106. številka, Ljubljana, vtorek 11. maja. XIII. leto, 1880. IMENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemli ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za avBtro-0£erske dežele za celo leto Iti #1., za pol leta 8 gl. m» ftetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudnkih šol .h ia M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 golđ, — Za oznanila se plačuje od cetiristopne petit-vrste 8 kr., če Be oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, In 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ured nifitv o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 8 »gledftltika stolha". O p r a v o i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reki imacije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Volilci trebanjskega, zatiškega, žužemberškega, mokronoškega in radeškega okraja! Po smrti nepozabljivega in do konca svojih dnf narodnoj stvari zvestega Vašega poslanca grofa Barbo-Waxen-steinskega je treba, da si volite druzega poslanca za deželni zbor kranjski. K tej volitvi ste z vladnim razpisom poklicani prihodnji petek 14. dan tega meseca. Podpisani narodni centralni volilni odbor je po vsestranskem preudarku in v soglasji z mnogimi pismi in poročili, ki so mu došla iz Vašega volilnega okraja, jednoglasno sklenil, priporočati Vam kot kandidata narodne stranke gospoda Petra Grasselli "J3, hišnega posestnika v Ljubljani, o katerem je odbor po vsem prepričan, da bode Vaš okraj vredno zastopal z znanim svojim odličnim talentom, po najboljšej vesti in zmožnosti in v družbi z drugimi narodnimi poslanci. Njega torej volite! Volilci! Bodite uverjeni, da volilni odbor nij prezrl nasvetov, ki so mu došli iz dveh vaših okrajev, — ali dostavek velike večine naših zaupnih mož iz vseh volilnih okrajev, da v tako silno razširjenem volilnem okrožji, kakor je Vaše, se je — iz posebne blagovoljnosti nekaterih volilcev do enega ali druzega sicer vsega spoštovanja vrednega domačina — bati neugodnega razcepljenja glasov, bil je centralnemu odboru zopet kažipot, da se je vstopil nad stranke in Vam za poslanca priporoča moža, po katerem brez pomisleka sežete lahko vsi! Ravno Vi ste pri vseh zadnjih volitvah pokazali tako lepo složnost in tako trdno disciplino, da je bila cela slovenska narodna stranka ponosna na take vrle volilne može. Mi zato trdno upamo, da se boste te rodoljubne discipline držali tudi pri zdanjej volitvi! V Ljubljani 10. maja 1880. Za centralni narodni volilni odbor: Dr. Jan. Bleiweis, predsednik. Gladstone in liberalna stranka na Angleškem. in.*) Dr. V. Z. — Zaradi tega, ker se je Gladstone za katoliško Irce tako brigal, se ne moremo zadosti načuditi, da so nemški kato liški listi juda Beaeonsfielda, največjega zati ralcn irskih katoličanov nekaj časa v zvezde kovali, mej tem, ko so njihovega največjega dobrotnika (Jladstone-ja na ne prav lep način napadali. Kje je ključ tega čudnega obnašanja V Po zadnjem rimskem koncilu, ko je bila papeževa nezmotnost za dogmo razglašena, je Gladstone 1871 1. napisal brošuro „Vatiean decrees and civil alegiance" (to se pravi po naše: kako se skladajo vatikanski dekreti z državljansko pokorščino proti posvetnim go-spodskain ?) V tej brošuri je Gladstone kakor protestant razlagal v slogu, kakor je bila ^mirom njegova pisava, da se vatikanski dekreti o nezmotnosti ne dado v sklad dovesti z dolžnostmi, katere ima vsak državljan napram posvetnim gospodskam. Kakor vsak Glad-stone-jev spis, je tudi ta po celem svetu veliko senzacijo probudi!. Odgovoril mu je bil takrat ne manj duhovito njegov sošolec in prijatelj iz mladosti kardinal Manning. Vse nemško liberalno in judovsko časnikarstvo je imelo takrat prijavljene velike izpiske in odlomke iz te GladBtone-jeve knjižice. *) Glej št 103 in 105 „Slov. Naroda". I Tisti liberalni nemški in židovski listi, ki so zadnjih 5 let Gladstone-ja dan za dnevom pso vali in z najgršimi priimki obkladali, so ga takrat z ditirambami v nebo povzdigovali in ga za najbolj modrega moža tega stoletja pro glasali. „N. Fr. Presse" je kar naravnost rekla, da nij Gladstone samo prvi financier angleški, temuč tudi najbolj duhoviti in temeljiti pozna valeč državnega in cerkvenega prava. Nemški katoliški listi pa nijso na to ozir jemali, ka je Gladstone rojen in še dan denes zelo pobožen ud angleške državne cerkve. Nemškim psevdoliberalcem je pa Gladstone s tem spisom pravo struno zadel, ker dal jim je povod, zabavljati na „farštvo" (zu einer klcinun rfaflenhetze") kadar pa nemški psevdoliberalni listi kaj tacega le od daleč izvohajo, se vržejo na tako hrano, kakor čebele na med. Ali vsi napadi nekaterih katoliških listov, niti v nebo-povzdigovanje od strani evropskih liberalcev nij Gladstone-ja na potu reform motilo. V tej zadevi je Gladstone pokazal svojo popolno nepristranost in pravo svobodomiselnost, da je ravno sedaj v svoje ministerstvo poklical moža, ki je bil poprej glavar vseh angleških framazonov, zdaj je pa jeden najbolj ognjenih katoličanov. Ta mož je Marquis of liipon. Imenoval ga je Gladstone za vice-kralja obeh Indij, gotovo eno najvažnejših mest v angleškej vladnej hierarhiji. Do dena.^njega dneva se še nij dogodilo, da bi bilo tako važno mesto v angleškem ministerstvu podeljeno katoličanu, še manj pa katoliškemu spreobrnencu. J Ker je Gladstone 1871 1. zaradi črnega morja ustregel Gorčakovemu in ker je proglasil za načelo svojega vladanja: „non intervention" in ker so se Angleži uže naveličali teh dobrih in veselih let polnih blagostanja in zniževanja davkov, vrgli so 1874 1. pri volitvah liberalno stranko ob tla in prišel je na krmilo krščeni jud Disraeli, pozneje oplemenjeni lord Beacons-rield, gotovo velika nesreča za južne Slovane, ker ravno pod njegovim vladarjem se je začelo jugoslovansko gibanje. Kako se je 1875. 1. vstanek v Hercegovini začel, znano je vsem in še vedno pred očmi, torej se ne bomo pri tem obotavljali. Priea-kovali smo vsi takrat, da bo ob enem tudi raja začela vstajati v Bosni in da se bodo Bolgari kvišku spravili Kmalu po herccgovin-skem vstanku se je začelo gibanje v Bosni, — kako in na kake načine, nam je še vsem dobro pred očmi. O Bolgarih nijsmo družili novic niti v dopisih niti v telegramih zvedeli kakor to, kar so nam dunajski listi poročali. Tisti listi, na čelu PN. Fr. Pr.tt so nam na kratko povedali, da so se Bolgari na starej Planini meseca maja 1875. 1. tudi začeli nukaj vzdigovati, pa so Turki precej to gibanje z vso eneržijo zatrli v klici. Dunajski listi so v tej zadevi še posebno turško previdnost in obzirnost hvalili. To je bilo vse. Potem je pretekel celi mesec, in nikjer nij bilo v nobenem listu več o bolgarskem vstanku kaj brati. Naenkrat prinese glavni organ angleške liberalne stranke „Daily newsw obzirne popise, kaj se je koncem maja 1875. leta na južnih straneh stare Flanine v Bati.ku. itd. godilo. Stalni dopisnik tega lista v Carigradu je bil takrat še ne znani ali potem slavni kapitan Archibald Forbes. PatrijotiČni Bolgari so opozorili tega dopisnika na turške nečuvene grozovitosti, ki so jih Turki učinili v severnih krajih sedanjo iztočne Itumelije, kjer so Turki pod povelj niš tvom Šefket paše brez vsacega povoda cele cvetoče vasi in trge nenadoma obkolili, na vs'*h voglih zažgali, potem pa vse poklali, kar jim je v roke prišlo, moške, ženske in otroke, tako, da nij v takem kraji žive duše ostalo. Ker so ti kraji zelo v zavetji na južnih predelih stare Flanine, se nij moglo vse to tako hitro po svetu zvedeti. Archibald Forbes je v „Daily nevvs" vse to natanko opisal, kar je videl. Ko so Angleži to brali, so kar strmeli, lasje so se jim ježili in drug druzega so povpraševali, ali je to mogoče, ali je to res, ali nij to gola izmišljija? Poslali so potem drugi veljavni angleški listi, na čelu „Times", svoje dopisnike v te nesrečne kraje gledat, ali se to obistinuje. Kmalu so dospela v London poročila po vseh listih, ki so zatrjevala, da je A. Forbes samo resnico pisal, da nij niti pike iz svoje fantazije dodal. Ko so Angleži videli, da se ne da več o teh „Iepih" turških Činih dvomiti, nastal je po celej velikej Britaniji tak vihar, kakor ga še nij bilo črez 20 let od Krimske vojske naprej. V velicih in malih mestih se je zbiralo angleško ljudstvo v vseh treh kraljevinah v velike tabore, kjer je množica svojo srditost in svoj gnjus nad Turkom v govorih, in resolucijah izražala. To so znani „atrocity meetings", ki so še dandenes celemu svetu v spominu. Glavni agitator pri napravi in sklicevanji teh taborov je bil Gladstone, takrat vodja opozicije zoper Disraeljjevo vlado. S svojo nedosežno zgovornostjo je ljudstvu slikal trpljenje in težave kristijanov na Turškem, krutost in nepo-boljšljivost divjega Turka. Gladstone je takrat prvikrat imenoval Turka nthe unspeacable Turk*), kateri pridevek je Turčinu 5e dandenes na Angleškem ostal. prostih voznih kart, ker se take karte zlorabijo; temu je oporekaval trgovinski minister baron Korb. Herbst je v nadaljevanji debate v soboto zagovarjal, da je svota za „subvencije in dotacije" tako velikansko narasla, namreč na 24,968.700 gld. k*r se ta svota odvaga z velikimi koristimi v kupčiji in obrti. Glavni poročevalec Smarzevski je naznanil , da vsi državni stroški štejejo 423,451.018 gl., dohodkov je 398,277.750 gl., primankljaja da je tedaj 25,173.262 gl. S tem je bila budgetna debata zvršena. Na vrsto posvetavanja pride za tem vladna predloga o zidanji arlbergske železnice; zbornica je ta zakon sprejela v drugem branji, potem pa se je posvetavala o finančnem za konu. Člen 6. tega zakona določuje, kako da se ima letošnji primanjkljaj pokriti, in sicer: 1. se ima v to porabiti dohodek od 17,854.000 gld. od izdanih obligacij zlate rente nominalne vrednosti 20,000 000 gld. 2. Od bivših državnih posojilnic vplačanih 5,883.918 gld. Nepokrit primankljaj ostane dakle še 1,435.344 gld., ki se bode pa pokril s tem, kar je v državnih kasah, če bi pa tega ne bilo dosti, mora se za pokritje izdati poseben zakon. Zbornica je odobrila ta zakon in tudi državni proračun v drugem branji. Zbornica je potem prešla k točki: Železniška pogodba mej Avstrijo in Srbijo. Nemški poslanec Falke se je pritoževal, da Avstrija preveč obzirno ravna se Srbijo, „ki naše želje popolnem ignoruje." Poslanec iz kranjskega velikoposestva baron Schvvegel je tolažil svoje tovariše na levici, da bosta Srbija in Bolgarija izvrševali dolžnosti, katere jima nalaga berlinski dogovor. Se nekatere manjše stvari so se obravnavale, potem pa se je seja završila. Iz državnega zbora. V soboto se je zvršila budgetna debata; v petek se je državni zbor posvetaval še o posamnih postavkih finančnega budgeta, tako VoUtve~"gore^ posestva o soli, pri katerej točki je poslanec Prosko- zavreči zavoljo tega, ker so mej volilce vzeti vec obžaloval, da se nij stavil noben predlog taki hišni posestniki v Lincu, kateri Politični razgled. TVotrunJe dežele. V L j ubijani 10. maja. Deželni zbori se bodo, kakor se zdaj piše, sešli 25. dne t. m., samo gališki se bode kasneje odprl. — Drugo poročilo („Montags-ltevue") pa pravi, da bodo deželni zbori sklicani početkom junija. V državnem zboru je za denes važna bitka napovedana. Desnica hoče namreč o znižanji cene kuhinjskej soli; on pa je zoper to, da bi se zahtevalo od vlade, da bi pričela zopet prirejevanje črne ali živinske soli. Nadalje se je debata vršila o davku na sladkor, o tobaku. Poslanec Ilausner je pri zadnjej točki zagovarjal svoje predloge o povekšanji državnih dohodkov pri to-b .ku; cena naj bi se mu zvekšala, kar se da pn njegovem mnenji čisto lehko storiti, kajti na Franco&kem je navadni tobak trikrat dtiižji kakor naš fini domači. Avstrija ima pri navadnem nosljanci dobička 290%, Francoska 840°/0. Pri točki: državne subvencije, se je zopet Ilausner pritoževal, da Avstrija pri Žele. nicah zmirom toliko izgublja, druge države pa iniajo dobiček od svojih železnic. Krona-wetter je predlagal resolucijo, da bi od države garantovane železnice ne dajale preveč •j Tu izraz prestavljajo Nemci: „der nnaiis-sprechlielie Tiirke". Pa to nij dobro preloženo, ker v slovenskem pevodu bi se reklo: „TurSki gnjus, ki ne zasluži, da bi si človek I izgovarjanjem tega imena svoj jezik poinazul." Naš priprosti kmet bi to preložil v besede: „Ta grda, turSka presica". Pis. nemajo nič zemljišča temuč samo hiše, ki so vpisane v deželno tablo. To vendar nijso velikoposestniki, ker pri teh vendar vsak misli na velika graščinska posestva ali kmetije, ne pa na meščanske hiše. Baje da 30 ta-cih gorenje avstrijski velikoposestnikov plačuje skupaj le 96 krajcarjev zemljiškega davka! Kljubu temu se nemški liberalci hudo jeze nad desnico in trdijo, da so to vendar „velikopo sestniki", ker so vpisani v dež. tablo. Branibenl odsek, državnega zbora je v petek sprejel kot podlogo odmerjevanju vojaške takse načelo: deseti del od letnih di rektnih davkov z državnimi dokladami vred Češki listi poročajo, da bode po skle nenem državnem zboru odložilo 15 čeških po slancev mandate. — Dolge sesije pač ne pri puščajo, da bi se dali v državni zbor voliti trki možje, kateri imajo doma nujne posle in jih ne pusto lehko za dalje časa. Vmtnje države. Iz Škadra javljajo preko Italije, da so sklenili Albanci pod knezom proglasiti neodvisno kneževino Albanijo Skadarski uradu list „Skodra" je namreč dne 7. t. m. prinesel v turškem in albanskem jeziku dolg proglas albanske lige in albanskega odbora. Ta izjav lja, da se je Albanija uže odcepila od Turčije in da nij več pod sultanovim gospodstvom. Vsi otomanski uradniki, ki nijso Albanci, so odstavljeni in so baje Ali iz dežele. Slušati se morajo ukazi lige; poleg nje so starešine jedini zakonodajalci. Podpisani so na tem proglasu: Ali paša, Hodo beg, Frenk Bib Dod*>, Mufti Hafis efendi, piskup Porten, Nikola Dzab*. Nadalje se javlja iz Skadra, da so vsi vojaki Osman paše, ki so bili doslej v ostrogu pri Kopliki, uskočili k armadi albanske lige, ki si je osvojila vse javne kase. Italijanski upliv, pravijo, da tam doli raste, in da pridejo Albancem pomagat Garibaldinovci. Angleški vnanji minister lord Gran-vville je poslal do vseh evropskih vlasti okrožnico, v katerej pravi: „ Angleška vlada ne more mirno gledati, kako sultan slovesne svoje obljube lomi. Čast Angleške pa tudi ne dopušča, da bi čakala in morda vodstvo v tem prevzele druge vlasti. Čast Angleške in nje interesi ne dopuščajo, da bi se žrtve turškega zatiranja zasmehovale z navideznimi koncesijami in da bi se ne iz vrši 1 o pred celo Evropo storjenih obljub. Evrope ne zanimlje samo blagostanje sultanovih podanikov v Vshodnjej Rumeliji in Evropa nema od sultana priznane pravice vmešavati se samo v vshodnje-rumelijske zadeve. Naj važni še točke berlinskega dogovora šenijso z vrše ne, zdaj je čas, da se sili na nj ih izvrševanje." V neruskem rajhstagu je 8. maja pri posvetovanji o ladijeplovstvu po reki Labi oglasil se tudi Bi s mark. Obžaloval je, da se nemški „partikularizem spet močneje oglaša in rekel, da bi on rad odstopil s svojega mesta kot državni kancelar, samo volja fcesar-j ;va ga drži. Ker se mu povsod ovire stavijo, želi on mini, ker je zeI6 truden. Windhorst mu je odgovoril, da ko bi Bismark željam katoličanov v cerkvenih rečeh zadovolji}, dosegel bi v vseh rečeh mnogo več, nego more zdaj( doseči. Dopisi. % liuuaja 8. maja. [Izv. tlop.] (Kranjski Kuhnov polkcesar pohvalil.) Dne 4. maja je naš kranjski polk prvič imel čast stati pred njega veličanstvom svetlim našim cesarjem Francem Josipom. Da je najvišji poveljnik vsej armadi bil zadovoljen tudi se svojimi vernimi in vselej hrabrimi slovenskim^ vojaki, dokazuje povelje, v katerem tukajšnji deželni zapovednik fcm. baron Marojčić izreka Kuhnovcem takšno laskavo priznanje: „Njega cesarsko veličanstvo je o priliki de-našnje parade zaradi dobrega držanja in lepe vnanjesti vseh tamkaj navzočnih vojakov, kakor tudi zaradi gladkega stopanja pri defllovanji premilostno izvolilo izreči svojo naj višjo za-dovolj nos t." — Malo ne baš tako pohvalno se v denašnjem polkovem povelji izraža tudi novi naš polkovnik, g. Knobloch, pišoč: „Polk je denes, odkar je tukaj v garniziji, prvič bil tako srečen, da je k paradi izšel pred njega veličanstvo našega najmilostivejšega gospoda in cesarja, in veseli me, da vam morem obveščati njega veličanstva najvišje priznanje zbog dobrega opravljenja ter držanja, a pri tem mi nij pozabiti tudi opomniti, da imamo delovati na to, da se odpravijo vse tu in tam še nahajajoče se pogreške; defilovanje je bilo navzlic neugodnim vremenskim in drugim razmeram prav dobro.u Od tod vidite lehko, da Kranjci tudi na Dunaji nijsmo zadnji, v priznanje naše vrlosti imamo zdaj tri dni po paradi „počitnice". —č. Iz gorenje »a\iuj«ke doline 7. maja. | Izv. dop.j Savinjčanje in DrčČanje — mi sinovi majke Slave, imamo tolikanj posla pri c. kr. uradih v Gorenjem gradu. Tam žive sami Slovani razen treh prišlih človekov, in vendar so napisi uradov taki, da imajo na prišleca narodjaka prav slab vtis, ker so v tujščini nacrtani. Tamle vidiS tablo „k. k Bezirksgericht", katerej na levej „Gerichtstafel" sloni; ta ti ponuja mnogo sodnijskih odlokov — pa v samej nemščini, ki jo mi ne razumemo. To so nam lepi razglasi, katere le jedva vsak petstoteri človek pri nas razume. Zakaj se ne uraduje v našem jeziku ? — In nekaj korakov na desnej visi črna tabla „k. k. Notariatskanzleiu. Spet le tuj jezik in nam Savinjčanom nerazumljiv. Zakaj nij slovenskega? Mislil bi človek, da je na Nemško priromal; a prišel si v okraj, kjer prebiva samo priprosto blagodušno trdo slovensko ljudstvo, ki spoštuje uradnike, kateri so pošteni. Zakaj se torej ne stori temu ljudstvu to v ljubo, da bi bili uradni napisi vsaj tudi slovenski, če ne samo slovenski. Če se Gradčanje ustrašijo uže slovenskega plakata, in upijejo, kako bomo mi le nemščino trpeli? — Zahtevajmo vendar, ka se z nami v našem jeziku pismeno in ustno občuje, in da se nam i delajo pisma v našem jeziku, ne v švab-skem tujem. Tovedali ste uže v cenjenem „S1. N.", da so trgi Mozirje, Rečica, Gorenji grad in občina Bočna peticijonirali za slovenske srednje šole; pristavljamo še, da komur to ne ugaja in kdor je po ljubljanskem buteljnu nTag-blattu „obsojen" živeti mej nami Slovenci, ta naj jo potegne iz slovenskih krajin tja — kjer svoje somišljenike najde. Tudi tu je nekaj, da si malo tacib. Domače stvari- — (Učiteljska zbora) tukajšnje gimnazije in realke predstavila sta se v nedeljo g. deželnemu predsedniku AVinklerju, ki se je jako prijazno in ljubeznjivo pogovarjal v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku z različnimi gospodi profesorji. Natančnega o tem predstavljanji nijsmo mogli zvedeti, samo to se nam je pripovedovalo, da so baje osobito nekateri zelo nemški profesorji čutili, da od zgoraj veje zdaj nekaj drugačen veter nego je pod prejšnjimi deželnimi predsedniki. — Prejšnji dan so se predstavljala dež predsedniku slovenska narodna društva. O tem sprejemu smo od udeleženca dobili za denašnji list poročilo — niflo prekasno, torej ga priobčimo jutri. — — (Deželni predsednik g. AVin-kler kranjskim občinam.) G. dež. predsednik je občinam po Kranjskem svoj nastop vlade naznanil s sledečim razglasom v slovenskem jeziku: „Častiti gospod občinski glavar! Po milosti presvitlega cesarja z najvišjim sklepom 18. marcija 1880 na mesto deželnega predsednika za vojvodino kranjsko poklican sem denes svojo službo nastopil. Pri tej priliki čutim v sebi željo in potrebo, da stopim naravnost pred glavarje in zastopnike kranjskih občin in jim zagotovim, da bode moja posebna dolžnost in skrb, poganjati se, kolikor je mojega opravila, za povzdigo njih blagostanja, kajti blagostanje občin je podlaga blagostanju države. Da se pa bode življenje naših samostojnih ali avtonomnih občin čedalje bolj utrjevalo in razcvetalo, je neogibno potrebno in bodem jaz po svojej dolžnosti pazil na to, da se po občinah vsigdar postave spoštujejo, in da se posebno sklepi občinskih odborov opirajo na postavo, ki mora biti vodilo vsemu občinskemu delovanju. Naloga sedanjih občin je zares težavna; tem rajši jih hočem podpirati z besedo in dejanjem, nadejam se pa, ker spoznavam vso odgovornost svoje službe, tudi krepke podpore od njih. Vzajemna podpora bode zlajšala našo nalogo — rečem našo, kajti naloga vlade je v ozkej zvezi z nalogo občin, prav za prav se ta z uno v marsika terem oziru popolnoma vjerna. Sicer naj nas pri vsem našem ravnanji vodi ljubezen do naše drage domovine avstrijske in ljubezen do našega presvitlega cesarja, zaradi katere so — to spričuje zgodovina — Kranjci od nekdaj sloveli. To sporočite, Vas prosim častiti gospod občinski glavar, občinskemu odboru v prihodnjem rednem zboru. V Ljubljani dne 4. maja 1880." — (Iz Maribora) 8. maja se nam piše: Tu je vreme nekaj dni prav neugodno. Pred 14 dnevi, t. j. 23. pr. m., je toča tako bila, da je v (k»setih minutah ulice pokrila, kakor po zimi sneg. Enako je bilo včeraj ob polu šestih. Črni oklaki so pokrivali nebo, začelo je deževati, potem je prenehalo — vsula se je dvakrat, toča, tako, de, je precej škode urinih«. Videti je pa, da je zadnje hudo vreme bolj škodovalo nego prejšnje. Vleklo se je od severojutra proti jugozahodu, črez Maribor proti Hočam. Ubogi kmet zdibuje, ker se mu na tak način letina slabo kaže. — (Svojega očeta ubil) je baje, kakor se sumi, sin Josip Eržen iz Gabrka pri Skofjej Loki. Stari Simon Eržen je namreč umrl hitre smrti; rekli so, da je padel se smreke, ko je veje sekal, iti da se je pri padci smrtno ranil se sekiro. Žandarmerija pa je na tihem to stvar preiskavala in našla mnogo od-nošajev, ki kažejo, da je ubijalec starega Eržena njegov lastni s i n. Ljubljansko državno pravdništvo je ukazalo, da so mrtvo truplo izkoplje in preišče; to se je zgodilo in pri tem konstatiralo, da Simon Eržen nij umrl naravne smrti. Vsled te preiskave so zaprli mladega Eržena. — (V sredo črede treščilo.) Iz Gorenj pri Postojni se nam piše G. maja: Denes mej 11. in 12. uro pred poludnem je soseskin pastir skupno živino s pašnikov proti vasi vračal. Brez vsega groma strela udari v sredo skupne živine, osem goved na tla pade, G se jih je ozdravilo in 2 glavi sti mrtvi ostali, ena krava in njen 4 leta stari junec, last posestnika Andreja Prelaza. Mož je škodovan za 200 gold. — (Tatje v prodajalnici.) Nezncni tatje so pred kratkim v noči ulomili v štacuno trgovca J. Itudmana v Mekinjah in mu od nesli blaga ter denarja okolo 400 gld. vrednosti. Sumi se, da so lUidmana okrali ciganje potem pa pobegnili Črez mejo. — (Tatje ulomili) so v soboto večer v neko tržaško mesnico in so iz predala pokrali BO gld. gotovine. H a/ji c vesti. * (Vihar in toča.) Iz Pečuha na Oger-skem se javlja da je bil tam 7. t. m. hud vihar, toča je šla in pobila sadje in vinograde do cela, razbito je mnogo okenj, viharje strehe odnašal. * (Sam sebe „ubilH iz lakomnosti.) Na Ogerskem je bil najden pred par tedni v gozdu blizu Banjske Bistrice neki umorjen človek. Ker so pri njem našli pisma z imenom Samuel Giiinbauin, mislilo se je, da je nek živinski prekupec tega imena iz Žiljane. Sodnija poklice njegovo ženo, in ta res potrdi, da je ubiti njen mož Samuel Grdribanm (to ime zvoni prav judovsko). Mož je bil zavarovan „na življenje" pri jednej zavarovalnici za 10.000 gld. pri drugej za 5000 gld. katere svoto bi dobila njegova žena po njegovoj smrti. Jedna izmej teh zavarovalnic je pričela preiskavo, je-li res ubiti človek S. (Jriinbaum. Dobila je v roke ubitega fotografijo in jo poslala zdravnikom, ki so Griinbauma preiskali, ko se je bil zavaroval. Zdravniki pa so rekli, da ubiti mož nij GrUnbaum in res je sodnija kmalu potem pravega GrUnbauma našla, ki je v ubil tujega človeka, mu dal v žep svojo listnico in svoje ime, za to, da bi soduijo prekanil, da je on sam ubit; njegova žena bila bi dobila potem 15.000 gld. zavarovalnine, in s tem denarjem sta mislila potem potegniti v Ameriko. I.iiluint ()|ir:Mili->Mli: Gosp. A. J. V K. Plačano /.a dragu čoud.itje. Goap. Ur. L. v B. Za drugo c" „ 25 ,t Goapt Sulu i i/. Zagreba 134 kilo fižola i2 vreći). G. o. Hugo Novlan je izročil od g. vikarja Dolenca iz Ljubljane zaporedoma poslanih 23 gl. 1U kr., 12 gl. VO kr., 15 gl. 60 kr. iii 2.') gl. 30 kr........ 76 „ 95 „ Slavna čitalnica v Ptuj i .... 96 „ 52 „ G. župnik PehareO in kaplan Vrhovnik sta poslala pri Sorćauskih ia-ranih nabranih 147 kilo v13 vreč) krompirja. G. dr. Dinko Vitežič, državni poslanec, je poslal pri dr/.avuih poslancih v Heču nabranih..... Slavno županstvo v Planici jo poslalo po g. Kr. Uihurju, župniku v Planini, in g. Kr. Klemeuci, župniku na Unci 680 kilo fižola in Stavni odbor na stradajoče Istrane v Zagrebu........ G. o. U. Novlan jo izručit od g. vikarja Dolenca poslanih .... 13 „ 30 „ G. kaplan Mikiša v& Fična ... 3, „ — „ Slavni odbor za atradajoče Istrane v Zagrebu za Uuzetšiiino . . . 300 n — a G. o. 11. Novlan je izročil od g. vikarja Dolenca poslanih .... 21 „ 17 „ G. Stanič, notarski koncipijeut v Gradel, nabral....... 10 „ — „ Polovica čistega dohodka pri akademiji, napravljonej uu korist Istrauom in Notranjcein po čitalnici, dramatičnem društvu in „Sokolu" v Ljubljani ........113 „ — n G. dr. L Gregorec, urednik „Slov. Gospodarja" v Mariboru ... 38 „ 85 „ G. vikar J. Tomažič v ltudulfovom je poslal čisti dohodek gledališke igre v tamošnjoj čitalnici ... 34 , — „ G. M. Trinuptič, jurist v Beči, jo nabral . . ,....... 22 „ 10 „ Slavno uredništvo „Soču" v Gorici 5 „ — „ Slavno uredništvo „ Novic" ... 25 „ 20 „ G. kaplan Mikiša iz Pična zopet . 2 ,, — „ G. kaplan K. Jelušek iz Pična . . 5 „ — „ G. Fr. Mcčar-Beitoša iz Pazinskega polja......., • • • 2 „ — „ G. ttr. L. Gregorec, urednik „Slov. Gospodarja" v Mariboru ... 08 „ 14 ,, (!. Kramar, Sapnik na Hreznici, nabral 1664 kilo krompirja, 75 kilo fižola in 310 kilo žita. Slovansko pevsko društvo v Hoću 126 „ 50 „ (5 župnik Zagorce iz Mokronoga nabral 1)90 kilo fižola. G. lolski nadzornik Križnic iz Ptilja 2 ,, — „ G. dr. L. Gregorec, urednik „Slov. Gospodarja" v Mariboru zopet . 62 „ — „ (i. Ambrož Flegar,adjuukt pri sod nij i V Ko v i rj u......... 5 „ — „ Slavno uredništvo „Slobode" . . 61 „ 57 „ Slav ni društvi „Fdinoat" in čitalnica v Trstu......... 150 „ — „ G. Eupnik Martin Drčar na Polici . 4 „ 50 „ G. prof. Kalb........ 2 „ — „ C', g. o. H. Novlan jo izročil od g. vikarja Dolenca iz Ljubljane poslanih .......... 42 „ 50 „ Isti............ 18 „ 3 „ Vsled IV. izkaza v „Slovenskom Narodu' v gotovini . . . . . 4357 „ 59 „ Vsega vkup . u477 gld. — kr. v gotovini, 60 kocov, 400 kilo kislo repe in zelja, 8811 kilo krompirja, 47(J0 kilo žita, 465 kilo moke, 4089 kilo soe vja m 1 zaboj obleko. Odbor ae vsem onim, ki so pripomogli, đa se ju tako lep uspeh dosegel, in vsem p. u. dariteljem najsrčneju in naj topleje zahvaljuje, ter javi, da bode tekom meseca maja račun položil in' koncem maja svoje poslovanje končal, V Pazinu, dne 0. maja 1880. V Imenu odtiora za stradajoče v litri: J. liorbuč, tajnik. Zahvala. Zadnja dijaška beseda v deželnem glediSči ljubljanskem se iniay ponašati s prav dobrim gmotnim vspehom. Čistega dohodka, ki je bil, knkoi znano, vbogim dijakom tukajšnjih sred njih šol namenjen, je BS1 i tol j n v K rastu i. O čloVečo! Kuj rvokuA v Ar. 101 „ Slovenskemu Narodu" o nekem opravljanju — — kar sem govoril »em „rosnico" govoril, — če misliš, da ne — išči si zadosten)n Kar pa dalje v poslanoj „perijodi" stoji je prav nesramna laž t Kdaj je li tista „ohruvnu" bila, v kojej si so s Tvojo konec-jezičnostjo tako inojsterskega izkazal; ter me izpodrnja i/, c. kr, učiteljišča rešil? Zato gotovo samo Mihatuv kolešček ve, ne pa jaz, kakor gotovo tudi ljubljanski gospod vodja in moji sošolci ne. Pač jo pa baje Tebi gimnasium bil % velikim ključem zatvorjon v četrti šoli — saj v osmi šoli tako nijsi bil, M si se prav v Velikimi gabru ponosno hvalil, darsi bil itd. pa le do mojega prihoda h.i je verjelo. So glede hvaležnosti, katero si Ti od mene tako rekoč tirjul — eno. Gotovo Ti še včasih zazvoni po všoslb, ko se spomniš besed g sodnika v Zntieitii, kateri Ti je pri „dobroznanoj obravnavi" zaradi neke Tvojo opazke glede mojo osebo rekel, (,ko sem jaz rekel, da Te iiioiam tožili), da boš od 1 -li mesecev zaprt in da službo izgubiš, ,,čo to ja/. tofciin". Upam toni j, da mi imaš le Ti hvaležen biti, da Te nisem spravil — — Miha! Kaj? Zdaj pa laži trobil v svet. So še snidemo 1 Dalje še na to opoAoniješ kolege v prav smešnem „Stilu" — — „o element'4 — to jo pa kakor nalašč prav pogodila — — —. Zdaj pa So kakšen dijaški „štikelc" če Ti je drago — v prav dolgej perijodi piši, eo nimaš kaj druzega — — iu če Ti jo še dolg čas kaj — —. V Velikem gabru, dno f>. maja 18-0. Josip Zajec, (2 to)_nadu žitelj. riij4-i. 9 uija Pri Nlonu : Vldjo It Dunaja. — Hogner iz Urna. — Zinhnleg iz Dunaja Pri MMlieit Knlka iz Dunaia. — Heitaus iz Trsta. — Haiier iz Gradca. (Jeringer iz Dunaja. — Dr. A hram iz Gorico. Dunajska borza 10. maja. (Izvirno telografično porodilo.) -.notni drž., dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru . iu renta. ...... I *H0 dri. posojilo . . Vkcije narodno banko kreditu« akcijo . . . , . iiidon . ...... Hrebro ........ » tj) >l ... . . K>' Cekini . D*"4a.iie marke Ti gld. :.<> kr. 78 ■ _ 89 „ _ iao „ f)0 840 , * 273 ; 80 1*9 I 10 n 48% i» 1» l . 01 n 58 „ 60 ■ J Pivovarna na Kranjskem, z zelo obrtno okolico, poleg železniško postajo, z vbo pripravo, potem dve hiši z vrtoina. hlevom, velikim uiagacim m, proilit so iz proste roko ali pa so da na več $ let v najem. Natančnejše so izve pri opravništvu „Slovenskoga Naroda". (202—8) E^n • - "^m • r^iuTi rUu^l riA; Ker so so ivlle»vl|e p 01? w š i I e ■ morajo so veliki „magasins meniš" v „Rue de Rivoli" v Parizu izprazniti. Od tod semkaj poslano blago ls prvih tovarn nveln. odda so skoruj riinIoh), m luenj nego polovico Ib Jedina ua s vrtu ;m.w«|< ru novina, kl ta :tOlrtm> ujturalm Urta ostnnr, kol tirava lH-lotno mrrhm. ./ht; tu), um, norrf tnknj In lire* aaarr-fr« mi-tt,) tinti, ako M mi in/j n.. miiiljr oernelo. IS k 11111.111 ■ i v hritaniju-arnbruih nuiev, rillr in ilir, po ii komadov, vhdIi is ■■ u n j . i i hI. :i.7r>. (t takih ilirir ma Anic, prejo hI J, adaj litino 110 kr. 1 I. r 11 .mi |.l 1.1. ■ I ..■ r <• 11 m,it, It sa Jtl/in, preja ffl. 3, EltlkJ «1. i.an. 1 Iiiilitiojn Mri-I ii-1 t-i i ti\}emalrr xa mleko, prejo gl. l.rio, idnj A0 kr. n hrltaiiiju-arehrnili Inu, prejo hI. A, zdaj aiiino h'- 1.50. 8 Judnaktli jioristarkov Ma noir, prejo h'- *-n" "'"J mimo hI. i no. 1 sknillira stmlktir, od hritauijn-aruhra, preje gl. 4, r.ilnj Hi. l.UO. 1 pur Mereuikni- oil britmiija-iirnlira, prnju hI- -'i mi. /'Ini l.M< 1 mtinitrn zvoiiro ml lirltuiiija-irubra, pni" hI- *, x prnju hI. h, ailaj 1.11111 ft\. 4.A0. 1 ; 1-i jilji njtil; ara 11 '•)•!.)' n/,,1 uil li r it.unj.i i-n-hra, tc>.nk Z11 11 1 im/u, projo h'- ■'. >ilaj m .mi ■ 1 ».i kr. Žepne ure. \ k 11. 1 ura ju lin ter m jaiiu-i /.a fi let. n -1 ml 1 ru 1111, na trcimt.-k roHiiliriiiiu, Naboljše in najcenejšo ure sveta! Kr.iHii.i 101« 101 viiIjiii* 1/. u;ijli /jrK;i niki-l-iri-tirii, na ni-kiimln rupa.iruna, / BMtOtt) pridodanu Turiilcu ml praviiffa duulili--rltl.i. iiiiiiIuVii>iiiiiii, k 1111. bi.111 iu liiiiHiiiniHliiii i-liii |i>in, pri'.)«i h'. Ls. nliij .umu «1 r>.ri0. Krn.mi uri« 011 Hiitonro i/. lii/.kuHU nlki-l -ari, 1111 m-kiimli) n-Hnlii ui.i, a auatonj priiliiiluim vnri/.iru ml pruvot/a d«iulil«>-aluta, niuduljuiiiiiii iu liur.uiia.Uiii otui-jom, pri-jn hI, '21, Bilaj Nuiiui hI. 7.'ir>. IMIiiliiii f>rn\in 111 01-11 1111 viiljur. piiin-iivnna v c. kr. knv-inii, n ir> riiliiui, ruri-ii luK'i tiu niiviuii iiliiklrirmuii putu po/Ini i-liii, na aiikunilu niLjulir:iini, praj« nlil. 17, »duj .1111111 ki 11-ao. KniHtm f'u.fIii-ii 1 m ?i-|nm i-<>moiiluirnUa urn, od iliiiihlir/.lutit, na ilr/ku lirnai kljuna /.a uuviJiOi, prnju ^I vi, zduj »11111 hI- 10.70, a vtnlloo od dciubla-ilata Ud. Zlulu urn £t\ (pOHpo ■ lino verldtico tu ukulu vratu, pri-jn Kl. Mi /daj hI iu. /lata 11 ru romoi)toir-ukM za siompoclo, jiotrjnna v o. kr. kiiviiiel, j 11 ■ 11 ■> t v < > .'• li-t, prnjo h'- '<*, mlaj milno l[' Srilnua vviiHlui it 11 uimkn mniunioii' uril /. Inpo po/.lu 60110 vorižtuu, uujIliinJHik ranontolftka nra, ]irnjn hI. -1"i "lnj ki i«. Wiih| 1 i 11, i 101 luku oru luidilioi« Ji ropotuljii, llun rOgtl liruou, tudi kut iiiiiuiKiia ura, prnjn h'- la, cdaj hiiiiiii hI I '•" Število or jrf omejeno, Uilor toli totlnj imeti za mulo noveev izvi-htno uro, ki povkotl uujmouj •lune četirlkrHt vo/-, nuj ho preje ko mooof-o oliroo iin zel o I u j oziuiooiio firmo. Najobmamljivejši, najtiuej^i ponarcjeiii briljantni lišp. Ta tTntno po/.nuti liip, ki bo o/nnoujo od nujvi-ijili pmniiviil«i«T uiiii-tn in Ii-hi ■ vntii, kot iiivjinpciiiHn, kar «o ja doiloj T tnj atroki inlvlavalo, Jn raili »voji-Hi .oIiičuuh* odrima v tu nanionjon, da> 10 >a drau« nuvoe kupljeni pravi liip 1/.-pmlrlim, ki-r nI Jndmi r.lntur HIMI ivota n« moro tuli puiiurn-joiiili l.riljiintiiv ud pravili rimloolli. ako Jili no podvri« preja iiajiiatiiiii-imjnniii priuHkiiviiuju. Cnll lil|i okuvaii je ■ pravilo doiilila-alatom. 1 li il i.uii n 1 prstan, uajnovnji* lit iiajflnnjia alata famina Himni hI. a. 1 par briljantnih oliuuov, a Jednim ali dvoma liiioroma v poiiarnjonnni iriiliriipiii ukovii, h' U.Ao. 1 briljantna broin a vuč iiohii uo kuiimul, hI, 8.IVO. I I-ril lunini medilljOu, ni 111-jn,. 1 faaoua alata, lamu hI- 3.50. I briljantni krizeo 7.11 vrnt v lepnj obliki, aaino hI. 9. 1 briljantna iiarokviei« iimn h' a.no, Juku oliuiamljlva. 1 liriljuiitni ilijnilom ali spotiti M MM hI- a.fiO. 1 par In iljantuili |iri|i'-njiiUov aa la.O k'- a.ao, najtnmlar- ni-.i- ti-u.i ivnta. 1 verižica Okolo vrutu ia doubln-clatit, najlluojio plotivo, prnju hI 10, adaj IMBO - 50, 1 kratka verižica za uro, 1/, doublo-alata, preja hI a, ■daj h' 1.00. Blago od morske pene. 1 cevka za nmutUn od pravo mori-iko pene, n pravim iiatuikiiin ml i.niiiii.i iu umutiio i/.ri-zljiiniiiil juiilnliiiiin, pritjo Hi. a, zduj vhii Irl nkupaj hiiiiio hI- 1.60, 1 lina pipa 011 iimolne moi'.!.« peno, ukovuiui h pravim kituJNkiin nri-bruin, |ui-jn hI- f,i r-daj hI- 1.10« 1 1101 iiirnjci m i'i-vkii o • aiiHluakii plaid-tkanimi, jaku veliki iu Airnki, tmli kut polnu pokrivalo /11 upntrnhiti iu bo juilnu lutu kii.nnjn lnuru ai clovi-k la tu i.v 1 n,. 11,>,nu,i- napraviti i-nlo Kurdorobo. 1'rejn ho Htali hI- I', /duj hiiiiio hI- r'- 5040 creton-kostumov za gospe, i/dnlaul od najIlniijuiHa IriiiicoHknHiv liani barv UM „1111111II1-111 "-liluH'i, val h kriuuiu u/.iiljaaiiiin BKuroiiJIui krilom, uajlopaii, iiiijiiiuilurniHU, iiujpiaklu-niiiii In iiajuoiiujne zu vapiuuiad iu puh In- Trnju hI- 10, »laj van Hiira auniu hI■ li.oo. .luiui-i ho, ilu ju barva pravu. Perilo za gospe in gospode, vspomladansko in poletno. nI nujl>oljiiHX>o x liOHatinil kraanlml pravo »viij- oarnklmi vealjuniuii podHluvki, prujo hI- '>, ailiO aaniu hI. l.AO. Odliri-in- /lun.- iavr.tnoati. 3000 x1.ocz3.ll1 iLOiaotov za. c~n\ ,0 a midovitu kruHiiimi plntoninii podutavki po doliinf, prnju h'- adaj ■amo hI. IAO, od tnakuna biirhiMita tmli aiiino hI. l.AO, kriiHiiu ri-i- / 1 VHako Honpo. 2iCO lila. zcx g-oupo a pllaiV in vr/.ljaiijiun, aH od prinm-i liilTntiii ali pu ml Irnki^'a liiirliunta tudi aamo n\ l.AO. Tini 1 /.11 HoHpodn. 1300 r-ari.l:-..i.jlcc-ca .1 -.ma • i-CT.-«. oijaokona platna, po .'10 vatlov, najboljaii tkanina, /a vaako rodbino, komad hiiiiio h'- Aru). h poroHlvom. 3-000 c o nefao lolama zo. poatoljo, • 1 inuiCuno, ■ li .u prati, ari vatlov, hivo, pluvo, modro, van karirano Hl. .'t.70, rilmin karirano gl, 4.A0. 2-1-CO crcxxaa.ltvtx rLamlsriUa., 13 diinin.lnili »nrvl- Jetov iu I vuliko niuniziio proKrinJiilu. Krami cvotlićiiati diialni, prejo hI- 7, adaj van akupiij aaluo a r I -1 a.HA, propo- trnliiiu /11 vauko HonpodinjHtvo. 3.O.OOO t>a.co.to-v r"raxic©»3clli "bfttlatnlli. icpnlh. rvLt, a barvninmi robovi, ki barve no / k u I,« vajo, val ohmhljiini, tm-ut 1 hI-IOOO oacfoxdalcl.il. orajc zn coapodo, čvutoro, /. a nvriitnikoina, prnjn «1 M.AO, raliij gl, 1.70. IOOO ploa.ailli. cxrotoxi.-orai.3c, prujo hI- I«W>i »daj Hi 1.70. 2000 svilenih rut za gospe, preja h> *, »duj konnid hI 1 Dežni plašči od proževine in ogrtači. Oni lavr.tni tlekiit |>IUM4-I ho aaruili avujn vrndnoati iiillikuvani h 10 mndiilijuini, u /unuli avujn ilvojmi .vrhu, aa dni kot kaput, au lOpO vri-inu kut i-InHuutni nunli-rnl ogrtuul ril mmiti j,, 11i1.1l1nl.jr .1 m 11:1 ipr.ikll.....jna nI.Inku. 'I'i ilvnjni kapuli M Htali prnju gl, |h ter aa Kiluj aa čudnu mulo onim ml hI. 11 ao dobivajo. Naj ntkdu uu upu.ti narniltl al tu oblake, piiHiiliuo knr hii dulilvu vnuku vulikoatl. t%*<><> lui-aluv svilenih žepnih robcev. To lepuo rutu umu ju ua prodaj punlala na lilo prialu fabrika, li-r hh pn-jn hIuIu hI. 4 fi komad, mlnj pa 11111111 «1. 1.60, Jamu M, da Jfl avila, Iu au primi /.a intra narmila, kor in to lilagn aknijiio ru/.piinliija. 5920 creton-oblačil za gospe i/. naJfliiuJnuHU Iram-onkuHu iii-lunu in pa i.- tinki-Hii ni-iki'Hu platna, prujo i-l Nujuuvejan r.a, VHpuiulud in lulo. ,niilli.||niir '-I1I11H11, ali Hi, k.I.ij aiimo hI- 4.7A. Slvari, ki ho no prilegajo, V«etad ho hro/, ugovora nazaj, prciituin'« hp, ali jui novci niiziij jiofilji So jcdoiikrat priporočnmo »poAtovuiiiiii ćitatisljoui, to dohro iu hiiiiio joituukriit v življonji kuzočo n« priliko porubiti pin naroi'bo tako hitro in mnogobrojno kolikor jo mogočo priponhiti,