NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 7. oktober Zlata puščica Rod tršati tur 7. - 8. oktober Priprave na jesenske posvete Koledar akcij ZTS starešin, načelnikov rodov, družin in klubov 20. - 22. oktober Jesenski posveti Taborniški vestnik 9/2000, v tem Taborniškem vestniku 21. - 22. oktober JOTA IN JOTI Taborniški vestnik 9/2000 28. oktober Skupščina ZTS 30. - 31. oktober CUJ (srečanje vodnikov Andreja Hazabent mariborskega območja) (02/629 13 77) Miklavž pri Mariboru mail4haza@yahoo.com 30. oktober do 5.11. Jesenske počitnice 10. -12. november Srečanje vodij taborniških centrov Jure Meglič Marindol (04/595 53 41, 041/386 688) djuro@rutka.net Pokal Uljanik 13. - 15. oktober, Fratarski otok pri Pulju Zanimivo tekmovanje v Pulju Pomorski taborniški odred "Uljanik" pod pokroviteljstvom Zveze tabornikov Hrvaške (SIH) organizira 12. tradicionalno olimpijsko-orientacijsko tekmovanje "Pokal Uljanik", na katerem se bo zbralo 30 najboljših ekip iz Hrvaške. Ker želijo ponovno obuditi nekoč priljubljena tekmovanja tabornikov na teh prostorih, na tekmovanje vabijo tudi taborniške ro- Novi časi Prav zares. Če že vsi govorijo o volitvah, spregovorimo o njih še mi. O taborniških, seveda. Kljub možnosti, da bi na kratko predstavili svoj program, je tak način pridobivanja podpore izrabili le pet kandidatov. Volitve bodo obširneje predstavljene v naslednji številki, zato pustimo to za takrat. Bili smo na edinem taborniškem tekmovanju v odbojki - TOTeM-u, popeljali pa smo se tudi s kolesi. Na tekmovanju TOKA. Nekaj rodov je poslalo svoje reportaže s taborjenj, Črtomir pa je pripravil predstavitev ene od nemških skavtskih organizacij, katere člani so poletje preživeli v taborih po Sloveniji. dove in ekipe iz Slovenije, Bosne in Hercegovine in Makedonije. Informacije na www.rutka.net (informacije in novičke). UVODN Pohodniki lahko preberete drugi del Albatrosovih potepov po hrvaškem otoku Cresu, za naslednjo številko pa vam obljubljamo recenzijo prenovljenega Sidartinega vodnika za hojo v gore. Taborniško delo se je že krepko začelo. Zdaj je čas za kostanjeve piknike, vse bolj popularna jesenovanja in popoldanske izlete v čudovitem jesenskem soncu. Če še niste načrtovali prvega vodovega srečanja, vam je lahko v pomoč Taborova potuha. Matija Tonejc 2 revija Tabor VSEBINA Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO TOTeM 4 TOKA 7 Volitve 10 Taborjenja 12 IZ PRVE ROKE Predstavitev organizacij 16 Zvezni dogodki 18 Mnenje 20 Techuana 21 Krearta 2001 22 Joti 28 STROKOVNO Internet 29 Potuha 30 Orientacija 31 ŽVN 32 Narava 33 Astronomija 34 Kosobrin 36 Rumeni daljnogled 37 Izleti 38 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Igre 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 TOTeM, stran 4 Šestnajst ekip in skoraj sto tabornikov se je za začetek taborniškega leta zbrala na razgreti mivki. TOKA, stran 7 Začetek septembra v okolici Cerknega: kolo, gozd, vzpon, travnik, makadam, asfalt, spust,... in na koncu cilj! Volitve, stran 10 Če bi za Slovenijo lahko rekli, da so jo bližajoče se volitve popolnoma prevzele, tega ni bi mogli reči za Zvezo tabornikov. Glavni urednik: Igor Bizjak Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Odgovorni urednik: Matija Tonejc TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za Upoštevamo samo pisne o dpovedi do 31. januarja za tekoče Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, šolstvo in šport Republike Slovenije. leto. [pela Novak NASLOV UREDNIŠTVA: Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mošta Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/300- št. 89/98) sodi časopis mf ¡d proizvode, za katere se Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, 08-20, fax 01/43-01-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; obračunava davek na dodi ¡no vrednost po stopnji 8%. Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, WWW: http://www.zts.orp. Grafična priprava: Tridesii in d.o.o., Ljubljana Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 Tisk: Tiskarna Skušek d.o. o., Ljubljana ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in SIT, za tujino pa 100 DEM. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Barbara Železnik-Bizjak. Tekoči račun: 50101-078-47184. Naslovnica: Maček oktober @ Druženje in sodelovanje tako na igrišču, kot tudi v življenju Šestnajst ekip in skoraj sto tabornikov se je za začetek taborniškega leta zbralo na razgreti mivki. Večina ekip je prišla s primorskega konca, poleg njih pa je sodelovalo tudi veliko posameznikov iz vse Slovenije (od Novega mesta do Zreč in Kranja) In kot se za tako tekmovanje spodobi, je bilo vsega na pretek: sonca, lepih deklet, dobre odbojke in osvežilne pijače Jelšanka. Miha Skerlavaj, vodja tekmovanja: TOTeM (Taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki) letos poteka že tretje leto zapored. Zakaj TOTeM? Odbojka je najbolj razširjen šport med taborniki, saj skoraj ni taborjenja, kjer je ne bi igrali. Poleg tega pa smo taborniki v Ilirski Bistrici prvo leto pomagali pri gradnji tega igrišča za odbojko na mivki in to nam je dalo tudi možnost, da to tekmovanje izvedemo. Ali gre samo za tekmovanje? Primarni cilj vsekakor ni tekmovanje, ampak druženje in zabava na taborniški način. Seveda pa vsak udeleženec v sebi skriva tudi nekaj tekmovalnega duha, ki se potem odraža pri borbenosti na igrišču. Ali so športna tekmovanja tudi del taborniškega programa? Mislim da so in tudi odziv tabornikov kaže na to, saj je iz leta v leto večji. Seveda pa je šport tudi orientacija, mnogoboji in izleti v naravo. Osebno se želim udeležiti tudi drugih podobnih tekmovanj, še posebej kolesarskih preizkušenj in košarkarskega turnirja. Lepa dekleta pri urejanju svojega videza. E revna Tabor AKTUALNO Miha, gozdovnik iz RSM Zakaj si se udeležil TOTeM-a? Predvsem zaradi zabave, novih prijateljev in ker bi se rad malo bolje naučil igrati odbojko na mivki. Ali se ti zdijo takšna tekmovanja pomembna za tabornike? Seveda, bi bilo pa še bolj zanimivo, če bi se ekipe oblikovale pred začetkom tekmovanja mešano in ne po rodovih. Na tak način bi se še bolj povezali in znali med seboj sodelovati tako na igrišču kakor tudi v življenju. Organizatorji so se tudi letos zelo potrudili. Sam sem se udeležil vseh TOTeM-ov do sedaj in na vsakem sem zelo užival. Takih zabavnih tekmovanj na slovenski taborniški sceni precej primanjkuje, saj se na njih taborniki zares družimo, vseeno pa veje tekmovalni duh. Vičo, RSM "Toti letošnji TOTeM je meni bil ful všeč." Par dni prej sem mislila, da bomo spet igrali v telovadnici, pa se je izkazalo, da je sonce na naši strani in da ga znamo prijeti za roko. Okolje, kjer smo igrali, je bilo idealno, vzdušje sijajno. Naša ekipa "Bjondi dream team" sicer ni zmagala, se je pa silno zabavala. To je pa itak najbolj važno, ne? Vse pohvale Ruševcem. Haza, RFL Sončenje ali borbena požrtvovalnost (Boško in Blaž; Porno zvezde). oktober 5 OOOOOONO Po mojem mnenju je TOTeM zares ena fina stvar. V večini smo prišli tja po zabavo in druženje in to smo tudi dobili. Največja pohvala gre rodu Snežniških ruševcev, ki so se zares potrudili za vse nas. Želim si še več takšnih akcij. Nina, RST V velikem finalu so se pomerili favoriti ekipe Unije in domači prekaljeni Cuneki. Zmago so slavili Luka, Mojca, Marko in Katja iz ekipe Unije, Lecko pa v imenu Cunekov (Petra, Vesna, Leon in Korado) obljublja borben revanš naslednje leto. Bitka v zraku med ekipama Bjondi dream team in Razbacenkov Rusija. Kar pridite, se naslednje leto spet pomerimo. Rezultate TOTEMA si lahko pogledate v Taborniškem vestniku. 6 revija Tabor Tabornica aeseca P* Id " i" 11 tal Nov Tabor - nova tabornica meseca. Meti Buh iz RaR. Tal avantura 0 rientacijsko - AKTUALNO Robert lesarska Začetek septembra v okolici Cerknega: kolo, gozd, vzpon, travnik, makadam, asfalt, spust,... in na koncu cilj! Vse to in še več se je pojavljalo v glavah udeležencev letošnje TOKA-e, po žilah pa se je pretakal adrenalin. In ni ga bilo malo! oktober 7 18860161 OOOOOONO Od dveh popoldne naprej so se tekmovalci poslavljali od Cerknega in od-kolesarili novim potem naproti. Že na začetku jih je čakal vzpon, tak "za ogrevanje". In potem iz enega griča na drugega, z ene ceste na drugo, leva noga, desna noga... Sledil je lažji spust za 300 višinskih metrov, katerega so zmogla še vsa kolesa. Naslednji vzpon pa je pustil posledice na že blatnih kolesih in tekmovalcih. Dve počeni gumi in strgana veriga povedo veliko. Najvišja točka je že pomenila skorajšnji cilj, saj je bila polovica proge in s tem tudi najtežji del, že za tekmovalci. Zadnji spust je zahteval tudi lažji padec enega tekmovalca, dva pa sta zaradi hitrosti zgrešila pravo smer in se zapeljala v brezpotje. Preostalo jima ni nič drugega, kot prijeti kolesi v roke in pešačiti 15 minut do prave poti. Po 35 kilometrih je v Cerknem čakal tekmovalce težko pričakovani cilj. Vsi tekmovalci so na cilju še s pico in sokom nadoknadili vse, kar so na poti izgubili, dobili majice in napovedali obisk naslednje TOKA-e. Pohvaliti velja Mareta (RAJ Cekno), ki je tekmovanje organiziral in ga tudi uspešno vodil. 8 revija Tabor AKTUALNO Rezultati: Mesto Ime in priimek Čas (h:min) 1 Janko Bolčina (RKJ Sp. Idrija) 1:44 2 Franko Jurjavčič 1:55 3 Bojan Lahajnar (RAJ Cerkno) 2:15 4 Niko Zajc 2:16 Pogovor novinarke Danile Hradil Kuplen z Milanom Kučanom, predsednikom Republike Slovenije, nekoč članom Rodu veseli veter v jutranjem programu Vala 202. So vam Kakšne taborniške veščine ostale v prstih? Vozli so mi ostali v prstih, tudi Morzejeva abeceda z zastavicami, ognji, tudi orientacija - ta mi pride v politiki prav, čeprav so kompasi drugačni in tudi zemljevidi niso ravno vrisani z vsemi potmi, predvsem pa mi je ostalo veliko lepih spominov na prijatelje iz tistih otroških let. Mislim, da se tam prava prijateljstva stkejo in ta ostajajo celo življenje - človek dobi prijatelje tudi kasneje, ampak narava teh prijateljstev je potem drugačna. oktober 9 QQQQQQNO Če bi za Slovenijo lahko rekli, da so jo bližajoče se volitve popolnoma prevzele, tega ni bi mogli reči za Zvezo tabornikov. Med določenimi, obveščenimi ljudmi se sicer govori o kandidatih, drugače pa še vedno vlada zatišje. Tudi na RutkaNET-u, kjer so prav za volitve postavili posebno stran, odprli forum, pripravili strani za predstavitve kandidatov ... se še vedno nič ne dogaja. Glasu ni niti od kandidatov, ki bi lahko preko interneta dokaj uspešno predstavili svoj program, niti od tabornikov, ki bi lahko polemizirali o primernosti kandidatov in o tem, kaj zares hočejo na določenem področju in podobno. Kar je bil velik up za zanimive razprave in ogromno mnenj, ki bi jih lahko strnili v Taboru in tako naredili pregled mnenj o letošnjih zelo pomembnih volitvah, se je spremenilo v veliko žalost. Kandidate, ki so do petka 22. septembra že vedeli, da bodo kandidirali, smo prosili, naj pošljejo kratko predstavitev, da si bodo lahko taborniki, ki prebirajo Tabor, o njih ustvarili neko mnenje. Do volitev je še nekaj tednov. Predstavitve kandidatov na teh straneh naj vam bodo le vodilo, saj so programi preobsežni, da bi jih lahko postavili na tako majhen prostor. Vsekakor lahko skočite še na volitve.rutka.net. revija Tabor Vodstvo ZTS Ali pričakujete, da se bo veliko spremenilo, ko bodo funkcije prevzeli novi voditelji? Bodo manjše spremembe: 68,03% Veliko se bo spremenilo: 13,93% Ostalo bo kot je: 9,02% Ne vem: 6,56% Me ne zanima: 2,46% Skupaj glasov: 122 Iztok Utenkar Kandidat za načelnika za posebne projekte v ZTS Kot član IO ZTS za posebne projekte se bom zavzemal za skupinsko delo z ostalimi člani IO ZTS. Glavni poudarek bom namenil organizaciji večjih akcij v okviru ZTS. Prav tako se bom angažiral pri podpori programa ZTS, predvsem ob organizaciji akcij v okviru letnega programa ZTS (državni mnogoboji, ROT ...) Posebno skrb bom namenil problematiki rodov, ki prihajajo iz nemestnih občin. Pomagal jim bom z nasveti s področja propagande, možnostmi financiranja iz proračunov lokalnih skupnosti (občine, krajevne skupnosti) ter vzgoje kadrov iz lastnih taborniških vrst (predvodniki, vodniki, inštruktorji). 041 448 901 (i AKTUALNO Kandidat za načelnika ZTS V zadnjem mandatu sem opravljal funkcijo načelnika komisije za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS. Že od leta 1989 pa opravljam funkcijo starešine v Rodu skalnih taborov Domžale. Bil sem tudi starešina Ljubljanske in ob-ljubljanske območne organizacije ZTS. Programski poudarki oz. usmeritve za delo IO ZTS po volitvah, v primeru, da mi bo volilno telo zaupalo in izvolilo na to funkcijo, pa so med drugim: • med člani uveljaviti zavezanost načelom, prisegi in zakonom ter njihovim izvajanjem v praksi • prenoviti osnovni taborniški program po metodi RAP (renewed approach to programme) • zanimiv in atraktiven program za vejo PP • zagotovitev posebne teže in mesta vodniških tečajev v sistemu izobraževanja • potreba po dokončanju raziskave o imidžu taborniške organizacije v družbi • razvoj modularnega sistema izobraževanja pri odraslih • vzpodbujanje članov za udeležbo na večjih mednarodnih akcijah (MOOT, Jamboree) • nadaljevati in po možnosti razširiti sodelovanje z ZSKSS • nadaljevati s prizadevanji za gradnjo taborniškega doma v Ljubljani. darko.jenkonapredek.si Kandidat za načelnika ZTS Z vizijo do sprememb Konec oktobra se bomo zazrli v skupščino z upanjem, da bo dala odgovore na vprašanja, ki nas opozarjajo, da razvoj nikoli ni končan in da po dobro opravljenem delu počitek ni na mestu. Energija, svež elan, ideje in vizija razvoja novega vodstva naj nadomestijo preizkušeno modrost, uspešnost in zagnanost vodstva, ki je skoraj desetletje vodilo organizacijo v njenih res potresnih zgodovinskih letih, ki so nas prepeljala v WOSM in nas spremenile v moderno skavtsko organizacijo primerljivo ostalim po svetu. Spremembe skoraj nikoli niso sprejete z lagodjem, vendar so danes nujne. Skupinski nastop ekipe posameznikov, pripravljenih na izzive novega tisočletja, nam je garant kvalitetnih odgovorov na spremembe v naši družbi -okolju in drugačen nabor vrednot naših novih potencialnih članov. Sposobnost dela v skupini, ločevanje med nujnim in možnim, uvajanje novih spoznanj v prakso dela med ljudmi in za ljudi so sposobnosti, ki zagotavljajo uspeh. Zaupanje v lastne moči, da zmoremo in se predvsem hočemo spremeniti v moderno organizacijo novega tisočletja je predpogoj za naše skupno, uspešno delo. Sem tabornik od svojih otroških let. V zadnjih letih sem se aktivno ukvarjal z organizacijskim vodenjem od rodu, preko občinske zveze, območne organizacije do dela na državnem nivoju. Volitve bodo na 21. skupščini Zveze tabornikov Slovenije 28. oktobra 2000. Kandidiram za načelnika ZTS z vedenjem, da je bilo vse moje dosedanje delo le dobra predpriprava na naloge te funkcije, in znanjem skupinskega reševanja problemov takrat, ko nastopijo. Če bom izvoljen, bom skupaj s svojimi sodelavci vlogo IO ZTS utemeljil kot izvajanje organizacijskih nalog, ki jih bo določila skupščina ali starešinstvo ZTS. Konkretno - trenutno stanje v organizaciji zahteva nove praktične rešitve in drugačne organizacijske prijeme. Vloga območij mora postati pomembnejša, saj bodo prevzela del nalog, ki jih sedaj opravlja državni nivo. Seveda bomo območjem pomagali tako kadrovsko kot materialno. Povsod bomo udejanili projektno in teamsko delo kot osnovo za uspešnost dela. Princip pro-stovoljstva bo zagotovil nove kadre, ki pa jih bomo usmerjali v projekte, ki bodo imeli podporo v rodovih in bodo prinesli konkretne koristi predvsem za udeležence in šele nato za organizacijo. Zmanjšali bomo število aktivnosti in stroške z namenom, da omogočimo kvalitetnejše izvajanje ostalih. Poskrbeli bomo, da bodo pisarna ZTS in organi ter komisije ZTS rodovom in njihovim članom odgovarjali na njihove pobude v razumno kratkih rokih, ki bodo omogočali normalen pretok informacij. Zavedam se, da je ta predstavitev le okvirna, zato vas vabim, da mi vprašanja in pobude pošljete na elektronski naslov ales.posega@guest.arnes.si. Obljubim, da vam bom odgovoril. oKtooer m QQQQQQNO Igor Bizjak Kandidat za načelnika komisije za ondose z javnostmi Področje promocije in propagande ,kakor tudi odnosov z javnostmi, je področje, ki mu v tabornišli organizaciji posvečamo premalo pozornosti. Glavno težavo vidim v tem, da naša organizacija nima opredeljene podobe ali imidža tako navzven, kot tudi v organizaciji sami. V letih, odkar smo člani Svetovne skavtske organizacije, smo naredili veliko na področju programa, izobraževanja in postavljanja temeljev novi slovenski taborniški organizaciji, članici svetovne družine skavtov iz vsega sveta. Imamo torej dober program, imamo dobro utečeno šolanje inštruktorjev in specialistov, dobro sedelujemo z mladinskimi organizacijami, vendar nas ljudje še vedno sprašujejo, ali smo mi tudi skavti ali so skavti oni drugi. Pri tem mislim na našo sestersko organizacijo ZSKSS. To nam pove, da slovenska javnost ne ve točno kdo smo, kaj delamo in kaj je pravzaprav naš program. Moj program temelji na petih točkah: • Definirati temeljno podobo Zveze tabornikov Slovenije - nacionalne skavtske organizacije • Izdelati smernice za vzpostavitev podobe v slovenskem prostoru. • Povečati pojavnost taborniške organizacije v slovenskem medijskem prostoru. • Določiti scenarije za reagiranje na krizne situacije s stališča obveščanja javnosti. • Izdelati navodila, kako lahko rodovi vzpostavijo in promovirajo temeljni image v svojih lokalnih okoljih. igor.bizjak@guest.arnes.si (i tomaz.strajnar@guest.arnes.si (i revlla Tabor Kandidat za načelnika za program Kot kandidat za načelnika za program si bom prizadeval, da bo ZTS imela sodoben in zanimiv program, ki bo lažje sledil aktualnim trendom mladih in bo prilagojen značilnostim posameznega okolja ter spodbujal mlade k aktivni participaciji in mednarodnemu sodelovanju. To lahko dosežemo s tem, da oblikujemo vzgojne cilje, ki jih želimo s programom doseči in ne razmišljamo samo o aktivnostih, ki jih moramo izpeljati. Ko poznamo cilje in namen organizacije, to je osebna rast in razvoj mladega človeka, imamo na razpolago mnogo poti, da te cilje uresničimo. Čimbolj bomo pri tem učinkoviti, tem bolj bo organizacija prepoznavna tudi v okolju, v katerem deluje. Vodstvo ZTS Kdo bi lahko po vašem mnenju uspešneje vodil ZTS? Niso važna poznanstva, važna je zagnanost za delo: Mlad, zagnan tabornik, ki pozna veliko tabornikov po Sloveniji: Nobeden od naštetih* 18,50% Starejši, izkušen tabornik, ki pozna veliko pomembnih ljudi: 18 Ni važna starost, važno je, da pozna veliko pomembnih ljudi: Skupaj glasov: 200 Vsem kandidatom, ki so se prijavili de 19. septembra, sme dali možnost kratke predstavitve na teh straneh. Objavljene ki so na Zvezo prišle do 23. septembra zjutraj. AKTUALNO Tre Ml! arniki Jl%! RMV Portorož Pragozd. Zelena Krka, mističen otoček in gorice, posejane z zidanicami in vinsko trto. V prvi polovici julija pa so pokrajino zalili tudi šotori, saj smo tam gostovali mi - portoroški Morski viharniki. Med Dvorom in Žužemberkom smo raziskovali etnološke značilnosti in urili znanje orientacije. Prijazni domačini so nas opozorili na medvede, ki domu-jejo v okoliških gozdovih. Ogledali smo si tudi enega "ujetnika", ki na žalost preživlja dneve v preozki in mračni kletki. Na pohodu na Sveti Peter smo šli mimo opuščenega medvedjega brloga, tik pod vrhom pa nas je presenetila železna ograja, za katero je še danes vojaško ozemlje. Bilo je kar malce neprijetno, pa smo kljub temu zvedavo opre-zali, ali je na tisti strani kaj drugače. Pa ni bilo. Starejši GG-jevci in PP-jevci smo bili poslani na progo preživetja v "medoland". Seveda smo vsi preživeli, le mokre obleke so se kar nekaj časa sušile. Najzanimivejši del je bil vsekakor spust po vrvi čez previs (ta je bil za moški del malce boleč) in prečkanje reke. Na koncu poti pa so lačne želodce zavajali občudovanja vredni gosaki, ob katerih so se še vegetarijancem pocedile sline. Vsi taboreči smo najbolj uživali v mrzli osvežitvi hiteče reke ter v vožnji s kanujem, ki se je včasih končala tudi pod vodo. Lepo je bilo gledati srečne otroške oči, ki so kukale iz kanuja, ko so jih "gondolaši" prevažali po reki. Še dolgo se bomo spominjali tudi tistega lesenega pomolčka, na katerem smo ob pripeki sonca - s kitaro v roki in nogami v vodi - hladili primorski temperament ter kovali nove rime. Naše prijazne sosede ni prav nič zmotilo v njenem ritmu. Krka je kar tekla mimo nas in usklajeno šumela ob prasketanju ognja vseh štirinajst dni. Morda se je na trenutke zaz- delo, da se sploh ne zmeni za nas. Pa vendar nam je vsakič, ko so se naše glave sklonile nadnjo, odgovorila z odsevom in odšla naprej. Pa se je zadnji večer tabora tudi reka nasmihala, ko so s flomastri oborožene postave v soju polne lune hitele od šotora do šotora in spečim tabornikom risale pegice in srčke na lička. Naslednje jutro pa je bila vrsta pred umivalnikom kar velika ... Ob deževnih dneh, ki so prinesli težko pričakovano ohladitev, smo poleg izdelovanja pihank in drugih ročnih del, šivali šotorčke. Tradicija je, da lastniku zemljišča, na katerem taborimo, podarimo miniaturen šotor iz blaga, napet na kosu lesa. Navdušeno smo sprejeli gostoljubje dolenjske dežele, spletli prijateljske vezi z domačini, ujeli nekaj nepozabnih trenutkov in breg prepustili reki tak, kot smo ga dobili. PKTOoer 13 Mirtovici 200 "Zadnji dnevi raja" Long RPE-JZ Se zadnja noč raja... Sama sva ob tabornjem ognju. Nežno se stisnem k tebi in naslonim glavo nate ... Začutim utrip tvojega srca in v spomin se mi prikradejo vsi dnevi tabora, ki sem jih preživel v tvoji bližini in z drugimi na taboru. Spominjam se prvih štirih dni na taboru v Mirtovičih, ko je naš specialni vod PP-jev prišel na prevzem tabora. Super je bilo! Brez vseh skrbi smo izvidniki uživali naravo, mir in tišino Osil-niške doline. Seveda smo morali tudi v teh štirih dneh še marsikaj postoriti za uspešno izkrcanje našega rodu. PP-ji in grče smo morali pripraviti šotore, kuhinjo, vhod v tabor in kar je bilo najvažnejše, ogledat smo si morali teren okoli tabora za pripravo "Peklenske stezice" in poiskati najtemnejše kotičke v grmovju okoli reke Kolpe, kjer smo pozneje izpeljali noč čarovnic. Četrti dan je prišlo do izkrcanja naših taborniških sil. Medvedki in čebelice, gozdovniki in gozdovnice, popotniki in popotnice, Grče in še mnogo drugih prijateljev. Sledila je namestitev po šotorih in naše standardno prvo kosilo, ki vedno sledi na prvi dan taborov ali zi-movanj, makaronovo meso. ... se spomniš potem moja mala tabornica, dnevi so bežali kot ure in ure kot minute in sekunde. Nobeden od teh dni ni bil dolgočasen. Vsak dan posebej je bil po svoje zanimiv, uspešen in poln novih podvigov ter izzivov za prav vsakega posameznika na taboru. Program gozdnih šol je bil zanimiv in razgiban. Velik del programa je bil posvečen reki Kolpi in njeni bližnji okolici. Popoldan in zvečer pa so vedno sledile zanimive zabavne igre, kot so bile Mokre igre, Peklenska stezica, Noč čarovnic, Robin Hood, itd. Tudi bivaki za vse starostne skupine so bili zanimivi in poučni. MČ-ji so spali na seniku, GG-ji so imeli bivak ob reki Kolpi. PP-ji pa so se letos odpravili na dvodnevni bivak po gozdovih Osil-niške doline, zraven so se morali ukvarjati še z raznimi delavnicami, dežjem in ostalimi presenečenji, ki so jih spremljali na bivaku. 4E reviia Tabor AKTUALNO Večeri so se zlivali v znamenju pesmi, Ta-boriona 2000, iger, krstov in porok ter ostalih tem, ki so bile letos v znamenju pripovedk, legend in drugih zanimivih dogodkov. Še veliko ostalih stvari in lepega se mi je ta trenutek prikradlo v spomin, vendar nimam časa, da bi jih sedaj delil s tabo, kajti zbuditi moram dežurnega in zakuriti ogenj ... prebuja se nov dan, zadnji dan našega in najinega taborjenja, ki bo tako kot ostali ostal v lepih, toplih ter prijetnih spominih v vseh nas. Taborjenje v Dolu Društvo tabornikov RSJ iz Trebnjega je avgusta taborilo v Dolu pri Starem trgu v Beli krajini. Po nekajmesečnih pripravah so se končno odpravili na taborjenje, sijoče sonce pa jim je razgnalo še zadnje oblake pesimizma. Na taboru je bilo zelo živahno, predvsem zaradi Kolpe, v kateri so najmlajši z užitkom opazovali ribe. Deležni so bili tudi obiska kočevskih in domžalskih tabornikov. Slednji so jim poiskušali ukrasti zastavo, a se je njihov poskus izjalovil, saj so pred njimi zastavo ukradli kočevski taborniki. Si pa bodo ta tabor zapomnili taborniki tudi po zelo zanimivih bližnjicah, ki so jih ubirali vodniki, saj so jih v tabor prav zaradi bližnjic pripeljali šele na večerjo, namesto na kosilo, kot so načrtovali. irni.iJi i5 I Z_PRVE _ ROK E Deutsche Pfadfinderbruderschaft Črtomir Člani nemške skavtske organizacije "Deutsche Pfadfinderbruderschaft" (DPb -Nemško skavtsko bratstvo) so Slovenijo obiskali letos poleti. Če ste slučajno opazili ali celo gostili skupino v temno modre unifome oblečenih tujih skavtov z rdeče-belimi ruticami, potem so to morda bili oni. Nemčija je država z verjetno največjim številom skavtskih organizacij. Poleg treh najrazširjenih, ki so preko Konfederacije nemških skavtskih zvez včlanjene v WOSM in WAGGGS, deluje v Nemčiji še okoli 40 manjših organizacij. DPb je sorazmerno majhna organizacija, s približno 3000 člani, ki so večinoma skoncentrirani v severozahodnem delu Nemčije, čeprav njene enote delujejo tudi v Berlinu in na jugu Nemčije. So nekonfesionalni - t.j. vseeno jim je, katere veroizpovedi so njihovi člani, pomembno je, da so skavti. DPb je, organizacijsko gledano, izredno pragmatična organizacija. Njihova osnovna enota je skupina enako starih tabornikov, ki jo vodi starejši vodnik (pri nas vod). Vodnik zbere okoli 8 let stare skavte in tako začne z delom nova skupina, ki ostane skupaj vse do polnoletnosti. Potem se skupina razide in njeni člani postanejo vodniki novih skupin. Skupine so ločene po spolu - obstajajo ženske in moške skupine, ki se združujejo v trope, te v kroge in te v še večje enote. Zanimivo je, da se jim ne zdi napačno preskočiti posamezne vmesne organizacijske stopnje, v kolikor ni potrebna. Zaradi ločevanja po spolu večino organizacijske strukture tudi podvojijo. revlla Tabor I Z_PRVE_ROKE • /»črv ' r-UML^j1-' -i j ? M * \ DBp-jevci so zelo ponosni na svoje skavtsko izročilo. Vedno in ves čas svojih aktivnosti nosijo kroj in rutico. Vsaka skupina - vod in višje enote - ima svoj prapor in ime, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Enako velja tudi za njihove šotore (veliki nemški črni šotori) in ostalo opremo. Program, ki ga izvajajo, je usmerjen k preživljanju prostega časa v naravi, radi pa pohajkujejo po sosednjih deželah. Tako se je letos okoli 130 njihovih članov z vlakom pripeljalo do Jesenic, kjer so se razdelili v skupine (4 do 10 skavtov), ki so nato samostojno potovale po Sloveniji, ter se po treh tednih združile na končnem skupnem taboru v Šentjurju pri Celju. Izlet v Slovenijo je bil njihova tretja ekspedici-ja v zadnjih šestih letih - pred tem so bili že v Grčiji in na Švedskem. V kolikor vas je zamikalo, da bi vzpostavili stik s to skavtsko organizacijo, ali jim v okviru programa mladinskih izmenjav celo vrnili obisk, vam priporočam, da navežete stik s Sebastia- nom Brandtom, ki vam bo pomagal naprej. (brandt@I5.Informatik.RWTH-Aachen.de) oKtoper 17 I Z_PRVE_ROKE Jesenski posveti jki 19. do 21. oktobra 2000 Ce se vedno niste prepričani, zakaj naj bi se območnega posveta udeležili, vam navajamo nekaj dobrih argumentov: • pridobiti novo znanje pomembno za izvajanje programa • izmenjava izkušenj in pridobivanje novih idej • povezovanje med rodovi na območju • boljša informiranost in usklajevanje programa območnih akcij • možnost, da dobite odgovore na vprašanja (če vas ni, potem tega zagotovo ne morete storiti) Zato predlagamo, da na posvetu svojega območja zagotovite polno zastopanost (načelnik rodu in načelniki družin za MC, GG in klubov PP). Na posvetu bodo sodelovali tudi starešine, ki bodo v okviru svojega programa sodelovali v delavnici pripravljeni prav zanje. Posvet KVIO 13. do 15. oktobra 2000 Komisija za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS za člane komisije in člane tima vodij tečajev organizira redni letni jesenski posvet, ki bo potekal od 13. do 15. oktobra v domu Planinka v Fužinah pri Delnicah na Hrvaškem. Program vsebuje ovrednotenje letošnjih poletnih tečajev in analizo kadrovanja v rodovih, s katero naj bi skušali ugotoviti, kakšne so potrebe po izobraževanju v prihodnjem letu. Na posvetu bodo udeleženci oblikovali program za srečanje inštruktorjev in pregledali aktivnosti ob Tednu vseživljenjskega učenja. Zadnji del bo namenjen analizi možnosti za oblikovanje modularnega načina izobraževanja v ZTS in pa evidentiranju kandidatov za vodstva seminarjev, delavnic in tečajev v letu 2000/01. M1 Teden vseživljenjskega učenja 16. do 22. oktobra 2000 S Tednom vseživljenjskega učenja (TVU), ki ga organizira Andragoški center Slovenije in v katerem sodeluje tudi ZTS, širimo in razvijamo zamisel in prakso vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Učenje poteka v vseh življenjskih obdobjih, je namenjeno vsem ljudem, v vseh okoliščinah in vlogah. Z organizacijo Tedna presegamo pojmovanje, da šolsko izobraževanje zadošča za vse življenje, in s tem uveljavljamo strategijo vseživljenjskega učenja. Učenje je pot h kakovostnejšemu življenju. S TVU poudarjamo, da se ljudje ob učenju razvijamo tudi osebnostno, čustveno, duhovno, in ne le intelektualno. Teden vseživljenjskega učenja je razmeroma hitro postal vseslovenski dogodek, praznik učenja. V njem sodelujejo številne organizacije in posamezniki po vsej Sloveniji. Poteka sedem dni, navadno v oktobru, in v njih se zvrsti skoraj nepregledna množica najrazličnejših prireditev. Na posvetu KVIO v lanskem letu smo nanizali nekaj idej, kako taborniki lahko sodelujemo bodisi individualno ali kot organizirana aktivnost: • promocija Kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri tabornikih pedagogih • predstavitev taborniškega izobraževanja v lokalnih občilih • predstavitev organizacije in njenega namena na plakatu po visokošolskih ustanovah • povabilo na izobraževalne programe v okviru CŠOD • lokalna okrogla miza s temo "ali taborniška znanja bogatijo ljudi?" • debata s socialnimi pedagogi o vzgojno-izobraževalni vlogi taborniške organizacije • predstavitev programov svojim sodelavcem na šoli ali v podjetju • informacije o izobraževalnih programih ZTS na Internetu H8 revija Tabor I Z_PRVE_ROKE • predstavitev in medijska podpora na območnem posvetu z načelniki v rodovih • intervju na temo Izobraževanje v ZTS na lokalnem radiu • predstavitev na pedagoški konferenci v OŠ • predstavitev vzgojno-izobraževalne-ga sistema v rodu • predstavitev pomena taborniške vzgoje pri izvajanju šole v naravi • okrogla miza v okviru kluba grč • plakat v klubu študentov in članek v lokalnem časopisu • priprava internega seminarja na drugačen (taborniški) način -pogovor o izobraževanju • v rodu predstaviti vseživljenjsko učenje in vlogo tabornikov v tem procesu p.s.: v pisarni ZTS je možno dobiti tudi plakate za promocijo v času TVU 2000. Srečanje inštruktorjev ZTS 27. oktober 2000 Komisija za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS pripravlja srečanje inštruktorjev Zveze tabornikov Slovenije. Na srečanju bodo poleg inštruktorjev sodelovali še strokovnjaki, ki kot predavatelji sodelujejo pri izobraževanju v ZTS, in gostje iz drugih mladinskih organizacij. Program bo poleg pogovora o vlogi inštruktorjev v ZTS obsegal še kolokvij na temo Neformalno izobraževanje v RS, seveda pa ne bo manjkalo obujanja spominov in izmenjave izkušenj in pogledov na aktualno dogajanje v ZTS. Za vse povabljene, ki bodo v soboto sodelovali tudi na Skupščini ZTS in tiste iz bolj oddaljenih krajev bomo organizirali "bivanje pri inštruktorjih" iz Ljubljane in okolice. Točke za izobraževanje Tabornikom in drugim pedagoškim delavcem so tudi v tem šolskem letu ponujeni programi iz Kataloga stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira Zveza tabornikov Slovenije. Gre za naslednje tečaje: • seminar za taborna vodstva • tečaj pionirstva in bivanja v naravi • tečaj preživetja z rastlinami za prehrano in zdravje • seminar za mentorje taborništva Na njih strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju (vzgojitelji, učitelji, profesorji, pedagogi v CŠOD...) z udeležbo in pripravo seminarske naloge pridobijo točke za napredovanje v pedagoškem poklicu. Prijavite se čimprej in navdušite tudi svoje sodelavce. Tabornik sem že 15 let, že od rojstva živim v Mariboru in že tri leta tukaj študiram. Pa še vedno ne poznam skoraj nobenega tabornika, ki bi tudi študiral v Mariboru! No, in zato sem se odločil temu narediti konec. Poklical sem še nekaj navdušencev podobnega mnenja in začele so se priprave na prvo srečanje tabornikov, ki študirajo v Mariboru - STAM čago 2000. Vfflunec večera - nastop najboljše (in zaenkrat še edine) taborniške rock'n'roll zasedbe KAJMAK. ŠTAM čaga se bo zgodila v torek, 17. oktobra 2000 v Mariborskem Taborniškem Centru na Trubarjevi 24, poskrbljeno bo za prenočišče. Cena karte je 900 SIT, kupiš jo lahko vsako sredo od 19. do 20. ure v klubskih prostorih rodu XI. SNOUB, ali pa jih rezerviraš preko e-pošte xisnoub@rutka.net. Ostale podrobnosti na xisnoub.rutka.net/mtc Se vidimo - "fajn" bo! oKtoper 19 I Z_PRVE_ROKE Zdravo Smo nov odred iz Makedonije in si želimo sodelovanja z drugimi rodovi iz držav bivše Jugoslavije. Začeli smo z delom, vendar nam ne more nihče pomagati pri izvedbi naših idej in načrtov. Na sestanku starešinstva smo se dogovorili, da se bomo povezali z rodovi v Sloveniji, na Hrvaškem in drugod, da bi prišli do novih znanj. Posebej nas zanima sodelovanje s porečani. Prosimo, da nas o pripravljenosti sodelovanja obvestite preko elektronske pošte. Skavtski pozdrav, Bojan Nedelkovski Načelnik Izvidžačkog Porečanskog Odreda "SIDRO" iposidro@freemail.org.mk Mnenje tabornikov o 20. jamboree Tabornina 20. jamboreeja je višja od 590 USD. Ali se boš akcije udeležil? NE: 56,80% Ce dobim sponzorje: 25,60% Ne vem: 12,00% ■ DA: 11,43% ■ Skupaj glasov: 125 Pomembni dnevi 3.december - Svetovni dan invalidov Vsi smo drugačni; včasih smo na drugačnost ponosni in jo radi razkazujemo, včasih pa bi jo najraje prikrili, ker se bojimo zavrnitve ali ker bi bili radi taki kot drugi. Smo pa tudi vsi enaki, ker nas kot človeška bitja druži veliko skupnega. NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: _____________ ROD: ___________________ ULICA: ___________________ POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _________ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! POŠLJITE NA ZTS - REVIJA TABOR. PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA H20 revija Tabor I Z_PRVE_ROKE Techuana - alternativa naravi Techuana kot priložnost Techuana je priložnost - priložnost mladim tabornikom, da razširijo svoje obzorje, da spoznajo ne samo mednarodno dimenzijo skavtsva, temveč tudi razširjenost taborništva znotraj Slovenije. Techuana bo s svojimi aktivnostmi, svojimi raznolikimi programskimi možnostmi in s svojo organizacijsko strukturo spodbudila udeležence, da se aktivno vključijo v življenje na taboru, da se družijo s sovrstniki in da tako spoznajo, da taborniki niso samo njihovi vrstniki v rodu, s katerimi se ali se ne razumejo, temveč da je tabornikov toliko, da med njimi zlahka najdejo isto misleče prijatelje, s katerimi lahko uresničijo vse tiste ideje, ki jih s svojimi dosedanjimi vrstniki niso mogli. Techuana nudi mladim tabornikom priložnost, da spoznajo, s kakšno lahkoto lahko znotraj taborništva uresničijo vse svoje želje, vodstvom rodov pa priložnost, da te mlade in izkušene tabornike zadržijo v rodu. In mladi, izkušeni ter motivirani taborniki so, po naših izkušnjah, najuspešnejši vodniki. Vodniki, ki s svojim dobrim delom in visoko motiviranostjo pripomorejo h kvalitativni in kvantitativni rasti rodov. Techuana je izziv in investicija. Izziv vsem, ki bi radi okusili mednarodno razsežnost skavtsva, se spoznali s taborniki in skavti iz Slovenije in tujine in doživeli malo drugačen poletni tabor, in investicija v prihodnost rodu. Techuana - naravna alternativa oKtoper 1009 viKrpg GOSPODARI MORJA pred Dpevr sem bIL s PRrjATeLjr pa morju. seveDA to pr prč nenavadnega pa vendar. med ZABrjAPjeM kLIpa v zeMLjo sem paLeteL pa trd predmet. PAjPRej sem pomisLIL, da je kamep, ko pa ceLo stvar odkopLjem je biLa čudovita Lesepa sKRrpjrca vsa porisana z pekimi čudnimi znaki. s PRrjATeLjr smo jo poskušali odpreti pa pr rp pr šLo. a je zakLad? zemLevid? so v pjej diamanti? skrinja nima Lukpje za kLjuč Le peKi čuDpi zpaki so narisani ob ročaju. morda pa je ravpo to pekaksep kLjuč? kdo bi veDeL??? narisano je nekako takoLe: skušali smo RazvozlATi ta čudep zapis, a BRez uspeha. ugotovili smo, da gRe za Rupe - staro sKandipavsKo pisavo, ki pa ni samo pisava.. Baje ima cela zadeva gloBlji pomen... na sKRipjici je naRisana tudi ladja velika lesena ladja z visoko dvignjenim Kljunom, Ki se kopča v spiRalo. rz nje se dviga mogočen jamBoR. PRedvidevamo, da gRe za viKinšKo ladjo. viKingi so Bili pomoRščaKi s seveRa Ki so se pojavili oKRog leta 800. s propadanjem RimsKega cesaRstva so začeli vedno pogosteje vdiRATi pa ozemlja sRedpje in južne evRope. pa niso I Bili nrč Kaj pRjAZPIltfBBEs2AEF^ I ^H pRišli so z mRzlega in nepRijAznega seveRa Ropali so samostane, požigali vasi in poBijali pReBivalce teR sKRunili ceRKve. od 8. stoletja napRej je v vseh Kapelah odmevala nova molitev: »Gospod, oBvaRuj pas pRed "divjanjem mož s seveRa!« zaman so pRosili. Kaj naRediTi?* sKRipje sami pe moRemo odpRepT ABSmoRda TfBi sanja Kaj Bi Tisti zapis lahKo pomenil? si nam pRipRavljep pomagati rp se podati pe- pRedvidljivil pustolovščini pasproti? potReBujemo tvojo pomoč!!! l moroa pa smo pa pRagu Kakšnega .novega zgodovinskega odkrItja? koo Bi vedel. le Kaj se skriva v njej. moRamo jo odpReti! čimpRej! javi se nam takoj, ko boš Kaj odKRil, mogoče pa je Ravpo tvoja Raz- 1 laga Run prAva. ravpo tvoja raz- poleg opisa nam na (ime, pRiimeK, naslov, Rojstna Datum, e brž pa delo. pič več B^zepja pozabi BaBico, sedaj ni čas za te poRčije. smo j pRepRičan! PRidRuži se nam lta@rut .pet pošlji še svoje podatke 'ošto, teleFop, Rod). sedaj pa olo, pozAbi ljuBezep, pozabi ted pečim veliKim - . v to sem in ne bo. Ti žal.! i mmm k :■. v " v- J\ - taborniški vestnik UREJA: IVO ŠTAJDOHAR LETO XLVII 4 W k ^ RDR na rdr.rutka.net oz. pri Petru Slapšaku na telefonski številki 041-53-51-87 ali 01-3611-324. Rod dveh rek Medvode P.S. Ker smo se odločili, da s to akcijo naredimo tudi kaj koristnega za širšo družbo, vas prosimo, da vsak sodelujoči prinese s seboj igračo, ki jo je že 'prerasel' (npr. medvedka), da jih bomo podarili Rdečemu križu Slovenije, ki bo te igrače posredoval otrokom v socialni stiski! P.P.S. Pridite, ne bo vam žal!! ZNOT Nekaj informacij o ZNOT-u: Kdaj? 9.- 10. dec. 2000. Kje? Okolica Domžal (natančna lokacija še ni znana). Štartnina? 2000-3000SIT. Kaj? Orientacijsko tekmovanje s standardnimi panogami, kot so orientacija, topotest, prva pomoč, ZVN, zabavne naloge, ... Sladica? Zabavni večer. Za koga? Za GG in PP. Kategorijo ekipe določa najstarejši član ekipe. Za dekleta v ekipi se dobi bonus pike. Zakaj? "De se bomo mel fajn." Organizator? RST Domžale, vod Ciniki. Kontaktne osebe: Andraž Ravnikar, amikky@excite.com , tel 7242 275 ali 714 081 Vsi podatki bodo na rst.rutka.net SEZNAM PREJEMNIKOV ODLIKOVAN) IN PRIZNANJ 2000-02 sprejet na 8. seji starešinstva ZTS, Ljubljana, 17. 6. 2000 POSEBNO PRIZNANJE (ZAHVALA) ZA NEČLANE -ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE ŠT. IME ORGANIZACIJE KRAJ PREDLAGATELJ OOZTS 1. OBČINA SLOVENSKA BISTRICA SLOV.BISTRICA RČJ, SLOV. BISTRICA 17. 6. 2000 2. OBČINSKI ŠTAB ZA CZ SLOV.B. SLOV. BISTRICA RČJ, SLOV. BISTRICA 17. 6. 2000 3. OBM. ZDRUŽENJE RK SLOV.B. SLOV. BISTRICA RČJ, SLOV. BISTRICA 17. 6. 2000 4. 760. ARTIL. BATALJON SV SLOV. BISTRICA RČJ, SLOV. BISTRICA 17. 6. 2000 5. UPRAVNA ENOTA SLOV.B. SLOV. BISTRICA RČJ, SLOV. BISTRICA 17. 6. 2000 6. RADENSKA d.d. RADENCI Komisija za program ZTS 7. ALOJZ BEHEK MURSKA SOBOTA Komisija za program ZTS IGRE NA SREČO Društva tabornikov po uredbi Vlade RS objavljeni v Uradnem listu 70 z dne 8. 8. 2000 ne sodijo med prireditelje klasičnih iger na srečo. Vendar uredba omogoča v drugem odstavku drugega člena, da tudi druga društva lahko priredijo tombolo ali srečelov v okviru lastnega enodnevnega kulturnega ali zabavnega programa. Toda Zakon o igrah na srečo za take prireditve predvideva priglasitev na upravni organ. MOČNE UKANE 2000 Rod dveh rek iz Medvod vas vabi na prvo tekmovanje za pokal MOČNIH UKAN. Tekmovanje v Preski pri Medvodah se bo začelo v soboto 21. oktobra ob 15-ih in končalo v nedeljo 22. oktobra okoli 10-ih. Ekipe tekmujejo v naslednjih starostnih kategorijah: GG (letnik 85 do 89), PP (letnik 84 do 80) in GRČE (letnik 79 in starejši), ekipe so lahko mešane (M&Ž) in štejejo štiri oz. pet tekmovalcev (če je ekipa izključno ženska dobi dodatnih nekaj točk). Dovoljeno je, da je en član ekipe starejši (lahko tudi iz kategorije Grč (vodnik) in sicer z namenom, da starejši član ekipe pomaga še neizkušenim GG-jem pri nočni orientaciji, da tako skupaj izboljšajo znanje nočne orientacije). Čas od 15. ure pa vse do večera je namenjen spretnostnim nalogam (sestavljanje sestavljanke ZTS, minsko polje - kjer ne bo pravih min ampak sladkarije), ter še veliko drugih stvari; torej pustite se presenetiti. Ko se bo spustil mrak, vas bodo z zavezanimi očmi odpeljali na neznan kraj od koder boste začeli z orientacijo. Poleg same orientacije vas čaka še veliko drugih nalog: prihod na kontrolno točko pod kotom, prva pomoč, logični test in še kaj se bo našlo. Prijave in plačila štartnine sprejemamo do 14. oktobra. Štartnina znaša 4500 SIT na ekipo, kar vključuje tudi našitek, pošteno malico, prenočevanje (spali boste v šolski telovadnici), karte, ter ostale organizacijske stroške. Štartnino lahko plačate izjemoma na dan tekmovanja, vendar takrat štartnina znaša 5500 SIT. Prijave zbiramo pisno na naslovu: Peter Slapšak, Klanska ulica 5, 1215 Medvode ali na e-pošto peter.slapsak@guest.arnes.si. Štartnino lahko poravnate na ŽR 50104-678-83151 z pripisom za Močne ukane in številom prijavljenih ekip. Več informacij o tekmovanju lahko dobite na domači strani 0KT0BERC2000) - 23 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO [TAJDOHAR. LETO XLVII BRONASTI ZNAK ZTS ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD PREDLAGATELJ OOZTS 1. JASNA VINDER 1981 1988 XI.SN. XI. SNOUB, MB 15.05.20 2. BOJAN KRIŽAN 1981 1993 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15.05.20 3. TANJA KOS 1980 1993 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15.05.20 4. URŠKA KAČIČNIK 1981 1986 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15.05.20 5. MARTIN TRAPEČAR 1982 1991 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15. 05. 20 6. RENATA KOCBEK 1980 1993 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15. 05. 20 7. SAŠO KONRAD 1980 1993 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15. 05. 20 ZLATI ZNAK ZTS: ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD PREDLAGATELJ OOZTS 1. IZTOK UTENKAR 1969 1982 RČJ OO ZTS MB 11.05.20 2. GREGOR VINDER 1972 1982 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15.05.20 PLAKETA ZTS: ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD PREDLAGATELJ OOZTS 1. IVAN MAHER 1952 1969 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15.05.20 ZLATA PLAKETA ZTS: ŠT. IME PRIIMEK ROJ ČL. ZTS ROD PREDLAGATELJ OOZTS 1. ROBERT BOBANEC 1940 1951 XI. SN. XI. SNOUB, MB 15.05.20 O <9 < Z. VODNIŠKI TEČAJ CELJSKO-ZASAVSKEGA in DOLENJSKEGA OBMOČJA Celjsko-Zasavsko in Dolenjko območje organizirata vodniški tečaj v času jesenskih počitnic od 29. 10. do 5. 11. na Skomarju. In nadaljevanje z zaključkom še en vikend v novembru. Cena desetdnevnega tečaja je 18.000,00 SIT. V ceno je všteta prehrana, namestitev in stroški organizacije tečaja. Stroške pokrijte na žiro račun RZR Zreče, št. 50720 -678 - 72749, ali pa prinesite denar s sabo. Če boste plačali na žiro račun, prinesite potrdilo o vplačilu. Prijave pošljite na naslov: Emil MUMEL, Cesta na Roglo 11 e, 3214 Zreče; e-pošta: emil.mumel@guest.arnes.si, po telefonu pa pozno zvečer 063 761 077 ali 041 551 857. Prijave pošljite najkasneje do ponedeljka 16. 10. 2000 . Pričetek tečaja je v nedeljo 29.10. 2000 ob 10.00 na Skomarju. Med tečajem je tudi praznik - 1. november. Ta dan boste lahko tisti, ki boste to želeli, šli domov. 1. del tečaja končamo v nedeljo 5. novembra po kosilu, med .00 in 14.00 uro. ■ 0KT0BERC2000) 13.0! 24- Tečajniki naj imajo s sabo poleg osebne opreme za bivanje v šoli še: copate, spalno vrečo, škarje, lepilo, pisalni pribor, geometrijsko orodje, kompas. Tečaj bo ločen za MČ in GG vodnike, bo kvalitetno pripravljen in ga bodo vodili sami izkušeni mentorji in predavatelji. Emil MUMEL, starešina območja p.s. Pridite in zopet se bomo imeli "fino", prijavite svoje tečajnike in ne bo jim žal. Vam tudi ne, saj bomo vzgojili dobre vodnike. REZULTATI TOTeM 2000 Par Rezultat RJS: Njoki 15:10 Avše: Kladivcki 8:15 Defictions: Čuneki 9:15 PR: Razbacenkov Rusija 9:15 RJS:Unija 11:15 Kapucinarji:Waterpolysti 6:15 Optimisti: Čaki pri'em 12:15 Porno zvezde: Bjondi dream team 13:15 Na mooch:Njoki 14:16 Kladivcki:Kapucinarji 15:8 Defictions:Čaki pri'em 15:7 PR:Porno Zvezde 9:15 Unija:Na mooch 15:9 Avše:Waterpolysti 15:12 Čuneki:Optimisti 16:14 Bjondi dream team:Razbacenkov Rusija 13:15 Unija:Njoki 15:10 Avše:Kapucinarji 15:13 Defictions:Optimisti 15:17 PR:Bjondi dream team 16:14 RJS:Na mooch 15:6 Waterpolysti:Kladivcki 16:14 Čuneki:Čaki pri'em 11:15 Razbacenkov Rusija:Porno zvezde 9:15 Polfinale: Unija:Kladivcki 21:15 Čuneki: Porno zvezde 23:21 Mali finale: Kladivcki: Porno zvezde 12:21 Veliki finale: Unija:Čuneki 2:0 (v setih) _TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO STAJDOHAn LETO XLVII Ii REZULTATI DRŽAVNEGA Poskočne zajkle Svizci Rod Srebrnih krtov U Rod Sivih jelš U MNOGOBOJA GOZDOVNIKI 500 EKIPA ROD USPEH MEDVEDKI IN ČEBELICE 100 Kozorogi Rod Zelene Rogle 1 EKIPA ROD USPEH Črvi Rod Mladi bori 2 Metuljčki Rod Pusti grad ZU Energy Rod druge grupe odredov 3 Metuljčki 1 Rod Zelena Rogla ZU Ajznponarji Rod Polde Eberl - Jamski Metuljčki 2 Rod Zelena Rogla ZU Dravski risi Rod Severnica Levi Rod Puntarjev ZU Mat mat 1 Rod puntarjev Leopardi Rod Puntarjev ZU Muleži Podgorski rod Cilkini golobčki Rod dveh rek ZU Orli Pokljuški rod Orliči Rod Kranjskega jegliča ZU GOZDOVNICE 550 Levi Rod Sivih jelš ZU EKIPA ROD USPEH Triglavski zmaji Rod Severnica ZU Vprašaj klicaj zakaj Rod snežniških ruševcev 1 MEDVEDKI IN ČEBELICE 200 Razred zase Rod snežniških ruševcev 2 EKIPA ROD USPEH Mat mat 2 Rod puntarjev 3 Bogomolke RPT ZU Problematične punce Rod Pusti grad Zlate ribice Rod Pusti grad ZU Problematične pupe Rod snežniških ruševcev Ramboti Rod Pusti grad ZU Štrumfete Rod Zelena Rogla Stvorčki Rod snežniških ruševcev ZU GOZDOVNIKI 600 Veverice Rod Mirne reke ZU EKIPA ROD USPEH Storžki Rod Rožnik Amazonski črvi Pokljuški rod 1 ZU Bovhe Rod stražnih ognjev 2 Zvezdice Rod Črno jezero ZU Jljni Rod kraških viharnikov 3 MEDVEDKI IN ČEBELICE 300 Špange Rod Pusti grad EKIPA ROD USPEH To bo to Rod Druge grupe odredov Čwački Rod snežniških ruševcev ZU Tuleži Podgorski rod Kozorogovi stofeljci Rod Pusti grad ZU GOZDOVNICE 650 Miške Rod Mladi bori ZU EKIPA ROD USPEH Mravlje Rod Sivih jelš ZU Uške2 Rod Louis Adamič 1 Pankrčki Podgorski rod ZU Lisičke Rod Mladi bori 2 Vlk pa še mal Rod druge grupe odredov ZU Molekule Rod Pusti grad 3 WC račke Rod Pusti grad ZU Divje mačke Podgorski rod Orli Rod UP Mengeš U Kible Rod stražnih ognjev Zajčki Rod Mladi bori U Kraljeve sfinge Rod Louis Adamič Želve Rod Louis Adamič U Luzerji Rod srebrnih krtov MEDVEDKI IN ČEBELICE 400 Uškel Rod Louis Adamič EKIPA ROD USPEH POPOTNIKI 700 Klopi Rod Kobanski ZU EKIPA ROD USPEH Malteški levi Rod Pusti grad ZU Joparji Rod puntarjev 1 Pujski v mestu Rod snežniških ruševcev ZU Optimisti Podgorski rod 2 Antičefurji Rašiški rod U Unisex Rod snežniških ruševcev 3 Galebi Rod Zelene Rogle U Kalimero Rod srebrnih krtov Larifari Rod Pustigrad U Orke Rod Louis Adamič GKTGBERC2000) -25 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVII Smotkoti POPOTNICE 750 EKIPA Čokoladce Bolhe Žirafe GRČE 800 EKIPA Stari mački Teljta Rod Zelena Rogla ROD USPEH Rod snežniških ruševcev 1 Rod Puntarjev 2 Rod Močvirski tulipani 3 ROD USPEH Rod Snežniških ruševcev 1 Rod Snežniških ruševcev 2 RAZPIS ZA UDELEŽBO NA MEDNARODNEM TABORU "TECHUANA 2001" 1. Organizatorji V okviru mednarodnega tabora »Techuana 2001« bodo tabore za svoje člane organizirale naslednje skavtske organizacije: Pfadfinder und Pfadfinderinnen Österreichs Landesverband Kärnten, Deutsche Pfadfinderschaft St. Georg, Corpo Nationale Giovani Esploratori ed Esploratrici Italiani, Associazione Guide e Scouts Cattolici Italiani in Zveza tabornikov Slovenije. 2. Kraj in čas Mednarodni tabor Techuana 2001 bo potekal od 3. do 12. avgusta 2001 na tabornem prostoru Techuana v Avstriji v bližini Beljaka. Bivanje na tabornem prostoru bo brez plačila najemnine možno tudi 1. in 2. ter 13. in 14. avgusta, vendar le ob lastni oskrbi. 3. Udeleženci Iz Slovenije se lahko tabora udeleži do 500 udeležencev. Tabora se lahko udeležijo poleg članov ZTS gostje iz drugih skavtskih organizacij, ki jih povabi ZTS na predlog rodov. Tabor je namenjen članom v starosti od 10 do 16 let, to je od 4. razreda OŠ do vključno 1. letnika srednje šole. Na mednarodnem taboru Techuana 2001 bodo sodelovali še vodniki, vodje in mednarodno osebje. Od vseh udeležencev pričakujemo aktivno sodelovanje na programskih aktivnostih tabora. 'Udeležence lahko prijavijo le rodovi na obrazcu Prijavnica Techuana 2001, ki ga lahko dobite na sedežu ZTS (oziroma so ga rodovi prejeli po pošti) in sicer vode s 4 - 9 udeleženci in vodniki. V primeru, da bo imel posamezen rod več vodov, mora prijaviti vodjo (enega ali več, odvisno od števila vodov), ki bo poleg tega, da bo imel vod, skrbel za komunikacijo med vodstvom slovenske odprave in udeleženci iz rodov v pripravah in na taboru ter odgovarjal za udeležence iz vodov, ki so mu zaupani.. Če rod prijavi samo en vod, naj bo vodnik polnoleten. Če ga rod nima, se naj poveže z drugim rodom, ki bo lahko priskrbel vodjo. Starešine oziroma načelnike rodov prosimo, da prijavijo udeležence, ki ustrezajo spodnjim pogojem. Pogoji za udeležence so: • da je v starosti od 10 do 16 let, oziroma so rojeni v letih 1985 do 1990, • da je udeleženec aktiven član rodu, ki je član ZTS, • zaželjena je sposobnost komuniciranja v enem tujem jeziku (nemški, italijanski, angleški), • da spoštuje taborniške zakone in se obnaša v skladu z njimi. Pogoji za vodnike in vodje so: • da je starejši od 16 let (vodniki), oziroma 18 let (vodje), • da je udeleženec aktiven član rodu, ki je član ZTS, • da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku (nemški, italianski, angleški), • da je v dosedanjem delovanju izkazal spoštovanje temeljnih načel skavtstva in da se drži taborniških zakonov, • da je pokazal sposobnost vodenja manjših skupin (vodniki) in organiziranja delovanja več manjših skupin (vodje). Kandidate za člane mednarodnega osebja iz Slovenije bo k sodelovanju povabil organizacijski odbor. 4. Oprema Obvezna oprema za vod: • prva pomoč • šotori Obvezna oprema za udeleženca: • taborniški kroj (rutica, srajca z našitki, hlače) • osebna oprema Seznam ostale opreme bo vodstvo odprave objavilo kasneje. 5. Cena Tabornina za udeleženca je predvidoma 36.500 SIT, oziroma tolarska protivrednost 2200 ATS na dan plačila organizacijskemu odboru v Avstrijo. Za vodnike je tabornina z. V - OKTOBERC2000) predvidoma 18.250 SIT (1100 ATS). Tabornina vključuje: oskrbo in bivanje na tabornem prostoru za čas med 3. in 12. avgustom 2001, stroške programa in uporabe opreme, stroške prevoza od zbirnega mesta v Sloveniji do tabornega prostora in nazaj, stroške taborne rutice in našitka. 6. Rok prijave in plačilni pogoji Prijavnice bomo sprejemali med 1.10. in 25.12.2000. Plačilo prvega obroka se šteje kot dokončna prijava. Tabornino bodo rodovi poravnali v dveh obrokih na žiro račun ZTS 50101 - 678 - 47184, pri sklicu na številko napišite 1130 in šifro rodu. Prvi obrok v višini 12.000 SIT na udeleženca bo treba poravnati do 25.12.2000, drugi obrok v višini preostalega dela tabornine pa do 25.4.2001. Glede preostalega dela tabornine bodo udeleženci in rodovi prejeli posebno obvestilo. Doplačilo za zamujena vplačila je 1000 SIT na udeleženca za plačilo v januarju 2001, nato 2000 SIT za plačilo v februarju 2001 in tako dalje za vsak mesec zamude. Naknadne prijave bodo možne, vendar jih bomo obravnavali kot zamudo pri plačilu tabornine, razen v primeru, da gre za nadomestnega udeleženca. 7. Pogoji odjave Po plačilu prvega obroka tabornine se bo mogoče odjaviti brez stroškov, če se bo znotraj rodu našla zamenjava. Tudi sicer se bo možno odjaviti, vendar bomo vrnili le del vplačanega zneska in sicer : • za odjavo do konca januarja 80% • za odjavo do konca februarja 60% • za odjavo do konca marca 40% • za odjavo do konca maja 20% Pri poznejših odjavah, denarja ne bomo več vračali. 1. SREČANJE VODI) SLOVENSKIH TABORNIŠKIH CENTROV Spoštovani, Zveza tabornikov občine Kranj in Zveza tabornikov Slovenije organizirata v mesecu novembru, od 10. - 12., srečanje vodij slovenskih taborniških centrov (domov). Za uspešno izvedbo srečanja želimo vključiti čimveč rodov oziroma občinskih zvez, ki upravljajo s taborniškimi centri (domovi) v svoji lasti oziroma imajo sklenjene najemne pogodbe. Namen _TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR LETO XLVII LII srečanja vam podajamo v nadaljevanju. NAMEN IN VSEBINA Namen srečanja je vzpostaviti in razviti sodelovanje med taborniškimi centri (domovi), okrepiti sodelovanje med osebjem taborniških centrov (domov) ob pridobivanju novih znanj in izmenjavi praktičnih izkušenj udeležencev srečanja. V prvem delu srečanja bodo organizirani posamezni seminarji. Namen seminarjev bo pridobiti ustrezna strokovna znanja za uspešno delo in vodenje taborniških centrov (domov). Seminarje bodo vodili strokovnjaki, ki sami aktivno opravljajo tovrstno delo ali so bili na usposabljanju v taborniških centrih v drugih državah. Organizatorji se bomo potrudili in poizkusili zagotoviti visok nivo predavateljskega kadra. V drugem delu bomo oblikovali delavnice po sklopih, kjer bo vsak udeleženec izbral po eno delavnico v posameznem delu. Namen delavnic je izmenjava praktičnih izkušenj med osebjem taborniških centrov (domov) in z novimi idejami tudi konkretno in konstruktivno prispevati k nadaljnjemu razvoju taborniških centrov v Sloveniji. Ob zaključku srečanja bodo posamezni udeleženci podali zaključna poročila o delavnicah in samem srečanju. Vsak udeleženec bo po končani konferenci prejel pisna poročila (delavnice, seminarji, zaključno poročilo...) v najkrajšem možnem času po pošti. Glede na dejstvo, da v Sloveniji obstaja kar nekaj taborniških centrov (domov), so v splošnem le-ti malo poznani med samimi taborniškimi rodovi, zato želimo s srečanjem predvsem povezati čim več taborniških centrov (domov), dvigniti prepoznavnost med taborniškimi rodovi in poiskati ustrezne poti za trženje taborniških centrov (domov) tudi ostalim ustanovam in organizacijam. Prosimo vas, da nam sporočite vašo prijavo najkasneje do 31. 10. 2000. Cena dvodnevnega srečanja (polni penzion) po udeležencu je 7.000 SIT. Vaše prijave pričakujemo po elektronski pošti na djuro@rutka.net ali po faksu 04 59 55 341, telefonu 041 38 66 88 (Jure) oziroma na naslovu ZVEZA TABORNIKOV OBČINE KRANJ, PARTIZANSKA 13, 4000 KRANJ. Zveza tabornikov občine Kranj Jure Meglič Zveza tabornikov Slovenije Frane Merela OKTOBERC2000) -27 I Z_PRVE_ROKE Joti se približuje s svetlobno hitrostjo, prav tako pa potekajo tudi priprave nanj. Letos bo pri nas JOTI organiziran malo drugače kot ponavadi, potekal bo kot priprava na Thinking Day. Vsak udeleženec naj se poveže s čim več taborniki ter glede na starost izmenja naslednje: MC S prijateljem ali prijateljico iz tujine izmenjaj navodila za kakšno zanimivo igro, prosite vodnike za pomoč in usmerjanje. Skušajte organizirati sodelovanje med vodi na mednarodni ravni. GG S prijatelji iz tujine napravite kratek slovar osnovnih taborniških besed. V slovar vključite različne pozdrave, osnovna vprašanja,. PP S prijatelji iz tujine izmenjajte besedila taborniške prisege in taborniških zakonov ter jih med sabo primerjajte. Opišite kakšne so razlike. Grče S prijatelji si izmenjajte informacije o tem kaj študirate, kakšne so možnosti za zaposlitve v teh poklicih. Pišite o svojih JOTI dosežkih ali pa pošljite kakšno sliko iz vaše JOTI delavnice! Seveda bodo najzanimivejši in pa najbolj smešni dogodki objavljeni na JOTI straneh (joti.rutka.net). Pošljite vaša poročila na naslov gaby@rutka.net. Se nekaj novičk iz JOTI sveta! Letos se bomo lahko Slovenci pogovarjali na IRC ScoutLink strežnikih tudi po slovensko in sicer na kanalu #slovensko. Na straneh Rutke (www.rutka.net) se letos nahaja vsebina JOTI spletnih strani, tako da vam ne bo treba vandrati prav daleč po svetu za njihovo vsebino. Vsekakor pa JOTI ni le preganjanje po IRCu in klepetanje vsepovprek ampak je lahko tudi kaj drugega! Izdelajte spletno stran vaše delavnice. Na strani objavite seznam držav s katerimi ste prišli v stik, tisti, ki boste imeli to možnost lahko objavite tudi kakšno sliko trenutnega dogajanja. Seveda je tudi elektronska pošta del Interneta, uporabite jo! Prepustite se domišljiji in poizkusite priti v stik z drugimi taborniki na čim več možnih načinov. Če kdo še ni prijavljen na letošnji JOTI naj se čimprej prijavi, da ne bo prepozno! En lep tipkarski pozdravček! H28 revija Tabor bMJJMOMO Vse najboljše, Rutka ^rutka.net spletni servis zveze tabornikov Slovenije Na izzid oktobrske številke revije Tabor je vezan rojstni dan našega spletnega servisa RutkaNET. net Ideja o RutkaNET-u je doživela svoje rojstvo že nekaj mesecev prej, v realnost pa smo jo postavili 16. julija 1999 ob 16 uri in 16 minut, ko se je pričel prvi sestanek naše ekipe na Parmovi 33. Z lastnimi sredstvi in znanjem ekipe je tako septembra na svet privekala še povsem nebogljena Rutkica, ki smo jo do oktobra pripravili za veliki start. Kljub dobrim pripravam zaradi tehničnih razlogov (star računalnik, omejen dostop do Interneta) začetne storitve našega strežnika niso zadovoljile vseh načrtov. Tako smo s pomočjo ZTS letos dobili nov, precej močnejši strežnik, Info-tehna iz Novega mesta (www.infoteh-na.si) pa nam je omgočila boljši dostop do medmrežja. Napredovali smo tudi na vsebinskem področju. Precej smo naredili na preglednosti celotnega sistema, dobili smo celostno podobo servisa, ustvarili ali prilagodili smo različno programsko opremo, ki nam pomaga pri vzdrževanju, vsaj potrojila se je količina objavljenega gradiva in še kaj. Najbolj razveseljivo pa je, da ste končno tudi naši uporabniki spoznali, da je RutkaNET tu zaradi vas in le malo starejših tabornikov še ni slišalo za nas. Skupaj imamo tako na strežniku že krepko čez 100 uporabnikov, od katerih je največ (okrog 70) posameznikov, sledijo pa jim rodovi (okrog 25), ekipa, območne organizacije in drugi. V enem letu smo vam tako dodobra predstavili Rutko. Včasih se mi zdi, da že prav pretiravamo. Odslej upam, da boste Rutka in vi z njo pisali vrstice te rubrike. Kar vpijejo po vaših mnenjih Forum (forum.rutka.net), obveščevalne liste in ankete, ki jih lahko že celo leto spremljate v naši reviji. Se vidimo na Rutki! oKtoper 29 STROKOVNO Novo šolsko leto se je že dobro začelo in s tem tudi vsakotedenska obveznost -vodovo srečanje. Ponavadi se zgodi, da smo na prva srečanja res dobro pripravljeni, na poletnem taborjenju smo dobili kup novih idej in tudi materiala za učenje nam ne manjka. Vendar je začetek novega leta že v šoli dovolj naporen, tako da mora vodnik pomisliti, ali si najmlajši res že takoj prvi dan želijo osvojiti ogromno taborniškega znanja. Z mislijo na to lahko pripravimo prva srečanja v igrivem in sproščenem vzdušju. S preprosto igro na prostem, v učilnici ali sobi taborniškega doma. MC-ji GG-ji Primerne igre za MČ-je so gnilo jajce, tepežkanje, skrivanje, ... Skrivanje lahko naredimo še poučnejše, če vsak, ki se skrije, ob koncu igre prinese s sabo list nekega drevesa. Potem liste zložimo na tla in jih primerjamo ter ugotavljamo, od katerega drevesa so. Nato razdelimo liste med MČ-je in le-ti morajo najti drevo, katerega list so našl. Lahko tudi nabiramo listje in tekmujemo, kdo nabere največ različnih vrst. Starejši taborniki si bodo verjetno zaželeli nekoliko kon-struktivnejši uvod v novo taborniško sezono in zato je primerno, če se na začetku z njimi pogovorimo, kaj želijo početi. Naredimo okvirni načrt dela, izberemo veščine, ki jih želijo osvojiti, in se odločimo, na katere neobvezne skupne rodove akcije (taborjenja, zimovanja) se bomo odpravili. Prav tako lahko naredimo načrt tekmovanj in srečanj, ki se jih nameravamo udeležiti in program srečanj temu primerno prilagodimo. Med poletnim taborjenjem in tekmovanji so GG-ji prav gotovo spoznali vrstnike iz vse Slovenije. Dogovorite se z vodnikom voda iz drugega kraja, da se obiščete, pripravite srečanje s šaljivimi igrami in morda tabornim ognjem. 30 reviia Tabor STROKOVNO Orientacija in topografija na internetu Orientacija je praktična veda, s katero se ukvarjajo mnogi ljudje najrazličnejših poklicev in iz različnih razlogov. K sreči je med njimi mnogo takšnih, ki so svoje znanje pripravljeni ponuditi tudi drugim. Pred leti je bila takšna želja uresničljiva le z izdajo knjige, za to pa je bilo potrebno najti naročnika. Pa je prišel internet... Dandanes je že vsakomur, ki vsaj malo pozna možnosti interneta znano, da se na njegovih straneh da najti prav vse, kar si zaželimo. Seveda pri tem tudi orientacija ni izjema. Mnogi ste že zagotovo poiskali svoje domovanje na satelitskih posnetkih območja svojega bivanja ali si ogledali karte območij, kamor ste se odpravili. Prav tako je mogoče najti obilo informacij o uporabi tehničnih pripomočkov, posebej se GPS. Večina taksnih strani je seveda v angleškem jeziku, marsikaj pa je mogoče najti tudi že v slovenščini. Napraviti pregled orientacije na slovenskih strežnikih je brezupno in neizvedljivo početje, saj se lahko vsak hip najde kaj novega in zanimivega. Lahko pa skušam oblikovati meni znano ponudbo v določene pomenske sklope in skupine. Podatke o kartah in drugih načinih upodobitve ozemlja Slovenije boste naj- bolj zanesljivo našli na domačih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije (www.sigov.si/gu/gu.html), ki kot državna upravna ustanova skrbi za izdelavo državnih kart in drugih geodetskih podatkov. Poleg tega je koristno pogledati vsaj še predstavitev izdelanih kart obeh največjih institucij v Sloveniji, ki se ukvarjata z izdelavo kart: Geodetski zavod Slovenije (www.randburg.com/si/gs.html) in Geodetski inštitut Slovenije. Ce se odločate za nakup tehničnih pripomočkov ali vas zgolj zanima njihovo delovanje, bo izbira internetnih naslovov velika. Pri kompasih in višino-merih vas bo najverjetneje zanimala le ponudba in cene različnih modelov, prodajalci GPS sprejemnikov pa imajo na svojih straneh tudi obširne opise delovanja in možnosti uporabe. Zelo zanimive so učne strani, ki so namenjene seznanitvi z osnovami orientacije. Dvoje izmed meni poznanih, a dobro pripravljenih strani, urejata učitelja iz Celja (www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo) in jamar iz Borovnice. Seveda lahko na svoj račun pridete tudi ljubitelji tekmovanj. Novice o koledarju tekmovanj, razpise, pa tudi rezultate boste našli na domačih straneh Orientacijske zveze Slovenije (www.orientacijska-zveza.si), na straneh Mladinske komisije PZS in seveda tudi na RutkaNET-u. Na slednjem lahko najdete tudi povezave na mnoge izmed omenjenih strani. Ce pa boste našli še kaj zanimivega in vrednega oglede s področja orientacije in topografije, sporočite na RutkaNET in tako prispevajte pri vzpostavitvi najboljšega seznama povezav za omenjeni področji na inter-netnih straneh v Sloveniji. oktober 1019 STROKOVNO Ne, ne bomo se pogovarjali o celi vrsti vozlov, le enega bomo pobliže spoznali. Spomnim se, kako sem pred leti padel pri preverjanju vozlov na sprejemnem izpitu za planinskega vodnika. Pa ne zato, ker vozlov ne bi znal, le imena so bila drugačna. Ne sprašujte me, koliko jeze in navsezadnje smeha je bilo pozneje iz tega. Pri tabornikih vrzni, pri planincih bičev, pri mornarjih ladijski vozel. Vsekakor pa eden izmed najbolj uporabnih vozlov. Upam si trditi, da bi za prevlado in poimenovanje, tako planinci, taborniki kot tudi mornarji bili pripravljeni narediti marsikaj. Pa pustimo zdaj to! Zagrabimo za konce vrvi in pričnimo s pojasnjevanjem. Ko bi se znašli med mornarji, bi nas vrzni vozel postal ladijski oziroma mornarski vozel. Bil bi neizbežno potreben za napenjanje in dvigovanje jader. Brez njega bi v pristanišču nastala precejšnja zmeda. Kako trdno privezati ladjo na privez? Jo postopoma, glede na vremenske razmere približati oziroma oddaljevati od obale in kako jo na hitro brez večjih težav odvezati? Pri težjih ladjah je zelo pomembno tudi to, da si lahko zaradi možnosti postopnega krajšanja vrvi, olajšamo vleko ladje k obali. Ni se nam potrebno naprezati na vso moč, potrebno je le izkoristiti valovanje. Da dobimo visoko nosilnost same vrvi je pri vozlanju pomembno, da ni ostrih kotov in "lomov" vrvi. Ladijski vozel teh nima in tako lahko uporabimo tanjšo vrv, ki zmanjšuje težo in poveča obvladljivost vrvi. Planinsko poimenovanje je bičev vozel. Na žalost izvora tega imena ne poznam. Dobro pa vem, da so možnosti podaljševanja oziroma skrajševanja in ob obremenitvi skoraj nepopustljiv za-teg tega vozla lastnosti, ki jih išče prav vsak gornik. S tem vozlom si pomagamo pri izdelovanju in pripravi sidrišč za varovanje. Z lahkoto si predstavljamo, kako na nenapeti vrvi, na vponki naredimo bičev vozel in jo vpnemo v klin. Izpeljanka tega vozla z eno "izvlečeno" vrvjo se imenuje polbičev vozel. Le ta pa je zaradi gladkega teka preko vponke pogosto uporabljen za varovanje sople-zalca. In končno, taborniki vrzni vozel uporabljamo kot začetni vozel pri izdelavi vezav. Le kdo med vami še ni zavezal recimo A-ja. Se spomnite, kako ste začeli? Sam z zadovoljstvom gledam ekipe, ki vežejo vezave perfektno. Nekaj pa je tudi takih, ki stvari ne poznajo. Pri vezavi sušic velja izredna pozornost nameniti prav vrznemu vozlu. V večji meri bo ravno od njega odvisno, kako trdna bo vezava in kako kmalu se bo razrahljala. Pravilno je, da vrzni vozel vedno namestimo na nosilno puščico. Ne zatekaj se k lažjemu načinu in ga ne zatikaj na prečko. Res lahko rečeš, da je vse videti prav, vendar prave nosilnosti ni. Ker je na nosilno sušico vozel potrebno namestiti precej daleč od konca, se bo poleg običajnega načina vezanja potrebno naučiti še vpletanja vrzne-ga vozla. Po nekaj poizkusih je stvar preprosta. Zadovoljstvo ob trdni vezavi pa je veliko. Še droben nasvet! Ko je vozel na nosilni sušici, izpelji vez tako, da se bodo vrvi nalagale nad vrzni vozel. Ker se ta ustrezno zategnjen ne premakne, ni strahu, da bi kljub raztegovanju navite vrvi vez popustila. Tako - osnove, kako zavezati vrzni vozel, v tem članku niste našli. Lepo in nujno je, da ga znate vplesti. Ce ne, čim hitreje primite priročnik in vrv v roke. Verjemite, ne bo težko. Pozivam pa, če se pri osvajanju preživetniških veščin pojavijo težave, se z vprašanjem oglasite v to rubriko. Potrudil se bom, da v timu za bivanje in pionirstvo v naravi, najdemo rešitev. 1020 reviia Tabor i ' a ■ ielovanja: Slovenska Bistrica in Greš Ustanovljen: 5. junija 1951. število aktivnih članov: 125 IMKlfteUMJEpG, 3 vodi GG, klub PP in klub grč. Najbolj zagrizena članica: Tina Lupša, Ob potoku 23, 2310 Slovenska Bistrica Najbolj zagrizen član: Marko Kuhl, Vinarska ul., oktober STROKOVNO m. -n Primož i Vse več dosjejev x - vlada vse zanika Oziramo se v nebo in se sprašujemo, kakšne skrivnosti se še skrivajo onkraj milijonov zvezd, ki svetijo z nočnega neba, pa medtem pozabljamo, koliko je še skrivnosti na tem našem, še zelo neraziskanem svetu - Zemlji. Mislimo, da razumemo svet in si ga skušamo podrediti, če pa se zgodi kaj nepojasnjenega, se ustrašimo, da ne bi ravno ta dogodek spodkopal našega prepričanja o nekem dejstvu. Če nič drugega, bi sami izpadli čudaki v očeh drugih, pa zato raje ne govorimo naglas o nevsakdanjih stvareh. ZNANE IZJAVE Znanje nam naprednejše civilizacije bi nam izgledalo kot čudež. (C. Sagan) LUNINE MENE Prvi krajec 5. 10. 2000 ob 13:00 Polna luna 13. 10. 2000 ob 10:56 Zadnji krajec 20. 10. 2000 ob 10:02 Mlaj 27. 10. 2000 ob 9:59 Prvi krajec 4. 11. 2000 ob 08:27 Polna luna 11. 11. 2000 ob 22:17 Nenavadne stvari se dogajajo odkar človek ve za svojo zgodovino, verjetno pa še dlje. Vse bolj resnična postaja teorija, da se človeška civilizacija ne začenja z egipčansko, hebrejsko, sumersko ali majevsko kulturo, temveč da so civilizacije obstajale tudi že prej. Na dan prihajajo dokazi o eksploziji atomske bombe pred 8 tisoč leti, pa dokazi o zlati deželi Atlantidi, "mestu Bogov", ki ga omenja že znani Ep o Gilgamešu. Z moderno radarsko tehnologijo so odkrili neverjetno velike podzemne komplekse, katerim so na primer piramide v Egiptu ali Mehiki le "vhodna vrata". Ali so videnja NLP le videnja naših že mnogo bolj razvitih potomcev prednikov, ki se skrivajo nekje v notranjosti Zemlje. To je zelo verjetno, saj nam bitja, ki bi prihajala s kakega drugega planeta ne bi bila tako neverjetno podobna, razen če seveda ne bi imeli nekega skupnega prednika. Bitja, ki so jih našli ob strmo-glavljenju NLP v Texasu in jih je zajela ameriška vojska, ki seveda to zanika, so neverjetno podobna ljudem (brez las, velike oči, debelejši prsti, manjši po rasti..., sicer pa v grobem podobni). Podobni so opisi ob bližnjih srečanjih tretje vrste. Ali pa kar zadnji primer, ko se je NLP zrušil v okolici Selte (Argentina) 17. avgusta 1995. Oblasti so seveda spet vse skupaj prikrile. Incident se je zgodil v okolici Mt. Creston blizu Metana, Salta, Argentina. 1022 reviia Tabor STROKOVNO * * 'rt M Na tisoče ljudi je bilo priča manevrom NLP-ja, ki ga je očitno zadel izstrelek zrak-zrak iz neznanega letala in ga se-stalil. Ameriška vojska trdi, da takrat v zraku ni imela nobenega letala. Kakorkoli že, čez nekaj ur je področje preletelo manjše privatno letalo in tudi strmoglavilo. Pilot je kasneje povedal, da je vir elektromagnetne energije povzročil, da je njegovo letalo strmoglavilo. Poleg tega je območje obkrožila argentinska vojska in tuje vojaško osebje in s tem samo še okrepilo prikrivanje. Vendar pa še tako močna vlada ne more utišati tako številne javnosti, ki je poročala o okoli 190 m velikem krožniku, podobnem strmoglavljenemu vozilu, okoli katerega je ležalo okoli 200 nezemeljskih mrtvih trupel. Poročila kažejo tudi na to, da so bila trupla najverjetneje prepeljana v Mendozo nato pa z letalom v ZDA. Kakorkoli, dejstvo je, da se je takrat nekaj zgodilo na odročnem, severnem delu Argentine, na to še vedno tiho spo- minja razdejana okolica in uničena vegetacija. Trčenje je bilo tako močno, da so seizmografi v 150 km oddaljenem kraju zaznali tresenje tal. To pa še ni konec zgodbe. V zadnjem času lahko veliko beremo o napadih 120 cm velikih opicam podobnih stvorov na področju Čila in Argentine. Stvoru so dali ime Chupacabra. Chupa-cabra ima zelo močne zobe in ostre kremplje, ki jih uporablja pri napadih na živino in tudi na ljudi. Vse več ljudi priča o slavnem spopadu čilske vojske s tremi Chupacabrami 9. maja 2000. Tri primerke Chupacabre so zajeli in jih je NASA odpeljala v ZDA. Predsednik raziskovalne skupine Ovalvision, Čile - Cristian Riffo je povedal, da so bitja rezultat genetskih raziskav NASA-e, pri katerih so uporabljali zemeljske živali in nezemeljska bitja. Nekaj primerkov hibridnih bitij je pobegnilo iz tajne baze in se razširilo v južne predele Združenih držav, Mehiko in Puerto Rico, kjer so tudi dobila ime Chupacabie... L tX i lUBf Chupacabra - ujeti stvor VZHODI IN ZAHODI SONCA 1.10. Vzhod: 7:00 Zahod: 18:42 15.10. Vzhod: 7:19 Zahod: 18:16 1.11. Vzhod: 6:43 Zahod: 16:48 15.11. Vzhod: 7:03 Zahod: 16:30 ZANIMIVOSTI Svetla pika na zahodni strani obzorja zvečer ni NLP, temveč Venera, ki bo naslednjih 8 mesecev svetila kot Večernica. irnniJi 35 STROKOVNO Kosobrin o CESNOVKA (Alliaria petiolata) Opis rastline Robato, v spodnjem delu dlakavo steblo česnovke zraste v višino od 20 cm do 1 m. Pritlični listi so pecljati, srčasti, z narezano napiljenim robom. Kratkopecljati listi na zgornjem delu stebla so trikotni in neenakomerno nazobčani. Od maja do julija razvija ta križnica na vrhu stoječ cvetni grozd, sestavljen iz 6 mm dolgih belih cvetov. Iz njih se razvijejo od 3 do 7 cm dolgi luski na vstran štrlečih pecljih. Ime malo upoštevane, ne dosti opazne rastline izvira iz duha po česnu, ki ga oddaja zmečkana zel. Razširjena je po vsej Sloveniji in raste predvsem v logih in med grmovjem, pa tudi po listnatih, redkeje mešanih gozdovih vse do višine 1200 m. Dobimo jo na nekoliko vlažnejših mestih in pogosto v velikih količinah. Učinkovine • hlapno olje, sluz, razne soli. Uporabnost Mlade rastline, vršičke in liste nabiramo od aprila do julija, poznejše sočne poganjke pa vse do jeseni. Uporabljamo jih za juhe, prikuhe in pireje. Drobno zrezane liste lahko uporabimo namesto česna v solati. Ker so neškodljivi jih lahko uporabljamo v neomejenih količinah. Uporabljamo tudi semena kot začimbo, kot nadomestek za gorčico. Recepti Juha Potrebujemo: 2 žlici olja, 3 dag svežega kvasa, A čebule, pest mladih listov koprive, 2 pesti drobno narezane česnovke, peteršilj, drobno narezan strok česna, sol. Na olju prepražimo čebulo, nadrobljen kvas, dodamo na drobno narezane liste česnovke, koprivnih listov in česen, za-lijemo z vodo, osolimo in pustimo vreti A ure. Odstavimo, dodamo sesekljan peteršilj. Zeliščna omaka Potrebujemo: 2 žlici olja, po eno pest drobno narezanih listov česnovke in peteršilja, 2 zrni česna, srednje debelo čebulo, žlico kisa, poper, sol, 2 skodelici juhe, žlico moke. Čebulo in zelišča prepražimo na olju, zalijemo z juho, dodamo podmet iz moke. Omaka naj vre 10 minut, nato jo precedimo in ji dodamo poper, sol in kis. Namaz Sveži skuti primešamo drobno sesekljane sveže liste če-snovke. Dodamo sol po okusu. Namesto skute lahko vzamemo sirni namaz Tamar, topljen sir, margarino ali maslo. 36 reviia Tabor STROKOVNO zivetja v naravi Matjaž E. Nekaj desetletij nazaj smo bili naravnost navdušeni, da smo lahko živeli v mestih. Z veseljem smo vdihavali smog termoelektrarn in raznih cinkarn, še posebej prijeten pa je bil vonj avtomobilskih izpuhov. Kolena smo si drgnili na betonskih igriščih in s posebnim užitkom asfaltirali mestne zelenice in parke. In potem so prišli modri ljudje in rekli, da to ni dobro. Da "od časa do časa pa že prija malo svežega zraka in vonja po travi in surovi divjini." V dokaz, da imajo prav, so v naravo poslali prvo skupino ... ... in so obstali na končni postaji mestnega avtobusa, ker niso znali naprej. "Dobro," so rekli modreci, "dajmo jim karte, specialke, pa kompase, da se ne bodo izgubili." In so v divjino poslali drugo skupino ... ... in so jih pojedli medvedi. Ampak modri ljudje niso obupali. Oborožili so se s puškami, noži in fračami in se še enkrat pogumno podali v divjino ... ... in so umrli od lakote. Kaj narediti z mrtvim medvedom, jim pač ni nihče nikoli povedal. Tako je na ekspedicijah pomrlo še nekaj skupin. Eni so se utopili, drugi so zmrznili, ampak vsa ta leta so dala nove in nove izkušnje in nekega dne se je ena skupina živa in zdrava vrnila v mesto - rodili so se prvi taborniki. Od takrat prenašajo svoje izkušnje iz roda v rod. Z otroki se podajajo na najbolj divje kotičke zemeljske oble in preživijo v najbolj ekstremnih pogojih matere narave. A kar na lepem so ugotovili, da so jim nekoč tako zelo ljuba mesta postala nevarna. Vse več skupin je podleglo nevarnostim mesta na poti do narave. Že res, da so bili sposobni preživeti v najhujši suši Sahare, a kaj, ko jih je že v Ljubljani povozil vlak ... Zato se je letos RDS odločil, da poletnega tabora ne bo organiziral v gorah ali ob kakšni reki, kot je to bila do zdaj navada, temveč v centru mesta. Svoje šotore so razpeli pod neonskimi lučmi in dvignili svoj prapor globoko v mestni smog. Aktivnosti so se le malo razlikovale od tistih v naravi, otroci pa so si najbolj zapomnili učne ure iskanja hrane (pohod do McDonald's-a), progo preživetja (prehodi čez glavne mestne vpadnice pri rdeči luči), krajo zastave (s slovenskega parlamenta) ter večerne programe (obiski raznih nočnih klubov in diskotek). Čeprav strahoma, so se taboreči le navadili na mesto in če jih danes srečaš, ti bodo ponosni povedali, da zdaj že upajo hoditi po cesti in da že z navdušenjem čakajo naslednje taborjenje, ko naj bi se odpravili še v kakšno večje mesto. Vodstvo tabora nam je zaupalo, da navezujejo stike s podobno organizacijo v New Yorku. Pravijo, da jih zanima taborjenje v Bronxu. HM.!J! 37 STROKOVNO Otoška potepanja II V prejšnji številki sem vas povabil na Cres. Delno smo spoznali otok in se povzpeli na Osorščico, oziroma na njeno najvišjo točko Televrin (589 m). Danes vas vabim v Lubenice - starodavno, preko 4000 let staro naselje vrh skalnate pečine. Pohod v Lubenice Martinščica (0 m) - Helm (487 m) - Lubenice (382 m) Druga otoška predlagana tura ne predstavlja zgolj vzpona na vrh (čeprav spotoma osvojimo Helm s 482 m nadmorske višine) ampak predstavlja triurni pohod preko dela otoka kjer nas vseskozi spremlja občutek "stoječega časa". Namreč tehnološka, infrastruktur-na in kdo ve kaka še nerazvitost določenega področja ima tudi svoje prednosti. Ena izmed bistvenih je ostajanje bolj ali manj nedotaknjene narave, oziroma če je že obdelana je obdelana tako, kot to ljudje počnejo že stoletja. Izhodišče ture je Martinščica, tik ob morju. Prvi del poti do vasi Vidoviči je pravzaprav dolgočasen in ga je možno opraviti tudi z vozilom. Drugače pa je to pol ure vzpona po asfaltni cesti. Nato se začne. Na koncu vasi, za cerkvijo ujamemo markacije in steza obdana s kamnitimi ogradami nas vodi med posameznimi polji ograjenih parcel namenjenih paši ovc. Zanimiva je že sama parcelacija področja vključno s prepro- stimi vrati, ki se odpirajo v eno stran, v drugo pa ne in tako samodejno usmerjajo tok ovc. Po približno pol ure naletimo na centralno postavljeno napajališ-če od koder radialno navzven vodijo poti in kamnite ograde. Sistem preprostih vrat skrbi za ustrezen režim gibanja živali. Pot se nadaljuje zložno navzgor. Kmalu se znajdemo v "predoru" gostega rastja, kjer je možen manjši orientacijski zaplet. Pot v desno nas v četrt ure privede na plano, od koder imamo lep pogled na jezero Vrana oziroma Vransko jezero, ki je rezervoar pitne vode za Cres in Lošinj. Kot tako pomemben naravni vir pitne vode je zavarovano z ograjo in posebnim varstvenim režimom. Toda od tu, kamor nas je privedla naša pot, je pogled nanj prav lep. V tem trenutku nam postane jasno, da desna varianta ni bila prava. Vrnemo se na razpotje ter nadaljujemo v levo. Dalje nas markacije vodijo tik pod vrhom Helma. Sam vrh Helm (487 m) je sicer nekoliko izven osnovne poti a vzpona nanj vsekakor ne smemo zamuditi. Bolj, ko se bližamo vrhu, bolj se drevje redči in umika. Na vrhu je ravno prav redko, da si lahko privoščimo nekaj čudovitih razgledov. Z vrha se vrnemo na pot ter nadaljujemo v prejšnji smeri. Kmalu se teren odpre. Pričnemo hoditi preko pašnikov ovc, iz ene kamnite ograde v drugo. Spotoma srečamo še eno izmed izredno domiselno izvedenih napajališč, kjer iz mlake radialno navzven vodene ograde omogočajo hkratno napajanje ovc z različnih pašnih polj a vendar se le te ne morejo pomešati med seboj. Nenadoma »pademo« na asfaltno cesto. Pet minut kasneje smo v Lubenicah (382 m). Naselje je staro preko 4000 let in je eno najstarejših na otoku. Zgrajeno je na pečini strmo nad morjem. Z ene strani je bilo varovano z navpičnimi stenami, z druge pa je bilo zgrajeno obzidje, katerega del je še danes viden. Opazimo lahko precejšnje število majhnih in zelo majhnih cerkvic od katerih jih je nekaj še prav lepo ohranjenih. Razmerje med cerkvicami in hišami je skoraj ena proti ena !? V izhodišče se lahko vrnemo po isti poti, lahko pa nam organizacijska žilica pomaga pričarati prevoz z vozilom. IzhodijSe: Cres - Martinščica; Časovnica: 3h Martinščica - Lubenice (+3h za nazaj); Težavnost: lahka označena pot; Primernost: glede na destinacijo (Hrvaška) je zadeva namenjena klubu PP, ki lahko vse skupaj poveže še s spoznavanjem zgodovinskih in drugih znamenitosti ter seveda z zabavo; Vodniška literatura: izletniška karta Kvarner 1:100.000; 38 reviia Tabor STROKOVNO Česa ne smemo pozabiti? Urejeni dokumenti: potni listi ali osebne izkaznice (veljavnost), urejeni avtomobilski papirji (zelena karta) in po možnosti izpolnjen obrazec za zdravstveno zavarovanje na hrvaškem; Oprema vozila: na hrvaškem se poleg ostalega zahteva vlečna vrv (ali »zajla«) v opremi vozila; Avtokarta Slovenije s Kvarnerjem; 1 HRK = 28 SIT (približno). IzhodlKe: Senožeče, dostopne z avtobusom ali pa Divača kamor lahko pridemo z vlakom; Časovnica: 1,5 h za vzpon iz Senožeč, iz Divače cca 2 h; Težavnost: lahka označena pot; Primernost: Tudi za MČ-je, če so le nekoliko navajeni hoje; Dodatni cilj: Slatna (914 m), neposredno ob poti, možno je tudi tu zaključiti izlet; Vodnlška literatura: vodnik založbe Sidarta "Z otroki v gore"; Pogled na Lubenice, starodavno naselje na pečini nad morjem. In se ena domača ideja Vremščica (1027 m) Vremščica je eden izmed »primorskih gričev« vzpenjajoč se proti nebu južno od Senožeč. Ker mi počasi zmanjkuje prostora, pa bi vam v času začetka nove taborniške sezone, novega obdobja izletov, novih vodov le rad posredoval neko dobro idejo, lep cilj, bom navedel le tehnične podatke. Sanjska plaža pod Lubenicami. Igra narave pod vrhom Vremščice. Foto: Simona Strgulc - Krajšek "oktoper 39 Dogodki Tajska vedno bližje Seveda ne gre za geografski pojav, ampak 20. Svetovni skavtski jamboree, ki bo potekal na Tajskem od 28. decembra 2002 do 8. januarja 2003. V prvem informativnem biltenu je predstavljen znak in tema (Iz-menjajmo naš svet, našo kulturo). Program dejavnosti je pripravljen tako, da bodo imeli udeleženci v duhu skavtskega gibanja enkratno priložnost predstaviti svoj način življenja in svojo kulturo, izmenjati izkušnje in poglede na njihovo prihodnost in tako prispevali k multikultur-nem učenju, strpnosti in razumevanju med narodi sveta. Starost udeležencev je od 14 - 17 let (rojeni med 29. decembrom 1984 in 28. decembrom 1988), organizator pa vabi tudi člane mednarodnega osebja. Informacije in predprijave že sprejemajo na domači strani www.worldscout-jamboree20.org Na posterju emblemov članic WOSM-a tudi Slovenija Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je založila nov poster emblemov članic organizacije. Od zadnje izdaje leta 1992 do aprila letos je organizacija sprejela 35 novih članic, tako da je bil nov izid nujno potreben. Na posterju velikosti 100x70 cm je predstavljenih 184 simbolov, ki jih nosi okoli 28 milijonov skavtov po vsem svetu. Poster je možno naročiti v uradni mednarodni skavtski trgovini (SCORE; www.worldscoutshop.org), nekaj izvodov pa bo možno dobiti tudi v Zadrugi ZTS. Cena za izvod znaša nekaj manj kot 3 EUR. V duhu evropskih integracij Evropski skavtski biro je v želji za čim boljši pretok informacij iz institucij Evropske unije povezanih z mladimi pripravil nov bilten imenovan BruPak (verjetno po Bruslju, kjer je sedež večine teh institucij). Prva številka je namenjena novemu programu za mlade imenovanem "Mladina", ki bo vzpodbuda za številne izmenjave in spoznavanja možnosti, ki jih ponujajo integracijski procesi v Evropi. Poleg tega pa bo v biltenu objavljena tudi kopica izobraževalnih možnosti, ki jih evropski biro pripravlja prav z namenom, da bi mladi svoje ideje in želje udejanjali na čim višjem nivoju. Informacije na: www.scout.org/europe/europak Naslednja svetovna skavtska konferenca v Grčiji Grčija bo gostiteljica naslednje 36. Svetovne skavtske konference, ki vsako tretje leto zbere vodstva nacionalnih skavtskih organizacij vsega sveta. Konferenca, na kateri polnopravne članice sodelujejo z največ šestimi delegati, bo potekala od 15. do 19. julija 2002 v mednarodnem kongresnem centru He-lexpo v Solunu. Pred tem bo od 8. do 11. julija potekal 8. svetovni skavtski forum, na katerem sodelujejo predstavniki skavtskih organizacij stari od 18 do 25 let. Svetovna dekliška organizacija WAGGGS bo v tem času svojo 31. konferenco organizirala na drugem koncu sveta, v Manili na Filipinih. Že naslednje leto pa bo v Pragi skavtska konferenca Evropske skavtske regije. Se dve novi članici WOSM-a Svetovni skavtski komite je na svoji zadnji seji obravnaval še dve prošnji za polnopravno članstvo v Svetovni skavt-ski organizaciji (WOSM). Prošnji, ki sta ju vložili Ruska federacija in Azerbaj-džan morata po odločitvi komiteja, da predlaga vključitev v organizacijo, še skozi trimesečno obdobje, ko članice WOSM-a lahko vložijo negativno mnenje na članstvo. Če takih organizacij ne bo več kot 5 % držav članic, bosta organizaciji 1. oktobra 2000 postali polnopravni članici organizacije. 4E reviia Tabor STROKOVNO nations ~ r Mednarodne organizacije združenih narodov Ko je 50 držav sveta ob koncu 2. svetovne vojne ratificiralo dokument, v katerem naj bi se podpisnice zavzemale za mir in blaginjo na svetu, je bil to začetek delovanja Organizacije združenih narodov, ki jo sestavljajo predstavniki skoraj vseh držav sveta. V današnjem času predstavlja organizacija jedro globalnih prizadevanj reševanja problemov in izzivov človeštva. Poslanstvo Organizacija združenih narodov je univerzalna mednarodna organizacija, ki predstavlja okvir za izražanje in uveljavljanje nacionalnih interesov držav in za uresničevanje skupnih interesov skupin držav. Ustanovna listina Organizacije združenih narodov (OZN) je bila podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu. Njen temeljni namen je ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Listina je začela veljati 24. oktobra 1945, ko je večina držav podpisnic predložila ratifikacijske instrumente. Ustanovna listina utemeljuje OZN na načelu suverene enakopravnosti svojih članic. Te so dolžne vestno izpolnjevati obveznosti, ki izvirajo iz Ustanovne listine, svoje mednarodne spore morajo urejati z miroljubnimi sredstvi, v svojih mednarodnih odnosih se morajo vzdržati vsake grožnje s silo in uporabe sile na način, ki bi bil v nasprotju s cilji OZN, organizaciji morajo dajati vso pomoč pri vsakem dejanju, ki bi ga storila v soglasju z Ustanovno listino, in se vzdržati dajanja pomoči katerikoli državi, proti kateri bi OZN izvajala preventivne ukrepe ali akcije z namenom, da jo prisili upoštevati svoje obveznosti. Organiziranost Z Ustanovno listino je bila določena tudi organizacijska struktura, ki naj uresničuje sistem kolektivne varnosti. V okviru OZN deluje sest organov: Generalna skupščina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. Generalna skupščina je osrednji organ OZN z najvišjimi pristojnostmi in sme razpravljati in dajati priporočila o vseh zadevah, ki sodijo v okvir Ustanovne listine. Čeprav nima pooblastila, ki bi ji omogočilo katero koli vlado prisiliti k akciji, imajo njena priporočila moralno težo kot izraz svetovnega mnenja, saj je sestavljena iz vseh držav članic OZN. V okviru Generalne skupščine delujejo tudi pomožni organi kot so UNHCR, UNICEF, WHO in druge.Članice Generalne skupščine se zberejo praviloma enkrat na leto na redno zasedanje, ki se začne tretji torek v septembru (na Svetovni dan miru). Preobrazbe Novi elementi v sodobnem svetu, ki so rezultat današnje stopnje družbenega razvoja, kot tudi korenite spremembe v mednarodni skupnosti v zadnjih letih (krepitev gospodarske soodvisnosti med državami, procesi modernizacije in urbanizacije, razvoj komunikacij, širjenje vojaške tehnologije, terorizem, mamila, itd.), v mnogočem omejujejo uspešnost tradicionalnega ravnotežja sil. Zato se OZN v zadnjih letih pospešeno ukvarja s preobrazbami (temu je bil namenjen tudi Vrh tisočletja- srečanje dr- žavnikov članic OZN). V ospredju so predvsem vprašanja financiranja mirovnih operacij in delovanja organov OZN ter reforme delovanja Varnostnega sveta. OZN in Slovenija Slovenija je 22. maja 1992 postala 176. država članica OZN in s tem končno pridobila možnost, da se neposredno izreka o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo mednarodno varnost, in se politično uveljavlja kot mednarodnopravni subjekt v sklopu univerzalne mednarodne organizacije. Sicer pa za Slovenijo članstvo v OZN predstavlja tudi pomembno priložnost za nadaljnje utrjevanje tistih ciljev in načel v mednarodnih odnosih, ki so ključna za ohranitev slovenske suverenosti. OZN je dolžna skrbeti, da se tudi države nečlanice ravnajo v duhu teh načel in jih spoštujejo, kadarkoli je to potrebno, da se ohranita mednarodni mir in varnost. OZN se tudi ne vmešava v zadeve, ki sodijo po svojem bistvu v notranjo pristojnost posameznih držav, razen ko gre za akcije, ki naj s silo dosežejo spoštovanje obveznosti neogrožanja miru, in za akcije v primeru agresije. Več o organizaciji www.un.org oktober 41 Filipini - prij ifl Tadeja Milivojevič Nemanič I" Če ti zavežejo oči in te spustijo v deželo, bi le s težavo ugotovil, na katerem koncu planeta se nahajaš. Odpreš oči in prometni znak te usmerja v Los Banjos, New Washington in Santa Cruz. Čez cesto stoji mogočna katedrala, ki se zdi po obliki, kamnu in dekorju stara vsaj nekaj 100 let; sprašuješ se, ali si v Španiji, Združenih državah Amerike ali celo v Južni Ameriki. Zdi se, kot da je velik tajfun, ki jih tu ni malo, iz različnih koncev sveta ravno prav dobrega pomedel na kup. Pri težki odločitvi, kam najprej zabosti svoja nosova, so nama pomagali jeepneyi, ki so, vsaj kar se prevoza na Filipinih tiče, ZAKON. To so pristne kopije ameriških vojaških jee-pov, okičenih z ogledalci, spoliranimi konjiči, resicami, nabožnimi podobicami in kričečimi nalepkami. Spremljajo te tako po ulicah velemestne Manile kot po gorskih brezpotjih Kordiljerov. Najbolj vznemirljivo doživetje je nedvomno vožnja na strehi jeepneya, še posebej, če ti noge bingljajo nad prepadom in ti le s težavo vidiš reko globoko pod seboj. Z enim takih vozil sva pretresena od luknjaste ceste in prestrašena zaradi voznikove divje vožnje prispela v Baguio, mesto v Centralnih Kordiljerih na severu Luzona. Takoj sva se zapodila na ogromno tržnico, ki je prava eksplozija vonjav, barv in okusov. Na enem delu so ogromne skladovnice zelenjave, drugje vedra polna eksotičnih rož; en del je rezerviran za mesarje, ki kar po mizah in ponekod tudi po tleh razstavljajo velike kose mesa, od kilometrskih svitkov prekajenih klobas se širijo omamne vonjave, ribji slaniki pa so pahljačasto razprostrti po pladnjih. Med vsem tem poskušajo svoj prostor in kupce najti majhne stojnice s kolački za 1 peso, pečenimi bananami za 2 in kozarčkom arašidov za 5. Hrana naju je včasih kar osupnila. Veliko obetajoči vijoličasti "velikonočni pirhi" so se kasneje izkazali za neužitna, smrdeča, rumeno-zelena jajca. Na eni od stojnic pa so proda- Riževe terase. 4E reviia Tabor RAZVEDRILO Nisva si kupila kokakole, temveč fanto in sprite. Noč je še prehitro minila. jali dan ali dva stare, ne več kot pet centimetrske ocvrte piščančke. Da imamo drugačne predstave o embalaži, sva se prepričala v trgovini, ko sva si kupila stekleničko kokakole. Ker nisva hotela plačati kavcije, je prodajalka steklenico odprla in vsebino meni nič tebi nič prelila v čisto PVC vrečko ter nama poleg prav prijazno ponudila tudi slamice. Šele po tem sva na ulicah opazila ljudi z majhnimi vrečkami z rjavo, rumeno ali prozorno tekočino. Poleg jeepneyev so Filipini znani vsaj še po eni stvari: riževih terasah. In dokler ne vidiš riževih teras, ne veš, koliko odtenkov zelene obstaja. Polja lahko opazuješ od zgodnjega jutra pa do poznega večera in še se ne naveličaš; tako hitro in nepričakovano se spreminjajo barve. Če pa te pri tem obišče še gručica otrok, je toliko lepše. Med otroki je občudovanje vedno znova požel Tjaž. Samo da so ga zagledali, že so ga skušali zvabiti na košarkarsko igrišče ter pri tem drug prek drugega vpili: "Joe, hay Joe, daj, zabij no!". S svojimi 190 cm je bil za glavo višji od povprečnih Filipincev in za vsak koš je bil nagrajen z glasnim vzklika-njem. Košarka je tu, kljub majhni rasti domačinov, šport številka 1 in improvizirano igrišče imajo v vsaki vasi. Na podeželju namreč ni nenavadno imeti 10 do 15 otrok, tako da za polni dve postavi zadostuje že nekaj hiš. Zaradi živžava na igrišču so tudi vaščani večkrat prišli pogledat, kaj se dogaja, in pogosto sva se kmalu za tem znašla v majhni privzdignjeni črni hiški. Pred nama se je znašel krožnik riža, kuhan fižol in košček prekajene ribe- dali so nama najboljše, kar imajo. Po večerji smo tiho posedeli ob ognjišču, si pogrnili rogoznice in se do naslednjega jutra pogreznili v spanec. Ena klobasica pa še ena klobasica pa še ena ... irnibiju 43 ^Ja najVeciejtvegaffljHMHjailBniu :j|RagiPigesar ne tvegamo. risbi, ki nič ne tvega, nj~^nenaredl in nič nima - in je nazadnje nič. Morda se izogne trpljenju in žalosti, vendar se preprosto ne more učiti, ne more čutiti, ne more se spreminjati, rasti ali ljubiti. /klenjenjeVsvojo gotovost-Je 'suženj/ 'Zapravil je svobodo. : k- i .e tisti, ki tvega, je svoboden. rajgova poZkui revija Tabor RAZVEDRILO Sodelujoči stojijo v krogu, prostovoljec v sredini. Vsak stoječi v krogu mora imeti vidno označeno svoje stojišče (lahko sedijo na stolih). Prostovoljec nekomu zastavi vprašanje: "Ali imaš rad svoja soseda?" Vprašani lahko odgovori: ""NE"", v tem primeru njegov levi in desni sosed zamenjata svoji mesti. "JA, vendar ne maram tistih, ki..." opiše neko lastnost (imajo modre oči, dolge lase,.) ali kos oblačila (imajo zeleno rutico, bele nogavice.). V tem primeru morajo prostor zamenjati vsi tisti, ki jih ne mara. Prostovoljec skuša izkoristiti zmešnjavo in se postaviti (sesti) na prosto mesto. IJkllllllJl £5 QQZQEBEDQO 1 2 3 4 5 2 1 6 7 4 8 9 10 3 5 7 4 11 12 12 12 iu3isiVifli Le kaj je s taborniki? Prav to sem se spraševal, ko sem od prijateljev izvedel, da so na Zvezi premaknili rok za oddajo kandidatur za letošnje volitve. Prepričan v dejstvo, da bodo mladi, perspektivni in zagnani taborniki kar tekmovali, kdo bo prej kandidiral na visoke položaje v Zvezi, si sploh nisem mislil, da za kandidiranje ne bo zanimanja. "Dobro," sem si rekel in mislil, da bo zdaj, ko so spremenili datum, končno dovolj kandidatov. Pa jih ni! In rok so premaknili še enkrat. Zdaj pa me že skrbi. Oktober se bliža in Zveza ima na zalogi le še nekaj premikov roka, potem jih bodo presenetile volitve. Le kako jim bo uspelo (lobiranje, intenzivno prepričevanje, podkupnina) dobiti kandidate za preostale funkcije, ki niso med najbolj zanimivimi. Ta jesen bo še vroča. Morda tudi zato, ker bodo novi voditelji, ki naj bi nas popeljali v nove čase končno spoznali, da le ni vse tako preprosto in se bodo morali še potruditi, da bodo obdržali trenutno stanje. Status quo, saj razumete. Vaš stric Volk Z znanjem do odgovora Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Dobil boš naziv akcije. 1. Sea scouting je veja skavtske organizacije za aktivnosti: 3 - pod gorami, G - v podzemskih jamah, E - ob vodi. 2. 28. oktobra bo: 5 - enakonočje, T - skupščina ZTS, Ž -taborniški izlet v neznano. 3. Rod izpod zelenih Dobrovelj deluje: U - na Dolenjskem, H - v Ljubljanski kotlini, N - v Savinjski dolini. 4. ZTS ima svoje taborne prostore: T - na Brionih, I - ob Kolpi, O - v Bohinju. 5. Katero od naštetih otočij je največje: - Kanarski otoki, S - Indonezija, E - Antili. 6. Katera trditev je pravilna? M - hrib Osorščica je na Cre-su, P - hrib Osorščica je na Lošinju, C - izhodišče za vzpon na Osorščico je Osor. 7. Kje gnezdi beloglavi jastreb? O - v okolici Ljubljane, F -v severni Triglavski steni, K - na Cresu. 8. Najprimernejši prostor za bivakiranje je: Š - suha hudourniška struga, K - kotanja, Z - pod podrtimi drevesi. 9. Kaj se je junija dogajalo na Otočcu?J - državni mnogoboj, Č - ROT, L - Etnostep. 10. Glasilo postojnskih tabornikov se imenuje: A - Vihar-nik, D - Žabica, R - Taborček. 11. Na junijski seji starešinstva ZTS so člani obravnavali Mestno zvezo tabornikov Ljubljana: N - zaradi odpovedi organizacije ROT-a, 2 - zaradi zapleta okoli sprememb statuta, B - zaradi prenizke udeležbe članov na vodovih sestankih. 12. 24. oktober je: A - evropski dan brez avtomobila, 0 -svetovni dan Organizacije združenih narodov, P - dan ustanovitve ZSKSS. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 9/2000: KLOPNI MENINGOENCEFALITIS 46 reviia Tabor RAZVEDRILO HBSRBBHIHHIHiliBGRBmlHISBBBHsllnHHHBIBIHS Nagradna križanka AVTOR: F. KALAN NAMEN, CILJ DALJŠI, TANJSI IN OKROGEL LESEN PREDMET VESLAČ TUL NAJVEČJI MORSKI SESALEC VEČJI DEL POHIŠTVA IGRALKA RIBIČ BREME SLABOKRVNOST KENAN EVREN ELDA VILER ANG. PLOSCINSKA MERA HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA VULKANSKI IZMEČEK NASPROTJE ZAČETKA ZVIJAČA, UKANA NOČNI LOKAL IMETNIK STAR SLOVAN BORILNA VEŠČINA RAJKO RANFL CIKLUS GEOMETRIJSKI POJEM LETOVIŠČE PRI KOPRU IGRALEC NICHOLSON ZELEZOV OKSID IZRASTEN NA PRSTU ZAVESTNI DEL OSEBNOSTI SILVO TERSEK GODRNJAV ČLOVEK ZAPOR LETALO MESTO V BRAZILIJI (KRAJŠE) NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI SLOVENSKA MEDIJSKA NAGRADA VODILO, GIBALO KOSITER SVETLO ANGLEŠKO PIVO ZGODOVINAR SLANA ZAČIMBA PISATELJ SELISKAR GORSKI REŠEVALNI ČOLN Pravilno izpolnjen kupon št. 7-8 je poslalo 22 bralcev TABORA, pravilne rešitve so: KREATIVNA DELAVNICA, BIČI ŽUR, VOLTAŽA IN TRABANT. Srečni izžrebanci bodo nagrajeni s paketi vadbe, ki jih nudi Športni klub Planet sport. Prijetno vadbo v obliki 12 obiskov športne vadbe po želji si je zaslužila Katja Krevs iz Novega mesta. Osemkrat bo brezplačno vadil Ivan Hribar iz Slovenske Bistrice, šti- rikrat pa bo brezplačno vadila Ana Kamperle iz Železnikov. Nagrajenci bodo lahko izbirali med vadbo aerobike, joge ali športnih programov otrok. Nagradne kupone št. 10 pošljite najkasneje do 20. oktobra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. oktober 47 Induplati - opremljevalec Zveze tabornikov Slovenije r S Tvojo pomočjo bo v naslednji številki Tabora na tem mestu znak 12. zleta ZTS Razpis za znak in himno Zleta 2002 Zveza tabornikov Slovenije razpisuje javni taborniški natečaj za znak in himno 12. zleta Zveza tabornikov Slovenije leta 2002. Zlet bo potekal v Tolminu, moto zleta pa je "Na valovih domišlije". Znak in himna naj odražata moto zleta. Znak mora biti zasnovan tako, da se ga bo dalo uporabiti na različnih materialih (našitek, plakati, ipd.). Za himno lahko pošljete besedilo, melodijo ali oboje. POGOJI V natečaju lahko sodelujejo vsi člani taborniške organizacije. Svoje predloge pošljite v zaprti kuverti na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana s pripisom - "Natečaj, ne odpiraj!". ROKI Rok oddaje predlogov je 25. oktober 2000. Velja poštni žig na kuverti. NAGRADE Praktične nagrade dobijo prvi trije najboljši predlogi iz obeh kategorij. Avtorja nagrajenih predlogov prepustita Zvezi tabornikov vso pravico, da lahko znak oz. himno uporablja po svoji presoji, Zveza tabornikov Slovenije, pa lahko, v kolikor je to v njenem interesu, z avtorjem sklene pogodbo o sodelovanju pri aplikacijah znaka.