zora se je vzravnaj a. Nekaj časa je mrko gledala Vando, potem je pa spregovorila s hladnim dostojanstvom:
— Da, še vedno sem njegov talisman, toda kmalu postanem njegova žena.
FerteSa in Vanda sta vedeli zelo dobro, kako lahko mohamedani razdero zakonsko zvezo. Zadostuje nekaj besed in mohamedan je ločen. Moha-medanu ni treba Čakati, da se njegova žena pregreši. Zadosten razlog za ločitev je, da mohamedan noče več imeti svoje žene pri sebi. Obe Angležinji sta tudi spoznali, da je Arudi že poskrbel za svojo ločitev od Vande. Vanda ni bila več njegova žena, Arudi jo je bil zapodil. Zora je tudi omenila, da bi si Arudi lahko vzel štiri žene, Če bi hotel.
— Arudi bo pa imel samo eno ženo —> in ta sem jaz, je dejala ponosna
— To me veseli Zora. Vandin glas se je lahno tresel. Bil je pa odkrit. Upam, da boste v svojem zakonu docela srečni, saj zaslužite najsrečnejšo
Zorine oči so se za hip zaprle. — Arudi se je malo jezil name, ko je spoznal, kako sem ga omrežila z zvijačo. Potem je pa spoznal, da sem storila vse to zavoljo njega — ker ga iskreno ljubim in ker nočem, da bi po nepotrebnem silil v nevarnost V Tizigounu ni bil gospodar, kakor je tu,
tam ni imel oblasti nad življenjem in smrtjo ljudi, kakor jo ima tu. Vanda je zadrhtela.
— Seveda me je zelo mučil. Njegova želja po krutosti je mogla biti s tem nasičena. Zakaj me torej ni pustil pri miru, ko sem pobegnila — pobegnila s strtimi živci, zakaj je nahujskal name svoje ljudi, da bi vohunili za menoj, da bi mi bili neprestano za petami, tako da je bilo življenje v Tizigounu vedno ogroženo, kakor je tu?
— Očitki slabe vesti so najhujša kazen, je odgovorila Zora in se trpko nasmehnila. Lastna vest kaznuje tudi potem, ko so drugi že pozabili na kaznovanje. Arudi je vas pregnal iz svojih misli prav tako kakor iz svojega srca, ko je odšel z menoj v puščavo. Jaz edina sem zavzela obe mesti, v njegovih mislih in v njegovem srcu, tisto mesto, po katerem sem tako dolgo hrepenela. Ne, nihče ni vohunil za vami v Tizigounu. To je bila samo vaša fantazija, ki je vas s tem kaznovala in to je bilo vse. Zanj ste bili že brez vrednosti — pozabil je na vas.
Vanda se je prijela z drhtečo roko za glavo.
— Kaj vse sem morala pretrpeti, koliko strahu in groze. Ali so bili to res samo razdraženi živci? Vedno se mi je zdelo, da si arabski služabniki nekaj skrivnostno šepečejo, kadarkoli sem šla mimo njih. Nekega večera sem bila trdno prepričana, da vidim senco moža, prežečega pod mojimi okni. Mislim, da bi me bilo to končno pognalo v blaznost. Oh, ko bi bila le slutila, da mi v Tizigounu ne preti več nevarnost...
— Ali bi leteli z menoj? jo je prekinila Fenella tiho.
Vanda ji je pogledala naravnost v oči.
— Da, ker bi bila za Dereka doprinesla vsako žrtev, je odgovorila odločno.
Nekaj časa so vse tri molčale. Vandin drhteči glas je povedal Zori in Fenelli mnogo več, nego so jima mogle povedati njene kratke besede. Zorine oči so se razširile, toda arabsko dekle je molčalo.
Vanda je pa nadaljevala: Kaj pa moremo zdaj storiti za ubogega Dereka? Kaj se bo zgodilo, če se Arudi vrne in me najde tu?
— Ničesar se ne bojte, je odgovorila Zora. Preden pride Arudi, sta lahko že daleč odtod.
— Ali hočete s tem reči, da lahko greva, kamor hočeva? je vzkliknila Fenella v radostnem začudenju.
— Seveda. Nihče se ne bo upal zadržati vaju, ko sem pa prisegla, da sta Arudijevi prijateljici — je odgovorilo arabsko dekle. — Njegova beseda velja tu kot najvišji zakon, a moja beseda — čeprav sem samo ženska — ima skoraj enako veliko silo in moč. Spravila sem Ahmeda pod svojo oblast, nihče se ne bo upal nadlegovati vaju, če bosta hoteli oditi od tod.
Fenella je stopila k nji.
— Kaj pa najino letalo? je vzkliknila razburjeno. — Kaj so storili ti ljudje z njim?
— Nič, je odgovorila Zora. Vsi se strašno boje Ahmeda, on je zelo strog. Dal bi odsekati roke vsakomur, kdor bi si drznil brez njegovega povelja poškodovati tako dragoceno stvar. In to vsi še predobro vedo. Vajino letalo je seveda zastraženo. Najdeta     v enakem stanju, kakor sta ga zapusti-
1t
Cez dobro uro je spremljala Zora Angležinji na
ki a j za mestom, kjer je stalo njuno letalo. To pe.t so stopali prebivalci mesta za njima samo v spoštljivi razdalji, Ahmeda ra ni bilo blizu. Zora je pojasnila Fenelli in Vandi, da ^e Ahmed še vedno jezi na njo, da se je zavzela za Angležinji in da ga samo strah pred Arudijevim gnevom zadržuje, da ju ne zadrži kot ujetnici Zora mu je pa naslikala Arudljev gnev v tako živih barvah in opisala tako temeljito, kaj bi Arudi storil, če bi po svojem prihodu ugotovil, da so grdo ravnali z njegovima prijateljicama in da Ahmed ni verjel Zorini besedi, da se je dal Arimed, ki je itak sam dobro vedel, kako velik vpliv ima arabsko dekle na njegovega gospodarja, končno pregovoriti, čeprav le nerad in kislega obraza in da je privolil, da lahko ujetnici nemoteno odideta.
— Ahmed je divjak — je dejala Zora in pri teh besedah je zaničljivo pljunila. — To je preveč krut človek. Bil bi vaju dal sleči do nagega in goniti po ulicah, če bi tega ne preprečila in če bi bil odkril, da sta ženski, bi vaju bil najbrž vzel k sebi. In to bi bilo še najhujše za obe. Jaz sem mu pa nagnala toliko strahu pred Arudi jem, da se je vdal. Ahmed se boji Arudija skoraj tako, kakor se boji Allaha — je pripomnila samozavestno*
Fenella se je trudila celo uro, preden je pripravila letalo za start.
— Pesek je nekoliko zasul letalo — je dejala končno Vandi in Zori. — Zdaj je pa zopet vse v redu. Pojdite, Vanda, odleteti morava.
Zori je že Šlo na jok. — Oh, draga moja miss Graveva, — je zašepetala, — kako nerada vas izgubim. O, ko bi mogli ostati tu, ko bi se vam ke bilo treba izpostavljati tako veliki nevarnosti! Ščitila bi vas, če bi se bili odločili ostati pri meni.
Urejuj« Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran
// Zo upre :      rercin* r!ol (ista Oton Christof // Vsi v Ljubljani