86. štev. V Ljubljani, v četrtek 23. julija 1874. Letnik II. Političen lisi za slovenski narofl. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr, za pol leta • • £> .. za četrt leta . . 2 „ 60 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl- 4 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljnbljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto. Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ » n 2 n 15 „ ,i n n 3 'i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopitl ■e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. st. 16. Je Ii to pošteno? Komaj se je po časnikih raznesla vest o napadu na kneza Bismarka, začeli so liberalni listi pruski in avstrijski, nemški in slovenski, v Berolinu in v Ljubljani natolcevati katoliško stranko iu celo katoliško duhovstvo, da sta sokriva te grozne hudobije. Nekteri teh listov so se sprva nekoliko obotavljali in si niso upali tega natolcevanja kar naravnost izreči; ko je pa Bismark v ogovoru do prebivalcev Kissinških, ki so mu 13. t. m. napravili bakljado, krivdo zvrgel na katoliško stranko in vse tiste, ki z njegovo politiko niso zadovoljni, dolžil, da so sokrivi Kulmano-vega napada, samega sebe pa smatral kot marternika za samostalnost in svobodo »Velike nemčije," razvezah so se liberalcem jeziki in začeli so na vse pretrganje udrihati po ubogih ultramontancih. Kje je duhovnik, ki je to zakrivil, kričali so njihovi listi? Res se jim je posrečilo v pest dobiti duhovnika, ki je ravno tisti dan bival v Kissingenu in to je dalo tim izvoljenim listom povod še bolj neusmiljeno mahati po katoliški stranki. Pa kmalo se je pokazalo, da so namesto morilca prijeli dobrodušnega pri-prostega in čisto nedolžnega tirolskega duhovnika; pa v kljub temu je liberalna druhal še glasneje kričala: Če en sam tega ni stori, so pa vsi sokrivi, če ne naravnost, saj posredno! Skoro bi bili že trdili, da samokres, kterega je Kullmann na Bismarka sprožil, so papež v Rimu blagoslovili in kak jezuit ga je nalašč od ondod prinesel ter napadniku izročil! Li- Podlistek* Statistični listek. Železnice celega sveta in Jesenkov ,,Občni zemljopis". (Dalje.) Pregled italijanskih železnic. Prva italijanska železnica bila je 1. 1840 narejena in sicer od Neapolja do trdnjavice (Torre) Annunziata; merila je 13 kilometrov. *) Jesenkov ,,Občni zemljopis" je jnko obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi. Čitatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskega in dižavoznanskega zcmljepisja, zlasti so pa kulturostatističui oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvareh. Primeroma jako ccna knjiga se dobiva pri Klcrru, Giontiniju, Lcrelierji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Sobarji in Paternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigerjtt v Celji, pii Fcrlinci v Mariboru, pri Blunkeu v Ptuji — p.i pri spisatelji in založniku sani t m v Trstu. — Vred. beralci sami menda tega niso verjeli, pa ker je brezmiselna druhal hudobijo podtikala duhovnikom, hoteli so železo kovati dokler je bilo razbeljeno, dobro vede, da se bode kaj hitro ohladilo. Res bi ne bil nihče pričakoval, da se bodo liberalne laži tako hitro izkadile. Kajti že dosedanja sodnijska preiskava je pokazala, da napadnik Kullmann ni pobožen in vnet katoličan, ampak neveden vlačugar in pretepač, ki je hudodelstvo doprinesel prav iz lastnega nagiba. Tudi to je laž, da bi bil Kullmann ud kakega katoliškega društva. Ko se je po časnikih raznesel hrup, da je ud katoliške rokodelske družbe v Salzwedelnu, začeli so preiskovati stanovanja družbenih predsednikov, liberalni listi pa so pripovedovali strašne reči o katoliških rokodelskih družbah, ktere so hoteli odgovorne storiti za hudobijo Kullmannovo. In dasiravno je preiskava pokazala, da napadnik ni ud nobene katoliške družbe, so liberalci vendar le še vedno te misli, da katoliška društva so največ kriva v Kissingenu poskuše-nega hudodelstva. Prusaki so celo tako prijazni, da zarad tega dolže tudi avstrijske katoličane. „Nord. Allg. Ztg." namreč objavlja neko brezimno v Solnogradu oddano, pa bržkone od policije same kolportirano pismo, v kterem se bere, da katoliško duhovstvo obžaluje, da je Kullmannu napad spodletel. Ce bi pa nastala kaka vojska, padel bi Bismark najprvi, ker je krogla za njega že vlita; kajti njemu se je zahvaliti, da je skoro vsako leto vojska in upor med ljudstvom. Že smo enkrat omenili, da mnogi in sicer važni listi nemški, laški in francoski me- nijo, da napad v Kissingenu je bila le komedija od pruske policije in morda od Bismarka samega napravljena, ki bi na ta način zopet rad podprl svojo že omahovajočo veljavo, katoličane pa še bolj potlačil; nam to ne gre prav v glavo, ker ne moremo verjeti, da bi našli človeka, ki bi se, če tudi za veliko plačilo, hotel izpostaviti smrtni nevarnosti ali dosmrtni ječi, kakoršna preti Kullmannu, a že to, kako so liberalci natolcevali katoliško stranko, katoliško duhovstvo in katoliška društva, je dovolj, da jih resno vprašamo: Je li tako početje vaše pošteno? 0 slovensko-nemškein delu NVolfovega slovnika. (Konec.) Po odbitji g. Navratilove ponudbe smo se zopet podali na iskanje sposobnega vredovalca. Ni ga bilo lahko najti. Vsak posameznik ima večidel s svojimi službenimi deli dosti opraviti ter se ne more le tako memo grede podsto-piti vredovanja novega slovarja, ktero celega moža zahteva. Sploh tudi se le tak jezikoslovec za vrednika slovensko-nemškega slovarja priporoča , kteremu slovarska reč ni tuja stvar. Slišali smo v poletji 1872, da se je ideja na svitlo dati latinsko-slovenski slovar opustila. Možje, na kterih besede smo se smeli popolnoma zanesti, so nam naznanjali, da je gosp. Pajk prost in v takih okoliščinah, da bi zamo-gel ves svoj čas izdelavi slovensko-nemškega slovarja posvetiti. Ker glede na teh veljavnih, obče izobraženih mož trditev nad posebno .. _ Malo pozneje, pa vendar še istega leta (18. avgusta) odprli so tudi prvo železnico v severni Italiji in sicer v avstrijski Lombardiji med Milanom in Monzo (tudi 13 kilometrov dolga). Naslednji dve leti niso naredili nobene nove železnice; še le 20. decembra 1843 bila je odprta 33 kilometrov dolga neapolitanska črta med Neapoljem in mestom Caserta (v sedanji črti neapoljsko-rimski). Množile so se italijanske železnice do 1.1860 jako počasi, deloma tudi zato, ker raztegnjena Italija z dolgim obrežjem posebno vabi prebivalce na morje. V taki ozki deželi tedaj, kakor je med dvema morjema \tesnjena Italijanska, je očitno, da železnice niso tako potrebne, kakor drugod, kjer ni teb okoliščin. V prvem desetletji odprli so jih največ leta 1840 namreč 145 kilometrov. Nekoliko hitreje so jih delali v drugem desetletji: v tej dobi so jih leta 1854 odprli 231 kilometrov, leta 1859 pa celo 249 kilometrov. Leta 1859 pred krvavo vojsko bilo je v Italiji (brez Benečije) 1472 kilometrov železnic, in sicer imela jih je Sardinija (sardinsko kra-j ljestvo, ne otok, ki je med vsemi italijanskimi J deželami bil najdalje brez vsaktere železnice) 807 kilometrov, Lombardija 200, Emilija 33, (Umbrija in Marka pa nič), Toskana 308, Neapolitanska 124 (Sicilija tudi nič). Vsled krvave avstrijsko-italijansko-francoske vojske pa drugih državnih prekucij na polotoku usta novilo se je tako zvano italijansko kraljestvo. Ko se je tega novega kraljestva prvi državni zbor meseca svečana 1861 snidel, imela je Italija uže 1718 kilometrov železnih cest narejenih; 1278 kilm. bilo jih jc v delu, 498 pa privoljenih. Sledeči pregled naj kaže razvitek in dolgost železnic v raznih letih od njih začetka do sedanjega časa (do leta 1866 brez Beneškega in Rimskega) Leta 1846 bilo je 26 kilom. železnic, 11 1843 ii D 59 n ii 11 1845 n ii 153 • n 11 J! 1850 ii •i 453 n 11 1855 ii ii 906 ii n 11 1860 ii o 1718 ii •t 11 1863 ii n 3146 ii ii )1 a)1866 ii ,, 4701 n ii 11 b)1866 ii n 5472 ii i» 11 1870 ii n 6-208 n u sposobnostjo gospoda Pajka nismo mogli več dvomiti, smo se podali z njim v razgovor, kar ni bilo brez vspeha. Poslal nam je gosp. Pajk načrt, po kterem misli izdelovati tako željno pričakovani slovar. Glasi se kakor sledi: „Moj skromni nasvet, gledč na izdajo slo vensko-nemškega slovarja. Moje mnenje o gradivu je: Da je ono zbrano do imenikov najnovejših knjig „Matičinih" (Živalstva, Rastlinstva) in do prevoda in posnetka Jane ž i če v ega nemško-slov. in Cigaletovega Wolfovega slovarja (nemško-slov.). Zadnji posel obeča g. Caf opraviti, morebiti tudi prvo (Živalstvo in Rastlinstvo) za slovar porabiti. Ako g. Caf tega ne bi mogel, tedaj bi moral kdo drugi to prevzeti Sicer in sploh pa je, posebno po vseob-širnej zbirki Cafovej, ktera obsega vso našo slov. literaturo od 10. stol. do najnovejšega časa in poleg, kar je jako imenitno, besede vseh živočih slovenskih narečij (zapadnih tako kakor južnih in vzhodnih), gradiva toliko in v takej obliki spravljenega, da se delo in izdaja smeje ua vsaki način in z dobro vestjo početi. O obsegu tega slovarja je moje mnenje: Slovar ima nalogo, vse slovenske be sede našteti, kar jih je v gori imenovanih zbirkah sedržanih in po narodu in knjigah razsejanih; dalje mora tem besedam povsod kratko nemško tolmačenje pridevati se b r e z vseh obširnih razprav, tedaj ne s primeri iz grčkega, lat., sanskritskega, staro- in novonemškega in drugih jezikov vzetimi; dosti je, ako se pristavi tujkam in to posebno nenavadnim, od kod so izposojene. Pri besedah, ktere so manj navadne in ktere se povsod ne govorijo, ampak so bolj lokalne in dialektične, naj stoji s ve dok (zapisatelj) n. pr. C (Caf), Z (Zalokar), M (Miklošič), Jan (Janežič) itd. Pri tako kratkem tolmačenji besed bode se delo pospeševalo, a pri tem vendar zadostovalo svojemu namenu, kteri je: ponuditi vse slovenske besede s svojimi pomeni. Jezikoslovska raziskovanja o teh besedah naj še čakajo svojega obdelovalca. O času, kedaj se naj delo (vredovanje besed in tiskanje) začne, je moje mnenje to: Najpreje se mora na oni dopolnik, o kterem sem gore (pri gradivu) govoril, čakati. O tem naj g. čest. prošt z g. Cafom se pomenijo Kedar je ta ovira odstranjena, sme se delo svobodno pričeti. Kar zadeva mojo pripomoč, izpovedam to-le mnenje: Jaz se rad lotim dela, in sicer brž, vsaj kar se vredovanja besed, prave pisave tiče itd. Pri delu se hočem držati onega vodila, ktero mi daje stara naša mati slovenščina in primerjanje z drugimi jeziki (ktere študije pak, kakor sem uže gore povedal, ne pridejo v slovar) na roko. Pri tem se hočem v dvomnih slučajih z g. Miklošičem in g. Cafom posvetovati, kakor tudi javno v naših listih za to ali ono popraševati. Zaradi povračila za moj trud pa se menim z g. č. proštom na oboje zadovoljenje pobotati. To je moje mnenje o raznih zadevah; jaz ue včm, je-li vse potrebno v njem povedano; kar nij, o tem rad dopolnujem, ako in kaj se želi. — S posebnim poštovanjem in z nadejo, da se delo enkrat med Slovence spravi, podpisujem se itd Janko Pajk". V Ljubljani 16. avg. 1872. Gospod Pajkova načela se vjemajo s Ca-fovimi mislimi. Zdelo se nam je, da smo našli pripravnega vrednika. V kapitelski seji od 17. avgusta 1872 je bilo sklenjeno, da se izdelava slovensko-nemškega slovarja izroči gospodu Pajku v Mariboru. Pri tem tudi zdaj ostane. Kmalu po tem sem poslal g. Pajku v Maribor nekaj pripravljenega gradiva. Gospoda Cafa sem koj naprosil, naj on sam prevzame delo, ktero se mu zdi za pripravo gradiva še neobhodno potrebno, namreč da izcrpi NVolfov in Janežičev nemško-slovenski slovar. Blagi gospod je obljubil se temu suhemu delu podvreči in gosp. Pajku vsestransko na roke iti. Ker je bil pa mož vedno v globokejše, duhu primernejše preiskave zatopljen, se je ono iz crpljenje nekaj zavleklo, in zatoraj tudi izdelava slovarja zakasnila. Vendar ima že gospod Pajk za več tiskanih pol izdelavo v čisto spisano. Ker nam je nemila osoda g. Cafa iz naših zemeljskih krogov iztrgala, ne bomo več imeli tolažbe, da s svojo avtoriteto vsako polo pred tiskom potrduje. Namestovali pa ga bodo v tem, po želji od g. Pajka samega izrečeni, drugi slovenski jezikoslovci, kteri bodo iz lju- bezni do domače stvari zdelane pole pred tiskom pregledovali. Ker je gospod Pajk tudi voditelj »Narodne tiskarne" v Mariboru, se bode slovar ondi tiskal. Kakor hitro tiskarna črke v ta namen naročene prejme, se bo tisk slovarja pričel, in potlej redno z izdajo manjših zvez-cov napredovalo. Gospod Caf pravi v svojem listu od 13. februarija 1872: „Jaz do svoje smrti ne neham, sladkih besedic naše mile slovenščine nabirati". Temu je zares zvest ostal. Z listom od 22. junija t. 1. mi je poslal zadnjo zbirko slov. besedij, spisanih na malih lističih. Gospodje bogoslovci ravno te dni lističe devljejo v alfabetični red in jih bodo na dotičnih mestih v pripravljene pole vpisali. Veliko hrupa delajo stroški, kteri so se do zdaj za slovarske priprave porabili iz za-)uščine rajnega knezoškofa. Največa svota se e plačala g. Zalokarju. Vediti se mora, da so se kmalu po smrti knezoškofovi jeli oglašati „posredovalci" v obilnem številu, ki so tiščali na to, da naj se § 26. oporoke skoraj izpolni. Trdilo se je, da gosp. Zalokar ima zdelan rokopis, za tisk pripraven. Zalokar sam je to zagotovljal. Vide nujnost okoliščin je ceno visoko postavil. Ko bi bil njegov rokopis zares popolen, bi ne bil preplačan. Ali žabbog, kmalu se je pokazalo, da temu ni tako. Če pa prevdarimo, da je g. Caf za svoje brez primere izvrstniše nabire le 500 gl. prejel, se stroški pobotajo. Vsakako pa so bili neobhodno potrebni. Ravno tako potrebni so bili tudi stroški za to, da so se vse besede iz Zalokarje-vega, Miklošičevega in Cafovega dela alfabetično skupaj spisale. Ako tedaj g. Bleiweis govori o „z a vrženih silnih stroških", je taka trditev, da se ognem ostrejše besede, lahkomišljena in predrzna. Celo o svoti, ki jo je g. Levstik prejel, nekaj čez 1000 gl., bi si jaz ne upal reči, da je zavržena. Če njegove študije zdaj še naravnost našemu slovarju ne koristijo, za slovensko jezikoslovje, menim, ne bodo zgubljene. Dr. J. Kriz. Pogaear. Avstrijsko cesarstvo. Is. ilir. bi*itriškc£» okraja 15. julija (Izv. dop.) Večkrat nam nevedne glave očitajo, čemu seli za slovenščino tako borimo? leta 1871 bilo je 6378 kilom. železnic, „ 1872 „ „ 6690 „ Po razgovorih in sklepih italijanskega državnega zbora od leta 1870 ima se na italijanski zemlji v sedanjem desetletji napraviti 4000 kilometrov novih železnic. Beneške črte so merile prej zaznamovano zadnje leto 548 kilometrov (v delu bilo jih je 44 kilom.), rimske pa o istem času 232 kilom. (v delu bilo jih je 107 kilm.). Glede na prej zvrsteno dolgost naredili so jih od 1840 do 1845 1. 153 ki. ali 30 ki. vsako leto, „ 1845 „ 1850 „ 300 „ „ 60 „ „ „ „ 1850 „ 1855 „ 453 „ „ 90 „ „ „ „ 1855 „ 1860 „ 812 „ „ 162 „ „ „ „ 1860 „ 1864 „1569 „ „ 392 „ „ „ 186«; 1870 „ 736 „ „ 184 „ 1870 „ 1873 „ 492 „ „ 246 „ „ „ „ 1840 „ 1850 „ 453 „ „ 45 „ „ „ „ 1850 „ 1860 „ 1265 „ „ 126 „ „ „ „ 1860 „ 1870 „4590 „ „ 459 „ „ „ „ 1840 „ 1873 „6690 „ „ 290 „ „ „ V zadnjem desetletji so jih posebno veliko bili odprli leta 1864 namreč 448 kilom. Primeroma največ jih pride na severno Italijo, zlasti na pokrajino piemontsko in lombardsko; najmanj ima jih tudi v drugem obziru silno zanemarjen otok Sardinija. Najimenitnejša črta v mreževji laških železnic je ona najdaljša črta od zahodnih Alp, od francoske meje prek Piemonta, Emilije in poleg jadranskega morja do mesta Lecce (v južni Italiji); meri pa 1190 kilometrov. Ta črta je za svetovno kupčijo sedaj posebno imenitna, ker jo predor Ceniški (poprek 1200 metrov nad morjem) neposredno veže s francoskimi železnicami. Dolgost tega velikanskega predora smo že omenili. Leta 1857 jeli so ga vrtati na dveh nasprotnih straneh: pri Bardoneche (na italijanski strani) in pri Modane (na francoski). Prva leta so ga silno počasi vrtali, kajti delali so z rokami; hitreje je napredovalo delo, ko so jele vrtati silno umetalne novo znajdene mašine • — in sicer pri Bardonechi leta 1861, pri Modani pa še le leta 1863. Leta 1870, sredi krvave vojske, v kteri so se Francozje in Nemci kruto bili za barbarske lavore, dovršen je bil ves predor. Taka dela dovršena sredi zmešnjav in prekucij, sredi potokov človeške prelite krvi, | nehote izbujajo v mislečem človeku, ki resnično ljubi napredek človeštva, srčno željo, naj bi vendar enkrat prenehale krvave vojske, naj bi se narodi med seboj z lepo spravili in se skušali, kako bi drug druzega prekosil v mirnem napredku gmotnega blagostanja in dušnega razvitka. Rečena najdaljša črta med italijanskimi železnicami je tudi zato kaj važna, ker je avstrijska veja, brenerska železnica ž njo sklenjena. Važnost nje se bo še povišala, ko bo prej omenjeni predor Gotharski napravljen, ki ima sklepati gorenje-italijanske železnice s švajcarskimi in jugo-zahodnimi nemškimi. Železnice italijanske so več del lastnina raznih zasebnih (železničnih) družeb, državnih je le malo; vendar bodo enkrat tudi zasebne državi v last prišle. Tako je n.pr. 1. 1862 bilo 676 kilom. narejenih železnic državnih (693 ki. pa še v delu), to je, 307 stotink od vsih italijanskih železnic (2202), razen beneško-rimskih (te so takrat merile 692 kilometrov). (Dalje prih.) Pa ne le nevedni, ampak celo tujščine pijani so taki ljudje. V krvavih časih so naši pred namci ohranili nam narodnost; ali bi nas ne imelo sram biti in britka groza, če pomislimo, da še v poznih časih bi naši zanamci, težko stiskani s tujim narečjem po naših gomilah po bešali glavč, rekši: „Tukaj trohnijo lahkomi-šljeni nekdanji naši izdajice, ki niso posne mali ljubezni svojih prednikov, da so nas za tisučletja v trdo stisko hlapčevanju žrtvovali." Kako bi samotni in trdi kmetič zapuščen britko zdihoval, in večkrat od brezbožnih ogoljufan bil, preden bi se v njegovo hišo tujščina vgnje-zdila. Kaj bi pa s slovenskim že lepo cvete-čim poljem bilo, ko bi se začel veliki tuji slon po njem valjati, in bi vnuki ne želi, kar so njihovi očetje sejali? Za koga bi bile naše ti-sučerne knjige, in za koga bi druge kupovali? Komaj smo tako daleč dospeli, da se s slovenščino pri kakem poštenem županu služba dobi, ali še v kaki privatni hiši, že nemčurji zopet zdihujejo po visoki pokrivalni pini, češ, da je tu že preveč ob veljavo. Se vč, da take netopirje sebičnost vodi, ker bi Slovencem bili radi za kake „karporoleu ali še celo grozni janičarji. Kes pa je lahko mogoče, da bo naš narod slabeti moral, od kar je po slovenskih časnikih začela biti nemško liberalna žila, ker ves sedanji liberalizem je neko vrenje in ki-penje človeške strasti, kteri se božje in cesarske postave mrze, le kar liberalizem sam skuje, je po pravem kopitu omikano (?); da se Bog usmili teh omikancev! Od sv. Petra p»l;i olja »• Tr#ttt. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (4-25) 2s 2 i 2 2 S1- 22 i- X 2 222 2 2 222 2222 2 2 2 2*< 122 g I Posestvo ;:!4 i oddaljeno streljaj od zatiške cerkve (Sittich)g gin sodnije, prav lepo proti solncu na rav-« j^nem pri okrajni cesti, pripravno za vsako« gobrtnijo: 1 oral 956 sežnj. njive, 180sežnj.« ^travnika, 22 sežnj. vrta, 4 orale gozda - « g skupaj 5 oralov 1286 sežnj.; s pohištvom v« «prav lepem in dobrem stanu, 4 sobe, 2 kleti,«; f<3 hlevi, prostoren nov skeden itd. Vse to« f«se prodaja dobrovoljno za ceno 1600 gold.« «Da se tudi le samo pohištvo na več let v>» «najem. — Natančneje se izve do 15. avgusta« S1874 pri Antonu Berle-tu, orglarju na« f Javorji, pošta Šmartno pri Litiji. » s XXS X X X. XZX 5 X Z i Z X X X X X X 5 Z X X X X Z X X X X X f § l I Zdravnik za zobe dr. Tanzer, docent zobozdravja na c. kr. vseučilišči v Gradci, svojim p. n. pacijentom naznanja, da bode ob času 14dnevnega rabljenja savinske kopeli, od 20. t. m. naprej v Celji, graška ulica 73, I. nadstropje (v Deutschmannovi hiši) svoje zobozdravne in zobotehnične ordinacije opravljal, in zalogo svojih c. kr. privilegiranih preparatov: antiseptikon-ustno vodo in 1'ulcherin-zobni prah, in zobno pasto, na razpolaganje imel. Med tem bode ob Aninem dnevu v nedeljo 26. t. m. v Uradcl v svojih ordinacijskih lokalitetih ordiniral. (37-1 Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani. Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevce.