Leto. W1, it. 2. V LšubSlOTa* ir tetrtek 4„ ianusiffla 1923« Posem. št, 1 Din. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslaviie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 812. oek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik V., 3tev. 1. Četrtkova Številka „NAPREJA“ izhaja kot tednik LiUDSICS GLAS boj za samoupravo! (K strankinemu zboru.) Radikalci so nazadnjaška, kapitan listična stranka, ki ima samo eno točko programa, ki se je dosledno drže: oblast Na vsak način hočejo vladati, pa najsibo kakorkoli, z demokrati ali s klerikalci, s komerkoli, najrajši pa sami. Vse so že bili, zdaj so pa gospo* dujoča stranka, sami na vladi. Kot na* zadnjaška stranka se poslužujejo seve* da tudi vseh nazadnjaških sredstev, po* sebni mojstri so pa v diplomaciji in de* magogiji, kar je isto, samo da laže di* plomacija v visoki politiki in napram posameznikom, demagogija pa v doma* či politiki napram ljudstvu. Zato nikdar ne veš, kaj hočejo, vselej imajo po več želez v ognju. Zdaj so sami na vladi in vodijo priprave za volitve. Kot diplomati in demagogi bodo gotovo v vsaki pokrajini lovili svoje kaline na posebne limanice. Vendar bodo morali vsaj v enem po* gledu povedati kolikor toliko jasno, kaj hočejo: v vprašanju ustave. V tem po* gledu so že precej jasno govorili. Naj* strožji centralisti so, to je razumljivo, njih program — oblast — se v malem ne da izvajati in če bi se, kakšen oblast* než bi bil, kdor bi gospodaril samo nad malo deželico. Zato hočejo velike. Zato so za vidovdansko ustavo, zedinjeno Jugoslavijo hočejo, zedinjen narod, in ta zedinjen narod naj nosi ime Srbov, ne iz ljubezni do Srbov, pač pa zato, ker imajo pri Srbih mnogo pristašev in veliko moč pridobiti si jih še več z vo* livno demagogijo in z državnim urad* niškim aparatom med neukim ljud* stvom. Razun tega upajo pa s svojim oblastnim nastopanjem tudi pri Ne* srbih pridobiti vse strahopetneže in — koristolovce. Tako računajo na zmago in pri tem računanju so tako predrzni, da zahtevajo od Hrvatov in Slovencev ne le, da pozabijo na svoje ime, ampak tudi svoj jezik in še celo svojo pisavo, prepovedati hočejo latinico in uvesti v javno življenje edinozveličavno cirilico. Nič drugega ne manjka, samo še v oliv* no pravico naj nam vzamejo, pa bomo zopet tlačani, kakor smo bili pred 100 leti, pa še nekaj slabši, ker — Balkan ne spada k Evropi. Seveda, tak program se pa ne da izvesti nad zavednim ljudstvom, še manj nad ljudstvom, ki bo hotelo svo* 'ega Cankarja citati v slovenščini. Nad Slovenci so se radikalci prav pošteno zmotili, z g. Zupaničem vred! Vendar — — Neprenehoma moramo naše ljud* stvo opozarjati, da negativen program ni dovolj. Če rečeš, da tega ne maraš, nisi s tem povedal še ničesar, povedati kaj hočemo? Sa* upravljati. Sami moraš, kaj hočeš. In mouprave hočemo. Sami se hočemo hočemo odločevati, kaj je prav in kaj ne, sami hočemo predvsem voliti vse tiste, ki upravljajo naše zadeve, in sami jih hočemo tudi klicati na odgovor. Če smo si izvolili župana, ne maramo ča* kati, da nam ga potrdijo šele Dunajčani, Belgraičani ali Rimljani. Če bo ta župan kaj zakrivil, ga bomo sami sodili, ne bomo čakali na sodbo ljudi, ki so daleč od nas in ki ne morejo poznati naših razmer. Prav tako hočemo imeti odlo* čilno moč tudi glede okrajnih in pokra* jinskih glavarjev in tudi pri najvišjih državnih predstavnikih kakor tudi pri tistem mednarodnem forumu, ki bo od* ločeval o vojni in miru ter o vseh med* sebojnih odnošajih posameznih naro* dov. Kako to hočemo, pokažemo najlož* je na zgledu naših socialističnih organi* zacij. Kraievne organizacije, združenja delavnega ljudstva posameznih občin, odločujejo o svojih domačih razmerah popolnoma samostojno. Če sklepa višja instanca, okrožje, ne sme sklepati samo o eni ohčini, temveč mora njen sklep veljati za vse občine dojičnega okrožja in morajo tudi vse občme pri sklepu sodelovati (potom skupno izvoljenega okrožnega zastopstva in odbora). Za širša ozemlja so potrebne še širše orga* nizaciie, pokrajinski zastopi in odbori. Tak pokrajinski zastop predstavlja naš pokr. strankin zbor. Na tega se zberejo delegati iz vse Slovenije in sklepajo o vseh skupnih zadevah. Njih sklepi ve* Ijajo za vse organizacije in člane vsega ozemlja. Nihče se ne sme postaviti proti takim skupnim sklepom in če se kdo postavi, zgubi svoje pravice sood* ločevanja, pri državi bi rekli, da zgubi svoje državljanstvo in ie tudi kaznovan, kajti država ni prostovoljna, temveč prisilna organizacija, v katero moraš pripadati tudi če nočeš. Vsaka organizacija ima skrbeti na svoj način za svoje člane. Kakor mora socialistična stranka skrbeti n. pr. za izobrazbo svojih članov, tako tudi dr* žava. Človek, ki ne razume potrebe šolstva, ni zaveden državljan. Kdor nc razume, da je treba to šolstvo vzdrže* vati in da mora imeti država za to svo* je dohodke (davke), takemu po pravici očitamo nerazsodnost. Kdor se brani po svojih močeh plačevati te davke, mu pravimo po pravici samogoltnež, kori* tar. Seveda je težko davke pravično odmeriti, brez sodelovania ljudstva jc to naravnost nemogoče. Ljudstvo mora samo povedati svoje imovinsKe razme* Glasilo Ksnetsko-delavske zveze. Stane letno 42*— Din, mesečno 3*50 Din. re (zaslužke, rente, obresti itd), pove* dati jih mora javno, da se medsebojno lahko sosedje kontrolirajo, da se kan* trolirajo občine, okraji, okrožja, oblasti, narodi, če se vrši vse javno, hi to nič težkega, težko je to le v kapitalističnem družabnem redu, kjer ima vsak kapita* list pravico skrivati svoje dobičke, do* čim delavno ljudstvo svoje bede ne more prikriti in tudi nima tega namena, saj bi mu nič ne pomagalo. Samo tisti j'o skrivajo, ki po svoji neumnosti misli* jo, da spadajo že med »boljše« ljudi int se zato štulijo h kapitalistom, ki jih zlo* rahljajo za svoje hlapce. Samo ti so za tajnost, ker Jih je sram hlapčevanja ini ker se boje, da bi morali kot preprosti! ljudje bolj delati nego kot hlapci — re* veži, kako drago plačujejo svojo ne* umnosti Ker pa se zde ljudstvu ti hlapci bolj olikani, jih premnogokrat nosluša, samo namreč zaradi deia nima časa iz* obraževati se za samostojno mišljenje in odločevanie. In če hlapci pravijo, dal je javnost nepotrebna, nemogoča itd jim le preradi verujejo. Saj še naši judje, ki vedo, da brez javnosti ne bomo nikdar zmagali, mnogokrat orna* hujejo, ce hlapci le preveč straše z »de* nuncijantstvom«, »osebnimi napadi« itd., samo zato, da bi preprečili javnost, ioda — Negativni program proti centra* uzmu Je dober za obrambo, toda za* dosten ni. Ljudstvo bo vsak dan bol? jasno razumevalo, da je tudi domači centralizem škodljiv, če župan ali gla* var itd. dela vse, kar hoče. V naših or* ganizacijah je to že prodrlo, nikjer ne dovolijo več, da bi predsednik kar po »božji milosti« sam odločeval. In to so začetki samouprave, resnične samo* uprave. Za to samoupravo pojde tudi na strankinem zboru. Predvsem za prin* cip, da ne bomo imeli samouprave nik* dar, dokler si je ne bomo sami plače* vali in jo nadzirali. Proč z bogovi — vsi smo enaki. Če kdo misli da je več naj pazno prečita današnji članek »Politič* no lopovstvo« in sledečo mu razsodbo. Ogromen kos našega idejnega boja leži ^ zato smo jo objavili celo, čeprav se bo mnogim zdela predolga. Kdor jrt bo razumel, ta na zboru ne bo cincal niti sekundo. Politično lopovstvo. G- Prepeluh trdi. da naša doba nima misli in idej in ponuja1 spto krščansko idejo. Mi pravi-virno, da je misli in idej dovolj, da pa manjka ljudi, ki bi po teh' mislih in idejah živeli. G. Prepeluh je idealen mož... Y zadnjem. »Avtonomistu« polaga javne ra-< čune, kator da bi bil tudi on za Javnost »o naših načelih- Morebiti bo še celo trdil. da so mu socialisti branili delati javno in da jih ie zato zapustil. Dalje pravi »Mi nimamo tiskarne, ki bi pokrivala primanjkljaj pri listu, ampak moramo plačevati polne račune«. Pozneje bo morebiti trdil, da je bila Blasnikova tiskarna .prej njegova in da mu fc> je socialistična stranka iztrgala iz rok, in gotovo bo našel backe, ki mu bodo to verjeli, čeprav je »Naprej« 20. decembra napisal tole: »G. Prepeluh Se bavi v »Avtonomistu« s čiščenjem v naši stranki. Za takšem posel ni kvalificiran. G. Prepeluh je prišel svoi čas kot mandatar stranke v razne gospodarske zavode. Ko Se je iz stranke »izčistil«, je tista mesta, ki so mu osebno kaj prinašala, obdržal (Oblačilnica, Kranjska hranilnica, Blasnikova tiskarna), durga je pa odložil. Sodeloval je pri eskamotaciji Blasnikove tiskarne stranki. Zlorabil je torej zaupanje stranke v svojo osebno korist- Itd.« Na takele besede g. Prepeluh nič ne odgovarja, to se njega ne tiče, pač pa polaga javne račune (ki jim nihče ne veruje, kdor g. Prepeluha pozna) in piše lepe članke o progresivnem davku, ki ga ni hotel plačevati, dokler je bil socialist. Sicer pa mu delamo morebiti krivico, morebiti se je od »Avtonomista« že tudi »izčistil«, kajti niti gori omenjenih člankov ni podpisal, niti ni na »Avtonomistu« več podpisan kot izdajatelj, izdajatelj je zdaj slavno znana »Ljubljanska organizacija slov. avtonomistov«, ki ima menda več tisoč članov, ki vsi plačujejo progresivni davek. Samo mi smo tako neumni in nevedni, da o tej organizaciji še nismo ničesar Slišali, niti ne poznamo nobenega njenega odbornika niti člana. Pa če je g. Prepeluh »Avtonomista« res zapustil, je vendar zadniič še podpisal v njem neko izjavo, v kateri ie razložil, kako dobro je zanj končala njegova tožba proti sodr. Zv. Bernotu, in kako zelo te ž njo zadovoljen. Hudobni »Avtonomist« mu pa ni hotel priobčiti cele razsodbe, zato smo sklenili, da jo priobčimo mi. čeprav imamo malo prostora. Treba ie, da ljudstvo spozna, s čim ie g. Prepeluh zadovoljen. KI 251/22- 6. Pr. IV 10/21/37. V im« njepvoi MMn halja! Stol sedmorice, odd. B, ie kot kasacijsko sodišče danes, dne 4. oktobra 1922 v Zagrebu pod predsedstvom svetnika Černeta v nar vzočnosti svetnikov drja. Dopola, Milčinskega. Žmavca in v. d. s. s. dr)a. Kar.diasa kot sodnikov ter svetniškega tajnika drja. Žeiezingerja kot zapisnikarja o ničnostni pritožbi, vloženi od obtoženca Zvonimira Bernota in zasebnega ob-tožltelja Albina Prepeluha zoper razsodbo okrožnega sodišča v Novem mestu od 23. junija 1922, opr. št. Pr. IV 10/21/31, s katero je bil obtoženec Zvonimir Bernot krivim spoznan pregreška po §-u 491 k. z. in obsojen po §-u 493 k. z. na 1000 kron globe, v slučaju neizterljivosti v 5 dni zapora, oproščen pa v smislu § 259/3 k. p. r. od nadaljne obtožbe pregreška po §§ 483 in 491 k. z. na podlagi javne razprave in ko je zaslišal poročevalca svetnika Žmavca, izvajanja ničnostne pritožbe po obtožencu in prečitanih izvajanj ničnostne pritožbe zasebnega obtožitelja, razsodil: A) Ničnostni pritožbi obtoženca se ugodi. Pobljana razsodba se v svojem obsodilnem delu razveljavi in se Izreče: Obtoženec Zvonimir Bernot se od obtožbe, da je v tiskovini »Ljudski glas« št. 41 od 12. okt-lobra 1921 priobčil pod naslovom »Politično lopovstvo »članek tudi sledeče vsebine: a) ........da je g. Prepeluh res zmožen takega lopovstva«..............b) »V istem listu trdi ta »prepričani socialist, ki ne meri denarja po prepričanju«, da naša doba nima misli in idej in ponuja zato krščansko idejo. Mi pravimo, da je misli in idej dovolj, da pa mnajka ljudi, ki bi po teh mislih in idejah živeli. — Današnja dva lepa članka »Kam gre denar« in »Vojno rainlsteestvo* sta ugajala g. Prepeluhu. Torej fma misel in idejo odpraviti korupcijo, provizije itd., napraviti red. kakor zahtevamo mi socialisti. — Toda. ko sem se v stranki boril za prispevke, da bo neodvisna od raznih provizij, od katerih nihče ni vedel, odkod prihajajo in koliko jih je, takrat g. P. ne le, da mi ni pomagal, temveč je celo sam gospodaril s provizilami, da so nam komunisti stranko skoro razbili,« da je torej zasebnega obtožitelja v tiskovini, ne navajajoč posebnih dogodkov, dolžil zaničljivih lastnosti ali misli in ga Izročal javnemu zaničevanju in zagrešil s tem pregrešek zoper varnost časti po § 491 k. z. v smislu § 259/3 k. p. r. oprosti. B) Ničnostna pritožba zasebnega obtožitelja Albina Prepeluha zoper oprostilni del razsodbe zavrne in obsodi pritožitelj po § 390 k. p. r. v povrnitev morebitnih stroškov kasacijskega postopanja. Razlogi: Ad A) V periodičnem listu »Ljudski glas«, glasila Kmetsko delavske zveze v Ljubljani, je obtoženec Zvonimir Bernot priobčil dne 5. oktobra 1921 članek pod naslovom: »Emancipacija (osamosvojitev) delavstva«. V tem članku, namenjenem pristašem socialistične stranke, pravi pisec med drugim, da ie prepričanje sicer predpogoj in glavna stvar socializma, da pa to še ni vse; prepričanje da je treba tudi pokazati, pa ne samo takrat, ko se Izplača, marveč tudi takrat, ko škoduje. A za delo v stranki da je potrebna organizacija; socialisti da sicer ne sovražijo ljudi, ki niso organizirani, ker vedo, da je že marsikdo izgubil kruh zaradi svojega prepričanja, toda takim odvisnim in strahopetnim ljudem da se mora povedati, da nimajo pravice, odločevati v socialistični stranki. Organizirani pa da morajo biti pristaši socialistične stranke tudi zato. da plačujejo; če hoče stranka biti neodvisna, da se more vzdrževati sama, ne sme nikdar sprejemati denarja, ki o njem ne ve, odkod prihaja. Kdor pa ne mara za stranko prispevati, ker ni zadovoljen z njo, ta naj v stranki dela na to, da se Izpremeni; ne sme pa ji odreči prispevkov, če hoče ostati politično organiziran: drugače pa je podoben tistim pastirjem v cerkvi ali v socializmu, ki so pripravljeni samo vladati in ki žrtvujejo »vse za stranko« samo tako dolgo, dokler stranka tako pleše, kakor oni hočejo. Posebno pa da je odklanjati take ljudi takrat, če imajo denar ln lepe službe, pa ne plačajo stranki, kar ji gre. Neumno da je zaradi tega očitati stranki, da presoja vse po denarju; stranka denar potrebuje in odkod ga naj vzame? Po denarju pa da meri stranka tudi prepričanje in če je ponovno objavljala strankine sklepe o progresivnem davku, da je vedela, da se s tem uvaja stranka Iz anarhije in avtokratstva na pot poštenega dela. Da ni potrebno, da bi socialistično stranko vladali nepošteni ljudje; za nepoštene v socialnem pomenu pa da je smatrati vse tiste, ki so si s pomočjo delavskih or-ganlzaci! priborili službe z 10.000 do 15.000 K mesečnih dohodkov, pa hočejo še vedno plačevati samo dve (mm! mesečno, ali pa še toliko ne. Očitno Je, da je pisec predstoječega članka hotel le Idejno vplivati na pristaše socialistične stranke in jih napotiti na to, da svoje pre-pričnnle spravijo v sklad s svojimi zunanjimi dejanji In da pokažejo svoje prepričanje predvsem tudi takrat, kadar je stranka v sili. O !e-tem članku je prinesel periodični list »Avtonomist«, kolega Izdajatelj je zasebni obto-žitelj Albin Prepeluh, dne 10. oktobra 21. notico z naslovom: » V tem znamenju boš zmagal«. Ta notica se med drugim glasi: »še vsi javnosti malo znani soc. demokratični »poslanec« Zvonimir Bernot je objavil v »Napreju« (a tudi v Ljudskem glasu«) od 5. t. m. dopis, v katerem se huduje nad nekaterimi članki, ki lih je objavil isti list in v katerih se je naglašalo, da mora vsak socialist imeti svoje svetovno soc. prepričanje, to je, prepričan mora biti o potrebi socializma za človeštvo Itd. — Gospod »poslanec« Bernot se nad tem besedovanjem silno huduie. On je namreč tudi takozvani »centralni tainik« soc. dem. stranke. Tako-le pravi: »Organizirani morajo biti (delavci namreč) pa tudi za to, da plačajo«. — Nadalje »po denarju pa mori (soc. dem.) stranka tudi pjrepričanje.«..............Takele nazore imenujejo pri nas nekateri »socialistične.« .... Dne 12. oktobra 1921 je obtoženec reagiral na predstoiečo notico v »Ljudskem glasu« in sicer v inkriminiranem članku. V le-tem članku, ki ima naslov »Politično lopovstvo«, jemlle pisec predvsem v zaščito časopisje, češ. da časopisje samo, četudi tako različno, da večkrat ne moremo nobenemu verjeti, še ni lažniivec; lažnjiv-ci da so namreč tisti, ki laži pišeio; za to da čitateli mora skušati,, da sam najde resnico In tudi lažnilvca, in si ga zapomni. Nadalje opozarja pisec v imenovanem članku »a svoj dopl* v »Undakem glaeu« od 5, oktobra 1921. ponavlja v kratkem njegovo vsebino in dostavlja: »Gospod Prepeluh je iz tega članka Iztrgal samo dva stavka in ju objavil tako, kakor da hočem prispevke izsiljevati samo od delavcev in kakor da cenim ljudi samo po denarju, na prepričanje pa dat nič ne dam. Kdor še ne veruje, da je gospod Prepeluh res zmožen takega lopovstva, naj prečita še enkrat ves moj članek, potem naj sl pa kupi »Avtonomista« z dne 10. oktobra 1921 in prečita tisto notico. Podpisan sicer ni, a videl boš, da je »Avtonomist« Prepeluhov list In ozdravljen boš od »Avtonomista« In Prepeluha za vselej«. Iz le-tega odstavka inkriminiranega članka je sodni dvor izločil tale: .... »da je gospod Prepeluh res zmožen takega lopovstva . . . ^ in je zazrl v njem n.ele očitanje zaničljivih lastnosti. ampak naravnost tipičen primer javnega zasramovanja. Zoper to odločbo po obtožencu prijavljeni ničnosti pritožbi, v kolikor se taista v svojih izvajanjih opira na ničnostni razlog Iz točke 9 a- § 281 k. p. r., ni odreči utemeljenosti. NI dopustno, da je sodni zbor Iz celotnega odstavka, ki šele daje članku pravi pomen .iztrgal po-edini stavek, marveč je bil odstavek uvaževatl v celotni zvezi In vpoštevatl celotni zmisel in pomen predmetnega članka, to posebno tudi še oziraje se na prejšnja zgoraj omenjena članka: »Emancipacija (osamosvojitev) delavstva« In »V tem znamenju boš zmagal«. — Predmet obsodbe, enako kakor obtožbe mora biti vedno natančno individualizirano historično ravnanje, to je vrsta druga za drugo sledečih, eno enoto tvorečih dejanskih okolnostl. Le-te dejanske okolnostl so predmet obtožbe in obsodbe, ne pa kak izrek Iz historične enote. Ako pa se omenjeni člankov odstavek presoja v smislu svojega celotnega pomena, ni naltl, da je obtoženec očital z nilm zasebnemu obtožltelju zaničljive lastnosti, ali ga zasmehoval in poniževal v Javnem mnenju. Inkriminirani članek je odgovor na notico, izlšlo v listu zasebnega obtožitelja. V tej notici se v eno roko obtoženec Ironizira kot tu še vsej javnosti malo znani soc. demokratični »poslanec«, v drugo roko pa še, kakor to pravilno Izreka Izpodbijana sodba, v tej notici Idealna vsebina obtoženčevega članka v št. 40 »Ljudskega glasu« priobčuje z očitno nalašč pretrgano zvezo, tako, da dobiva obtoženčev idealni članek ravno nasprotni, naravnost zaničljivi značaj, Baš zoper to pačenje zmisla se obrača predmetni odstavek inkriminiranega članka. Obtoženec v njem graja, da je zasebni obtožltell dopustil, da je Izšla v njegovem listu notica, kjer sta Iz obtoženčevega čanka »Emancipacija (osamosvojitev) delavstva« Iztrgana le dva stavka ln objavljena tako, da le članek dobil pomen, da hoče obtoženec v socialistični stranki prispevke izsiljevati samo od delavcev, na prepričanje pa da ne daje nič. To postopanje zasebnega obtožitelja kritizira obtoženec In ga označuje kot žurnalistlčno lopovstvo. Ker se od dostojnega časopisja mora zahtevati, da ne pretvarja dejstev In ne daje člankom s povsem idealno vsebino nasprotnega, naravnost zanlčliivega pomena, se mora reči, da je bila obtoženčeva kritika načelno opravičena. Pravilno poudarja se Izpodbijana razsodba, da se »Avtonomista« članek ne more Imenovati pošten ali moralen. Od obtoženca v inkriminira- nem članku uporabljeni Izraz »lopovstvo«, pač ni izbran, niti ni točen. Pojem »lopovstvo« je v obl-čainl govorici jako ohlapen In širok. Vendar v celoti obtožencev članek razodeva, v kakem zmlslu je rabljen ta Izraz in da obtoženec ob tem izrazu ne misli na kako prostaško dejanje ali mišljenje, nego le na politično in žurnalistič-no lopovstvo, ki da tiči v točno opisani pretvorbi vsebine obtoženčevega članka. S to opredelbo je vzeta prekruta ost navedenemu Izrazu. Zasebni obtožiteli Ima tem manj povoda, uzreti v drastični obliki te kritike razžaljenje časti, ko je porogljiva in bodeča tudi njegova notica, ki le Izzvala obtoženčevo kritiko. Baš lastni ton obtožlteljeveea Usta dokazuje, da obtoženec v obliki svoje kritike ni prekoračil običajne ln dopustne meje. Zato obtoženčeve kritike ob ugotovljenem stvarnem položaju niti ni smatrati za žaljivo. V tem pogledu je torej podan uveljavljeni, na točko 9 a § 281 k. p. r. oprti ničnostni razlog. Sicer pa bi obtožencu za inkriminirani očitek pristojal dokaz resnice v zmlslu prvega odstavka § 490 k. z. Da je zasebni obtožitelj izdajatelj »Avtonomista«, je ugotovljeno po sodnem zboru. Obtoženec je torej za slučaj, ako bi bilo niegovo dejanje objektivno kaznivo, dokazal zmiselno resničnost svojih očitanj, In bi tudi v tem slučaju bil kazni prost. Nadaljno besedilo inkriminiranega članka, od besed: »V Istem listu trdi ta »prepričani socialist« ... do besed: . . . »da so nam komunisti stranko skoro razbili« — radi katerega je bil obtoženec tudi obsojen, takisto ne ustvarja učina pregreška zoper varnost časti. V »Avtonomistu« Je namreč izšel dne 1& oktobra 1921 tudi še JlaneR pod naslovom: »Problemi sedanjega Basa.« V tem članku je med drugim pisano, da se ne le pri nas, temveč vsepovsod po svetu toži, da trpi naša doba na pomanjkanju misli in Idej. Dostavljeno je še: »Vrnimo se nazaj h krščanstvu; tam edino moremo najti uteho«. Na ta članek je obtoženec reagiral v inkriminiranem članku z besedami: »Mi pa pravimo, da je misli in Idej dovolj, da pa manjka ljudi, ki bi po teh mislih in idejah živeli.« Tudi sta še v istem »Avtonomistu« izšla članka: » Kam gre denar?« in »Vojno ministrstvo«. V teh člankih se zahteva red v državnem gospodarstvu, odprava korupcije, provizije itd. — Istotako na ta članka se sklicuje obtoženec v predmetnem svojem članku ta pravi med drugim: »Torej ima (sc. Prepeluh) misel in idejo odpraviti korupcijo, provizijo itd., naj>raviti red, kakor ga zahtevamo mi socialisti. — Toda ko sem se v stranki boril za prispevke, da bo neodvisna od raznih provizij, za katere nihče ni vedel, od kod prihajajo in koliko jih je, takrat g. Prepeluh ne le, da mi ni pomagal, temveč je celo sam gospodaril s provizijami tako dolgo, da so nam komunisti skoro stranko razbili. Ako se uvažuje, kako je nastal inkrimhii- rani članek, se vidi, da je njegovo besedilo le polemika med možmi raznih naziranj, kadar pobija pač nasprotnikove nazore, ne dotika se pa nasprotnikove časti . . . Obtoženec poudarja v tej polemiki svoja že v članku: »Emancipacija (osamosvojitev) delavstva« zastopana načela, da naj v socialistični stranki plačuje vsak pristaš prispevke, če hoče, da bo stranka neodvisna od raznih provizij, za katere nihče ne ve od kod da prihajajo. In če hoče, da se stranka uvede iz anarhiie in avtokratstva na pot poštenega dela. Graja pač obtoženec zasebnega obtožitelja, da mu pri tem stremljenju ne le ni hotel pomagati, temveč je celo sam gospodaril s provizijami tako dolgo, da so komunisti socialistično stranko skoro razbili. A tudi v tej graji ni najti očitka, ki ga zatrjuje sodni zbor, da je namreč zasebni obtožitelj nagnjen do gospodarstva s kakimi sumljivimi provizijami. Obtoženec le trdi, da je zasebni obtožitelj v socialistični stranki gospodaril s provizijami, to pa gotovo ni nečastno, najsi ne ustreza naziranju in načelom ob-toženčevim. Zato tudi v le-tem delu članka ni uzreti očitanja zaničljivih lastnosti ali misli niti kakega zasmehovanja. Podan je torej tudi v tem pogledu uveljavljeni ničnostni razlog točke 9 a § 281 k. pr. Obtoženčevi ničnostni pritožbi je bilo potemtakem v celem obsegu ugoditi in odločiti, kakor je zgoraj navedeno. Ob le-tej odločitvi ni bilo potrebe, pretresati se nadaljnih pritožbenih Izvajanj, kolikor se Tedenski pregled. Sobota, 23. dec.: Ministrski svet sklene izvoz svinj. — Vlada sklene, da ne odobri sporazuma z Grško glede Soluna-— Francoski komunisti se uprejo sklepu moskovskega kongresa III. internacionale, da morajo izstopiti iz prostozidarskih lož. •-— Ameriški senator Borah predlaga novo reparacijsko svetovno konferenco. Lavinsko namreč ravnokar hudič jemlje. Nedelja. 24. dec.: Načelstvo norveške komunistične stranke sklene predlagati izstop iz III. Internacionale- — Sovjetska Rusija izdala dekret o izdaji novega denarja. En rubelj 1923. bo vreden milijon rubljev 1921. leta. Ponedeljek, 25. dec.: Dr- Šušteršič Sel v Belgrad pogajat se z radikalci. —< Začetek državnega kovinarskega kongresa v Zagrebu. — V Dijonu sklene kongres izstopivših francoskih komunističnih organizacij ustanoviti nekako centruma-ško »Socialistično federativno unijo«. Torek. 26. dec.: Kralj podpisal ukaz o imenovanju velikih županov- V ljubljansko oblast je imenovan dr. Baltič, v mariborsko dr. Sajovic. — Budimpeštanska policija aretirala več odposlancev amsterdamske internacionale pod pretvezo, da so komunistični agitatorji. — Amerika zahteva na lozanski konferenci brezpogojno svobodo vseh morskih ožin in za vse narode. Angleži se upirajo. — Muktar beg, novi turški poslanik, nastopil službo v Moskvi — Konec zagrebškega kovinarskega kongresa. Ni uspel, ker slovenski S! nftai! uveljavlja ničnostni razlog toBJce- 4, 8 2#f k. pr. Ad B K n. a oprostilnega izreka prvostopne razsodbe je že zgoraj pod točko A izvedeno, da besedilo tega odstavka inkriminiranega članka, ki ga je presojati v celoti, torej skupno z očitkom lopovstva, sploh ne ustvarja učina pre-greška zoper varnost časti. Zato je za presojo stvari povsem neodločilno, da-li je v skladu s spisi ugotovitev sodnega zbora, da je zasebni obtožitelj izrecno priznal, da je inkriminirani članek pred natiskom čital. Ob takem dejanskem položaju ne pride v poštev, da-li je sodni zbor napačno rešil vprašanje, so-Ii vmes take okolno-sti, ki jemljejo dejanju kaznivost. V tem pogledu potemtakem ni podan niti na točko 5, niti na točko 9 b § 281 k. pr. oprti ničnostni razlog. Ni pa sodni zbor tudi ne ad II. b oprostilnega izreka napačno uporabil zakona, ko je izrekel, da v tem dejanju ni najti korakov prc. re-ška zoper varnost časti. Vsebina tega dela članka je načelnega značaja; ona poudarja načelo jugoslovanske socialno demokratske stranke, ki gre za tem, da je dolžnost vsakega sodruga v potrebi pomagati stranki, da ji ne bo treba iskati pripomoči in kakih provizij, za katere se ne ve. od kod da prihajajo. To besedilo vsebuje le v časopisju običajni način polemike glede načina dobivanja materialnih pripomočkov za politične namene; ne more pa se reči, da se je s tem delom članka prekoračila dopustna oblika kritike. Zato tudi v članku ni najti pomena, da se je z njim zasebnega obtožitelja izpostavljalo javnemu zasmehovanju. Ni potemtakem niti v tem pogledu zagrešen ničnostni razlog Iz točke 9 a, § 281 k. pr. Ničnostno pritožbo zasebnega obtožitelja je bilo torej v celem obsegu kakor neutemeljeno zavreči. Izrek o morebitnih stroških kasacijskega postopanja temelji na 2. odstavku § 390 k. pr. Vračajo se Vam spisi pod A v nadaljne poslovanje. Stol sedniorlce, odd. B, kot kasacljsko sodišče, Zagreb, dne 4. oktobra 1922. Dr. Železtager, 1. r. Čeme, L r. Prepis je točen. Ravnateljstvo pomožnih uradov stola sedmorlce. odd. B v Zagrebu, dne 6. novembra 1922. L. S. Ravnatelj pomožnih uradov: podpis nečitljiv. delegatje niso smatrali usoden trenutek, da bi žrtvovali samoupravo- Sreda, 27. dec.: V Belgradu snuje Kaclerovič in več drugih komunističnih vodij novo komunistično »Proletarsko stranko«, ki da bo samostojno nastopila ob volitvah. — Radikalci izključili več svojih vojvodinskih poslancev, ki bodo z lastno stranko nastopili ob volitvah. — Mala antanta zahteva v Parizu razorožitev Madžarske. — V Lozani zahtevajo Angleži mosulske petrolejske vrelce zase-Turki jih ne marajo dati. — Na nemških državnih železnicah sklenejo odpust 25 tisoč delavcev. — Indijski nacionalni kongres v Gayi se izjavil proti angleškemu gospostvu, zaprtim revolucionarjem izreka zahvalo. Četrtek, 28. dec.: Italija obljubila še enkrat, da izvede rapallsko pogodbo, samo da reši še nekaj reških in zadrskih zadev. V tem je Reko enostavno anektirala. — Italija podaljšala vojaško službovanje na 18 mesecev- — Zavezniki v Lozani sklenejo, da se ne bodo več pogajali s Turki, temveč da jim enostavno pošljejo ultimat. — Poljska vlada nastopila proti vodiem zadnjih nacionalističnih nemirov. Socialistična stranka pa pozvala vse svoje organizacije, naj uprizorijo takojšnjo splošno stavko v slučaju novih pučev. — Davidovič zopet izvoljen za predsednika JDS. Petek, 29. dec.: Na švicarskih borzah sklenejo odslej notirati dinar in ne jugoslovanske krone. — Vlada imenovala dr-Ploja namesto Sajovica na kandidatni li- sti za velikega Župana. — V Daruvaru aretirala policija člana jugoslovanskega komunističnega odbora na Dunaju, Sela« koviča. — Načelstvo laških fašistov za« počelo zedinjevalna pogajanja z nacionalistično stranko- — Mussolini odredil amnestijo vseh zločincev, ki so svoje zločine napravili v imenu fašizma. — Avstrijci so v smrtnem strahu, ker so prejeli od Zveze narodov sporočilo, da najbrže ne dobe nadaljnega obroka obljubljenih pcn sojil. Politične vesti. + V severnem Banatu menijo Proti« čevi pristaši nastopiti ločeno od radikal« ske stranke- Nosilec liste bo baje dr. Emil Gavrilla. Protičevi pristaši upajo dobiti najmanj pet poslancev. Izvolitev dr. Nin« čiča bi hoteli na vsak način preprečiti. + Madžarska stranka se posvetuje z. radikalci in z demokrati o bližajočih se volitvah. Madžarska stranka je priprav« Ijena stopiti v koalicijo s tisto stranko, ki ji je voljna čim več ugodnosti ponuditi. + Notranje ministrstvo je odredilo, da imajo pravico priti v volilno listo tudi volilni upravičenci, ki niso jugoslovanke narodnosti. + Radikalska stranka se v Belgradu od razpisa volitev dalje vidno množi V zadnjem času je bilo izdanih okoli 5000 novih članskih izkaznic. Ti novi člani so čisto gotovo podobni laškim »koritar-jem«, o katerih poročamo med političnim* vestmi. + V Macedoniji so se sporazumeti radikalci ter mohamedanci ter bodo po« stavili skupno listo. Tam pa, kjer bodo ločeno nastopali, se bodo vzajemno podpi« rali, Tozadevni volilni program bo v krat« kem izšel v srbskem in turškem jeziku. + Laška fašistovska vlada se od! prevzetja vlade dalje bori s »kor it ar ji«, Nikoli še ni bilo toliko prosilcev za mast« na državna mesta, kakor jih je sedaj. Ne« prestano oblegajo ministrstva z vsemi mogočimi priporočili, tako da So pasa« mezni ministri že razglasili, da ne bodo mogli nič več upoštevati »toplo priporočenih prošeni«. Upoštevali da bodo samd prošnje, predložene na podlagi rednih na« tečajev, razpisanih v uradnem listu. Toda! »koritarji« se najbrže ne bodo dali odsloviti kar na lahko... + Društvo narodov se bo na svoji sefi 23. t. m. pečalo o gospodarskih reformah Avstrije- Anglijo bo zastopal na tej sefi lord Balfour. + Nemški industrijski kongres v Berlinu je pozval trgovsko komoro ameriških Zadinjenih držav, naj posebna ameriška komisija preišče nemški gospodarski položaj ter naj ugotovi, koliko da sploh lahko Nemčija plačuje vojne odškodnine. Predsednik ameriške trgovske komore Barnes je odgovoril, da bodo zadevo rešetali šele po zaključku pariške konference, ki se je pričela 2. t. m. + V Parizu predavajo ruski monarhisti o monarhističnem pokretu v Rusiji, Pred dnevi je predaval bivši ruski poslanec Markov o podpori, ki bi jo morali dobivati ruski monarhisti od francoske vlade. Temu predavanju so prisostovali tudi francoski častniki. + Trocki je na vseruskem kongresu sovjetov ljuto napadel Ameriko ki se ie napajala s krvjo in z zlatom Evrope- Na« deia se, da bo v tekočem letu izbruhnila v Evropi velika revolucija, ker je stanje skoro v vseh državah obupna -f Ameriški senat je odobril proračun za mornarico v znesku 325 milijonov dolarjev. Dnevne vesti. Naši ujetnici v Italiji. Prejeli smo sledeče senzacionalno obvestilo: če se še kak vojni ujetnik nahaja v laškem ujetništvu, naj dotičnega priglase svojci pri pristojnem občinskem uradu v Ljubljani, stanujoči pa naj se tozadevno zglasijo do 15. januarja 1923 v vojaškem uradu v Mestnem domu. Druga županstva pa dobijo potrebne informacije pri svojih pristojnih okrajnih glavarstvih. Stanovanjska beda je povsod, največja Pa tam, kjer so uradi tako počasni, da ostajaro stanovanja za daljšo dobo prazna. Tako je bil dne 29. decembra 1922 izgnan iz svojega stanovanja v Središču neki čevljarski mojster, ki mu je bilo odpovedano stanovanje sodnijsko in bilo oddano na dražbi tistemu, ki je največ ponudil. Najvišja ponudba je bila kar 25krat-na najemnina iz leta 1919., tega seveda revež ni mogel ponuditi, zato so ga vrgli na cesto, v blato z ženo in otrokom, s pohištvom in orodjem in to pozno zvečer, v trdi temi- Novo stanovanje mu je pa okrajno glavarstvo v Ptuju začasno nakazalo že 4- decembra. Ker se je pa hišni posestnik branil, je imelo biti končno rešeno 22. decembra. Ker ni bilo rešeno, je siromak vprašal na uradni dan v Ormožu 28. decembra g. komisarja stanovanjskega oblastva in ta mu je rekel, da je še pred prazniki rešil in da leži spis na občini ali rta pošti. Tam ni bilo nič, drugi dan je siromak vržen na cesto, tisti spis pa leži še zdaj na glavarstvu v Ptuju. Kdo bo zdaj povrnil škodo za pokvarjeno pohi-t štvo in orodje, za od vetra in mokrote razmetane in pokvarjene knjige, račune itd. ter za stroške 4kratnc vožnje v Ptuj in 5kratne v Ormož ter zamudo na zaslužku? Kdo bo to povrnil? Urade pa imamo in iih težko plačujemo z ogromnimi davki, potem trpimo takole škodo! Stanovanjske naredbe 'imamo, pa se stanovanja kar na dražbi draže, tako da ima pravico nanje samo tisti, ki največ ima, na odredbe pa se nihče ne ozira- Župan pa, namesto da bi šel občanom na roko in jim pomagal brez ozira na to, ali so bogati ali revni, se iz siromakov še norca dela in izjavlja sodnemu slugi, da čevljar itak že ima nakazano stanovanje, pa se noče vseliti čeprav župan dobro ve, da hišni posestnik ne dovoli... — Kako dolgo se bodo uradniki m župani še norca delali iz bednega ljudstva? Kako dolgo bodo mislili, da so dolžni skrbeti samo za bogate občane. Nihče ne more povedati, kako dolgo, ker ne more nihče izračunati, kdaj bo začelo delavno ljudstvo samo skrbeti zase. to je, kadi bo začelo delati organizacijsko. Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20- Ljubljana. Zahtevam, da mi gospod, kateri mi je na Silvestrovem večeru šišenske Svobode v Reininghausu smuknil dežnik, nemudoma istega vrne, ker je bil opazovan in bi imel v obratnem slučaju priliko z menoj drugje se seznaniti. Društvo državnih poFcljslrh nameščencev za Slovenijo v Ljubljani priredi 6. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union plesni večer z bogatim srečo-lovom. Sodeluje celokupna godba Dravske divizije. is strani©. Seja Pokrajinskega odbora SSJ in KDZ se bo vršila čred strank nim zborom v petek, 5. t. in. ob 17. v Celju (hotel »Pri Zamorcu«). Krajevno politična organizacija v Šiški poziva vse člane, posebno pa odbornike na sestanek, ki se bo vršil danes, v sredo ob 7. zvečer v »Zadružnem domu«. Ker je dnevni red zelo važen, je udeležba dolžnost. — Predsednik. Ježica pri Ljubljani. Tukajšnja krajevna politična organizacija KDZ vošči srečno in veselo novo leto vsem svojim članom in prijateljem ter jih kliče na delo. Podvojimo naše vrste, da bomo prišli čimprej do svojih pravic. Ravno v tem letu nas čakajo zopet volitve v narodno skupščino. Gotovo je, da kolikor moči si bomo pridobili, toliko pravic bomo imeli. — Krajevna politična poziva svoje člane, naj zahtevajo povsod, kamor zahajajo, naš list »Ljudski Glas«! Poznamo lokale, kamor zahajajo naši ljudje, pa se podjetniki še do danes niso naročili na naš list. Zahtevamo pa, da nas ti tudi v tem oziru poznajo. — Nekateri naši člani so dokai zaostali s članskimi prispevki, zato pa jih prosimo, naj jih poravnajo v novem letu. Blagajnik mora imeti vse v redu, seveda če člani niso redni in točni v obračunavanju, potem tudi blagajnik ne more točno obračunavati z glavnim tajništvom. Torej držimo se reda in točnosti! V Hrastniku se bo vršilo 12. t. in. točno ob 3. popoldne predavanje sodr. Pod-bevška »O socialni revoluciji«. Predavanje bo zanimivo. Sodrugi naj se ga polnoštevilno udeleže. Št. Pavel pri Preboldu. Redni občni zbor kraj. org. SSJ v Št. Pavlu pri Preboldu se bo vršil v nedeljo 7. t. m. ob 2. popoldne pri s. Govediču, z običajnim dnevnim redom. Člani naj prinesejo s seboj tudi izkaznice, ker se bo pobirala članarina za 1923. Vabijo se vsi somišljeniki. Novi člani dobrodošli! — Odbor. Delegatom in gostom bomo izročili izkaznice šele pri vhodu na zboru. Da ne bo event. nesporazumljenj, objavljamo danes zaporedno delegate vseh organizacij, ki so nam jih naznanile in ki so obračunale za zadnje tri mesece pred dnevom sklicanja strankinega zbora, torej za september, oktober in november. Za vse te delegate in tudi za goste, ki so se priglasili, bo preskrbljeno prenočišče. Za organizacije, ki nam delegatov še niso naznaniie, seveda te odgovornosti ne prevzemamo- Tiste ■organizacije, ki so nam naznanile samo število delegatov, ali pa niti tega ne, naj izgotovijo vsakemu delegatu od odbora potrjeno potrdilo, da je bil sodr..............na članskem sestanku dne . . - izvoljen za delegata krajevne organizacije ..............za XIV. redni strankin zbor dne 6. in 7. januarja 1923 v Celju. Pripisano naj bo tudi, za koliko članov je organizacija obračunala v septembru, oktobru in novembru in če ima več delegatov naj vsakemu pripiše vrstni red (prvi, drugi, tretji itd.) Niti delegatska niti izkaznica za goste pa ne bo veljavna, če ne bo imel udeleženec veljavne članske izkaznice s seboj. Na to opozarjamo zlasti tiste so-druge, ki plačujejo sicer članarino, ne brigajo se pa, da bi imeli tudi potrdilo, da so plačali, ter gotovost, da je njih or-i ganizacija tudi res obračunala. Danes objavljene delegate mislimo, da bo verifikacijski odbor vse priznal. Naznanjenih delegatov organizacij, ki niso obračunale, pa nismo objavili. Vendar s tem ni rečeno, da bo verifikacijski odbor njih izgovore popolnoma zavrgel. Mi ne, odločujemo, le konstatiramo. Nekateri čudaki še celo mislijo, da bodo smeli na zbor delegati takih organizacij, ki so delale ne le proti pravilniku, temveč tudi proti vsej stranki ..... Delegati za strankin zbor: Trbovlje: Jakob Klenovšek, Ivan Marin. Celje: Alojz Leskošek, Martin Požun, Valentin Lebič, Rudolf Čebular, Josip Šmigh Franc Jelen. Zagorje: Melhior čobaL Mislinje: Franc Kranjc- Liboje: Ivan Germadnik. Velenje: Andrej Martinšek. Oplotnica: Josip Brglez. Sv. Pavel pri Preboldu: Alojz Šlander. Zabukovca: Franc Tratar. Globoko Dri Brežicah: Ivan Molan, Franc Cizelj, Franc Grmšek. Tržič: Josip Črne-Šoštanj: Anton Arzenšek. Jesenice: Jurij Jeram. Ptuj: Filip Uratnik. Hrastnik: Anton Verden. Josip Grum. Štore: Tomaž Sedar, Mihael Varmočnik. Spod. Šiška: Jože Ogrin. Ljubljana: Ivo Meznarič. Vič pri Ljubjani: Andrei Peterca. Moste: Andrej Svetek. Mežica: Franc Blatnik, Fr. Vrtačnik- Gorje pri Bledu: Jurij Jeram. Ježica Dri Ljubljani: Anton Jakopič. Rečica na Paki: Matevž Omladič. Tacen-Šmartno: Angelo Cerkvenik. Socialističnih koledarjev nimamo več, naročniki naj torej nikar ne reklamirajo Sploh prosimo, naj nikar nihče ne misli, da je mogoče pošiljati jih telegrafično. Kdor jih je pravočasno naročil, jih že davno ima, poznejšim naročnikom smo jih pošiljali po vrstnem redu, zdaj so pa pošli, torej ne moremo nikomur ustreči. V soboto dobimo pa nove. do takrat prosimo potrpljenja. Jz strok, gibanj©. V četrtek. 4. t. m. takoi po delu se bo vršila sela Centralneg odbora kovinarjev v društvenih prostorih v Šelenburgovi uDca 6, II. nadstr. ♦ KOVINARJI, POZOR! Razmere, ki vladajo zadnje čase v Strojnih tovarnah in livarnah d. d. (obrati Samassa, Tonnies in Žabkar) v Ljubljani, nas silijo, da proglasimo za te obrate zaporo. Opozarjamo vse kovinarje, da nai ne iščejo službe v teh tovarnah, dokler ne javimo, da so se razmere zboljšale. Prosimo vse delavske časopise za ponatis. Odbor podružnico ljubljanskih kovinarjev. V«sftn8!s Svobode, Seja osrednjega odbora »Svobode« bo v četrtek 4. t. m. ob 8. zvečer v tajništvu »Svobode« v Zidovski ul. 1, I. nastropje. Ker je dnevni red zelo važen, je točna udeležba ljubljanskih odbornikov dolžnost. — Tajništvo. Trbovlje. Dramatični odsek del. iz-i obraževalnega društva »Svoboda« Trbovlje bo vprizoril v nedeljo 7. t. ni. ob 7- zvečer v Del. domu tragedijo v treh dejanjih »Rodion Razkolnikov«; priredil po romanu Dostojevskega Lev Birinski, poslovenil Silvester Škerl. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Celje. Ob priliki strankinega zbora SSJ bo priredil dramatični odsek del Izobraževalnega društva »Svoboda« x2 Trbovelj, v soboto 6. t. m. ob pol 8. zvečer v Mestnem gledališču tragedijo v treh dejanjih »Rodion Razkolnikov«. Po igri alegorija »Vstajenje« s petjem. K obilni udeležbi vabi — odbor. Gospodarstvo. = Vrednost denarja. 1 dolar velja 91-75 Din, 1 češka krona 2.93 Din, 1 francoski frank 6.70 Din, 1 lira 4.70 Din, 100 avstrijskih kron 13 par, 100 nemških mark 1.35 Din. V Curihu velja 100 naših Din 5.50 švicarskih frankov. = Inozemski poštni uradi v Mali Aziji so zopet združeni s turškimi poštnimi uradi. Vsaka država bo dobila nadzorstvo nad enim poštnim oddelkom. = Finančno ministrstvo v Italiji se je odločilo tiskati pol milijona bankovcev po 1000 lir spremenjenega tipa in dva milijona bankovcev po 100 lir starega tipa. Ta tisk bankovcev baje ne pomeni po-množenja papirnatega denarja, temveč je v zvezi s potrebami dnevnega prometa in s potrebo zamenjave starih bankovcev. = Rezerva bančnega urada češkoslovaškega finančnega ministrstva, ki je namenjena za borbo proti internacionalnim špekulantom s češkoslovaško krono, ie vedno manjša. Urad razpolaga samo še s 350 milijoni Kč. = Na zadnjem zborovanju ukrajinskih sovjetov so sklenili dati industriji, ki se bavi z izdelovanjem poljedelskih strojev, znatne podpore. Upajo, da bodo domači izdelki zadostovali za 70% celokupne potrebe- = Moskovski pokrajinski sovjet je na svoji zadnji seji sklenil delavske plače znatno povišati. Že v 1. 1922 so delavske nlače precej povišali. V tkalski industriji n. pr. za 4% rublja v zlatu na mesec, v kovinarskih delavnicah za 6 do 10% zlatih rubljev, v tiskarnah za 7 do 13 zlatih rubljev itd. Povišanje delavskih plač ie v zvezi s stalnim napredovanjem gospodarske obnove sovjetske Rusije. Dopisi. Litija. Litijski kovinarji so priredili na sveti večer v gostilni g. Kremžarja proletarsko božičnico v prid delavskim otrokom. Božičnica je bila dobro obiskana, božično drevo katero je bilo nad vse lepo opremljeno, je prineslo lepa darila 60tim otrokom. Pozdravni govor je otvo-ril sodrug Petje, jako lepo sta deklamirali dve kovinarski dekleti in navdušeno oovdarjale zaslugo, posebno sodr- Gajšku in sodT. kovinarjem. Nato je povdar-jal s. Gajšek pomen te proletarske božičnice. nakar je voščil vsem skupaj vesele božične praznike in obdaroval vesele otroke. Kovinarji želimo, ustvariti drugo leto skupno z vsem zavednim litijskim Proletariatom še lepšo božičnico, kajti le v Zavednosti je moč. Globoko pri Brežicah. Ker je šla Samostojna kmetijska stranka pri vseh volitvah v boj z načelom, da bo poslala v občine, okraj in parlament svoje može in ni zaupala nobeni stranki, najmanj pa SSJ, misleč, da io bodo Urek. Mermolja i. dr. boljše zastopali, so ji nasedli tudi mnogi mali kmetie in kmečki delavci. Kako vneto zagovarjajo male kmete in kmečke delavce samostojneži v občinskih agrarnih odborih, se Posebno lepo vidi iz delovanja obč. sveta naše občine, v kateri prebiva tudi poslanec SKS Ivan Urek. 9 odbornikov ima SKS, 5 SLS in 2 KDZ. — SKS ima torej absolutno večino-Poročali smo že večkrat, da se bogatini SKS in SLS prav radi pobratijo, kadar gre za njihovo korist Pred volitvami se seveda prepirajo, pa vselej le tako dolgo, dokler se ne vsedejo skupno h koritu- S prepirom pa begajo kmete in delavce, da pomagajo nekateri SKS, drugi SLS. Naš občinski odbor je torej sestavil proračun za 1. 1923. Občinske doklade bodo znašale 346%, naložiti pa so jih hoteli samo na zemljišča, gostilničarji naj bi ostali prosti. Župan je samostojnež in gostilničar. Ker bi moral po takem plačati mali posetnik prav toliko od orala kakor veleposestnik, je sodr. Umek vložil pritožbo na okrajni odbor v Brežicah, da proračun občine Globoko kot neodobren zavrne in naloži glasom okrožnice pokr. uprave za Slovenijo doklade tudi gostilničarjem, ki jih lažje plačajo kakor mali kmetje. Okrajni odbor je proračun zavrnil. Občinski odbor pa je na svoji seji dne 17. XII. 1922 sklenil, da bo naložil gostilničarjem samo 30% doklad. Proti tej nameri moramo v imenu vseh organizacij KDZ brežiškega okraja najodločnejše protestirati in zahtevamo, da okrajni odbor proračun ponovno zavrne- če nam okr. odbor ne bo maral ugoditi, bomo prosili pokr. upravo, da ga ne bo odobrila. Naš občinski odbor bi moral pri tako visokih odstotkih naložiti najmanj 150% na užitnino. Sodr. Umek se je pritožil tudi radi oddaje občinskega lova lovskemu društvu, čigar predsednik je nar. poslanec Urek. Lov je bil namreč oddan za 65 K! In g. Ivan Urek se še upa javno nastopati s trditvijo, da zastopa koristi malega kmeta! Radi visokih doklad pa niti s prstom ne gane! G- nar. poslanca Ureka in zadružnike SKS in SLS pa poživljamo, da plačajo prostovoljno več za občinski lov, ozir. odstopijo, da pride lov zopet na javno dražbo, če nočejo, da jim bomo javno očitali in dokazali, da zastopajo samo svoje koristi. Iz Blok nam pišejo: Dne 10. decembra se je naš g. župnik posebno izkazal. Sicer razklada vsako nedeljo, kak junak je med ponižnimi ovčicami, takrat v nedeljo pa se je tresel in je trepetal od strahu, ko je prišlo par socialistov, ki so zahtevali ključ od stare šole, ki je občinska last. Ko je prišel neki naš sodrug v župnišče, se je gospod župnik skril, njegova nezmotljiva kuharica pa se je zlagala: »Gospod so pri maši«- Na drugo zahtevo je gospod priznal, da se socialistov boji. Ključa ni maral dati, ker si je najbrže mislil, da bomo zahtevali najprej ključ od šole, potem še od župnišča, sam pa da bo moral še odpotovati v družbi svoje kuharice s trebuhom za kruhom. — Tudi naš shod je hotel preprečiti, pa ga ni mogel, pokazal je le, da hoče strahovati celo občino. Naš shod se je vršil mirno, veliko poslušalcev je bilo in vsi so odobravali govor sodr. dr. Koruna. Pojasnil nam je, kako kapitalisti izkoriščajo delavce in kmete in kako potrebno je, da voli ljudstvo zastopnike, ki njegove koristi v resnici tudi zagovarjajo in da ne voli bojazljivcev in široko-ustnežev, ki samo obetajo, ko so pa izvoljeni, pa na vse obljube pozabijo. Povedal je tudi, koliko miliard dinarjev gre za armado in druge nepotrebnosti, ki jih mora plačevati predvsem kmet in delavec. To zlo se da odpraviti samo potom organizacije, ker ljudstvo bo postalo močno in močnejše samo, če bo organizirano. Kmetje in delavci, pristopajte torej k KDZ in ne poslušajte bojazljivcev, ki delajo samo za svojo korist in živijo na ljudske stroške. Gotovo ste se prepri- čal! na našem shodu, kai so Tudjs. ki se nazivajo »božje« namestnike. IZ SAVINSKE DOLINE, Preprost sodrug, rokodelski pomočnik, nam je poslal sledeči članek: Ne- utrudljivo smo tolmačili socianzem m marksizem. Ali nasprotniki nas nočejo razumeti in prežijo na nas zvito kakor lisjaki ter nas napadajo in grdijo- In ša danes, ko stoje naše organizacije na vseh straneh v besnem boju, se nahajajo v naših vrstah ljudje katerim ne gre za svobodo proletariata, temveč mislijo samo, kako bi si prilastili s trudom zasiu-žene delavske kronice. Poleg njih pa imamo nezadovoljneže, ki ne znajo misliti, temveč samo vpiti in razgrajati. Ljud-je hočejo imeti voditelja, -katerega vsi vdano poslušajo kakor vojaki generala, če je toliko zvit in sposoben, da jih drži na verigi kakor sužnje. Delavci ne mislijo na to, da morajo biti sami tako izobraženi, da bodo sami svoji voditelji. Ce bi bili, bi naš polcret za osvobojeni e proletariata hitrejše napredoval. — In razne strančice imamo, ki se vse sklicujejo na našega velikega učitelja Marksa, kakor da so one na pravi poti in zavajajo s tem nezavedne delavce v svoje kalne vode. Njih voditelji so bili svojčas v socialističnih vrstah; v naš program se niso poglobili, le naših pesmi so se ' naučili ter se razkropili kakor cigani. Potrebno je predvsem, da bi naši delavci bolj čitali socialistični tisk pravih Marksovih naslednikov. Večinoma mislilo da ie dovoli, če so organizirani, a še hujše je, da niti svojih organizacijskih dolžnosti ne izpolnjujejo redno. In kadar, dobi naš delavec rdečo legitimacijo, misli, da je s tem že pravi socialist, čeprav, nima pojma o socializmu- Razgovarjal sem se z nekim predsednikom »ljudske klerikalne nacionalne organizacije«, ki mi je povedal, da je bil svojčas v Zagrebu socialist in je imel »rdečo knjižico« strokovne kovinarske organizacije. Nekoč pa sta vstopila v njegovo »ljudsko« klerikalno organizacijo dva socialista, ki sta hotela razširjati v organizaciji socialistični duh, a on kot predsednik ju je pustil najprej pretepsti, potem pa postaviti pod kap. Ta g. bivši socialist ima danes 2 hiši in 2 kovačnici, v vsaki po pet delavcev. — Talcih »socialistov« smo imeli mnogo in še jih imamo. — ln še drugačne imamo. Take, ki so žalostni, kadar je treba plačati organizacijski prispevek in veseli, kadar dobe kakšno zvišanje prejemkov — s pomočjo organizacije. Mnogi »ne morejo« izdati nobene kronice za izobrazbo, imajo pa vendar, toliko, da zapijejo in zakvartajo v eni noči toliko, kolikor bi bilo dovolj za izobraževalne namene v celem letu. Ce pa hoče kdo čitati, gre k župniku, kjer dobi za par kronic ducat knjižic, ki so seveda take, da mu hrbtenico pred gospodo še bolj ukrivijo. Še celo taki so, ki nosijo s seboj posvečene knjižice in svetinjice, ki naj jih obvarujejo vsega zla. Kadar gredo v cerkev, molijo, da bi sc jim ne zmešalo, kadar so lačni, pa berejo, kako jih bo hranil bog pod zemljo. Le tega ne zvedo in se ne zavedajo, da je hotel tudi Kristus, kar hoče socializem — osvoboditi ljudstvo izpod jarma nasilnežev. Današnji proletarec mora to vedeti, mora vedeti kai ie lažnjiva vera in kaj na resnici in pravici temelječi socializem. V naših organizacijah imamo ljudi različnih ver, plemen in stanov. Dolžnost organizacije je predvsem, da dvigne svoje člane na najvišjo stopnjo kulture. Potem se ne bo mioglo več zgoditi, 'da 61 zavajali naše. člane različni demagogi in plačanci. Najbolj potrebuje človek dandanes izobrazbe, če se hočemo osvoboditi kapitalizma. Žal, da o tem danes tako malokateri razmišljujejo in radi tega ne spoznajo, da ne trpijo danes samo kmetje in delavci, temveč da bodo njihovi otroci še bolj. Če bi se vsak proletarec spomnil, kako je sam trpel v mladosti, pač ne bi mislil več na alkohol in kar je ž njim v zvezi._____________________ Bogastvo ruske zemlje. Vsa evropska Rusija je velikanska nižina, ki je ločena po 2500 km dolgem pogorju Uralu od še večje Azijske Rusije. Zunanje lice te planjave, ki pokriva polovico Evrope, izgleda zelo različno. Proti severu se razprostirajo velika barja, ki so skoro vse leto pokrita z ledom, in pa skalnat svet, na katerega se priključujejo razsežni gozdovi. Južno od Zgornje Volge leži neizčrpno bogata in plodonosna dežela, imenovana »črna zemlja«, žitnica Rusije. Tukaj se razprostirajo nepregledna žitna polja. Tu ni skoro nobenega gozda. Še bolj južno ob 'Črnem in Kaspiškem morju se pa razprostira stepa, ki prehaja zahodno od reke Dona v dobre pašnike, na vzhodu pa v Žalostno peščeno puščavo- Podnebje se kaže v primeri z veli-Ikansko razsežnostjo države enakomerno. Zima in poletje kažeta pa velikansko na-isprotje. V celi Rusiji z izjemo Krima ob Črnem morju so zime zelo dolge in mrzile. Na severu zmrzne celo živo srebro m še v hlevih se mora kuriti. Kratka poletja so pa zelo vroča, dežja je zelo malo. V zimi pokriva celo deželo debela plast snega, ki da spomladi zemlji skoro vso potrebno močo. Na tej zemlji živi preko 170 milijonov ljudi, od katerih se živi 75% od po-iljedelstva, zato se prišteva Rusija med agrarne države. ; Do leta 1861. je pripadala vsa zemlja ; darju, plemstvu in duhovščini, kmetje so bili sužnji. Šele leta 1861. do L 1863- se je osvobodilo približno 43 milijonov teh j sužnjev ter so postali svobodni kmetje. |Le malokateri kmet je imel svojo kmetijo 'kakor pri nas, v Avstriji ali na Francoskem. Posamezni kmet ni imel nikake pravice do posesti, ampak je bilo vse last občine- Samo ena tretjina zemlje, skoro izključno samo polje, je bila dodeljena tem občinam; drugi dve tretjini sta pa pripadali do zadnje revolucije še vedno carju in plemstvu. Kar se tiče množine pridelka je nad-kriljevala Rusija v vseh panogah kmetijstva (v poljedelstvu, živinoreji in gozdarstvu) vse države v Evropi; kar se pa tiče modernega obratovanja, pa stoji daleč za drugimi. Mnogokrat je bila majhna izobrazba ljudstva za moderni napredek velika ovira. Ljudstvo se je z vso močjo branilo modernizacije. Že prejšnja vlada je delala z vso silo na to, da tem neprili-kam odpomore, posebno z otvarjanjem šol, sedanja vlada skrbi seveda še veliko bolj, vendar bo Še dolgo trajalo, predno bodo dosežni kakšni večji uspehi. Se danes odpade na 1000 rekrutov čez 600 analfabetov- Pri racionalnem (= razumnem, modernem) obratovanju bi dosegla Rusija znatno večje uspehe. Statistično je dokazano, da je Rusija pridelala pred vojno letno okoli 800 milijonov hektolitrov žita vseh vrst (od tega 100 milijonov pšenice). Samo pšenice je izvozila preko 50 milj. hi v tuje države. Velika ovira za obdelavo in izrabo zemlje je rusko podnebje^ Dolge zime in kratka vroča poletja silijo ruskega kmeta, da mora izvršiti v par tednih (od maja do julija) vse delo, za katero imajo pri nas na razpolago še enkrat toliko časa. Podnebje sili ruskega kmeta, da uporabi veliko več človeških in živalskih moči kakor pa naš kmet. Zato podraži močno povpraševanje po delavcih v tem času vse delavne moči in zato preneha v času obdelovanja in žetve večina tovaren z obratom. Bogastvo Rusije na lesu je že v pregovoru. Vzlic slabemu gospodarstvu in še slabejšim cestam je Rusija izvozila letno za 50—-60 milijonov rubljev lesa. Večina gozdov se nahaja na severu; južni kraji pa zelo trpe na pomanjkanju lesa. O kakem pametnem gozdnem gospodarstvu ni govora- Nedostopni gozdovi na severu so skoro brez vsake vrednosti, ker se porabi tam les samo za pridelovanje pepelike, smole in katrana; nasprotno so v dostopnih krajih moderno urejene tovarne za obdelavo lesa. Poraba lesa za stavbe, kakor tudi v industrijske svrhe ta kurjavo je tako velika, da lahko rečemo, da je to zapravljanje. Pa ne samo gozdarji, tudi živinorejci se bodo čudili, ko spoznajo to velikansko rusko gospodarstvo. Živinoreja je predstavljala glavni vir ruskega narodnega imetja. Rusija je prekosila v množini živine vse druge države v Evropi (22 milijonov konj, oslov in mul, 33 milijonov govedi, 39 milijonov ovac, 10 milijonov prašičev). Ruska živinorejo, z edino izjemo konjereje, za katero je bilo 3000 kobilaren, je takozvana reja v masah, za katero so dani vsi pogoji v brezkončnih stepah na jugu. Tu se pasejo živali po cele tisoče skupaj vse leto brez vsake oskrbe na prostem. Na severu jih pa morajo krmiti v hlevih po 100—200 dni. Pri ruski reji govede stopi pridobivanje masla in sira popolnoma v ozadje: Rusi rabijo pri kuhi po večini ovčjo mast, ki jo dobivajo od kaspiške ovce. Posebna pozornost je bila posvečena konjereji. Rusija ni imela samo največ, ampak tudi najboljše konje Evrope. Tako je opaziti v poljedeljstvu Rusije isto prikazen kakor v vseh gospodarskih področjih te ogromne države- Neiz-črpljivo bogati naravni zakladi, nepopolno in slabo izkoriščanje tega bogastva in obenem močno prizadevanje vlade odstraniti naravne zapreke ter s tem pomagati, da pride vsa narodnogospodarska moč do polnega razvitja. Za poljedelstvo pa ni nobena reč tako važna, kakor gradnja železnic. Ko bo imela Rusija dovolj železnic, postane za Ameriko druga največja izvozna država žita na svetu. Po svetu. — Komedija na Romunskem. Pod tem naslovom ie pisala »Prosveta« 19. oktobra t. L: Ko bere človek poročila o kronanju romunskega kralja, se mu nehote vrivajo slike iz življenja starega Rima ob času Cezarjev, ko se ie stari Rim bližal s hitrimi koraki svojemu koncu. Na eni strani so bile sestradane ljudske množice ki so kričale »panem et circenses« (dajte nam kruha in igre!), na drugi strani pa razkošno življenje rimskih cezariev ta patricijev. — Komedija kronanja se ie vršila v Albajuliji na Sedmograškem. Iz Bukarešte so vozili izredni vlaki postopače iz višje romunske družbe, da si napasejo svojo radovednost Glavna ceremoni-ia se ie vršila po cerkvenih obredih. Kraljici so dvorjaniki poklonili krono, v kateri je tičalo dva kg zlata in ki ie bila kar posuta x dragimi kameni. Kralj se ie dal Kronati Kot »junak«. Njegova KrOtra te bila napravljena iz jekla topov, ki so bili odvzeti (?) Turkom. Razvrščene so bile velike množice vojaštva, da mogoče ne stopi kdo na kurja očesa kraljevi dvojici ali dvorjamikom. Skratka: cela komedija ie stala 300 milijonov frankov 1 — Delili so tudi ubožcem meso. ki ga mogoče že niso jedli leta in leta. da iih tako za treno-tek nasitijo, da bi pozabili na svodo bedo. ko se ie pred njihovimi očmi razvijala vsa potratnost rumunskih vlastelinov in ru~ munskega dvora. — Milijoni ljudi stradalo v Evrooi. Med temi milijoni je tudi ru-munsko ljudstvo. 300 milijonov frankov je bilo vrženih v vodo vpričo mizerije ru-munskega ljudstva. In ko mečeio v Evropi za take komedije denar proč, prihajajo klici 'n Evrope: »Amerika, pomagaj, mi stradamo!« — »Amerika briši dolgove, kajti ne moremo se gospodarsko vposta-viti!« — Dokler imajo v Evropi denar za take prismojenosti, dokler lahko v Evropi v enem dnevu poženejo 300 miliionov frankov ljudstva v Evropi pa mirno gledajo take bajacade, ni revščina tako velika. da bi morala Amerika pomagati Evropi. pa si na ta način povečevati davčno butaro. — če imajo denar za take budar losti v Evrooi. jim ni prav nobene sile. Ljudstva, ki prenašajo tako razsipnost ponižno in brez godrnjanja, naj le leži kakor si ie sam postlal! Lakota jih mogoče končno le spametuje. Repertoar Narod, gledališča v Ljubljani. Drama: Četrtek 4. jan. »Kralj na Betajnovi«. Red A. Petek 5. jan. Zaprto. Sobota 6. jan. ob 3- popoldne »Pe-terčkove poslednje sanje«. Izven. Ob pol 8. zvečer »Idijot«. Izven. Nedelja 7. jan. ob 3. popoldne »Pe-terčkove poslednje sanje«. Izven- Ob 8, zvečer »Živi mrtvec«. Izven. Pondeljek 8. jan. »Liliom«. Red B. Opera: Četrtek 4. jan. »Sevilski brivec«. Red C. Petek 5. jan. »Mefistofeles«. Red E. Sobota 6. jan. »Carmen«- Izven. Nedelja 7. jan. »Mefistofeles«. Izven. Z Viča. Po zaslugah viškega Župana in občinskega odbora je priredila tukajšnja šola 23. decembra lepo božičnico. Obdarovanih je bilo z obleko in čevlji nad 100 najrevnejših šolskih otrok, 20 000 K je dala občina, ostalo pa so darovala plemenita srca. Za tako dejansko umevanje ljubezni in socialnega čuta moram izreči v imenu obdarovane šolske mladine vsem, ki so pripomogli k tako sijajni božičnici na kakršenkoli način, najlepšo zahvalo. — Ivan Štemlaj, nadučitelj. Samo še do sobote Imaš čas — pozneje ne bo pomagala nikaka pritožba več. Kdor se ta teden krega in prepira, koga bo volil, in pozabi pri tem na svojo reklamacijsko dolžnost, temu vse prepiranje ne bo nič pomagalo, ker bo izgbH svojo volilno pravico. Povej lenuhom! Izkaz darov za mestne reveže v Ptuju ob priliki božičnice. Or. Valerjan Spruscblna 200 K, Josip Damlsch 100 K, Josip Fuhrtner 100 K, Franc Osterberger 70 litrov vina, Josip Pučnik 100 ,K Filip Uratnik 80 K, Stefan Zselezen 80 K. dr. Franc Bučar 50 K, Mavro Teichner 100 K. Julij Tognio ml. 200 K, Otmar Scheichenbauer 40 K, Hans Stanitz 40 K, Ivan Steudte ml. 80 K, Otmar Petrovič - MorgIly 40 K, Anton Emeršič 80 K, Miroslav Ocvirk 40 K, Josip KOrner 20 K. We*sely Kand 120 K. Franc Plažo K* 80 K. 1& stp OortSek 20 K, Vitjem Dengg 80 K, Tnna Lenart 1 hlače. Alojzij Brenčič 1 oblačilo, Martin Vrabel 1 predpasnik, Pavel Dostal 80 K, Jakobina Cajnkar staro obleko, Franc Podgoršek C), 10.000 ( » D), 8.000 ( * C), 8.000 ( » E), 7.500 ( » B), 6.666 ( » A), 6.666 ( * C). V tej tabeli najdemo količnik liste C šestkrat, stranke B štirikrat, stranke A trikrat, stranke D enkrat in stranke E enkrat. Stranke torej dobijo C 6, B 4, A 3, D 1 in E 1, skupaj 15 poslancev. Sedaj pa pride vprašanje kateri kandidati so izvoljeni. Izvoljeni so najprej iz vsake liste nosilci list. Med srezkimi kandidati pa so izvoljeni iz vsake liste kandidati po vrsti, kolikor so dobili glasov. Ce je kdo kandidiral v dveh okrajih se mu glasovi seštejejo. Če na dobi kandidat v 2 srezih toliko glasov, da bi bil izvoljen v obeh srezih. se pač proglasita za izvoljena on in njegov namestnik in šele potem pridejo ostali kandidati na vrsto. N. pr. stranka C, ki ima dobiti 6 poslancev. je dobila v posameznih srezih sledeče število glasov: srez I. kandidat I. I. 6001 glas (namestnik P. P.), srez II. kandidat N. N. 5000 glasov (namestnik R. R-), srez III. kandidat B. B. 4000 glasov (namestnik S. S.). srez IV. kandidat C. C. 3001 glas (namestnik P- P.), srez V. kandidat C. C. 2999 glasov (namestnik T. T.), srez VI. kandidat N. N. 2000 glasov (namestnik R. R-)» srez VII. kandidat K. K. 1800 glasov Itd. in sicer v ostalih srezih manj nego po 1800 glasov. Iz te Tiste so torej izvoljeni: 1. nosilec liste: 2. kandidat N. N., ker je dobil v srezih II. in VI. skupaj 7000 glasov; 3. kandidat I. L, ker je dobil 6001 glas; 4. kandidat C. C. je dobil v srezu IV. 3001 glas, v srezu V. pa 2999; ker pride po številu oddanih glasov tudi še srez V. do tega, da dobi poslanca in ie torej kandidat C. C. izvoljen v dveh srezih, se smatra za izvoljenega on in njegov namestnik, izvoljena sta torej C. C. kot 4. poslanec; 5. namestnik T. T. kot peti poslanec in 6. kandidat B. B. v srezu III. s 4000 glasovi. Ostali kandidati in srezi liste C ne pridejo pri razdeljevanju poslanskih mest, ki odpadejo na to listo, več v poštev. če se izprazni v parlamentu kako poslansko mesto, se to mesto izpopolni z dietičnim namestnikom (n. pr. poslanec I. I. iz liste C odloži mandat. Na njegovo mesto pride namestnik P. P. če preneha biti izvoljeni nosilec liste poslanec, pride na njegovo mesto kandidat liste iz onega sreza, kjer je lista dobila največ glasov za srezi, ki so v skupščini že zastopani. (N. pr. poslanec nosilec liste C odloži mandat. Na njegovo mesto pride kandidat iz sreza VI. ki ima za srezi, ki so v skupščini že zastopani največ glasov. Ta kandidat je bil N. N.; ker pa je ta že poslanec (srez II.), pride na vrsto njegov namestnik R. R. če bi bil pa ta R. R. n. pr. med tem časom že umrl, pa pride na vrsto kandidat K. K. iz sreza VI. H koncu je treba še pripomniti sledeče: Če dobita v kakem okrožju, ki voli 9 ali več nego 9 posl., samo dve listi količnik. se dodeli en mandat še eni izmed list brez prvega količnika, ki ima največje število glasov: N. pr. v Kranjskem okrožju, ki voli 10 poslancev bi dobile: lista A 29.000, lista B 20.000. lista C 600 in lista D 400 glasov. Prvi količnik znaša (skupno število glasov 44-000 deljeno z 10 + 1) 4000. Ker sta samo listi A in B dobili več glasov, nego znaša količnik, dobi en mandat še lista C, čeprav ni dosegla količnika 4000, ampak samo 600 glasov- Lista D pa ne dobi ni-' česar. Ostalih 9 mandatov pa si razdelita stranki A in B po načinu, ki je zgoraj opisan. Kmet in delavec. Na deželi so v mnogih krajih ljudje mnenia. da delavec in kmet ne spadata skupai. Seveda veleposest ne spada k delavcu. prav tako kakor tudi kapitalist ne. Pač pa so enaki trpini industr. delavec, poljski delavec in mali kmet. Mali kmet očita sicer delavcu 8urni delavnik, toda, če mora kmet danes več delati, je sam kriv, ker je bila dozdajnjegova skrb lenie-gova domačija, sveta maša in procesija-Brige za izboljšanje sedanje družbe ni bilo med kmetskim ljudstvom mnogo- Še zdaj je prav malo zanimanja za organizacijo. Industrijsko delavstvo si je samo potom svojih strokovnih in političnih organizacij priborilo razne ugodnosti in 8umi delavnik, ki ga na zdaj polagoma tudi že izgublja, ker je kapitalistični trik uspel — moč delavstva ie razcepljena, zelo mnogo ie nezadovoljnežev, ki niso nikjer, ali pa po raznih protidelavskih organizacijah. Kapitalisti, samo 1% vsega ljudstva, se čuti.io dovoli močne, da lahko zatirajo vseh ostalih 99%. Med temi 99% je pa tudi delavno ljudstvo na kmetih, ki pa v svojem starem čutu tlačanstva bolj mirno prenaša udarce kapitalističnega biča kakor industrijski proletariat, ki ga sili že v mladih letih beda, brezposelnost in sla- be mezde v živahnejše zanimanje za svoj obstoj. Koristilo mu je pa tudi to. da dela skupaj, dočim so kmetje 'raztreseni. Sam s svojim delom si komaj toliko pridela, da živi. Stavkali bi kvečjemu lahko poljski delavci, ki bi pa s tem škodovali ne toliko veleposestniku, kakor ljudstvu sploh, ki ne bi dobilo potem potrebnih živil- Sicer pa same stavke niso dale industrijskemu delavstvu osemurni delavnik, razna socialna. zavarovanja itd. Izobrazba, zavedne organizacije so pripomogle k temu. Zato bo položai malega kmeta šele takrat izboljšan, ko bosta mali kmet in delavec hodila roko v roki v skupnih organizacijah do skupnega cilja. Kakšen cilj pa ima danes mali kmet? Najrajši bi videl. da bi bil izvoz prost, da bi bili davki manjši, nad katerimi se zlasti zato jezi, ker misli, da uprav on podpira razne predrage državne aparate. Odločno misli ljudstvo na kmetih, da mora plačevati toliko davka samo zato, da dobi uradnik iti delavec bolniško podporo, pokojnino itd. To so seveda skrajno napačne misli. Kmet mora vedeti, da plačuje delavstvo, ročno in duševno, visoke mesečne prispevka za bolniško zavarovanje, za pokojninski zavod itd Kmet mora biti pripravljen plačevati svoj davek istotako. pa bo tudi zavarovan, kakor na njegovo škodo dandanes še ni. Tudi proti državnim davkom ne sme biti, potrebni so, samo razdeljeni so krivično- Zahteva naj pravičnega progresivnega davka, kakor ga ima naša stranica: kdor ima mnogo, naj plača tudi davka mnogo, kdor ima pa malo, naj plača malo. Kadar bo ta davčni sistem uveden. bodo lahko odpadli vsi krivični indirektni davki, to so davki na sol, sladkor, petrolei itd., ki odirajo danes enako vse d ©lavno l judstvo v mestih in na deželi. Mali kmet tudi ne sme zahtevati proste-« ga izvoza, saj mora tudi sam kupovati, sai ne pridela toliko! Posebno pa ne, dokler je državno gospodarstvo tako slaba da ne zna preskrbeti zadostno domače kraje z živili in dokler ne bo znalo preprečiti vedno večjega zviševanja cen. Kmet mora vedeti, da če bo pri takih razmerah izvažal živila, iih ne bo dovolj zal domači kraj. zato bodo pa seveda tudi dražja. In če bo moral krojač, čevljar, klobučar itd. po visokih cenah kupovati! življenske potrebščine, bo moral tudi kmet drago kupovati svoio obleka obuvalo itd. Na tak način pa ne bo nikdar konec draginje, in niti mali kmet, niti delavec ne bosta zadovoljna. Roko v roki morata korakati — mali kmet in delavec morata skupaj gospodariti, ker drug brezi drugega ne moreta živeti. Le sporazumno bo mogoče streti moč kapitalizma. Delavno ljudstvo na kmetih naj se ne pusti.1 begati od župnikov in županov, temveč naj začne samo razmišljati, ker nobena milosti ne bodo izboljšale sedanjih razmer. temveč Ie delo delavnega ljudstva samega. Delavno ljudstvo na kmetih pa naj se zaveda, da brez njega ne bo zmagal socializem, ki je edini, ki bo pomagal k boljši družbi. Mali kmet in poljski delavec naj začneta resno delati v svojih! organizacijah »Kmetsko delavske zveze«, da bo tudi delavno ljudstvo na kmetih kmalu lahko pokazalo moč zavednosti. Sam ne bo zmagal nihče! Le skupno potom svojih organizacij bomo dosegli svoj cilj. Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tlak Učiteljske tiskarne v Ljubljenk ons. društvo za Slovenijo Postni predal št. 13. Telefon inter. št. 178. Ljubljana, Pošt. ček. rac. št. 10.53*2. Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana. Hranilni oddelek naznanja, da je s 1. novembrom 1922 zvišal obresti in sicer za navadne hranilne vloge......na (§°/0 za vloge proti četrtletni odpovedi . . na (S1/*0/© za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7 %> W Hranilne vloge sprejemajo In izplačujejo vse prodajalne naše zadruse! Mlagajte vse svoja prihranke v lastno hranilnico Razno perilo za dame, gospode in deco priporoma tvrdka M« & E. Skalbernž Ljubljana, Mestni trg 10. Nosile zsra&I inj ihovih velikih e d n o s i t r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 38 („BALKAN“) Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ----------------- izdelki. -------------- Telefon 866. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473. ■masaa + Žen© + pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov: K. Feses Marij B. 156, PapeasIraBa 95. Slavenska banka d. 1 preje ,.Jugoslovanske Union • banka" podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos-Ayres (Argentina). Afiliacije: Budapest: Balkan bank r, t. Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. = Delniška glavnica in rezerva ca. K 200,000.000. ^ Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe. ■» Prva mariborska «■• toka ukana i finim. Tržaška cesta št. 38, tel. 324, priporoča dober kruh in Se ml j e. Pivi produkt. Mkntfsv Ruška cesta 5 Maribor, priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna ♦t Maribor = Ruska cesta št. 7 priporoča izborno kuhinjo in pijačo, 7^ N. BRUNO MILJANI* ... tovarna kandltov In elaSJičarna nsjnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska ullcu 4. Kožuhovina svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila po znižanih cenah pri 4. SINKOVIČ nasl. SC. soss, Uubljana, Mestni trg 19.