ISSN 0351-6407 Gradbenik in Agencija mlnicom d.o.o., vigova 13, m. sobota, tal.: 063 32 735, fax: 31 954 M lili a kil' RAČUNALNIKI, KI LETI JO l| CREDITANSTALT Banka uspešnih ____ M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780 ■ liki J I IQUALIFIED DEALER AKCIJSKA PRODAJA R AČU N ALNI KOV Murska Sobota, 18. januarja 1996, leto XLVIII, št. 3, cena 150 SIT Na Pomurskem sejmu letos trije sejmi VREME Ob koncu tedna bo pretežno oblačno in suho vreme. Vestnikov koledar 18. januar, četrtek, Marjetka 19. januar, petek, Marta 20. januar, sobota, Boštjan 21. januar, nedelja, Neža 22. januar, ponedeljek. Vinko 23. januar, torek, Rajko 24. januar, sreda, Franc Pregovor Fabjan in Boštjan - sok v drevje poženeta. Naftino petdeseto leto poslovno uspešno Posodobitev rafinerije je dejanje za obstoj Predlog za povišanje rafinerijske cene Dolar na deviznih tečajnicah se je popravil, cena surove nafte na svetovnem trgu se je pomembno podra- žila, za lendavsko rafinerijo pa oboje pomeni, «... in da so se nam pogoji poslovanja bistveno poslabšali. To je tudi razlog, da smo pripravili predlog za korekcijo naših cen. Določanje rafinerijskih cen seveda ni v naši pristojnosti, ampak vladni. Ker je skok cene surovine pomemben, upamo, da se bo pristojni organ temu tudi ustrezno odzval. Vloga je že oddana, po zadnjih informacijah pa vlada o tem še ni razpravljala,« je povedal direktor Nafte Jože Hozjan. - Preberite na strani 4 Zrno do zrna ... Kaj bi dale pozimi za to bogastvo nekatere živali? Med poslovnimi ljudmi je, kot kaže, premalo cenjeno. Primer iz notarske pisarne Posel - zaslužek - omika Varljivo je bilo to, kar nam je država ob ponovnem uvajanju notarske službe zagotavljala: pri poslu boste pobili tisto, kar si zaslužite, in ne tisto, za kar se pogodite. - O tem pišemo na strani 3 I Cerke »Laži ?v in njene težave z državo Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin V hožie kralieSiVO« PMku rcUKije in etike in nenazadnje o beltinskih n/ •» 1 pripetljajih smo se pogovarjali i. dr. Ivanom Srebrne niti Stopinj Glavna politična tema letošnjih Stopinj je uboj polanskega župnika Danija Halasa - Kdo je leta 1778 živel v Kotu, na Kapci in Hotizi? Škof Smej polemizira z zgodovinarjem Vargo - Bo Pomursko pastoralno področje prihodnja škofija? -O tem v Kulturnih obzorjih V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan Dobiček po zaključnem računu Razen v govedoreji, kjer so bila pitališča zasedena le polovično, so vse druge proizvodne zmogljivosti izkoristili v celoti |v V prašanje vračanja cerkvenih gozdov je zno-■' riEH VRST Gradbenega materiala in strešnih kritin. Še nedoldo od tega je bilo veliko snega. Potem se je stopil in ... Kaj bi brez kanalov, po katerih odtekajo vode, ki jih ne more vsrkati vase pomrznjena zemlja? Petičneži in strokovnjaki na tujem geotermalnem zeljniku »Politično-strokovni biznis« In tako bo neuko in naivno Prekmurje (pa tudi Prlekija) spet ostalo izigrano in brez nadaljnjih možnosti izrabe geotermalne energije! Ponovila se bo stara zgodba: zaradi zgrešenih potez, skorajda kriminalnih dejanj, v katera so vpleteni tudi občinski ljudje, bodo pri vseh nadaljnjih projektih in razgovorih odslovljeni kot neprimerni - tisti, ki jim ne kaže zaupati. Prav tako bodo črni trak dobili tudi vsi projekti, povezani z geotermalno energijo, čeprav bi lahko bili rešitev vseh energetskih problemov v Prekmurju in Prlekiji. - Več na strani 8 2 vestnik, 18. januarja 199! -----——' ... —g' Aktualno po svetu PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Indonezije dr. Sumaryo Suryokosumo je izročil poverilno pismo predsedniku države Milanu Kučanu. LJUBLJANA - Člani Državnega sveta za dopolnjeni predlog državnega proračuna in za njegove oblikovalce niso našli dobre besede. Ker niso zadovoljni z omenjenim dokumentom, svetniki grozijo z odložilnim vetom. LJUBLJANA - Protest ljubljanskih in mariborskih študentov zaradi zmanjšanja denarja za subvencioniranje njihove prehrane se je iz napovedanega bojkota predavanj sprevrglo v svojevrstno demonstracijo. Študenti zahtevajo tudi izboljšanje štipendijske politike in vsaj še tisoč postelj. BRDO PRI KRANJU - Predsednik države Milan Kučan je priredil novoletni sprejem za člane diplomatskega zbora v Slove- niji. Zahvalil se jim je za sodelovanje in izrazil upanje, da bodo še naprej »naklonjeni del našega projekta prihodnosti«. To pot pa si lahko utiramo z dobrimi zgledi, z urejenimi odnosi med sosedi, s plodnim institucionalnim in stvarnim sodelovanjem z Evropo in svetom, je menil Milan Kučan. LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so po več mesecih končali 36. sejo. Sprejeli so resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo. PO SVETU ■ SKOPJE - Posebni odposlanec Združenih narodov za Jugoslavijo Kofi Anan je bil na dvodnevnem obisku v Makedoniji, kjer ga-je sprejel predsednik Kiro Gligorov, srečal pa se je tudi s predstavniki vlade. Poleg tega je obiskal poveljstvo in .opazovalne točke mednarodnih enot Združenih narodov, ki so v Makedoniji navzoče že tri leta. V državi je skupno 1100 pripadnikov modrih čelad iz ZDA in Skandinavije. BONN - Med prvim obiskom novoizvoljenega predsednika Poljske Aleksandra Kwašniewskega pri nemškem kanclerju Hel- mutu Kohlu in predsedniku Romanu Herzogu so izrazili nemško podporo Poljski pri njenem vključevanju v Evropsko unijo in Nato. BEOGRAD - Prvi uradni obisk hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča v srbski prestolnici naj bi pripomogel k normalizaciji odnosov med državama. S predsednikom Srbije Slobodanom Miloševičem se je pogovarjal o normalizaciji odnosov med Beogradom in Zagrebom kot ključnem dejavniku za umiritev razmer na Balkanu. ZAGREB - Na drugem sestanku pogajalskih skupin za nasledstvo iz štirih nekdanjih jugoslovanskih republik. Hrvaške, Slove- nije, Makedonije in Bosne in Hercegovine je bilo doseženo popolno soglasje za zavarovanje skupnega premoženja nekdanje SFRJ, ki je po Daytonu po nekaterih informacijah že začelo kopneti. Pogajalska skupina je zato sprejela dogovor o sodni prepovedi deblokade računov za ZRJ. S SARAJEVO - Generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je bil na obisku v prestolnici BiH. Sešel se je s predsednikom Alijo Izetbegovičem, predstavnikom bosanskih Srbov Momčilom Kraji-šnikom in poveljniki zveze Nato. Pred tem se je Solana v Zagrebu pogovarjal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom. TUZLA - Ameriški predsednik Bill Clinton je konec tedna obiskal ameriške vojake v BiH, spotoma pa se je ustavil na Madžarskem, kjer sije ogledal ameriško letalsko bazo v Taszaru. S Clintonom so se sestali tudi najvišji državni politiki. Bill Clinton se je mudil tudi v Zagrebu. DAMASK - Ameriški državni sekretar Warren Christopher se je mudil v Izraelu in Siriji. Menil je, da bi bili pogovori med spr- tima stranema uspešnejši, če bi sirska delegacija v Združenih državah Amerike odločala bolj samostojno, zato je predsednika Asada pozval, naj da delegaciji več pooblastil. ZAGREB - Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman na predlog svoje vlade ni potrdil nedavne izvolitve liberalca dr. Gorana Graniča za župana Zagreba. Vse kaže, da se bo zagrebška politična kriza končala s predčasnimi volitvami. TOKIO - Japonska je dobila novega premiera. Potem ko je dosedanji predsednik vlade Murajama skupaj s celotnim kabinetom odstopil, je parlament izglasoval Hašimota za novega premiera. Hašimoto je nekdanji minister za finance, ki slovi kot nepopustljiv trgovinski pogajalec. DUNAJ - Dvostranski problem med Italijo in Slovenijo bi moral biti rešen s podpisom asociacijskega sporazuma, je izjavila italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli. S svojim avstrijskim kolegom Wolfgangom Schusslom se je pogovarjala predvsem o nalogah, ki so pred Evropsko unijo (vodi jo Italija) v naslednjih mesecih. RIM - Predsednik italijanske vlada Lamberto Dini se je odločil za odstop, ko je po razpravi o poslanski zbornici ugotovil, da nima podpore političnih strank. PARIZ - Pogrebnih slovesnosti ob smrti nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda so se udeležili številni državniki iz vsega sveta. Po maši zadušnici v cerkvi Notre-Dame je politične predstavnike 171 držav v Elizeju sprejel predsednik Jacques Chirac. M. J. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Ksenija Šomen (tehnična urednica). Naslov uredništva in oprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. E Cefta je prekucnila Slovenijo O tem, kako se je s priključitvijo Cefti Slovenija za stoosemdeset stopinj zavrtela okrog svojega središča, kako se je spremenil geostrateški položaj njenih vzhodnih provinc, kako je Panonsko moije postalo plovno in kako se je rodil neformalni parlamentarni lobi za Prekmmje, Prlekijo in Štajersko. Pristop Slovenije k Cefti je dogodek, ki ima zanjo, predvsem pa za njene vzhodne province tak pomen, kot ga imajo v zemeljski zgodovini dogodki, kot so prehod Izraelcev prek Rdečega morja, potopitev Atlantide, sneženje mane v Sinajski puščavi in še nekateri. 26. novembra 1995 je začetek tektonskih premikov, ki so postali postali posebej živahni po 1. januarju lets, ko je nova geostrate-ška konstelacija države začela delovati z vso gravitacijsko, centri-petalno in centrifugalno silo. V naših državnih okvirjih je čas, ki smo mu priče, »čas, ki ga živimo«, primerljiiv s časom okrog osmega stoletja pred našim štetjem, ko sta se, kot je ugotovil astronom in astrolog Immanuel Velikovski, prav na blizu srečali Zemlja in Venera. Že letopisi Egipčanov so pisali, kako se včasih zgodi, da »zvezde na nebu spremenijo svoje poti«, kar seje dotlej zgodilo štirikrat, in da »je sonce zašlo tam, kjer navadno vzhaja«. V tistem usodnem času osem stoletij pred Kristusom se je zemljino bližnje vesolje naenkrat vznemirilo, Venera je priplavala v bližino našega planeta in spremenila njegovo gravitacijsko polje, zagugala ga je in nazadnje prekucnila: severni tečaj je pristal tam, kjer je bil prej južni, sonce je začelo vzhajati na vzhodu, medtem ko je prej na zahodu. Izvoljeni Izraelci so izkoristili priložnost in se pognali-v beg, na begu pred Egipčani se jim je zaradi spreminjanja gravitacije odprlo Rdeče morje, pozneje jim je v puščavi padala mana in sploh je bilo po prvih pretresih vse zelo lepo in normalno. Velikovski je navedel dovolj dokazov, da mu lahko verjamemo. Kot smo rekli, se za slovensko državo nebesni preobrat dogaja prav v teh Kakšne posledice ima cefto-vski preobrat za vzhodne province slovenske države za Prekmurje, Prlekijo in Štajerko? Velikanske! Obsijala nas je luč iz prestolne Ljubljane, nismo več najbolj siv kamen, ampak najbolj svetel dragulj v slovenski kroni. Kakor se tudi tako rado zgodi, ko postane usoda kakemu ljudstvu mila, je do pristopa k Cefti prišlo prav času, ko se umirja balkansko klanje in nam je grozilo. da bo tranzit tukaj čez presahnil in se usmeril po starih poteh. Zopet bi ostali brez mitnin - če ne bi ministri Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske ob podpisu našega pristopa izjavili, da je njihovo okno v svet Koper. Dobro naj se pomni tole: Če bo imel Koper kdaj status mednarodnega pristanišča, ga ne bo imel zato, ker leži tam, kjer leži, temveč zato, ker je od severovzhodne Slovenije, kjer se začenja območje Cefte, do njega za države Cefte najkrajša pot do morja. Šele ob pomoči teh držav si Slovenija lahko obeta, da jo bo Hrvaška pri pogajanjih za dostop do odprtega morja vzela resno. (Dokler ne bo tam zmrzovalo, a tudi potem ne bo hujšega, saj so naše države partnerice v Cefti z nekdanjo Sovjetsko zvezo bratsko sodelovale pri izdelavi ledolomilcev!) Obsijala nas je luč iz prestolne Ljubljane: nismo več siv in moten kamen, temveč najsvetlejši dragulj v slovenski kroni. dneh in njegovi učinki so primerljivi s tistim usodnim bližnjim srečanjem Zemlje in Venere. Vodstvo države je pred podpisom pristopa k Cefti pod vplivom skrivnega delovanja planetov nenadoma spoznalo, da sonce vzhaja na vzhodu, da »se mora naša država odpirati v »srednjeevropski trgovski prostor«. Pred preganjalci Italijani se nam je, tako kakor takrat Izraelovim sinovom pred Egipčani, odprlo morje. Njim Rdeče, nam Panonsko! Z Jadranskega nas skupaj s faraonskimi Italijani preganjajo tudi filistejski Hrvati, zdaj pa nam ni več potrebno. Naj ga imajo, mi imamo Cefto! (In zlobno upajmo, da bodo majhnim srednjeevropskim spremembam sledili veliki planetarni skoki. To se je v zgodovini že tolikokrat zgodilo, saj zgodovina ljubi posnemanje! Če bo Zemlja sledila našim notranjepolitičnim preobratom, se bo učinek tople grede sprevrgel v svoje nasprotje, zemeljsko ozračje se bo začelo hladiti namesto segrevati in Jadransko morje bo začelo zamrzovati. Trst bo večji del leta trdo opasan kakor kak Murmansk. Hrvati in Italijani bodo, kar se nas tiče, lahko v Piranskem zalivu igrali hokej!) osamosvojitev, če ne bi bilo Kučana? Komu naj potemtakem mi tukaj pojemo hvalnico, da smo postali za Ljubljano pomemebnejši od vseh drugih slovenskih ljudstev, pomemebnejši celo od Primorcev? Mi smo zdaj pravo slo- Ne glede na njihovo siceršnji strankarsko poslušnost, ki ved« presliši regionalne interese, in Š glede na to, da nikoli niso zag« varjali zunanjepolitične usmet tve, ki bi za izhodišče zamejski ga delovanja postavljala tisti dt države, kjer je njihova volilni baza, so zasluge za nov geostratt ški položaj Prekmurja, Prlekije« Štajerske njihove! Oni so naš najbližji in najvplivnejši politik Vsak od poslancev in poslank Če bo Koper kdaj mednarodna luka s prostim izhodom na odprto morje, tega ne bo doživel zato, ker je slovenska luka, marveč zato, ker je dalje v njegovem zaledju severovzhodna Slovenija, ki na robu nekdanjega Panonskega morja meji na države Cefte. Sele ob pritisku celinske Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske na Hrvaško lahko Slovenija upa, da ji bodo Hrvati omogočili dostop do visokega morja. vensko okno v svet in kmalu nam bo začela rositi nebeška mana! Komu hvala? Našim poslancem, kajpada! Oni so naša Venera! Spremenili so gravitacijsko polje Ljubljane! Kaj ob teh velikih in nenadnih dogodkih šteje to, da niso nič naredili za spremembo tranzita čez vzhodno provinco? Naj nam bo mar, če so zaradi tovornjakov nedavno tako slavospevno obnovljene ceste že spet kotanjaste? Naj jim ob tem morda mečemo v brk, ker nas do pristopa k Cefti pred grmenjem tovornjakov niso rešili z uvedbo oprtnih vlakov? Ne počnimo tega, ko pa je vendar jasno, da gre njihovemu marljivemu in neslišnemu prizadevanju pripisati spremembo ge-ostrateškega položaja Prekmurja, Prlekije in Štajerske. Vedno smo se spraševali, kako to, da severovzhodna Slovenija nima svojega parlamentarnerga lobija. Krivično Izraelci so uspešen beg iz egiptovske sužnosti pripisali Mojeze-sovemu vodstu. Delovanje vesoljskih sil si za svoje izvajalce vedno izbere velike politike. Kje v vesolju bi obvisela slovenska smo jih dolžili, da so v primerjavi s primorskimi poslancii čista izguba. Naši izvoljeni predstavniki so pač vedeli, da se kolo zgodovine nezadržno obrača v našo smer in da je potrpljenje božja mast. so ob skupnem uspehu dosegli F svojega strankarskega, mandat«' ga in osebnega. Drago Šiftar, s« cialdemokratski poslanec, je za# žal in bo povečal napajanje vo« na območju svojih bencinskih # pajališč; reformirani komunist F«1 Horvat je zagotovil geostratešft tranzicijsko povezavo z vzhodni# državami, kjer so povsod, razen!1 zdaj še na Češkem, na oblasti n# danji komunisti - tako kakor p1 nas; manjšinska poslanka Mari/ Požonec bo odslej zlahka dokaz' vala, daje most v svet slovensk' manjšina na Madžarskem, ne p# Italiji: Bojan Korošec, liberalni # mokrat, ima liberaliziran brd carinski pristop do cenejše vzhOi ne nogometne delovne sile; p«a’ tako liberalni demokrat Geza Dž’ ban bo po izteku mandata zlah# našel zaposlitev kot saksofonist' praških, krakovskih, bratislavski! ali budimpeštanskih kavarnah; k1 ščanska demokrata Ciril Pucko i* Jožef Kocuvan imata nasled«! mandat v parlamentu zagotovlj«|1| ker je minister iz njune strank1! Deželak s slovenske strani pod^ sal sporazum s Cefto. Naspow je vzhod vendarle manj grešen-^ razuzdanega zahoda! Neformalni poslanski lobi Prek murja, Prlekije in Štajerske51 zasluži, da se vsakemu njegov« mu posamezniku podeli našlo’ častnega državljana matične f’ krajine. Enaka čast naj se pripef tudi svetnikoma Magdiču in H«’ stelju, ker nista vložila veta podpis pristopa k Cefti. Kot? očitno, nimajo poslanka, posU1* ci ter svetnika za vključitev’! Cefto nič manjših zaslug, kak# jih je imel za rimski imperij tis" cesarjev konj, ki gaje njegov# stnik povzdignil v državniki stan. Š. SM# ' Iz Monoštra piše Ifor ima »for«? Vse kaže, da ja. Vsaj, kar se tiče prednosti v prometu. Odkar so ameriški vojaki IFOR-ja stacionirani na Madžarskem v vasici blizu Kaposvdrja, so povzročili najmanj dvajset prometnih nesreč. V večini primerov je bil vzrok izsiljevanje prednosti, seveda s strani ameriških voznikov, ki vozijo po lastnih prometnih predpisih in jih bore malo zanima, koliko mora povprečni madžarski državljan garati, da pride do boljšega avta. Kajti niti rešilnemu avtomobilu niso prizanesli, za trabante pa prav gotovo mislijo, da so kakšne igračke ali hobi avtomobili. Da ameriški vojaki niso bili pripravljeni na madžarske cestne in snežne razmere, seje izkazalo takoj po prihodu iz Nemčije. V tistih mrzlih decembrskih dnevih, ko je kar hudo snežilo, so za nekaj ur zaprli glavno cesto blizu Sombotela, kajti eno izmed njihovih vozil seje znašlo v jarku. Mlad voznik iz George seje branil s tem, da še nikoli ni videl toliko snega. Eden izmed novinarjev je hudomušno vprašal njegovega oficirja, če za nesrečo slučajno niso krive poletne gume na vozilih. S temi ogromnimi vozili je nasploh veliko problemov. Prebivalci Kaposvdrja in okolice so takrat, ko so zvedeli, da bo v njihovi okolici stacionirano dva tisoč ameriških vojakov, kar pokali od sreče. Zdaj, po dobrem mesecu in pol, pa pokajo od jeze. Kajti od velike obremenitve so se razpokale njihove ceste, vodovodne cevi, od tresljajev, kijih povzročajo tovornjaki, pa stene v stanovanjih. Tudi podjetniki niso preveč zadovoljni. Pred prihodom mirovnih sil so računali na to, da bodo kot dobavitelji Američanov mastno zaslužili. Toda le-tem, razen mineralne vode Kekkuti in »dezinficiranih« žemljic nič ni ustrezalo. Druge stvari dobivajo iz prejšnje postojanke v Nemčiji. V okviru IFOR-ja se bo v teh dneh napotila na Hrvaško inženirsko-tehnična enota madžarske vojske. Njena naloga naj bi bila postavitev in vzdrževanje pontonskih mostov in cest. Madžarska vladaje takoj po mirovnih pogajanjih v Davtonu ponudila sodelovanje v mirovni misiji na Balkanu. Sodelovanje je pogojevala s tem, da bo poslala na Hrvaško le inženirce, ne pa oborožene vojaške sile. Za varnost le-teh naj bi poskrbeli oboroženi vojaki IFOR-ja, ki bodo stacionirani na tistem območju. Javnosti se zdi, da vidi vlada v tem nekakšno možnost, da naredimo izpit in dokažemo, kako smo sposobni, obenem pa vredni, da nekoč postanemo člani Nata. Izpite pa so morali opravljati tudi prostovoljci, ki so želeli priti v inženirsko enoto. Kandidatov ni zmanjkalo, prijavilo se jih je 2960, med njimi sedemindvajset žensk. Izmed njih so izbrali približno štiristo, ki so bili potem deležni posebnega usposabljanja. Zakaj tako veliko zanimanje? Nekateri - predvsem poklicni vojaki - so trdili, daje za njih to strokovni izziv, večina pa je kar priznala, da so privlačne tudi visoke plače. Minister za obrambo se je znašel v škripcih prav zaradi varnosti madžarskega kontingenta. Nekatere opozicijske stranke so zahtevale pisna zagotovila Nata, da bo IFOR poskrbel za varnost inženircev. Hkrati pa so bili generali Nata, ki so obiskali madžarsko enoto, nezadovoljni z zaščitno njene opremo. Stvar je rešila po večkratnem zasedanju komisija za obrambo madžarskega pač lamenta. Tako bodo inženirci konec januarja vseeno odpotovali. Vsaj zaenkrat kaže tako. Sicer pa naj omenim le eno stvar. Prostovoljci, ki s° se prijavili v enoto, so se prav gotovo zavedali, da ne grejo na nedeljski sprehod ob reki Savi. MARIJANA SUKIČ Aktualno doma gstnik, 18. januarja 1996 Primer iz notarske pisarne Posel - zaslužek - omika Varljivo je bilo to, kar nam je država ob ponovnem uvajanju notarske službe zagotavljala: pri poslu boste dobili tisto, kar si zaslužite in ne tisto, za kar se pogodite. Uvajanje notarskih pisar so nam slikali kot dejanje ali korak k člo-veku, kot bližanje mu pravnih storitev, ki so jih prej opravljali samo na sodiščih. Notarji naj bi delali v prid človeku, zanj vedno izbrali tisto najboljšo, najugodnejšo možnost. Nekaterih problemov brez notarske štampiljke sploh ni mogoče rešiti, zato je pot v notarsko Pisarno za rešitev določenih življenjskih problemov postala tako obvezna in nujna kot voda in kruh. Notarje imamo, imamo pa že tudi različne izkušnje o njihovem delu. Mednje sodi tudi naslednje spoznanje: pri poslu dobite tisto, za kar ste se pogodili. In tega načela so se nekateri trdno oprijeli pri delu. Posel je posel in Posel je denar. Ta pa ni vedno odet z omiko človeka, kot jo rastne M.Scott Pečk. (Omika je zavestno motivirano vedenje, ki je moralno v podrejanju Višji sili ) Lahko da je pri uvajanju notarskega dela država stavila na omikano vedenje, ki jo razglaša tudi notarska organizacija, Jahko da je tudi zato dala soglas-je k notarski tarifi (ceniku) njiho-v'h storitev. V njej je zaradi njene cenovne razrahljanosti vendar veliko prostora za omikano ve-^enje, a hkrati je ta razrahljanost naredila prostor vedenju, ki pozna zgolj posel in zaslužek. . Država je določila pristojnosti 'n okvir notarskega dela, s soglasjem ministrice za pravosodje Pa je požegnala tudi cenik notar-s^ega dela. V notarski tarifi so za določeno ali podobno storitev določeni vrednostni razponi, ki notarju dopuščajo možnost, da Ceno za opravljeno storitev postavi v plačilnem razredu, ta pa Je v večini primerov določen z najvišjim in najnižjim številom točk. To pomeni, da notar za dojeno storitev stranki lahko za-računa najvišji ali najnižji znesek P° tarifi, s čimer ne krši nobenega pravila. Ceno za opravljeno storitev lahko določi tudi tako, d* se z njo prilagodi na primer p'ačilni zmožnosti stranke. Primer za zaslužek S sklepom, izdanim v prvi polovici leta 1968 in ki nosi sodniški pečat, je bilo potrjeno, da sta sin in njegova žena od staršev z darilno pogodbo dobila v last polovico njive, na kateri sta si postavila hišo. Šest let pozneje sta starša drugo polovico njive, prav tako z darilno pogodbo, dala v last drugemu sinu in njegovi ženi, ki sta si prav tako na njej zgradila hišo. Brez zapletov sta uredila gradbeno in lokacijsko dovoljenje, plačala spremembo namembnosti zemljišča in ostale pristojbine, ki jih je bilo potrebno poravnati. Potem so geometri opravili tudi vse potrebne odmere, oziroma izmerili prvo hišo, dvorišče ter njivo v površini 21,48 ara ter drugo hišo, pripadajoče dvorišče in njivo velikosti 24,85 ara. Ampak po krivdi nekoga tretjega se je v zemljiškoknjižnem vpisu znašla trditev, da so vsi štirje lastniki vsega premoženja, vsak s svojo četr-tinko. Tako naj bi imel brat četr-tinko v vsem premoženju mlajšega brata in njegove žene, in obratno. Prav tako tudi obe svakinji. Papir je pač dokazoval premoženjsko neresnico, na katero so prizadeti na pristojnem mestu že opozorili ter dobili odgovor, da se problem da rešiti na preprost način. Za reševanje pa so se odločili po tem, ko sta zakonca hotela najeti manjše posojilo in ko jima je bilo v notarki pisarni rečeno, da ureditev papirjev ali poprava napake, ki je nastala v zemljiškoknjižnem vpisu, ne bo velik izdatek. Toda ureditev vpisa v zemljiško knjigo glede lastništva, ki so ga morali urejati vsi štirje lastniki, jih je veljalo kar 80 tisoč 937 tolarjev. V notarski pisarni je bila izbrana pravna pot ureditve problema na ta način, da se je sestavila delilna pogodba med vsemi štirimi pogodbenimi strankami ali deli-telji, vrednost nepremičnin, ki so bile predmet »delitve«, pa je po pogodbi znašala tri milijone tolarjev. Zakaj mora biti navedeni znesek in zakaj prav tri milijone, so v notarski pisarni vprašali de-litelji, toda odgovorjeno jim je bilo, da znesek v pogodbi pač mora biti določen. O tem, da se od navedene vrednosti v pogodbi odmeri plačilo državne takse in potem tudi notarske storitve, stranke niso vedele. Ali: čim višji je znesek v pogodbi, tem dražja je notarska storitev. Delitelji, ki si v resnici niso delili ničesar, saj jim je bilo zemljišče dodeljeno z darilno pogodbo, hišo pa si je gradil vsak sam, so se z vsebino pogodbe seznanili ter poravnali stroške. Ti pa so bili: - taksa na zemljiškoknjižni predlog in koleki 16 tisoč 100 tolarjev (višina takse znaša pol odstotka od vrednosti premoženja, ki je navedeno v pogodbi, vrednost v pogodi je tri milijone tolarjev). Ta denarje pobrala država, - sestava pogodbe, zemljiški predlog ter overovitev podpisov je pogodbenike stalo dvakrat po 32 tisoč 418 tolarjev ali skupaj 64 tisoč 836 tolarjev. Čisto kot solza... Pravno je zadeva rešena in zagotovo ni v ničemer sporna. Prav tako ni kaj oporekati zneskom za plačilo, saj so bili izraču- Potrdilo o vplačilu A.... je vplačal za e BO'« Vplačnik f0O.„ .j . 0/ r o*. 8,2» nani po tarifnih določilih notarske tarife (Uradni list št. 28/95). Notarska pisarna se je torej odločila za rešitev problema s sestavo delilne pogodbe. Morda s cenami za opravljene storitve niti ni dosegla dovoljenega stropa ali najvišjeo cene, vendar pa je izpustila pomembno dejstvo, in sicer da si stranke v resnici niso delile ničesar in je šlo samo za odpravo pisarniške napake. Problema, ki smo ga opisali, bi se morda v drugi notarski pisarni lotili drugače - na drugi način, a prav tako povsem po pravni poti, ki pa bi bila za stranko mnogo cenejša. Sestavili bi vknjižbeno dovoljenje (po notarski tarifi št. 4), kar pa bi za stranke pomenilo, da bi bil postopek zanje mnogo cenejši. Stroški, če še naprej ostanemo pri tem, da je vrednost predmeta tri milijone tolarjev, bi bili: - taksa na zemljiškoknjižni predlog 16 tisoč 100 tolarjev, - 25 odstotkov pristojbine od 1350 točk (sestava vknjižbenega dovoljenja ter zemljiškoknjižni predlog za prenos ali pridobitev pravic), kar je 337,5 točk x 66,50 SIT = 24 tisoč 443,75 tolarjev, - overovitev podpisa 75 točk x 66,50 SIT = 4 tisoč 987,5 tolarjev ali štirje podpisi (za vsak drugi in vsak nadalnji overjeni podpis se plača polovica pristojbine) največ 12 tisoč 500 tolarjev. Skupaj torej nekaj manj kot 37 tisoč tolarjev. ...a slana kot sol Stranke so torej imele tudi možnost, da bi se s primerom oglasile v odvetniški pisarni. Vanjo bi jih lahko napotila tudi notarka sama, saj so odvetniške storitve ovrednotene z manj točkami in zato tudi cenejše. Odvetnik bi svoje delo obračunal po odvetniški tarifi (Uradni list št. 4/95). Vrednost storitev ima tudi pri njih spodnji in zgornji prag, kar pomeni, da se odvetnik glede cene njegove storitve lahko premika v določenem razponu. Navedenega primera bi se nekateri izmed odvetnikov lotili na sledeči način: - taksa na zemljiškoknjižni predlog je 16 tisoč 100 tolarjev (to pripada državi), - sestava vknjižbenega dovoljenja in zemljiškoknjižni predlog za prenos ali pridobitev pravic je 25 odstotkov od 900 točk pristojbine, kar je 225 točk x 66,50 SIT = 14 tisoč 962,5 tolarjev (plačilo odvetniških storitev) - overovitev podpisov v notarski pisarni za štiri osebe največ 12 tisoč 500 tolarjev (plačilo notarske storitve) Skupaj bi stranke, ki so se odločile za rešitev njihovega problema preko odvetniške pisarne, plačale 43 tisoč 502,5 tolarja. Lahko tudi nekaj več ali celo manj, odvisno pač od tega, kje na lestvici vrednosti storitve bi se ustavilo odvetniško pero. Sicer pa ni nikjer zapisano, da si zemljiškoknjižnega predloga ali tudi delilne, darilne pogodbe ne bi lahko sestavili sami. Za to je seveda potrebno nekaj pravnega znanja ali lahko zgledovanje po pogodbi, ki jo imamo morda že v predalu. MAJDA HORVAT Blagajniški prejemek u/frl" \ ual,ra ii/MOKU ................ je vplača; z gotovino - s čekcni znesek SIT JOSE x besedami SIT V Uotxc iionio ±„ Sli Ptoiskusi! Odobril Vpfcčal Skupaj Kontiral Vknjižb. ^urlen v lastništvo Sklada za razvoj Ko nimaš, da bi se odkupil cijsi?, Pet'h letih dela je Purlen, lendavsko podjetje za proizvodnjo izola-bij^ ” materialov, prišlo skoraj v celoti v lastništvo Sklada za razvoj Repu-dobjp .niie- Saj so tudi pri njih pripravili program lastninjenja ter lani p0 1 tu težje, bolj kompleksno kot v leW '95.« MAJDA HORVAT pri mešalnici v Lipovcih, ki so j° uredili skupaj s tovarno Lek, v nj6' pa je tako rekoč po tovarniških c«" nah moč dobiti krmila in druge s«' stavine za potrebe živinorejce*' Tem je v trgovini z nasveti na vb Ijo tudi agronom.Uspehi, ki dosegajo v proizvodnji, so rezulM1 dobrega strokovnega dela in n* trezne tehnologije, ki nenazadh? tudi prispeva k zniževanju pridela valnih stroškov. Vsa gnojenja, de nimo, opravijo na osnovi predhov nih analiz zemlje, primerno gpe jenje pa seveda prispeva tudi k V3' rovanju okolja. Kot že vsa leta d0" slej so v Kmetijskem gospodarst*3 Rakičan tudi lani v posodobite< opreme in mehanizacije ter v teb' nologijo vložili 3,2 milijona Od tega kar 2,2 milijona mark'1 prašičerejo, kjer so opravili reko3' strukcijo objektov in precej sr«" štev namenili za ekologijo. Cel°' na proizvodnja je tudi račun3, niško vodena.Ob vseh teh vla?3 njih je spodbudno to, da so jih’ celoti opravili z lastnimi sredst*1' brez posojil, to pa tudi pomeni, d’ podjetje nima večjih likvidnosti^ težav. Kljub plačilni nediscip^^ plačilo od kupcev dobivajo v nem v dogovorjenih rokih, podO“ no pa izpolnjujejo tudi svoje 0 veznosti do dobaviteljev. RezuH3' uspešnega poslovanja pa uživaJ. tudi zaposleni, saj podjetje izp^ njuje določila kolektivne njihove plače so celo nad rer bliškim povprečjem; pa tudi Z1 plačilom nikoli ne zamujajo. LUDVIK KOVA vestnik, 18. januarja 1996 ospodarstvo Alojz Behek o prihodnosti polnjenja najbolj cenjene naravne dobrine Sta mineralna in navadna Pomurski sejem bo letos v Gornji Radgoni pripravil tri sejemske prireditve Osnovni poudarek na pitna voda res enaki? zakonom. Vendar mislim, da to vseeno ni tako velik ekološki problem. Plastenko PET bi lahko vsak skuril, ker je sežig okolju kakovosti prireditev Mednarodni sejem gradbeništva bo odslej Škodljivo zavlačevanje pri sprejemanju podzakonskih aktov o koncesijah in pravilnika o mineralnih vodah vsako leto, sejem INPAK pa ostaja bienalni Nedavni primer prodaje družbe Rogaški vrelci je prinesel na plan še eno črno piko vlade oziroma pristojnega Ministrstva za okolje in prostor. Čeprav je prišlo v primeru prodaje rogaškega podjetja do (ne)namernih nejasnosti, ko so mediji skušali prepričati javnost, da so bili prodani vrel-cl ki so po krovnem zakonu o okolju v resnici nacionalna dobrina, pa je bilo v celotni »kolobociji« vseeno nekaj pozitivnega. Končno je prišlo na Plan dejstvo, da skorajda tri leta po sprejemu Zakona o varstvu okolja še vedno ni sprejet podzakonski akt o dodeljevanju koncesij za koriščenje naravnih dobrin, med katere spada tudi voda v različnih oblikah: jezer-ska, rečna, pitna, mineralna, termalna in še kakšna. Lastnik naravnega bogastva je Republika Slovenija, zato naj bi od tega imeli koristi občine •n država. Nerešeni pa sta še vsaj dve vprašanji: Kako se bodo sredstva, zbrana s koncesijami, porabila in ali bo navadna pitna voda res izenačena z mineralno in zdravilno vodo? Alojz Behek, pomočnik generalnega direktorja Radenske, nam je odgovoril na nekaj vprašanj, povezanih s prihodnostjo polnjenja vode. »Krovni zakon o varstvu okolja v 21. členu sicer določa, da bomo za izkoriščanje naravne dobrine morali pridobiti koncesijo, vendar pa manjkajo izvedbeni akti. V Radenski vemo, da bomo morali pridobiti koncesijo za izkoriščanje mineralne in termalne vode v vseh naših družbah, vendar še vedno ni podazkon-skih aktov, ki bi določali način kandidature in pridobivanja koncesijskih pravic. Ali sta lahko koncesiji za mineralno vodo in navadno pitno vodo enaki? Čeprav vsak laik ve, da StATIMSKr MM V Radenski smo pri opravlja-niu te dejavnosti krajevno posojeni in lastniki zemljišč naj bi 'meli pri pridobivanju konce-s'jske pravice določene predno-^1- Mi torej nismo zaskrbljeni, oa koncesije ne bi dobili. Nas pa ^a zadeva zanima z drugega vi-mka, in sicer z vidika stroškov -oliko bomo morali za to pravi-Co Plačevati? Da bomo nekaj mo-r— Da bomo nekaj morali plačevati, nam je popolnoma jasno, zanimata pa nas višina in namembnost teh zbranih sredstev. nam ->e P°P°lnoma name ^'^nata pa nas višina in tev.« mbnost teh zbranih sreds- kaj naj bi, po vašem mnenju, ra zbrani denar porabili? »Mi imamo zbrane podatke, kako to počnejo na primer v Nemčiji, Tam je plačevanje koncesij natančno določeno v okviru posameznih zveznih dežel. Velja pa zvezni zakon, ki določa, da se morajo sredstva, ki se zberejo s Plačevanjem koncesij, koristiti 'zključno in samo za zaščito voda. Nekaj takega bi dogovarjalo tudi nam. Torej v tujini je tudi namenskost teh sredstev že zakonsko določena in mislim, da 1 tudi pri nas morali porabo teh sredstev zelo natančno definirati, da ne bi tega denarja iz koncesij okoriščali za nekaj povsem tret jega. Bojim se, da ne bi ta sredstva postala dodatni vir za napajanje proračunov, občinskih in državnega. Sredstva naj bi se zbirala ločeno, na posebnen skladu s točno določeno namenskostjo, ker v nasprotnem primeru se bojim, da se ne bodo namensko izkoriščala. « voda iz globoke vrtine ne more hiti enaka vodi iz vodovodne pipe, pa ju hoče nekdo izenačiti in strpati v isti koš? »Obstajajo argumentirani razlogi za ločevanje med navadno -izvirsko ali vodovodno - in mineralno vodo. Tako organoleptično kot po kemijski sestavi in učinkih ne gre za enake zadeve. Radensko in Rogaško je ministrstvo pooblastilo, da pripravita osnutek pravilnika o mineralnih vodah, ki naj bi urejal pogoje polnjenja in tudi predpisoval kakovost napolnjenje vode. Pravilnika o stekleničenih vodah v Slovenij še ni, pravilnik o mineralnih vodah, kakršen je sedaj v veljavi, je še iz časov bivše Jugoslavije. Mi smo vse, za kar smo bili zadolženi, naredili, zdaj pa se ta osnutek pravilnika o mineralnih vodah že kaki dve leti izgublja v medministrskih usklajevanjih in obdelavah.« Zakaj so se naenkrat mineralnim vodam pridružile pitne vode, saj je novi delovni naslov Pravilnik o mineralnih in pitnih vodah? »Tu gre zdaj v bistvu za različne interese ministrstev, vendar je to zdaj težko komentirati... Mi si ... zdaj pa se ta osnutek pravilnika o mineralnih vodah že kaki dve leti izgublja v medministrskih usklajevanjih in obdelavah. bomo prizadevali, da bo pravilnik o mineralnih vodah ločen od pravilnika o pitnih vodah, saj gre za dva popolnoma različna izdelka, tudi njun nastanek in lastnosti so popolnoma različne. Enak je le namen: oba gasita žejo. V Nemčiji vsaka zvezna dežela določa svojo višino koncesij in marsikje je koncesija za koriščenje pitne, mineralne ali zdravilne vode različna. Ponekod koncesije za zdravilno vodo sploh ni, drugod je izenačena z mineralno vodo. Po navadi je tako, da čim širša je poraba določenega vodnega vira, tem nižja je višina koncesije. Na primer, če še voda uporablja za osnovno preskrbo prebivalstva, so koncesije zelo nizke ali pa jih sploh ni. Voda je strateški proizvod, strokovnjaki po vsem svetu zatrjujejo, da bo voda kmalu večji problem kot nafta.« Ali Radenska nima interesa,,da hi polnila tudi pitno vodo? »Mi imamo vse možnosti, da to naredimo. Eden izmed razlogov, zakaj tega še nismo naredili, čeprav smo imeli pred dvema latoma že vse pripravljeno za ta korak, je prav to, da Slovenija še nima ustreznih pravilnikov, ki bi urejali pogoje polnjenja in kakovost. Imamo pa vse možnosti in tudi interes, da polnimo izvirsko vodo. Eni si pač lahko to »privoščijo«, da začnejo s polnjenjem takšne vode brez ustreznih pravi-Inkov! Radenska pa ima blagovno znamko, reference in tradicijo. Iz Radenske naj ne bi prišel izdelek, ki ne bi bil kakovosten, ki ne bi ustrezal standardom - ne le slovenskim, ampak tudi evropskim in svetovnim. Mi zelo pazimo, res močno pazimo, da obdržimo renome, ki ga imamo pri polnjenju mineralnih vod. Zato bodo najverjetneje naši kriteriji tudi pri polnjenju pitne vode mnogo višji od tistih, ki zdaj polnijo in prodajajo vodo na slovenskem trgu.« Kakšno pa je vaše mnenje in kriterij pri reševanju problema nepovratne embalaže, plastenk in pločevink? ■ »Nepovratna embalaža sama po sebi ni nujno večji onesnaževalec kot povratna.. Če upoštevate tudi energijo, ki jo porabite pri pranju steklenic, da so tukaj tudi škodljive lužine, transport, ki gre poln v eno smer ... dejstvo je, da steklenica ni a priori okolju sprejemljiva. PET je bistveno bolj sprejemljiva embalaža od PWC-ja, je pa res, da se v Evropi vse bolj pojavlja tudi povratni PET. Tudi v Radenski bomo verjetno v dolgoročni prihodnosti uvedli povratni PET. Mislim, da bo pri zbiranju in uničevanju nepovratne embalaže v naši bramži težko doseči kakšen dogovor. Če je to res tako velik problem okolja, v kar jaz osebno močno dvomim, bo to morala rešiti država s kakšnim Alojz Behek, drugi najbolj odgovoren mož Radenske, dvomi, da bi se polnilci sami uspeli dogovoriti o načinu zbiranja in uničevanja nepovratne embalaže neškodljiv. Prepričan sem, da ni največji problem v tistem, ki polni pijačo v plastenke ali pločevinke, ampak v tistem, ki je to odvrgel v naravi. Problem pri nas je tudi, da je tukaj le dvomilijonsko tržišče in je zato težko prenesti neke sisteme reševanje tega problema -zbiranja, od drugod, npr. iz Amerike. Verjetno bo moral ne- Prepričan sem, da ni največji problem v tistem, ki polni pijačo v plastenke ali pločevinke, ampak v tistem, ki je to odvrgel v naravi. kakšen sistem 'zafunkcionirati’ tudi v Sloveniji, vendar sem skeptik, da bi se mi v bramži sami dogovorili!« BERNARDA B. PEČEK Od 1. januarja Avstrijci izvajajo schengenski sporazum Na našem območju le delna »južna meja« Avstrijske carinike postopoma zamenjuje zvezna žandamerija Od 1. januarja 1996 naj bi Avstrija začela izvajati sporazum, podpisan v Schengenu, kar z drugimi besedami pomeni, da bo morala poskrbeti za varovanje južne meje Evropske zveze. Slovenija je pač politično zunaj združbe držav, članic Evropske zveze, kljub temu pa je geografsko še kako del Evrope. Vendar bo z novim sporazumom postala ponovno del »preostale« Evrope in kaj hitro jo bodo - če bodo takšne potrebe - spet potisnili v okvir Balkana. Tako kmalu se to ne bo zgodilo, kajti po sedanjih informacijah je Slovenija izvzeta iz vseh strožjih ukrepov, ki spadajo k varovanju južne meje Evropske zveze. Tako za Slovenijo in Hrvaško naj ne bi uvedli vizuma. kar sicer velja za preostale članice bivše Jugoslavije, npr. Bosno, Srbijo in Makedonijo in za čez sto drugih držav. Tudi spremembe režima na mejnih prehodih in sami meji med Slovenijo in Avstrijo potekajo nekoliko bolj lagodno, počasi in brez večjih pretresov. Potniki, ki so po 1. januarju prestopali mejo z Evropsko zvezo, niso občutili nobenih večjih sprememb; morebiti le, da so se poleg carinikov pojavili na mejnem prehodu tudi policaji ali zvezna mejna žandamerija. Največja novost je prav gotovo to, da so ustanovili novo službo »zvezne žandamerije« za ču- Za kolektiv Pomurskega sejma bi lahko trdili, da je številčno eden izmed najmanjših, ki se ukvarjajo z organizacijo velikih sejemskih prireditev in da mu kljub temu uspeva kakovostno izpeljati tudi največje prireditve. Takšna ugotovitev velja tudi za leto 1995, ko so v Gornji Radgoni uspešno organizirali dve sejemski prireditvi, kolektiv Pomurskega sejma pa je bil tudi organizator predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v Nemčiji in Švici. Tudi v prihodnje cilj zaposlenih na Pomurskem sejmu ne bo v povečevanju števila novih prireditev, saj so prepričani, da je teh v Sloveniji že zdaj preveč, pač pa bodo dajali poudarek predvsem kakovostni krepitvi že uveljavljenih sejemskih prireditev. Da sta obe lanskoletni prireditvi v Gornji Radgoni uspeli, ni le ugotovitev direktorja sejma Janeza Erjavca, pač pa to najbolj zgovorno potrjuje število obiskovalcev in razstvaljalcev na njih. Na mednarodnem sejmu gradbeništva je lani sodelovalo 360 domačih in tujih raz-stavljalcev, ki so se predstavili na 11 tisoč kvadratnih metrih zaprtih in odprtih razstavnih površin, prireditev pa si je ogledalo 26 tisoč obiskovalcev iz domovine in tujine. Še uspešnejša je bila največja sejemska prireditev, mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem se je lani predstavilo 1.500 domačih in tujih razstavljalcev, prišli pa so že iz 32 različnih držav. Da si je prireditev utrdila svoje mesto v tem delu Evrope, priča tudi obisk, saj si je 33. mednarodni kmetijsko-živilski sejem ogledalo 185 tisoč obiskovalcev. V okviru Pomurskega sejma se bodo letos v Gornji Radgoni zvrstile tri prireditve. Od 16. do 20. aprila bo MEGRA, mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, ki tokrat iz bienalne prehaja v vsakoletno prireditev. Gradbeni sejem, ki bo tokrat že devetič, bodo poslej v Gornji Radgoni pripravili vsako leto, na letošnjem pa bodo dali večji poudarek programu notranje opreme stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov in gospodarskih objektov ter programu opreme za varstvo okolja. Ker so z novo lokalno samoupravo v Sloveniji nastale številne občine, ki se ubadajo tudi z izvajanjem javnih služb, bodo v okviru sejma predstavili komunalno mehanizacijo, prav tako pa se bo na sejmu odražal tudi obsežen program gradnje avtocest v Sloveniji, saj bo predstavljena široka mednarodna ponudba gradbene mehanizacije. Seveda ne bodo manjkali najrazličnejši gradbeni materili in najnovejši dosežki na tem področju, za mlade, ki so odločajo za gradbene poklice, pa bodo predstavili gradbene šole v Sloveniji. INPAK, sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta ostaja še naprej bienalni, letos ga bodo pripravili petič in bo potekal med 4. in 7. junijem. Razstavni program sejma bo obsegal prikaz embalaže in embalažnih materialov, strojev za proizvodnjo embalaže in vse tehnike pakiranja ter strojev in opreme za skladiščenje in transport, letos pa mu bodo dodali še oblikovanje in grafično opremo embalaže. Seminar za embalažo je postal že del tega sejma, na katerem vsakokrat podeljujejo tudi slovenski OSKAR ZA EMBALAŽO. Osrednja prireditev Pomurskega sejma pa ostaja vsekakor mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo med 24. avgustom in I. septembrom, tokrat pa bo že 34. po vrsti. Moto letošnjega sejma bo Slovensko kmetijstvo in Evropa, ob že tradicionalnem prikazu mehanizacije in opreme za kmetijstvo, reprodukcijskega materiala, razstave živine in strokovnih predavanj, pa se bodo tudi tokrat zvrstila ocenjevanja slovenskih vin, kmetijske mehanizacije in inovacij, živine, mesnih in mlečnih izdelkov; novost vseh ocenjevanj pa je, da so pravilniki prila- gojeni evropskim merilom in standardom. LUDVIK KOVAČ vanje meje in nadzor nad mejnimi prehodi, ki ima sedež na Kleku; tu je tudi sedež zvezne enote za boj proti organiziranemu kriminalu, kije bila s pomočjo slovenskih mejnih organov v minulih dneh zelo uspešna in je zajela 25 Turkov, ki so prestopili mejno reko Kučnico na najbolj primernem mestu, ki ga poznajo le domačini. Za varnost »južne meje« Evropske unije, ki meji s pomurskim delom Slovenije, bo skrbelo okrog 70 policajev, državnih uslužbencev. Le-ti naj bi do 1998. leta v celoti zamenjali carinske uslužbence na meji. Lahko bi rekli, da se -šenghenski sporazum zaenkrat izvaja na mejnih prehodih Šentilj in Jurij, medtem ko se na pomurskih mejnih prehodih v Gornji Radgoni, Gederovcih in Kuzmi določila tega sporazuma še ne izvajajo. Dvomimo pa, da bodo avstrijski mejni organi, najsi bodo policaji ali cariniki, upali poostriti nadzor z natač-nejšim pregledovanjem potnih listin in vozil in s tem ustvarjati kolone čakajočih, saj bi takšno delovanje škodilo predvsem njim samim, predvsem pa trgovcem v obmejnih mestih. Kakorkoli: največ potnikov prestopa mejne prehode z Avstrijo predvsem zaradi nakupov v avstrijskih trgovinah. Poostritev nadzora na mejnih prehodih bi odvrnila marsikaterega kupca iz Hrvaške ali Slovenije, zato je vprašanje, kako bi se s tem strinjali trgovci.Je pa res, da so predpisi tukaj in obstajajo kot vedno dosegljiva možnost za zahtevanje sprememb ali celo izsiljevanje. Navaditi se bomo morali, da bo meja z Avstrijo odslej zastražena, bolj zaprta kot je bila prej, čeprav le zadnjih pet let. Pred petimi leti je namreč to isto mejo čuvala vojska bivše Jugoslavije. Namen je bil isti: preprečiti prehod nezaže-Ijenih oseb, le da je bila takrat smer ogrožanja nasprotna. Pomurci smo bili »varovani« takrat in smo tudi danes, le da to varovanje danes plačuje druga država.Slovenska mejna policija je bila z novostmi pri avstrijskem nadzoru južne meje Evropske zveze seznanjena že konec lanskega leta, nam je povedal vodja mejne policije pri UNŽ-ju Murska Sobota Alojz Flisar. Glede prehajanja meje z osebnimi izkaznicami zaenkrat še ni nobenih sprememb. Za domačine, ki samo potujejo čez Avstrijo, je najbolje, da pri tem uporabljajo osebne izkaznice, saj bodo mejo prestopali veliko hitreje kot s potnimi listi. BERNARDA B. PEČEK 6 vestnik, 18. januarja 1996 ntervju Cerkev in njene težave z državo »Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v božje kraljestvo« Vprašanje vračanja cerkvenih gozdov je znova razburkalo in razdelilo slovensko javnost. O sumljivem vedenju vlade (države) do Cerkve, neuspešnosti delovanja mešane krovne komisije, pouku religije in etike in ne nazadnje o beltinskih pripetljajih, sva se pogovarjala z dr. Ivanom Štuhecem, predavateljem moralne teologije in družbenega nauka cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru, članom cerkvenega dela mešane krovne komisije ... Hvala za tak način pogovorov! - Kako bi označili odnos med državo (oblastjo) in Cerkvijo po petih letih tega, čemur pravimo demokracija?« »Glede odnosa med državo in rimskokatoliško cerkvijo moram opozoriti na pričakovanja, da bo po koncu totalitarnega sistema nastopil čas medsebojnega dialoga in skupnega interesa za reševanje vprašanj na področjih, kjer se interes vlade in Cerkve dotikata. Po petih letih, tudi prizadevanj v okviru t. i. mešane krovne komisije, nismo prišli do nobenega bistvenega in konkretnega soglasja ali dogovora. Osnovno področje dogovarjanja je zadevalo predvsem interpretacijo ustavnega člena o ločitvi cerkve in države, kjer smo v okviru mešane krovne komisije prišli do sprejemljive razlage člena, vendar so se dogodki po tem razvijali v nasprotni smeri in danes lahko rečem, da smo v Cerkvi razočarani nad delom te komisije, pa tudi nad tem, kakšen način dogovarjanja je pri tem ubirala država.« - Kako bi opisali scenarij dogovarjanja znotraj komisije in nato realizacijo dogovorjenega? »Lahko bi rekli tako: ko odkriješ vse karte, potem sogovornik na državni strani poskrbi, da tisto, kar je cerkvena stran odkrila, v zakonodaji tako postavi, da inten-cija, oziroma želja Cerkve ni uresničena. In to je izigravanje. V prihodnje ne bomo več dovolili, da se z nami na tak način komunicira. Če bo šio tako naprej, potem bomo najbrž morali reči: 'Gospodje, hvala za tak način pogovorov!’ Mešana krovna komisija je bila ustanovljena z namenom, da bi pripravila dogovor med slovensko škofovsko konferenco (uradni predstavnik Cerkve v Sloveniji) in Vlado RS. Šele mednarodna pogodba med Svetim sedežem v Vatikanu, poglavarjem rimskokatoliške cerkve Janezom Pavlom II., ki je mednarodno pravni subjekt, in R Slovenijo bi lahko dokončno opredelila in jasno definirala status rimskokatoliške cerkve v Sloveniji.« - Zakon o ustavitvi vračanja cerkvenega in veleposestniškega premoženja je eno tistih dejanj oblasti (države), ki nakazuje, da ta ni nikoli imela resničnega namena urediti odnosov. »Prva naloga in namen Cerkve ni ukvarjanje z gospodarskimi zadevami. Z vprašanjem premoženja se ukvatja toliko, kolikor ji to služi pri njeni pastoralni nalogi, ki je najprej oznanjevanje evangelija, nato karitativna dejavnost oziroma diakonija, nato socialna, vzgoj-no-izobraževalna in ne nazadnje kulturna dejavnost, kajti Cerkev je v naši državi lastnik 80 % vseh kulturnih spomenikov. Zato, da bi se lahko vse te dejavnosti razvijale na osnovi nekih svobodnih pobud, so potrebni gmotni temelji, nek denar, sredstva. Vprašanje cerkvenega premoženja je potrebno presojati zgolj skozi to perspektivo, kajti tu se v slovenskem javnem mnenju stvari marsikdaj zamegljujejo. Kakor da bi si na primer lahko škof ali duhovnik prilastil nekaj, kar je cerkvena lastnina. Če je že kdo kaj takega poskušal, ima Cerkev znotraj svojega pravnega reda ustrezne mehanizme, ki bi dotičnega človeka sankcionirali. Cerkveno premoženje naj bi bilo po logiki stvari vrnjeno kot vsem drugim, ki jim je bilo odvzeto. Za posameznike in institucije bi morala biti enaka merila. V zakonu o denacionalizaciji je bila Cerkev prizadete že s tem, ko je zakon predvidel, da se ne vračajo stavbe, v katerih je ustanova javnega interesa, npr. šole, bolnišnice, domovi za ostarele ... Tako mariborska škofija v Mariboru ni dobila nazaj nobene stavbe, katere lastnik je bila pred vojno. Pri vračanju nepremičnin v obliki gozdov, njiv, travnikov je najbolj prizadeta ljubljanska nadškofija, saj ima največ premoženja v tej obliki. Moratorij na gozdove potiska Cerkev v neenakopravni odnos do drugih subjektov, ki imajo pravico da vračanja gozdov. Zmago Jelinčič si je strašno prizadeval, da bi zadevo prikazal tako, da je lastnik cerkvenega premoženja v Sloveniji tujec, namreč papež v Rimu. Končnu so temu pritegnile tudi druge stranke. Liberalna demokracija in Združena lista. Tak zakon dodatno hendikepira celotno pastoralno dejavnost Cerkve. Postavlja se vprašanje financiranja šol, kot je v Ljubljani Zavod Sv. Stanislava. Tudi v Mariboru bi radi ustanovili gimnazijo.Tudi vrtce, domove za ostarele in podobne institucije, ki jih Cerkev želi ustanoviti in do katerih ima tudi pravico, da jih ustanavlja, bi delno krili iz vrnjenega premoženja.« »Ne morem se otresti občutka, da se državni predstavniki, ko se pogovarjajo s Cerkvijo, še vedno pogovarjajo tako, kot so se s Cerkvijo pogovarjali državni predstavniki v prejšnjem sistemu. Ko se pogovarjaš, se zdi, da ni nerešljivih problemov. Na drugi strani pa se pripravljajo zakoni, s katerimi se tisto, o čemer se pogovarjamo, zablokira na ta način, da se o tisti materiji ni več smiselno pogovarjati. Konkretno se je to zgodilo pri carinskem zakonu in tudi z moratorijem na gozdove.« - Ali to pomeni, da so bila podjetja, kot je Krekova banka, ponesrečena Novomedia... ustanovljene zgolj zato, da se zagotovi neka materialna baza za izvejanje pastorale? Mnenja o podjetjih, kot je omenjena banka, so deljena. Če ne prej, se ljudje ob njih spomnijo na evangelij, na Jezusove besede: »Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v božje kraljestvo.« »Ti pomisleki lahko obstajajo in so čisto legitimni, vendar jaz ne gledam na Krekovo banko kot na cerkveno institucijo. Krekova banka ima različne delničarje, eden izmed njih je lahko ena ali druga škofija in kolikor vem, slovenska škofovska konferenca ni delničar Krekove banke. Tu gre za popolnoma legitimno zadevo, banka se je seveda ustanavljala s pomočjo Cerkve in Cerkev ima pač v tej banki svoj denar. Problem bi nastal, če bi Cerkev z denarjem, ki ga oplaja preko banke, počela stvari, ki bi bile v nasprotju z njenim temeljnim poslanstvom; omenili ste investicijo v ponesrečeno No-vomedio, ki pa je tudi ni ustana vljala slovenska škofovska konferenca. Če si človek, ki je član Cerkve, omisli neko podjetje in to propade, to še ne pomeni, da ga je ustanovila Cerkev. Če pa so bile hipoteke dane s strani ene ali druge škofije, je potrebno gospodarski riziko temeljitelje preučiti, kot pa je bilo to v primeru Novomedie. Zanimivo se mi zdi to, da se pri Novomedii kar naprej omenja Cerkev, nisem paše slišal imena in priimka tistega, ki je Novomedio ustanovil. O njem pa nihče nič ne govori.« - Verjetno ni ustanovitelj samo eden, čeprav običajno pade krivda samo na enega človeka. »Saj se točno ve, kdo je bil direktor Novomedie. Gospod Cuderman je bil, kolikor jaz vem.« Zaradi mošnjička uradno iz Cerkve - V nekaterih evropskih državah je uveden t. i. cerkveni davek, s katerim se financira cerkev in njene dejavnosti. Nekje sem zasledila, da si slovenska cerkev prizadeva za španski in italijanski model. »Predstavniki Cerkve smo bili ves čas proti uvedbi cerkvenega davka, čeprav se je v slovenski javnosti utrjevala ideja, da ga hočemo uvesti. Nekdo je hotel manipulirati, saj pobiranje davkov vsakega človeka udari po žepu. Izkušnja v Avstriji in Nemčiji je negativna, saj je davek pogost povod za formalni izstop iz Cerkve, čeprav ljudje še naprej uživajo njene usluge, hodijo v cerkev, sprejemajo zakramente. Izstopili so samo zaradi gmotne situacije. Zato se nam tak način ne zdi sprejemljiv. To, kar smo mi predlagali, je, da bi ljudje imeli možnost v okviru dohodnine odmeriti določen del, ali za karitativno dejavnost ali rdeči križ ali rimskokatoliško ali evangeličansko cerkev itd. Nikakor pa tu ne gre za kakršnokoli obvezo. Davkoplačevalci bi se na ta način naučili razpolagati s tistim denarjem, ki je njihov, ki je od nas davkoplačevalcev. V Ameriki je ta sistem davka dosti bolj razvit, zato je tam tudi situacija rimskokatoliške cerkve drugačna kot pri nas. Naš predlog je bil samo to, da bi lahko posamezniki znotraj dohodnine, procent ali kolikor bi to že bilo, usmerili bodisi na naslov cerkve ali na enega izmed desetih naslovov. V tem smislu smo se zgledovali po italijanskem vzoru.« - Ali se bo, glede na rezultate, še smiselno pogovarjati v okviru mešane krovne komisije? »Smiselnost pogovorov je možno presojati z različnih perspektiv. Moratorij zagotovo ne bo olajšal pogovorov. Po drugi strani pa sem osebno prepričan, da se je potrebno pogovarjati, enkrat bomo morali priti do rešitev, takih, ki bodo sprejemljive za obe strani.« Kdor glasno poje, se ga daleč sliši - Pred nekaj leti je bilo precej govora o uvajanju verouka v javne šole. Zaradi tega je bilo dvignjenega mnogo prahu. Po tem je bilo zaslediti, da si Cerkev prizadeva za konfesionalni pouk religije, zdaj pa v parlamentu odločajo a nekonfesionalnem pouku. Kako komentirate to zaporedje? »S tem, ko je ministrstvo predalo vprašanje pouka religije in etike v parlamentarno obravnavo in s tem, ko 71. člen šolske zakonodaje govori o avtonomiji šolskega prostora, se poskuša izogniti pri sotnosti različnih svetovnonazorskih opcij v javni šoli. To ni najbolj demokratično. V javnih šolah oziroma v celotni javnosti bi bilo dobro, da bi se ljudje naučili komunicirati z različnimi svetovnonazorskimi opcijami. 71. člen omejuje svobodo verskih skupnosti in tudi katoliške cerkve, šola bi morala biti odsev družbenega življenja. Poleg tega se konfesionalnost danes različno razlaga. Eni so pod tem videli evangelizacijo, to je današnji verouk po župnijskih učilnicah. V celotni zgodovini Slovenije je to edina izkušnja, ki jo poznamo. Preprosti prenos verouka iz župnijskih učilnic v šole bi bil popoln nesmisel. Konfesionalni pouk bi moral biti umeščen v celotni šolski program. Možnost konfesionalnega predmeta v javnih šolah je popolnoma legitimna, če bi se starši skupaj z otroki svobodno odločili, kdo bo predmet obiskoval in kdo ne. Pri konfesionalnem pouku je potrebno upoštevati, da nobena verska skupnost in tudi rimskokatoliška cerkev ne more pristati na to, da bi se o njej pri nekem predmetu govorilo na način, ki je recimo proti temu, kar neka vera sama o sebi misli. V tem smislu se razume konfesionalnost v Italiji.« - Menite, da dejansko obstaja možnost, da bi prihajalo do potvarjanja religije, če bi predmetnik izdelalo ministrstvo brez sodelovanja cerkvenih mož? »Seveda se to lahko zgodi. Navsezadnje je res, da je javna šola v pristojnosti države, toda na vidiku so zopet zelo dvoumne rešitve, in kolikor sem dobil odmeve s terena, se je že zdaj dogajalo, da so nekateri videli problem konfesionalnosti v božičku in Miklavžu, ki sta obiskala šole in vrtce, in so zopet začeli uvajati dedka Mraza. To so te čisto konkretne, praktične neumnosti, do katerih bo prihajalo, ker se želi šola predstavljati kot nevtralnost, v katero jaz ne verjamem. Veliko bolj pošteno je, da si rečemo: vi ste agnostik, vi ste skeptiki, vi kristjani katoličani, vi kristjani, evangeličani..., zdaj pa se pogovarjamo o tem, zakaj ste to, kar ste. In če bi v tem duhu zastavljali slovensko šolo, bi bilo veliko boljše, kot dajo zastavljamo na čelu neke nazorske nevtralnosti.« - Krščanstvo je sicer najmočnejša religija v Sloveniji, vendar ni edina. Naslov »pouk religije in etike« nakazuje, da bo govor o različnih religijah. Ali so po vašem mnenju osnovnošolci sposobni razpravljati o etičnih vprašanjih posamezne religije. Prav tako bi bila interpretacija krščanstva najbrž različna, če bi jo razlagal kristjan ali budist. Kdo bi bil najbolj primeren za pouk religije in etike? »Načelno ne vidim problema, da nekdo spregovori npr. o budizmu v celoti njegovega sistema in o vseh elementih, ki jih ima budist za pomembne, ne glede na to, ali sam je ali ni budist. To so konkretni problemi. Rad bi opozoril na neki drugi problem, na načelo enakosti verskih skupnosti, ki je zagotovljeno po slovenski ustavi. To načelo se zlorablja, saj ga predstavniki države aplicirajo takrat, ko bi radi predstavnikom avtohtonih verskih skupnosti nekaj onemogočili, nimajo pa izdelanih kriterijev za to, da bi razlikovali med verskimi skupnosti na osnovi nekaterih drugih kriterijev, razen kriterija enakosti, npr. upoštevati bi bilo potrebno avtohtonost verske skupnosti, kriterij kulturne navzočnosti verske skupnosti v identiteti naroda, nenazadnje tudi kriterij števila. Država pa teh kriterijev nima izdelanih, kar je priznala tudi voditeljica urada za verske skupnosti ga. Nina Čoš. Dolgoročno si bo država s tem nakopala velike težave. Kar zadeva večinskost in manjšinskost, je potrebno upoštevati še vidik lokalne samouprave, kar pomeni, da bi se na primer tam, kjer je evangeličanska skupnost močna in v večini, njo moralo vprašati, kako se bodo tam stvari odvijale. Iz centrale se stvari zmeraj slabše rešujejo, če se ne upošteva realno stanje življenja ljudi na terenu. Če znajo to reševati v drugih državah, ne vem zakaj ne bi tega mogli tudi pri nas.« - Dovolite, da ponovim, ali so osnovnošolci sposobni razpravljati o etičnih razsežnostih določene religije? »Vem, na to nisem odgovoril. Predmet mora biti usklajen ne samo s celotnim šolskim sistemom, z versko skupnostjo, o kateri se bo govorilo, temveč tudi z razvojno psihologijo otroka in temu ustrezno prilagajati vsebino predmeta. Podkomisija pri mešani krovni komisiji je imela v mislih predvsem zadnji dve leti osnovne šole in prvi dve srednej šole, to pa je že čas, ko je mogoče o teh vsebinah kritično razmišljati. S strani Cerkve smo seveda zagovarjali, daje potrebno vsebino krščanske religije vnašati v celotni šolski sistem.« - Primer iz Beltincev, ko je šlo za razdeljevanje daril »Samaritans Persue«, ki jo je organizirala baptistična cerkev, kaže, da na lokalni ravni prihaja do verske nestrpnosti med predstavniki rimskoka toliške cerkve in predstavniki drugih verskih skupnosti pri nas. »Nekaj sem o tem slišal, podrobnosti ne poznam. Vem, daje baptistična cerkev, preko šolskega sistema, skušala obdariti otroke. Jaz bi si zdaj postavil vprašanje, kako bi reagirala slovenska šola, če bi rimskokatoliška cerkev za božič uporabila njeno strukturo, da bi slovenski Karitas obdaril vse otroke v Sloveniji z nekim simboličnim darilom in da bi se vedelo, da je bil to Karitas rimskokatoliške cerkve. Dvomim, da bi se to dalo izpeljati. In upravičeno bi lahko rekli, da se cerkev poslužuje državnih institucij za to, da dela propagando.« - Torej je po vašem mnenju šlo zgolj za propagando baptistične cerkve? »Po mojem menju je šlo za zlorabo neke institucije v neke druge namene. Če gre za to, da jaz nekoga obdarujem, potem obstajajo za to drugi mehanizmi in institucije, npr. Karitas in Rdeči križ. To dejanje lahko več kot upravičeno interpretiramo kot manipulacijo.« I - Toda Karitas tudi pomaga pripadnikom drugih religij. Tisto po torej ni propaganda? »Seveda pomaga.Toda tisto se ve, da je to Karitas, ki pomaga, ne glede na versko skupnost. In to je neka samostojna institucija, ki ima razpredeno lastno mrežo in pooblaščene ljudi. In če je nekdo musliman in gre h katoliškemu Karitasu, ve, da je to katoliški Karitas. Vnaprej mu je dana možnost izbire, da reče: ’Ne, hvala, vaše pomoči ne rabim.’ Ima to svobodo.« - Kolikor vem, je ravnatelj 0$ poslal staršem obvestilo, naj sporočijo, ali hočejo ali nočejo sprejeti teh daril. »No, če je že to bilo, je to eden od detajlov, ki jih ne poznam. Šola ni karitativna ustanova in ne more biti servis nobeni verski skupnosti za delitev katerih koli bonbončkov. Za to so druge ustanove in vsak se naj tega drži. Če bomo imeli anarhijo, povzročeno v imenu dobrodelnosti, bo prišlo do konfliktov. V Sloveniji ni samo Karitas, Rdeči križ, temveč tudi Rotary Club, Lions Club ..., za katere se ve, da so dobrodelne organizacije.« - Toda tudi tukaj se je vedelo, d« gre za dobrodelno organizacij« Samaritans Persue, ki prihaja it Amerike in da je posrednik bapti' stična cerkev. iN redu, toda zakaj se 'poslužujejo’ šolskega sistema, zakaj ne Rdečega križa, Rotary cluba? Ali pa naj bi ustanovili v kraju, kjer želijo to izvesti, neko ad hoc skupino, ki bo pač imela to funkcijo. Tu ne vidim nobenega problema.« - Alije vera, predvsem pa pripad' nost rimskokatoliški cerkvi tak«, šibka, da bi se ljudje na podlagi darila odločili za prestop? »Zaradi enega darila ne. Toda, če se to tolerira enkrat, se tolerira tudi drugič, tretjič .... in to lahko slabša situacijo. Boljša je prva zamera kot zadnja. Župnik, kij6 opozoril na možnost manipulacije, je ravnal povsem pravilno. 0 tem lahko razpravljam na povseU1 načelni ravni, ker nisem bil zra' ven.« - Ali se posamezni predstavnik1, določenih verskih skupnosti kd«) dogovarjate med sabo? »Ustanovljen je bil ekumenski svet cerkva. Posamezne versk6 skupnosti, ki so strokovno sposoh ne, sodeljujejo pri prevajanju sv6' tega pisma. Msgr. Šuštarje obv6' stil predstavnike evangeličanov pravoslavcev, vendar se ti ni^ odločili za pogajanja z državov okviru mešane krovne komisij6. Dialog med posameznimi verski' mi skupnostmi ni odvisen sam6 od političnih dogodkov, ki jih tud1 Pogojujejo, temveč tudi od duho^ ne in intelektualne moči ene al1 druge ali tretje verske skupnosti-* AMNA POTOČNI^ cestnik, 18. januarja 1996 cine Prizadevanja, da Občine Lendavane ne bi poznali le po dolgovaškem mejnem prehodu Prihodnost je v turizmu Nova Občina Lendava meri 153,3 kvadratnega kilometra. Vanjo je vključenih 26 naselij, število prebivalcev pa je 13887 po popisu iz leta 1991. Kar v 23 naseljih živi dvojezično prebivalstvo. Lendavska občina leži tako rekoč na meji med Hrvaško in Madžarsko. Zaradi svoje lege in naravnih danosti je zanimivo območje. Že v daljni zgodovini je bilo toob-močje, kamor so prihajala, vpadala in tudi odhajala različna ljudstva. Tudi danes je približno tako, vendar so ti, ki prihajajo in odhajajo, predvsem vozniki tovornjakov. Žal večina tistih, ki prestopijo dolgovaški mejni prehod, niso turisti, ampak šoferji, ki se tukaj niti ne ustavijo. prihajao potožit, kaj smo dobrega naredili in kaj bi bilo potrebno še narediti.« Precej težav imajo z infrastrukturo, popraviti je potrebno most v Trimlinih, ceste razjeda čas, tudi po goricah je še veliko dela (vodovodi, elektrika).« Prihodnost Lendave v razvoju turizmu Poudarek bo dan turizmu, saj je žalostno, da poznajo Lendavo predvsem po dolgovaškem mejnem prehodu. Imajo neprecinlji-vo vrednost lendavskih goric, termalno kopališče, lendavski grad s kletjo, uredili so vinsko cesto ... V projekt vinske ceste se je vključilo veliko ljudi, ki imajo vino- »V letu 1995 smo začeli nanovo in priznati moramo, da je bilo Lendavi, ki je ostala na sedežu stare občine, lažje. Imeli smo že nekaj kadra, sedaj je zaposlenih Petnajst ljudi, s 15. januarjem pa bo zaposlena tudi prevajalka za madžarski jezik. Dokumeti. ki izhajajo, morajo biti dvojezični. Lendavska občina je bila med Prvimi v Sloveniji, ki je sprejela občinski statut, kar ni bilo lahko, ker smo na dvojezičnem območ- Pri tem so morali upoštevati tudi statut iz ustave glede dvojezičnega območja in s tem pravi-ce madžarske narodnosti. Tudi Proračun in pravilnik sta spre- šnjem letu so začeli z gradnje genterovske telovadnice in adaptacijo osnovne šole, v predračunski vrednosti 185 milijonov tolarjev. Vsako leto znova pa so ceste potrebne popravila in adaptacije, urejati pa je potrebno tudi kanalizacijo. Začeli so tudi s plinifikacijo Lendave in nekaterih okoliških vasi. Župan je še povedal, da bo potrebno v njegovem mandatu veliko narediti, zato so začeli s številnimi akcijami. Pohvalil je tudi občinske svetnike, ki so konstruktivno sodelovali pri vsem. Pomagajo pa tudi predstavniki krajevnih skupnosti, predsedniki in drugi krajani. »Sem se Katere so rakave rane, ki Lendavo najbolj pestijo? »Začeli smo s projektiranjem obvoznice Lendave, ki naj bi jo začeli graditi v letih 1996-’97. Z aktivnostmi v 1995 smo naredilo to, da bodo z gradnjo obvoznice začeli dve leti prej. Če bi začeli z gradnjo 1998-’99, bi bilo za lendavsko staro jedro, ki je od tresljajev teh kamionov že precej načeto, katastrofalno. Za to pa so veliko naredili tudi na Minstrstvu za promet in zveze.« tako da imamo vse ustanovi-teljske akte urejene in delajo po Zakonu o lokalni samoupravi,« je P°vedal lendavski župan Jožef Kocon. ..Plan za leto 1995 je 846 milijonov po rebalansu. Največji Projekt v lendavski občini pa je henutno gradnja ulturnega doma v Lendavi, ki bi naj bil končan leta 1997 ali ’98. Urejajo tudi z'dovsko cerkev in židovsko šo-kateri bosta priključeni h kultnemu domu. Lani pa so na ^lohorjevi ulici uredili sedež VVZ-ja, to je nov vrtec, ki jih je stal 51 milijonov tolarjev. V leto- O zgodovini Kraj Lendava je prvič omenjen v delu Conversio Bagoariorum et Carantanorum (871), kjer govorijo o cerkvi, ki bi naj stala v kraju Lindolves. Leta 1192 je posest Lendave kupila rodbina Hoholtov, poznejših Banffyjev. Kot trg se Lendava omenja od 14. stoletja naprej, leta 1644 pa so postali lastniki tega območja grofje Esterhazyji. V času reformcije je bila v Lendavi tiskarna, kjer so tiskali madžarske knjige. V cerkveni upravi je območje Lendave spadalo pod zagrebško škofijo vse do leta 1777, ko je pripadlo Szombatelyu. Evangeličanska cerkvena občina je bila ustanovljena 1902, do druge svetovne vojne pa je bila tudi močna židovska občina. $eja Občinskega sveta Občine Gornja Radgona riom za ostarele občane tudi v Gornji Radgoni Se Revnem redu je bilo enajst točk, najdlje pa so g an' sveta pomudili pri točki o predlogu odloka o OdJ^arskih javnih službah v Gornji Radgoni. Člani varstvo okolja, urejanja prostora in gospodov k jaVne s'u^c so P0<,al' enajst mnenj in predlo-fici .‘emu Predlo8u odloka, ki so jih na seji prekvali-žiinb V aman(imaje. Izpostavili pa so predvsem delo lok । * s^užbe» ki naj skrbi za vzdrževanje in varstvo rji a'b *n nekategoriziranih krajevnih cest, ki me-p “Paj okoli 400 kilometrov. he k°Ve^aH s°, da bodo v primeru, če Občinski svet naj 1 sprejel njihovih amandmajev, zahtevali, da se v „ aradi bistvenih vsebinskih pomanjkljivosti vrne žuot no obravnavo. stri,.-Pan Miha Vodenik se z večino predlogov ni Pove ^zložil je, daje sprejem teh amandmajev Sreč Z|ano z različnimi težavami, s katerimi se bodo Podi ' Pr‘ sprejemanju proračuna. Poleg tega pa rneh Ja’ skrbijo za čiščenje cest, nimajo ustrezne voljiy11Zac*ie 'n opreme, zato ne bodo mogli zado-Svet ? skrbeti za vse ceste. Večino amandmajev so 'Udi ' V Posamičnem glasovanju sprejeli, in s tem ^anrT6^611' Predl°8 odloka. Za uskladitev vseh ra fnajev pa so potrebovali tri ure in dva odmo- , Sv Za so na seji med drugim sprejeli izhodišča domaPrav° investicijskega programa za zgraditev °star pareJšiih občanov v Gornji Radgoni. Največ Lu^ • 'z te občine je v domu v Rakičanu in sketn C1h’ P° eden pa je tudi v lendavskem, ptuj-Vis°k 1 j tnar*borskem domu. V občini je trenutno dstotek starejših občanov, zato lahko realno pričakujejo, da bodo potrebe v prihodnjih letih večje. Predvidevajo, da bi v novem domu uredili prostor za okoli sto oseb. INekateri svetniki so glede kapacitete predlagali, da bi naredili anketo, kdo od starejših občanov bi šel v dom. Navdušenja za anketa ravno ni bilo, kajti anketa veliko stane, poleg tega pa so redki, ki se v naprej odločajo za dom. Večina je takih, ki če je le možno raje ostajanejo doma. Obstaja tudi vprašanje lokacije, ali graditi dom v Gornji Radgoni ali v Radencih, bolj so se nagibali k temu, da bi bil dom starejših občanov v Gornji Radgoni. Izmed dogodkov, ki bodo v prihodnjih letih v Gornji Radgoni najbolj odmevni, bo gotovo Deželna razstava 1998, ki jo bodo pripravili v sodelovanju s sosednjim avstrijskim mestom Bad Radker-sburgom in bo potekala pod naslovom Meje kot fenomen. Nosilec projekta je Pokrajinski muzej Murska Sobota. Strokovni delavec tega muzeja Janez Balažič pa je na seji na kratko predstavil celoten projekt in razstavo, ki bo imela namen predstaviti identiteto tega prostora. Andrej Fišinger je opozoril na Dinos, kjer je zbranega veliko pločevine, starih akumulatorjev, olj, otroci pa se tam pogosto zadržujejo in plezajo po odpadu. Občani Trat bi želeli, da se to čimprej odstrani. Janko Irgolič je znova izpostavil mladinsko problematiko v tamkajšnji občini, kjer mladi nimajo drugih prostorov za zbiranje kot gostinske lokale. Predsednik Občinskega sveta Peter Fridau se je s tem strinjal in dodal, da bi temu vprašanju morali na eni izmed prihodnih sej zagotoviti strokovno razpravo. Aleksandra Nana Rituper grad. »Tisti, ki prvič pridejo v Lendavo, ne pridejo zadnjič. Če uspemo z obvoznico in avtocestno povezavo, bo šel ropot iz mesta in bo Lendava z okolico lep in miren kraj. Razvoj mesta je pred nami. Ob kultunem domu želimo razviti tudi trg s tržnico in s tem lahko v turizmu naredimo še veliko.« Lendavo pa poznajo tudi po mednarodnih prireditvah, kot so likovne kolonije in mednarodna pasja razstava. Kako je poskrbljeno za mladino? Upamo, da bo Ministrstvo za obrambo dodelilo Ministrstvu za šolstvo in šport karavlo Štefana Kovača, da bi tukaj začeli razvijati center šolskih in obšolskih dejavnosti, to je velikega pomena tudi glede zaposlovanja in glede razvoja turizma v Lendavi. V okviru centra bo poskrbljeno za računalništvo in naravoslovje. V Sloveniji so podobni štirje centri. Vendar to ne bo za druženje mladih, ko gre za zabavo, ples in koncerte. Čeprav je tudi to zelo pereč problem. »Žalostno je, ko pride mladina k meni in jim ne morem ponuditi nobenega primernega prostora. Zato pa je godrnjanje staršev in nerganje mladine, da nimajo kam, povsem upravičeno. Dokler ne bo kulturni dom zgrajen, kjer lahko dobijo svoje mesto, ne gre drugače. Ta čas pa moramo bdeti na to mlad-no, da se ne bi zgodilo najhujše, kar prinaša Evropa. Tudi v Lendavi glede narkomanije nismo nedolžni.« Od kod ima Lendava največ prihodkov? Žal se vsi bojimo Evrope glede kmetijske politike, to pa je odvisno tudi od državnih subvencij. Kmetijske in turistične danosti imajo, vendar še nismo v celoti izkoriščene. »Ko se bo privatizacija končala, upam, da se ne bo dogajalo, da bi vsa lendavska podjetja razprodana. Zadnje čase namreč veliko podjetih prevzeme Ljubljana ali močnejše firme. Akumulacija pa je veliko manjša, to zmanjša brezposlenost, vendar to ni dolgoročno. Zelo malo imamo domačih močnih podjetij. V lendavski občini je število prez-poselnih 903, od tega 383 žensk. Tudi v letu 1996 bomo poskušali pritegniti kapital v Lendavo. Od tega, da ležijo ob meji, velikih koristi ni, kajti državljani Madžarske in Hrvaške pri nas ne pustijo skorajda nič. Madžari hodijo k nam po bencin, nekoliko več kupujejo edino Hrvati, ker se jim vrača davek. Aleksandra Nana Rituper Foto: Jurij Zauneker O lendavskih krajevnih skupnostih Občina Lendava ima dvanajst krajevnih skupnosti, pri čemer je všteta tudi Krajevna skupnost Lendava, kamor spada tudi vas Trim-lini. Za investicije v krajevnih skupnostih so namenili 52 milijonov tolarjev, kar je 40 odstotkov, ostalih 60 odstotkov pa so morale KS investirati same -za redne dejavnosti v KS 16 milijonov tolaijev in za povračilo javne razsvetljave in popravila 6 milijonov tolarjev. To je skupaj 74 miljionov tolarjev. O lanskih investicijah in planih za letošnje leto pa smo povprašali predsednike krajevnih skupnosti: Koša Štefan, KS Lakoš (Dolnji in Gornji Lakoš): Glavna investicija v lanskem letu je bila razsvetljava in ureditev trifaznega električnega omrežja v vaške domove. Najosnovnejši cilj za letošnje leto pa je ureditev in asfaltiranje pločnikov, kar so nam obljubili že lani, vendar ni prišlo do realizacije. V začetku februarja bomo imeli referendum o samoprispevku, če ga bomo sprejeli, bomo sredstva namenili za vzdrževanje vaških in poljskih poti ter za preselitev pokopališča. Jože Lebar, Gabereje: »Lansko leto smo asfaltirali parkirišče pri pokopališču, v obsegu i 30 kvadratnih metrov, sanirali so notranjost pokopališča ter naredili novo črpalko za vaški vodovod. V letošnjem letu bi želeli urediti obcestni jarek in Kopico, kamor so speljane vse vode. Želeli bi narediti tudi prizidek k vaškemu domu in zgraditi kapelico.« Štefan Maučec, KS Lendavske Gorice: »Lani smo se osredotočili na razširitev dveh cest, kar je znašalo skupaj 6,5 milijonov tolarjev. Skrbeli smo tudi za vzdrževanje makadamskih cest in vzdrževanje ulične razsvetljave. V načrtu imamo plinifikacijo, želeli bi asfaltirali še neasfaltirane ceste, med drugim tudi cesto za gradom Čontoš (za lendavskim gradom). Prizadevali si bomo, da bi bili tudi turistično bolj aktivni, k sodeloanju bi radi pritegnili tudi Turistično društvo Lendava. Referendum za samoprispevek pa ni uspel.« Do sredstev pridejo težje tudi za to, ker v tej KS živi le 30 odstotkov domačinov, ostali so zunanji in »vikendaši«. Na nivoju države bi morali urediti pobiranje turistične takse. Težko je vzdrževati vse ceste in odseke, ker je naseljenost redka. Njihova velika želja pa je tudi razsvetljava v Dolgovaških goricah. Litrop Bojan, KS Dolga vas: »Lansko leto smo končali z urejanjem pokopališča, postavili smo zvonik, uredili prostor za novo avtobusno postajo, asfaltirali cesto mimo romskega naselja ter gramozirali vaške poti. Naredili smo prizidek k vaškemu domu, sanitarije in streho; naložba je bila vredna 15 milijonov tolarjev. Uredili smo tudi kanalizacijo. V Dolgi vasi leži tudi smetišče, ki je namenjeno celotni občini Lendava. Krajanom so uredili zvočni zid, ki malenkost zadrži hrup. Vaščani pa se pritožujejo, ker jim dela senco, v hišah pa imajo vedno temo. Zid ni takšen, kot so se prvotno domenili, kajti pogovarjali so se o lesenem zidu, sedanji pa narejen iz heraklita.« Štefan Horvat, KS Dolina - Orešje (Benica, Dolina, Pince, Pin-ce-Marof): »Imeli smo tri velike investicije. V Pincah nadaljujejo z etapno gradnjo vaškega kulturnega doma z večnamensko dvorano. V Dolini so investirali v gradnjo vodovodnega omrežja. Poleg tega so čistili jarke, gramozirali ceste in drugo. Samoprispevek imajo v vasi Pince-Marof. V tem letu nameravajo iz svoje krajevne skupnosti »narediti« tri, in sicer Benica, Dolina in Pince-Marof. Prizadevali si bomo tudi, da bi vsa naselja vključili v kabelski sistem ter da bi jih vključili v projekt plinifikacije.« Jože Kocon, KS Čentiba: »Lani smo zgradili vodovod, zgradili šest stavb in do štirih asfaltirali cesto. Adaptirali smo kapelico, dozidali prizidek k vaškemu domu, naredili nov križ na pokopališču, obnovili kip sv. Florijana, naredili pet fresk, izpopolnili ulično razsvetljavo, ki je sedaj povsod, urejevali so bankine in skrbeli za druge komunalne potrebe. V letošnjem letu si bomo prizadevali, da bi asfaltirali preostalih pet cest v goricah, za ureditev hudourniškega jarka na dveh mestih, popravilo vaških cest in bankin ter obnovo avtobusne postaje. Uvedli smo tudi krajevni samoprispevek.« Julij Vegi, KS Genterovci (Genterovci, Radmožanci, Kamo-vci): V Radmožancih so uredili vaško-gasilski dom, oder, sanitarije, dozidali kuhinjo in predsobo, asfaltirali pot do pokopališča ter izkopali jarke. V Genterovcih so na kulturnem domu zamenjali streho in skrbeli za komunalp, v Kamovcih so obnovili vaško-gasilski-kulturni dom, kjer so večnamenski prostori in premestili so zbirališče mleka, cesto za vojašnico pa so nasipali z gramozom. Letos želijo na kulturnem domu narediti fasado. Uredili so tudi zvon, kije bil nekoč poleg ceste in je oviral promet, zato so ga premestili v notranjost in ga osvetlili. Zvonjenje je po novem električno. Samoprispevka nimajo. Evgen Gomboš, KS Petišovci: »Sam si najbolj želim, da župan čim prej razpiše volitve za predsednike krajevnih skupnosti. Pred osmimi leti smo podpisali za dobo štirih let, potem pa smo morali to funkcijo opravljati osem let.« Po njegovem mnenju se s tem samo zavira razvoj krajevnih skupnosti. Viktor Bogdan, Hotiza-Kapca (Hotiza, Kapca, Kot, Brezovec -del): »Dogradili smo vežico, uredili zvonik z zvonom. Pokrili smo vodovodno črpališče. Na Hotizi smo popravljali asfalt, most, urejevali poljske poti.« Letos varčujejo z investicaijami, saj bodo sredstva potrebovali za gradnjo magistralne ceste, ki pelje skozi Hotizo. V Kotu so uredili ulično razsvetljavo, dela okrog vaškega doma in skrbeli vzdrževanje vodovodov. Na Kapci so uredili mrliško vežico, opravili vzdrževalna dela na vodovodu in drugih komunalnih objektih. Vse tri vasi pa imajo tudi krajevni samoprispevek. Na Hotizi so veliko vložili tudi v ureditev športno-rekrea-cijskega centra. Prizadevali si bodo, da bi čimprej odprli mejni prehod Hotiza - Martin, povezava z republiko Hrvaško pa za temkajšnje prebivalce poteka z brodom. Ciril Cigut, KS Mostje - Banuta: »Glede na to, da samoprispevka nimamo, večjih investicij nismo mogli imeti. Uredili smo mrliške vežico, letos pa bi radi uredili še okolico pokopališča in parkirišče. Nujno je vzdrževanje stare šole in vaških poti. Počasi pa že zbiramo sredstva za kanalizacijo, za katero imamo že urejene vse dokumente, projekt pa bi naj bil končan v prihodnjih petih letih.« Jožef Car, KS Dobrovnik (Dobrovnik, Strehovci, Žitkovci): »V preteklem letuje bila največja investicija gradnja mrliške vežice v Strehovcih. Poravnati pa smo morali še obveznosti (kredit) za telovadnico. Obnovili smo tudi okolico pokopališča in cerkve, v kulturnem domu pa smo napeljali kurjavo na olje.« V programu plana za letos pa imajo urediti ‘glazuro’ na cesti skozi Dobrovnik, nadaljevati s pripravami na gradnjo kanalizacije in urediti Bukovniško jezero. Krajevni prispevek pa imajo v vseh treh vaseh. vestnik, 18. januarja 1996 »ociala, šolstvo, zdravstvo Petičneži in strokovnjaki na tujem geotermalnem zeljniku »Politično-strokovni biznis« Kaj mora delavec vedeti o novem sistemu soupravljanja v podjetju? Ali že imate delavskega direktorja?! lahko tudi po delih delovnega procesa. Le-ta lahko daje le pobude, predloge, mnenja in sta- In tako bo neuko in naivno Prekmurje (pa tudi Prlekija) spet ostalo izigrano in brez nadaljnjih možnosti izrabe geotermalne energije! Ponovila se bo stara zgodba: zaradi zgrešenih potez, skorajda kriminalnih dejanj, v katera so vpleteni tudi občinski ljudje, bodo pri vseh nadaljnjih projektih in razgovorih odslovljeni kot neprimerni - tisti, ki jim ne kaže zaupati. Prav tako bodo črni trak dobili tudi vsi projekti, povezani z geotermalno energijo, čeprav bi lahko bili rešitev vseh energetskih problemov v Prekmurju in Prlekiji. Zgodba je preprosta, žalostna. Strokovnjaki in uslužbenci, ki uvidijo, da ne bodo mogli prepričati ne politikov in ne energetskega lobija o koristnosti izrabe geotermalne energije, se odločijo za podjetniško potezo - zakaj ne bi kar sami pridobili nekaj zainteresiranih podjetnikov in na svojo roko izrabljali to naravno dobrino? Obeti so veliki, dokazi o prisluženem bogastvu na račun vroče vode tudi, zanimanje za prekmursko neokrnjeno naravo vse večji. In ker bo država sčasoma pazljiveje podeljevala dovoljenja (koncesije), je potrebno pridobiti firmo, vrtino in dejavnost čim hitreje. Tako so se tisti, ki so vedeli, da obstajajo nekakšni načrti v zvezi z Bukovnico, da obstaja nedaleč vstran poskusna vrtina in da obstaja interes policijskega sindikata in menda Interpola, da bi imeli svoje počivališče, odločili, da se povežejo in poskušajo združiti znanje in izkušnje za lastne koristi.Le tako lahko razumemo čudno povezavo usta- Ko je pri nas prevladovala tako imenovana družbena lastnina, so delavci odločali prek svojega organa delavskega sveta, v katerem so jih zastopali njihovi predstavniki. Z olastninjenjem podjetij pa stopa v veljavo Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta postaja v današnjih razmerah vedno bolj aktualen, čeprav je proces lastninjenja šele na pol poti in večino podjetij še čaka ta postopek, ki ga ovirajo konkretni primeri iz prakse. Nič čudnega, da omenjeni zakon še vedno ni dobil prave domovinske pravice v marsikaterem kolektivu. Zato je prav, da se z njegovo vsebino nekoliko podrobneje seznanimo. konske obveze za njegovo oblikovanje. O slednjem odloča zbor delavcev. Sicer pa traja mandat članov sveta delavcev štiri leta. Pri tem imajo aktivno volilno pravico vsi delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj šest mesecev, razen vodilnega osebja in njihovih družinskih članov. Pasivno volilno pravico (biti izvoljen) pa imajo vsi delavci, ki imajo aktivno vo- lišča svetu delavcev glede vpr» šanj iz njegove pristojnosti, ker zbor delavcev samostojno n« odloča o ničemer. Svet delavce* skrbi za to, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, kolektivni pogodbe in doseženi dogovori med svetom delavcev in delodajalcem. Prav tako predlaga ukrepe, ki so v korist delavcem sprejema njihove predloge h pobude, pomaga pri vključevanju invalidov, starejših in drugih delavcev, ki jim je v delov-. Kaj prinaša zakon? Državni zbor je že 9. julija 1993 sprejel Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki podrobneje določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb. To sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na ne smemo zanemariti pravice do dajanja mnenj in predlogov, obvezno skupno posvetovanje z delodajalcem, pravice do soodločanja in zadržanja odločitev delodajalca. Skupno posvetovanje lahko zahtevajo glede statusnih in kadrovskih vprašanj družbe, predvsem pa zaradi morebitne prodaje družbe ali nje- noviteljev podjetja ENERGOTHERM, registriranim konec novembra 1995 za izrabo obnovljivih virov energije, s sedežem v Občini , Črenšovci. Ta občina, ki ima velike probleme s pitno vodo, bi prav gotovo morala prej sofinancirati vrtine za pitno vodo kot pa drago vrtino za geotermalno energijo v Bukovnici. Župan občine Anton Tornar je tudi član nadzornega sveta podjetja. Solastnik podjetja in direktor je Anton Benkovič, občinski uslužbenec Mestne občine Murske Sobote, ki je bil vsa leta nazaj zadolžen za energetiko in geotermalno energijo, ki je nadzoroval soboške vrtine, podpiral gradnjo reinjekcijske vrtine ter vedel, kako se pridobivajo sredstva; od 1. januarja 1996 je menda razrešen prejšnje funkcije, saj je postal občinski urbanistični inšpektor. Naslednji domači solastnik firme Energotherm je Janez Ori, direktor ZEU - družbe za načrtovanje in inženiring, kije brez vednosti sodelavcev in kljub konkurenčni klavzuli sodeloval kot zasebnik pri omenjenem projektu, povezanim z načrtovanjem črpanja termalne vode in gradnjo novega zdravilišča v Bukovnici. Solastnik firme je tudi družba GEJZIR iz Ljubljane, katere lastnik je pravzaprav Peter Kralj iz Geološkega zavoda Ljubljana, eden največjih strokovnjakov in zagovornikov geotermalne energije' v Sloveniji, organizator številnih predavanj, posvetovanj, šol in avtor številnih publikacij o tem obnovljivem viru energije. Solastnika podjetja sta tudi Zdenko Kugler iz Kamnika (avtor načrtov) in Sonja Dolinar, najbolj zagonetna in neznana oseba v tem cvetu solastnikov (menda soproga dr. Lea Šešerka), ki pa naj bi svoj solastniški delež že odprodala. Prav po zaslugi dr. Lea Šešerka, poslanca Državnega zbora, naj bi država podjetju Energotherm dodelila okrog 80 milijonov tolarjev ali deset milijonov mark.V vse skupaj naj bi bila vpletena tudi soboška občina s svojimi načrti za reinjekcijsko vrtino, katere občinski svet je prav na prepričevanje Kralja in Benkoviča sprejel sklep, da za novo reinjekcijsko vrtino nameni 35 milijonov proračunskega denarja. Denarja, ki naj bi ga k soboški vrtini prispevala država, namreč ni od nikoder.In kaj bo z Bukovnico? Dvomim, da je pri vsem skupaj sploh kdo pomislil na razvoj Bukovnice. Prvenstveno je bilo pridobiti si od države denar za projekte ali vrtino, pa če od tega bodo kakšne koristi ali ne. Podobno je bilo pred leti z malimi hidroelektrarnami, ko so ljubljanski petičneži gradili eno elektrarno za drugo, ker se jim je to tisti čas splačalo. Niso jih niti malo zanimale koristi tamkajšnjih domačinov. Ker je država takšno gradnjo takrat podpirala, so »lovaši« prepričali lokalne skupnosti, da jim bodo male elektrarne prinesle napredek. Toda od njih so imeli koristi le investitorji -podjetniki, ki pa v nobenem primeru niso bili domačini. Ali čaka podobna usoda tudi vrtine s termalno vodo? Gredo tudi namakalni projekti v tej smeri?Pa smo res naivni in neuki, predvsem pa nevešči sodobnega »politično- strokovnega biznisa«! BERNARDA B. PEČEK Zakaj je zdravilišče v Bukovnici tako težko uresničljivo? Kar nekaj razlogov bi lahko našteli; prvi je ta, da poskusna vrtina še vedno ni prava vrtina s termalno vodo, za kaj takega bo potrebno ogromno denarja, dovoljenj za vrtanje in opravljanje dejavnosti; gradnja zdravilišča, katere večji del bo pod zemljo, bo zelo draga, načrtovalci pa še vedno nimajo zagotovljenega vira denarja, niti od policijskega sindikata niti od Interpola; dobiti goste iz Evrope ali domovine v zdravilišče, ki bo tako odmaknjeno, je iluzorno pričakovati, saj je morje eno, odmaknjenost brez ustrezne infrastrukture in ostale turistične ponudbe pa nekaj drugega.Poleg tega pa bi dovoljenje za tako velik poseg v prostor moralo dati najprej Ministrstvo za okolje in prostor. V družbi z več kot 500 delavcev imajo delavskega direktorja, ki ga v upravo družbe predlaga svet delavcev. Kot enakopraven član uprave družbe zastopa interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. več načinov, in sicer s pravico do pobude in do odgovora nanjo, s pravico do obveščenosti, ko mora delodajalec svet delavcev obveščati predvsem o vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarski položaj družbe, njene razvojne cilje, stanje proizvodnje in prodaje, spremembo in zmanjšanje gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje in tehnologije, letni obračun in poročilo. Poleg tega nega bistvenega dela in bistvene spremembe lastništva. Glede soodločanja pa imajo v mislih odločitve v zvezi z organizacijo in izvajanjem ukrepov varstva pri delu, določitvijo ukrepov za preprečevanje poškodb in obolenj na delovnem mestu, merili za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev, kakor tudi o njihovem nagrajevanju za inovacijske dosežke, razpolaganje s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda delavcev. Prav sprejem omenjenega zakona prinaša ločnico med tistimi funkcijami, ki bodo še naprej. pomenila neposreden odnos sindikata do delodajalca, torej kolektivna pogodba, in tistimi pravicami delavcev, ki jih bo tudi sindikat uveljavljal preko sveta delavcev. Ker pa so take pravice iz'kolektivne pogodbe, kakor tudi pravice iz soupravljanja temeljni interes delavcev in članov sindikata na ravni družbe, bo nujno zagotoviti odgovoren organizacijski pristop. Po določbah zakona imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev, kar pomeni, da ni za- V družbi, kjer je zaposlenih do 20 delavcev z aktivno volilno pravico, se namesto sveta delavcev izvoli delavski zaupnik, ki ima enake pravice, kot veljajo za svet delavcev. Svet delavcev sestavlja naslednjo število članov: trije v družbi z več kot 20 do 50 delavcev, pet v družbi z več kot 50 do 100 delavcev, sedem v družbi z več kot 100 do 200 delavcev, devet v družbi z več kot 200 do 400 delavcev, enajst v družbi z več kot 400 do 600 delavcev in trinajst v družbi z več kot 600 do 1.000 delavcev. V družbi z več kot 1.000 delavcev pa se število članov sveta delavcev poveča za 2 člana na vsakih dodatnih 1.000 delavcev-. lilno pravico in so zaposleni v družbi nepretrgoma 12 mesecev. Pravico za predlaganje kandidatov za člane sveta delavcev imajo vsi reprezentativni sindikati v družbi ter posamezne skupine delavcev (predlog kandidata mora biti potrjen s podpisi 50 delavcev). Od zbora in sveta delavcev do delavskega direktorja In kakšne so oblike delavskega upravljanja (participacije)? Najprej je treba omeniti pobude posameznikov in pravico odgovora nanje ter pravico do obveščenosti. Zbor delavcev sestavljajo vsi zaposleni, sestaja se nem procesu zagotovljeno posebno varstvo. Sodelovanje delavcev pL upravljanju v organih družbe se uresničuje preko predstavniku’ delavcev v nadzornem svetM Njegovi člani, ki so predstavni® delavcev, zastopajo njihove interese v okviru pooblastil, ki ji!1 ima v skladu s statutom družb’ nadzorni svet. Kot zanimiva novost pa je uvedba delavskega d’ rektorja. Družba, kjer je zaposlenih več kot 500 delavce*-, ima namreč delavskega direk' toija, ki ga svet delavcev predi® ga v upravo družbe. DelavsU* direktorje enakopraven čla" uprave družbe in pri sprejemanju njenih odločitev zastopa i" predstavlja interese delavce’ glede kadrovskih in socialni!* vprašanj. MILAN JERŠ® Podatki o bolezni kot pomembno blago Delodajalec je zahteval od zaposlenega, da od zdravnika prinese dokazilo, zakaj mu je bila odobrena »bolniška«, seveda z namenom, da bi še sam presodil o njeni upravičenosti. Zaposleni takega dokazila od zdravnika ni mogel prinesti, ker mu slednji tega ni izdal zaradi varovanja osebnih podatkov o njegovi bolezni. Toda v strahu za zaposlitev in misleč, da prejemek, ki ga je dobil od delodajalca za čas bolniškega doputa mora opravičiti, je o svojih zdravstvenih težavah delodajalcu spregovoril delavec sam. Že na tako vsakdanjem primeru iz življenja se nam osebni podatki o zdravstvenem stanju bolnika pokažejo kot pomembno blago. Delavec jih je pripovedoval delodajalcu ter jih, ne da bi se tega sploh zavedal, postavil v odnos kupčije. S tem, da je izdal svoje osebne podatke, si je »kupil« naklonjenost delodajalca ali vsaj mislil si je tako. Podatki o zdravstvenem stanju bolnika namreč vse bolj postajajo pomembni, kajti mogoče jih je vnovčiti, z njimi izsiljevati, dokazovati, potem pa tudi zaradi njih sprejemati ali zavračati, pa če je to zaposlitev, posel ali preprosto pri vsak- danjem druženju. Podatki o bolezni in zdravstvenem stanju so »čisti denar«, kadar gre za nezgodno zavarovanje pri zavarovalnicah ali ob sklepanju življenskega zavarovanja, skratka postali so tudi menjalno blago. Cilj varovanja osebnih po- datkov, kot ugotavljajo avtorji članka na temo varovanja osebnih podatkov v Zdravstvenem vestniku, ni v tem, da bi varovali podatke kot take, ampak varstvo človeka, posameznika. Morda nam je slednje še pramalo prišlo pod kožo, zato dostikrat tudi sa-mi nemarno ravnamo s podatki, ki razkrivajo del naše zasebnosti, malomarno pa z zasebnimi podatki mnogokrat ravnajo tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah. Na mizo zložerii kartoni čakajočih, v prostoru pred zdravnikovo ordinacijo so mnogokrat na pogled mnogim očem, zato takšno ravnanje s kartotekami omenjeni avtorji sestavka uvrščajo med situacije, ki pomeni kršenje varovanja Dodatek za nego otroka ZADNJA VEST V torek. 16. januarja, ob 3.30 uri seje v Žepovcih v Apaški dolini zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala prvo žrtev v letošnjem letu v Pomurju. Voznik osebnega avta, 34-letni Stojan Peček, stanujoč v Žepovcih, sicer pa komandir Policijske postaje Gornja Radgona, je z osebnim avtom v ovinku zapeljal s ceste in trčil v drevo, kjer se je tako hudo poškodoval, daje na kraju samem umrl. Dodatek za nego otroka bo uveden z letošnjim majem in bo namenjen otrokom z motnjami v telesnem in duševnem ravoju ter hudo bolnim otrokom, pravica pa bo dodeljena neodvisno od socialnega položaja družine, v kateri otrok živi. Denarni dodatek za nego otroka bo prejemal eden od staršev prizadetega otroka, upravičenec do dodatka za nego pa bo hudo bolan oziroma telesno ali duševno prizadet otrok, ki pa mora biti držaljan Slovenije in s stalnim bivališčem v Sloveniji. O tem, kateri otroci bodo upravičeni do dodatka, bo odločala posebna komisija, katera bo izdala mnenje o bolezni ali motnji. Imenovala jo bo ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Na decembrski seji Državnega zbora Republike Slovenije so poslanci sprejeli spremembe zakona o družinskih prejemkih. Med naj-pomembnejš sodi gotovo uvedba novega družinskega prejemka, dodatka za nego otroka.Pravico do dodatka za nego otroka bo imel otrok najdlje do 18. leta ali toliko časa, kot bo odločila komisija. Višina dodatka bo znašala 30 odstotkov zajamčene plače, če pa bo otrok v dnevnem varstvu, kjer bo imel brezplačno oskrbo, bo dodatek 20 odstotkov zajamčene plače. Dodatka ne bodo prejeli tisti otroci, ki so v zavodskem varstvu in kjer je njihovo varstvo brezplačno. Z uvedbo dodatka za nego otrok, torej z majem, bo prenehalo veljati določilo, po katerem so otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju prejemali za 50 odstotkov višji otroški dodatek. Tisti, kateri bodo upravičeni do dodatka za nego, bodo prejemali tako otroški dodatek, odmerjen glede na socialne razmere družine. Starši bolnih ter telesno in duševno prizadetih otrok bodo v februarju na centrih za socialno delo dobili vse potrebne informacije o novi pravici, vloge za pridobitev dodatka pa bodo lahko oddajali v maju. osebnih podatkov. Kršitev pomel" tudi shranjevanje kartotek po pf' dalih in omarah ter v nezaklenjeni!1I prostorih, nič bolj Varno pa nis" shranjeni podatki v nezaščiten^ računalnikih.Dostop do kartotek imajo tudi administrativni delav’* zaposleni v zdravstvu, in sploh" imajo opravka z obilico osebnih P17 datkov. Izgubljena dokumentacija' administrativnih službah pa tudi f* nekaj povsem neznanega. Osebi*’ podatke o zdravstvenem stanju vs^ kodnevno predstavljajo zdravnik1 tudi drugim na viziti, nemalokt"1 pa si dokumentacijo, ki vsebuj’ tudi identifikacijske podatke, mejo kot gradivo na javnih preds*8' vitvah, seminarjih in predavanji!" Nemalokrat mora zdravnik na recepta zapisati tudi diagnozo b*7 lezni, da bolnik v lekarni lah^ dobi predpisano količino zdrav*'1 To velja v primerih, ko bolnik mO*J jemati večje odmerke zdravila. SP' oh pa bolnikove podatke iz zdr^ stvenih ustanov morajo pošiljati številne naslove, kjer jih potem tistično, raziskovalno in znanstvi no, po dolgem in počez obdeluj^8' ne da bi za to sploh imeli zakon« osnovo. ® Pomnimo še primer, ko je vdj po ljubljanskih ulicah raznašal P? pirje iz zdravstvene dokumentau'1. z osebnimi podatki, kijih zaposlil: v zdravstveni zavarovalnici ni" uničili na primeren način, vse to® nas sili k temu, da zapišemo: z mi osebnimi podatki o bolezni8 s zdravstvenem stanju še vedno ’8 najo brezvredno. M- | estnik, 18. januarja 1996 metijska panorama Gozdovi v primežu snega in ledu Cako ublažiti posledice? Posvet s strokovnjakom zavoda za gozdove ne bo odveč. Snegolom 1. januarja 1996 in žledolom 8. januarja sta v pomurskih ozdovih terjala izredno visoki davek. Največ škode so utrpeli gozdovi sejnega Goričkega ter gozdovi v Prlekiji. V tem hipu je zaradi obsež-osti pomurskih gozdov (36.000 ha) težko postreči z natančnimi podatki prizadetosti teh gozdov. Kljub temu ocenjujemo, da je sneg polomil od .000 do 9.000 m3 lesne mase, žled (dež, ki primrzne na drevo) pa najinih 5.000 m3. Podrobni podatki teh ujm bodo znani šele po podrob- em pregledu vseh gozdov. ^daj pride gozdovih lo takih katastrof? Sneg povzroči polomijo in s >m razgradnjo gozdnih sestojev. 0 zapade v velikih količinah ih e se obdrži v krošnjah dreves. °d težo snega se lomijo posa-lezne veje, vrhovi dreves in kro-M upogibajo in lomijo se cela fevesa. Posebej kritično je, če upadli sneg na krošnjah pomrz-e in nanj pade novi sneg. Med drevesnimi vrstami so ajbolj ogroženi iglavci. Med nji-l' predvsem rdeči bor, ki z habi->som svoje krošnje, krhkimi ;jami in velikimi iglicami težko renaša obilen sneg. V letošnjem 'egolomu predstavlja rdeči bor poškodovane lesne mase, d drugih vrst so ogroženi predem črna jelša, robinija. hrast T nekatere- druge, ki imajo krh-5 veje. ? sestojih, kjer je sklep kro-jnj pregost, ima sneg dobro po-a?o. na kateri se lahko zadrži, lJ se sosednje krošnje ne morejo aS»bati, da bi lahko sneg zdrsel vej. Snegolomi se pojavljajo praviloma v mlajših razvojnih fazah (letvenjaki, drogovnjaki), in to v starosti 15 do 50 let. Navadno so v tej starosti drevesa zelo vitka, imajo tanko deblo, ozko krošnjo, slabše so razkoreninjena - vse to pa vpliva na slabšo mehansko stabilnost osebkov in celotnega sestoja. V starejših razvojnih fazah so zaradi snega ogrožena le posamezna drevesa. Pri letošnjem snegolomu in žledolomu je poleg polomljene lesne mase zelo veliko škode v mladovju gozdov, saj ocenjujemo, daje prizadetih okoli 50 ha takih površin. En hektar ponovne revitalizacije take površine pa stane minimalno 700.000 SIT. Odločilno vlogo za nastanek snegoloma - žledoloma na drevesu je asimetričnost krošnje. Drevesa s takšnimi krošnjami navadno prva klonijo pod obre-minitvijo snega. Škode po snegu in žledu so različne Rezultati direktne škode so: slabša sortimentacija prisilno posekane lesne mase, bistveno povečani stroški sečnje in izdelave lesa, zmanjša se vrednostni in količinski prirastek preostale lesne mase in končno je ogrožena trajnost izkoriščanja vseh funkcij gozdov. Pri snegolomu polomljena posamezna drevesa v starejših fazah so navadno manj kvalitetna (gojitveno nezanimiva), zato je škoda manjša. Se pa škoda »potencira«, če je polomljena večja strnjena površina sestoja, saj je tu obvezna sanacija nastale ogolele površine. Indirektna škoda ima lahko bistveno večje posledice kot direktna: podrto ali polomljeno drevje ja lahek plen različnih škodljivcev in bolezni. Lubadarji, ki smo jih v zadnjih letih kar uspešno zatrli, se bodo po teh ujmah zanesljivo spet razmnožili. Drevesa, ki stojijo na robovih upostošenih površin, trpijo zaradi vetra, mraza in sončne pripeke. Zgoraj navedenih naravnih nesreč ne moremo preprečiti, lahko pa jih ublažimo. Pri tem moramo upoštevati nekaj temeljnih pravil: - vzgajajmo in sadimo samo avtohtone drevesne vrste, - oblikujmo stabilne sestoje s simetričnimi krošnjami, - pospešujmo mešane gozdove z več drevesnimi vrstami, ki se dopolnjujejo. - izogibajmo se nasadom drevesnih vrst neznane (provenience) porekla, - pospešujmo naravno obnovo gozdov, - v monokulture (čiste nasade) iglavcev vnašajmo listavce, - negujmo gozdove od mladosti naprej in oblikujmo sestoje s pravilnim sklepom. Na lastnike gozdov apeliramo, da se za vse nasvete obračajo na javno gozdarsko službo - Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota M. Sobota, ki ima svoje izpostave v M. Soboti, Lendavi, Dobrovniku, G. Petrovcih, Ljutomeru in G. Radgoni. Naj spomnimo, da je izbira dreves za posek - odkazilo »štemplanje« zakonsko obvezujoče. Sam postopek je brezplačen. Priložnost je potrebno izkoristiti in obenem povprašati za nasvete strokovne gozdarske delavce (sofinansi-ranje različnih del in materialov, brezplačna nabava sadik za pogozdovanje gozdnih površin, so-finansiranje sanitarnih sečenj zaradi lubadarja, snegoloma, žledoloma, vetroloma itd.) Ob katastrofi, ki je prizadela tudi naše gozdove, lastnike in upravljalce gozdov pozivamo, da: - sami pregledajo svoje gozdove in ocenijo škodo v svojem gozdu (pri tem opozorijo na morebitno škodo tudi svoje sosede), - o škodi obvestijo pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove, - do pomladi posekajo, izdelajo in odstranijo iz gozdov vso poškodovano lesno maso (samo za kvalitetno opravljeno delo bodo upravičeni do morebitnih stimulacij države), - vzpostavijo gozdni red in se tako izognejo gradaciji lubadarjev, - pri morebitni pogozditvi razgaljenih površin ne sadijo iglavcev, ampak rastišču primerne listavce, - se redno udeležujejo dnevov odkazila v posameznih vaseh, - da se z izvedbo sanacij po drugi osebi izognejo visokim stroškom izvršbe ali celo kazni. Izvajanje del bo kontrolirala tudi gozdarska inšpekcija. Anton LEJKO,. dipl. inž. gozd. Območna enota Murska Sobota ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE 5. obletnici Sadjarskega društva Pomurja ^krb za izobraževanje sadjaijev .Februarja 1991. so pomurski sadjarji ustanovili društvo, v katerega M bi se povezovali sadjarji z obeh bregov Mure in se v njem tudi “braževali. Največjo pozornost so želeli dati prav malemu pridelovalcu, Rekarju, ki naj bi na naravi najbolj prijazen način prideloval sadje za . svojo družino in prijatelje. V petih letih je društvo pripravilo več e®jev za sadjarje, katerih seje udeležilo 151 članov društva. Na stroko-predavanjih in praktičnih prikazih različnih del pa je sodelovalo čez slušateljev. Na željo članov so praktične prikaze pripravili v raznih ajih Pomurja. Društvo je organiziralo 13 strokovnih izletov po Slove-Jb Avstriji, Madžarski in Slovaški. Vsako leto pripravijo tudi razstavo Ja >n izdelkov iz sadja. . društvo ob izobraževanju skr-udi za razvedrilo in družabno Jenje svojih članov. Ples z ja-rv °’ ki ga pripravlja vsako leto 0 soboto v februarju, je tradi-,in najbolj obiskana pri-ev’ člani društva pa so veliko ,ve in truda vložili tudi v uredi-sadnega vrta v Otovcih. V aski besedi »kratkost« in »po-Zndcv« svetita njuna svetopisemska ^ka izvirnika. Jakob Šešerko v cr’ci Večerna molitev prav tako u ravnava moč besede, celo moč ^Pečenih besed, če nastopajo v ^‘iNi. Frane Puncer se je nami-Nn° pogovarjal s svetniškim kan- atom Antonom Martinom Slom-,udi v tem intervjuju je pou-najez‘ku, slovenskem jeziku, d aterjnsk' Jezik Je najdražja a, ki smo jo dobili od svojih starcev«. le^a Ke sem Boku nadvse hva-Joen<'red" tujih'. v°p*sn* član pomembnih d^ntik ačem'j«- Slavilni spis aka-Fra' U Trstenjaku je prispeval tudi vde^1 ^Uncer (Trstenjakovih de-oSe. ’ v katerem povzema svoja Pa up srečanja z njim, ne opusti mi n ' Vidnosti, da ne bi spom-^Poj/0’ ga Je domača oblast p °VaJa« v času »enoumja«. rehalcrn‘davnosti še ne povsem ravna‘ Jožefa Klekla ob-^edn^0 Pr'spevki, dva nepo- mič n°- p°sredno. Franc Kuz-‘zda; l.S,e.° Steklu kot uredniku in razpon u’ T°zef Zadravec piše o PosrpniU ^‘kiove pesniške duše, rak v i° pi*e o Kleklu Vilko No-A Kipi^P^11 z naslovom Pripombe ^^94) °^emu simpoziju v Rimu niku s' °cenjuje, kako so v zbor-P^r^n-Paslovom 0 tej »zelo Preteii bni osebnosti naše polko pr°s?/ k' jo je pa silno tež-0VrednaV'eno 'n vsestransko Sp^kovy'1'' govor‘^ avtorji pri-Je 0^ ' ^elo pohvali F. Justa, ki ^Pesnik'1UVal kot literata kakor n ’■ tored P° enaki plati * N aj b r ."me nje ni Zadravec. SPosobe n'bče drug ne bi bil raziV^0 težaške in uspe-JUstu ka'C’* Pravi Novak o ker b/Ov rJe zanimivo, prvič zato, Cenziji v mlajših avtorjev v re-? ne D”che,nefn drugemprime-^Ugič p Val‘ ,ak° brezprizivno, Zadevne 2^ Zaradi odnosa do °ceniev"“dravčeve ocene, ki pa Pred »bi* ec °cenjevalcev najbrž ni Prebral V ^‘,ošniih Stopinjah Pogovor^ ravcc dalje priobčuje Jezuitskim patrom in filozofom dr. Vladimirjem Kosom, po rodu iz Gornje Radgone, rojenim v Soboti, ki živi in predava v Tokiu (Dober večer, Tokio!) V domačih krajih nosi filozofsko čelo biseromašnik Ivan Cam-plin, s katerim seje pogovarjal Lojze Kozar mlajši. Članek ima naslov Mladenič s filozofskim čelom, ker je takratni soboški na-drabin to značilnost opazil na mladem Camplinu. K intervjuju Camplin trdi, da polanskega župnika Danija Halasa leta 1945 niso ubili madžarski ■ orožniki, kakor že ves čas in pred kratkim znova dokazuje borčevska oziroma prokomunistična stran, • marveč so bili »ubijalci le oble- ga eseja Metke Fujs, ki bi mu smeli pridjati označitev, daje v letošnjih Stopinjah temeljna študija o etnični istovetnosti ljudi ob Muri. Fujsova ošvkrne prleški separatizem in osrednjeslovensko ignoranco do levega brega Mure. Če se postavimo v značilno pokroviteljsko, vzgojiteljsko in opo-minjevalno vlogo Vilka Novaka ter imamo ob tem v mislih na straneh 157-159 objavljeno recenzijo madžarske knjige Varge San-dorja z naslovom, ki bi se po slovensko glasil Iz zgodovine lendavske župnijske cerkve, napisal jo je škof Smej, potem bi dejali, da je želeti, naj bi Fujsova in drugi zgodovinarji podedovali Smejevo eruditstvo, ker bi nas tako, po Novakovo rečeno, bolje branili pred poskusi zgodovinarske madža- ceni v madžarske uniforme« in so ga ubili »po naročilu komunistov Kranjca, Žalika in drugih«. Halasov uboj je pravzaprav ključna politična tema v letošnjih Stopinjah. V spomin jo kot mimogrede pokliče tudi škof Smej v omenjenem eseju Nekaj biserov, ko Halasa imenuje mučenika. V resnici pa gre za namig oziroma napoved razkritja okoliščin, kakor se pokaže iz Camplinove izjave in črtice Lojzeta Kozarja starejšega z naslovom Danijeva smrt. V njej avtor na pripovedni način prav tako trdi, da so župnika ubili njegovi komunistični rojaki, ne Madžari. Pesniki v letošnjih Stopinjah so Jože Smej, Jože Gerič, Tone Kuntner, Stanislav Koštric, Terezija Luk in Avgust Pavel. Politično neangažirane bolj ali manj domoznanske prozne prispevke, ki sledijo »pesniškemu delu« Stopinj so napisali Lojze Kozar ml. z dvema pripovedma, Od razkrižja do Bistrice in Družina potuje v Monošter; Stanko Zver je napisal meditativno zgodbico Njiva, Janko Klei-benzetel Tri zgodbice, Štrkov Jožek tudi v tej številki v narečju šegavo pobira S črvivoga prečnjeka edne stare Skrinje. Fotokroniko minulega slovenskega cerkvenega leta je pripravil Jože Zadravec, ki je ob Jožetu Ftičarju, katerega fotografije so razen že omenjenih na ovitku, tudi na straneh 18-32, edini podpisani avtor fotografij, kar je, recimo, urejevalska pomanjkljivost publikacije, razen če niso avtorji prispevkov, ki so opremljeni s fotografijami vedno tudi avtorji teh, kar pa bi bilo kljub temu potrebno navesti. Zgodovina, kultura in naše resnične družbene korenine je naslov zgodovinsko kulturološke- rizacije ali kroatizacije. V recenziji Smej med drugim prijazno oporeka dobesednemu prevajanju tistih latinskih mest iz Kanonične vizitacije, po katerih naj bi leta 1778 v Kotu, Kapci in na Hotizi živeli Madžari in Hrvati ("croatici« in »Hungarico-croatici"), ne pa Madžari in Slovenci (vandalici). Ker smo s tem ekskurzom preskočili zaporedje sestavkov po straneh, kakor se ga pri naštevanju v glavnem držimo, se vrnimo h kratki reportaži z naslovom Birma na Gornjem Seniku, ki jo je napisal S. Sledita dva članka Martina Poredoša, v tistem z naslovom Na polju znamenje« stoji opisuje nekaj obpotnih znamenj v bakovski župniji, drugi ima naslov Duhovna oskrba v domu oskrbovancev v Rakičanu. Tudi Franc Tement je prispeval dve besedili. Prvo je pogovor z nekdanjim političnim zapornikom Ivanom Martonom in ima naslov Prestane krivice v socialističnem raju. Zanimiva obrobnost iz Martonovega pričeva- nja, ki so ga pri dopolnjevanju revolucije zaprli in pretepali po . nedolžnem, je tale: zaporniki so zahtevali, naj krutega paznika v ljubljanskem zaporu do golega postrižejo in to se je res zgodilo. Drugo besedilo je naslovljeno z Rimskokatoliške šole v Črensovcih (1808-1947). Pavel Judit je v madžarščini napisala Spomine na Avgusta Pavla, ki jih je v slovenščino izborno prevedel Lojze Kozar. Članek je jubilejen, letos je petdesetletnica Pavlove smrti. Vilko Novak pod naslovom Dve stari cerkveni pesmi v Martjanski pesmarici ponovno poudarja in dokazuje, da je naša najstarejša pesmarica napisana v slovenskem jeziku in da si jo hrvaško slovstvo po krivem prisvaja. Predstavitev reda sester sv. Križa je podpisana kot skupinsko delo, ta red, ki domuje na Mali Loki slavi letos 25-letnico. S »Sestre H.M.P.« je podpisan tudi članek o salezijankah Hčerah Marije Pomočnice. Imre Jerebic priobčuje nostalgično črtico z naslovom Ukradli so mi Jezusa, Jože Hozjan v sestavku S prekmursko duhovnostjo v zahodno Evropo blagruje domačo vernost in kara zahodnoevropski liberalizem, Franc Puncer v kratki zgodbi z naslovom Žena Franza Wie-gela razmišlja o človeški krutosti. Sledi niz in memoriamov. Franc Tement se spominja duhovnikov Janeza Utroše in Martina Prše, Jože Smej pa kratko predstavi tri preminule sodelavce Stopinj pisatelja in pesnika Jakoba Šešerka, profesorja Miloša Rybarja ter duhovnika Franca Krampača. V recenzijskem bloku z naslovom Knjige naših ljudi o nas so poleg že omenjene Smejeve recenzije Vargove knjige o zgodovini lendavske župnije predstavljene še: knjiga Boruta Brumna Na robu zgodovine in spomina, knjiga Irene Šavel Prazgodovinske naselbine v Pomurju, Jožeta Žoharja Veku Bukev, knjiga dr. Franceta Sušnika Koroški zapisi, knjiga Toneta Sušnika Življenje in delo doktorja Franceta Sušnika, avtor vseh teh recenzij je Vilko Novak; Jože Ftičar ocenjuje knjigo Dušana Rešeka Brezglavjeki, Lojze Kozar mlajši pa Evangeličansko Cerkev na Slovenskem Vilija Kerčmarja, Mojo protirevolucijo Alojza La-sbaherja in knjigo Iz spomina v spomin, ki stajo uredila Martin Horvat in Katarina Lavš. Važnejši dogodki župnij Pomurskega pastoralnega področja zaključujejo Stopinje. Samo v tej pastoralni kroniki se kaže, da ima takoimenovano pomursko pastoralno področje dva bregova Mure, oglašanje z desnega brega je zaznati le v njej. Najbrž pa razlog, da se področje pastorale ne preimenuje v »Prekmursko« ni samo administrativna inercija. Škofija, ki bi obsegala samo Prekmurje bi bila premajhna in govori se, da se bo Slovenija cerkveno-upravno razdelila na več novih škofij, sedež škofije bo tudi v Soboti. S čimer bodo opredeljene tudi regije oziroma pokrajine. Če politična oblast ne ve, ve toliko bolje cerkvena. ŠTEFAN SMEJ Novice iz kulture Ptičje mleko Milana Vincetiča V petek je bila predstavitev nove knjige pesnika in pisatelja Milana Vincetiča Ptičje mleko. Knjiga je izšla pri grosupeljski založbi Mondena. V tej knjigi je ponatisnjen tudi kratek roman nebo nad Ženavljami, po katerem je bil posnet tudi dokumentarni film. Na predstavitev sta prišla tudi recenzent knjige Goran Gluvič in Ivo Frbežar, ki je med drugim povedal, da ima Sobota zelo dobro publiko, saj še nikoli ni doživel, da bi se na predstavitvi kakšne knjige zbralo toliko ljudi. Odlomke iz knjige pa je interpretiral Miki Roš. Kot presenečenje pa je z odlomkom iz nove knjige nastopil tudi direktor Zavarovalnice Triglav, kjer je bila predstavitev. V knjigi Ptičje mleko so zbrane duhovite in sočne novele, in čeprav Vincetič pravi, da si je večino zgodb izmislil, so to zgodbe iz resničnega življenja o resničnih ljudeh. O ljudeh, ki na kakršen koli način izstopajo, ki so opazni, drugačni, o ljudeh, ki še živijo ali pa jih več ni, a so kljub temu zaznamovali neko obdobje. So zgodbe o ljubezni, o osebah, ki se imajo rade povsem na navaden način. Vincetič pravi, da obstajata dva načina pisanja, stvarni in hermetični, ter da se sam bolj navdušuje nad stvarnim. Po duši pa je bolj pesnik kot pisatelj. Pesmi pa so velikokrat preozke, da bi se dalo vse povedati. Zato se Vincetič odloča za prozo. V lanskem letu je Vincetič poleg te izdal še dve knjigi Srebrni breg/Sre-brni brejg (zgodbe za otroke) in Obrekovanje Kreča. Obe sta izšle bolj po-tihem, še posebno ‘naskrivaj’ seje na knjižnih policaji znašla knjiga Obrekovanje Kreča. Potihoma smo upali, da bo kakšna beseda padla tudi o tej knjigi, pa ni. Sicer pa, obrekuje se po tiho, ne naglas. Na koncu kratke, vendar zabavne in duhovite predstavitve knjige je Vincetič obljubil, kar vedno obljubi, a svoje obljube še ni izpolnil - da bo napisal roman o železnici. Morda pa bo tokrat obljubo uresničil. Torej, potem se bomo srečali ob njegove dvanajsti knjigi. Upajmo, da na javni predstavitvi, ne pa na knjižni polici. Sneguljčica in sedem palčkov V soboški grajski dvorani je bil v petek gledališko-plesni projekt Sneguljčica in sedem palčkov. V predstavi sodeluje trideset učencev iz osnovnih šol Črenšovci, Beltinci in Odranci ter VVZ iz Turnišča in Odranec. Predstavo je režirala Majda Frančič^ plesno koreografijo je pripravila Mateja Vinkovič, za glasbo je poskrbel Boris Vučkič, peli pa so Mateja Horvat, Matjaž Horvat in Darko Kegl; masko jim je naredil Beno Horvat, sceno sta naredila Dejan Kavaš in Tibor Frančič, ozvočitev in razsvetljavo pa Zvonko Horvat in Ivan Bohnec. Pa še koga smo morda pozabili navesti. Ker se je pri tej predstavi zbral velik orkester, je zelo težko usklajevati njihove urnike. K temu, da vse poteka, kot je treba, pa veliko pripomorejo tudi starši otrok, ki sodelujejo v predstavi. S to predstavo so gostovali po številnih osnovnih šolah in kulturnih domovih, povabil je še veliko, zato nič ne kaže, da bi imeli čas za pripravo nove igrice. Povsod, kamor koli pridejo, pa so zelo dobro sprejti, to pa nas niti ne preseneča, saj je predstava odlično pripravljena v vseh pogledih. Predstava Sneguljčica in sedem palčkov je bila tokrat v okviru akcij Življene - strah me je. Denar, ki so ga zbrali s predstavo, bodo namernih odvisnikom in njihovim staršem. Izkopiček vstopnine bo v celoti nakazan na žiroračun, kamor se stekajo tudi vsi prostovoljni prispevki (od kulturnih prireditev, prodaja slik in drugo). Številka žiroračuna je 51900-603-31460 - za mlade s problemi z odvisnostjo. ANR, Foto: Jure Zauneker kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate pregledno razstavo slik in risb iz obdobja 1986-1995 slikarja Marjana Gumilarja. MURSKA SOBOTA: V grajskem razstavnem prostoru si lahko ogledate likovno razstavo del udeležencev slikarske delavnice, ki jo je v poletnih mesecih vodil Mirko Rajnar. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava Veš, slikar, svoj dolg? Razstavlja skupina, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem bienalu likovne umetnosti v Benetkah. GORNJA RADGONA: V prostorih ljudske univerze je na ogled pregledna razstava knjig akademika dr. Antona Trstenjaka. LENDAVA: V Galeriji Lendava si lahko ogledate.pregledno razstavo karikatur, stripa in risanega filma Mikija Mustra. Razstavo posreduje Dolenjski muzej iz Novega mesta in bo odprta do 3. februarja. ČAKOVEC: V Čakovcu je na ogled mednarodna razstava Panonia ’95, po tem pa se bo preselila v Galerijo Murska Sobota. Na njej sodelujejo tudi člani DLUPP-a, in sicer Vlado Potočnik, Mirko Rajnar, Jože Denko, Suzana Kiraly-Moss in Endre Gonter. LENDAVA: V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kompleksu Mlinska si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja. ORMOŽ: V četrtek, 18. avgusta, bo ob 18. uri v avtosalonu Renault otvoritev razstave Zlatka Gnezda. V kulturnem programu bo nastopila tudi maja Frangež (flavta) in Metka Žižek (klavir). PRIREDITVE: DOBROVNIK: V petek, 19. januarja bo v Kulturnem domu ob 18.30 uri prireditev ob dnevu madžarske kulture. LENDAVA: V knjižnici bo v nedeljo, 21. januarja ob 17. uri slavnostni program ob dnevu madžarske kulture. GORNJI LAKOŠ: V vašekem domu se bo v soboto, 20. januarja ob 19. uri predstavila amaterska gledališka skupina iz Dobrovnika. MURSKA SOBOTA: V torek, 23. januarja, se bo začel začetni in nadaljevalni tečaj likovne delavnice. Vse informacije lahko dobite po telefonu 22 125, int. 6, od 11. do 14. ure ali 23 646. Pisne prijave lahko pošljete na Poštni predal št. 197, za ZZRKM. vestnik, 18. januarja 199! estnik 6. tradicionalno srečanje Prlekov v Marboru V znamenju Trstenjakovega jubileja »Vi ste se ob 90-letnici spomnili mene, jaz pa tistih devetdesetletnikov, ki so pozabljeni,« je na srečanju povedal slavljenec akademik dr. Anton Trstenjak Letošnje srečanje Prlekov in prijateljev Prlekije je bilo v dvorani Tabor v Mariboru, na njen pa se je zbralo 1.118 ljudi. Mnogi teh so se pripeljali z vlakoma, ki sta krenila na pot iz Gornje Radgone in Ljubljane. Na slednjem sta bila tudi slavljenec akademik dr. Anton Trstenjak in predsednik države Milan Kučan. Organizator letošnjega, tokrat že 6. takega srečanja, je bila Mestna občina Maribor, ki ji načeljuje dr. Alojz Križman, prav tako Prlek, rojen v Križevcih pri Ljutomeru. Ta je tudi prvi nagovoril slavljenca in druge obiskovalce: »Pokrajina med Dravo in Muro je preprosta in idilična. Je dežela dela in potu, je dežela, polna petja, je dežela bogatstva, upanja in življenja, je dežela človeškega srca. Je pa tudi na nek način otročja, domiselna in objestno razposajena. Delo in moči si tam najde človek, kakor da bi nameraval večno živeti. Prisrčnost, preprostost in idiličnost krasijo našo Prlekijo. Vsi, ki izhajamo iz te idilične pokrajine, čutimo neko ožjo identiteto. Brez čutenja o-žje identitete tudi ni pripadnosti narodni identiteti.« Višek pa je proslavljanje doseglo, ko je presednik države Milan Kučan podelil slavljencu dr. Antonu Trstenjaku najvišje slovensko državno od- Na srečanju Prlekov v Mariboru je predsednik države .Milan Kučan izročil akademiku dr. Antonu Trstenjaku častni znak svobode R Slovenije. - Foto: L. Kr. likovanje častni znak svobode Republike Slovenije N nagovoru je povedal, da je vesel, ker se je lahko udeležil tega srečanja, še bolj pa zato, ker je lahko osebno čestital uglednemu slavljencu. Ta se je odzval z naslednjimi besedami: »Dragi Prleki in vsi, ki ste tukaj zbra- ni ob moji visoki obletnici. Prav vsem se prisrčno zahvalim, začenši s predsednikom naše države. Da ne bi koga užalil, ne bom nikogar imenoval, le vsem iskrena hvala, da ste prišli na to slovesnost.« V nadaljevanju svojega nagovora je menil, da bi bil krivičen, če bi si dal slaviti 90-letnico življenja, ob tem pa bi pozabil mnoge, ki so prav tako doživeli 90 let življenja, in se jih ni nihče spomnil. Dr. Alojz Križman je akademiku izročil stekleničko vina, pridelanega na 400 let stari znameniti mariborski trti. Steklenička je imela zaporedno številko 90, torej toliko, kolikor je star dr. Trstenjak. Sicer pa so jubilantu čestitati tudi mnogi župani, pa tako tudi gornjeradgonski Miha Vodenik, ki je obljubil, da bo tako srečanje 1988. leta pripravili v Gornji Radgoni. Srečanje Prlekov in prijateljev Prlekije v letu 1997 bo v Ljubljani. L. KRAMBERGER Geza se zeza Na desnem bregu Mure Prejšnji četrtek smo naš radio Murski val in oddajo Geza se zeza jjftsetilf na desni breg Mure - v Križevce pri Ljutomeru. Od tam smo namreč prejeli največ kupončkov na naše nagradno vprašenje, ki vam ga vsak četrtek zastavimo v Vestniku. Naš go- stitelj pa je bila gostilna Zorko Geza se je tako kot ponavadi pogovarjal s svojimi poslušalci in z gosti, ki so se udeležili oddaje v živo. Z nekaterimi gostjami, in tokrat je bila to 83-letna Prlečka, pa je tudi zaplesal. Zbrane sta zabavala tudi pevec iz Prlekije Darko Kegl in že nadvse uveljavljena mlada pevka Manja Šalamun. Manja je izžrebala tudi mesečne nagrajence. Tokrat so bili to Karla Madžarič, Markovci 24, 69204 Šalovci, Sre- iz Borecev. čko Gyerkeš, Žitkovci 40, 69223 Dobrovnik, Geza Šan-ca, Domanjševci 109, 69206 Križevci v Prekmurju, Ljudmila Škalič, Selo 31/a, 69207 Prosenjakovci ter Janko Ver-šič, Postružnikova 3, 699240 Ljutomer. Na svidnje prihodnjič v kraju, od koder bomo dobili največ dopisnic. Nikoli ni prepozno, da odgovorite na zapletena vprašanja, ki jih zastavlja voditelj Geza se zeza. ANR Pomurje - slepo črevo zelene Slovenije Ko je sredi decembra 1995 Slovenija (oz. institucije, ki lahko to v imenu države počnejo) sprejela celostno grafično podobo slovenskega turizma, katere snovalec je bila agencija FUTURA (agencija leta - ZLATI BOBEN 1995), seje ob t. i. novo podobo spotaknil priznani likovni kritik g. Brane Kovič in je ustvarjalcem predvsem pa tistim, ki so to delo izbrali, predložil grafiko Andya Warhola, nastalo leta 1964.V kratki analizi in primerjavi obeh del jim je očital nepoznavanje Warholovega opusa, krajo intelektualne lastnine oz. kitenje s tujim perjem. Kritika je zelo ostra, pri vsem skupaj pa se mi zdi pomembno dejstvo, da je znotraj štirih petli-stnih cvetlic in slogana THE GREEN PIECE OF EUROPE prišlo tudi Pomurje na svoj račun. Lahko bi rekli prvič v zgodovini. Še vedno se dobro spominjamo lipovega lista in sončne strani Alp, s katerima smo se v osemdesetih hočeš nočeš istovetili. Ta podoba je zunaj naših meja predstavljala tudi Pomurje. Bili smo zraven, ampak le kot organizmu izrezano slepo črevo, saj bi podobnosti, ki jih ima Po- murje s sončno stranjo Alp in lipovim listom, lahko našli vsaj tisoč. Podobna situacija se je primerila pred nekaj leti, ko so hoteli Sloveniji »prilepiti« slogan oz. geslo ALPADRIA, katerega namen bi bilo ločevanje Slovenije od po imenu podobnih Slovaške, Slavonije itd. Akcija je na našo srečo propadla, ker bi geslo ALPADRIA lahko označevalo tudi katero drugo pokrajino, pri tem se pa ni nihče trudil dodati temu imenu kakšno kratico, ki bi označila pa- nonski del naše pokrajine in s tem vzpostavil trikotnik, ki je edinstven le Sloveniji. Čeprav je o geslu ALPADRIA tekla beseda kar nekaj mesecev in so organizatorji akcije javno pozivali tako širše občinstvo kot tudi strokovne javnosti k izmenjavi mnenj, so na temo razpoznavnosti Slovenije zunaj naših meja lomili kopja le redki, sicer eminentni posamezniki. Tudi iz pomurskih logov ni bilo nikakršnega odziva, čeravno bi se primerilo,da bi v prihodnosti našo pokrajino prodajali pod geslom ALPADRIA. Verjetno je to le ena od posledic lokalne samouprave, kjer se strokovni pristop k promociji kraja prične in konča s pluženjem snega do svoje table, pri tem pa več nihče ne razmišlja o regiji. Vsekakor pa moramo pohvaliti madžarske carinike, saj smo se z njihovo pomočjo uspeli v lanskem letu celo dvakrat uvrstiti na naslovno stran najeminentnejšega časnika v Sloveniji, pri me- V LB Pomurski banki po zaključku leta 1995 Dobiček med delničarje S 6,5 milijarde tolarjev jamstvenega kapitala si je banka zagotovila licence za opravljanje vseh bančnih funkcij Prvi podatki, ki so na voljo, kažejo, daje bilo poslovanje Pomurske banke v letu 1995 uspešno, po besedah direktorja Viktorja Šbiila pa je banka s tem uresničila tudi enega od osnovnih zastavljenih ciljev - pozitivni finančni rezultat in doseganje dobička, ki ga bodo razdelili tudi med delničarje. Po prvih ocenah bo dobička za okoli 100 milijonov tolarjev, vendar podatek še ni dokončen, saj čakajo na revizijo, minimalni dobiček pa v nobenem primeru ne bi smel biti manjši od 30 milijonov tolarjev. V Pomurski banki so v letu 1995 izpolnili pogoj o zagotovitvi ustrezne višine jamstvenega kapitala, saj so ga presegli za 2,5 milijarde tolarjev, s 6,5 milijarde jamstvenega kapitala pa je banka tako ohranila vse licence za samostojno opravljanje vseh bančnih funkcij. Izjema je le samostojno finančno poslovanje s tujino, za kar imajo prav tako pogoje, vendar te posle zdaj uspešno opravljajo preko Nove Ljubljanske banke, ki uživa v tujini ustrezen ugled in zaupanje. Med cilji poslovanja v lanskem letu je bilo tudi čiščenje starih dvomljivih terjatev (dubioz) v podjetjih, kar je seveda imelo za posledico stečaj nekaterih podjetij, vendar pravijo, da mora banka delati v . interesu svojih delničarjev, zato se pač obnaša tako, kot je v tržnih pogojih gospodarjenja zanjo najboljše. Neuresničena pa je ostala ureditev statusnega položaja banke, zaenkrat ostajajo še naprej v sistemu Nove Ljubljanske banke, vse pa kaže, da bodo takšen status v nekoliko drugačnem odnosu ohranili tudi naprej. Sicer pa je ureditev statusnega položaja ena od prihodnjih nalog, za kakšno obliko organiziar-nosti se bodo odločili, pa je odvisno od volje delničarjev. Uspeh banke je moč meriti tudi po pridobivanju sredstev varčevalcev, in čeprav se v pokrajini ob Muri pojavljajo nove banke s svojimi poslovalnicami, Pomurska banka uspešno ohranja prednostni položaj. V lanskem letu se je njena bilančna vsota povečala za 7,67 milijarde tolarjev ali za 23 odstotkov, kar predstavlja 13-odstotno realno povečanje, bilančna vsota Pomurske banke pa je tako dosegla raven dobrih 41,5 milijarde tolarjev. Največji delež v izvirnih sredstvih banke (ta predstavljajo 88 odstotkov celotnega bančnega potenciala) zavzemajo sredstva občanov, saj je njihov delež 42- • odstoten, kar 68 odstotkov sredstev občanov pa je v devizah. Ker je ena od nalog banke tudi servisiranje oz. kreditiranje tukajšnjega gospodarstva in drugih pravnih in fizičnih oseb, v Pomurski banki ne zanemarjajo naložbene dejavnosti. Seveda je varnost naložb primarnega pomena, zato prevladujejo hipotekarna posojila. Čeprav še vedno prevladujejo posojila za tekoče poslovanje, pa so v letu 1995 že hitreje naraščale naložbe v razširjeno reprodukcijo, kar delno kaže tudi na to, da se razmere v gospodarstvu vseeno izboljšujejo. V letu 1995 so se povečale tudi naložbe v malo gospodarstvo. Pomurska banka je s kreditiranjem tega sektorja prisotna na celotnem območju Pomurja, skupaj z občinami pa je poskrbela za razvoj malega gospodarstva, in tako za te LDS namene dodatno zagotovila okoli 300 milijonov tolarjev.Povečuje se tudi obseg poslovanja z občani, saj so se naložbe občanom v lanskem letu povečale za dobro četrtino, med njimi pa največji delež predstavljajo potrošniški krediti. V Pomurski banki pravijo, da je bila njihova, ponudba v primerjavi z ostalimi bankami konkurenčna, v lanskem letu pa so 11 tisoč posojilojemlacem dijski promociji regije pa ne s® mo zanemariti beguncev, * tapcev mamil, narkomanov k kakšnega kreativnega samofflf Ica. Kaj več niti ne potrebuje®1 saj je vsakemu povprečnemu SIJ vencu popolnoma jasno, cM vijo v Pomurju ljudje z rogoj katerih materin jezik je ma® arski, obenem pa se zelo doba prehranjujejo.Vse, kar naffi’ storiti, je pripraviti svinjske p* vice po meri prtljažnika osebo* ga avtomobila ter izvoliti tri P® slance v Državni zbor, saj bo® kmalu potrebovali nekoga, ko® bomo očitali, da ni naredil nič® Pomurje. Navkljub polemikam pa s® lahko z novo celostno pod^ slovenskega turizma zadovolji* in če že nismo neposredno o*1 enjani, smo lahko veseli, da®1 vsaj izrezali niso. Za kaj več F bomo morali poskrbeti sanii® pa bomo še naprej SLE’ ČREVO ZELENE SLOVENU1 Matej F'*' membno mesto plačilna kaf^ Activa, saj je promet z njo lan®’ dosegel skoraj dve milijardit* larjev, širijo pa tudi poslovanj*’ bančnimi avtomati.Da bi se P najbolj približali potrebam sw strank ter vzdržali v konkute® številnih bank, ki jih je v Porniiv zdaj že devet, posodabljajo rn^1 svojih poslovalnic, med cilj1 tem letu pa so si zastavili P0!’ Čanje realnega obsega posloval® povečanje konkurenčne spoj® nosti in takšno poslovanje, kij zagotavljalo primerne divideJ’ delničarjem. Ker zaradi portfl kanja prostorov ne morejo vpe,l' ti nekaterih sodobnih pristop0 do komitentov, bodo letos raZsl Pomurska banka je ustanovitelj Pomurske družbe za upravljanje skladov, ki je doslej ustanovila tri investicijske družbe za zbiranje certifikatov občanov. Prva in druga Pomurska investicijska družba sta že registrirani s skupnim osnovnim kapitalom 7,195 milijarde tolarjev, tretja investicijska družba pa bo z zbiranjem certifikatom zaključila 31. januarja. Razpisani osnovni kapital te družbe je poldruga milijarda tolarjev. Prva Pomurska investicijska družba je doslej sodelovala na treh, druga pa na dveh dražbah za prodajo paketov delnic podjetij, za nakupe delnic pa sta porabili 935 milijonov tolarjev, od tega 224 milijonov za pakete delnic pomurskih podjetij. odobrili za več kot 2,75 milijarde tolarjev posojil. Poleg klasične posojilne in varčevalne ponudbe v banki uvajajo tudi sodobne storitve, med katerimi zavzema po- li prostore na Trgu zmage v ” j ski Soboti, vrednost naložb^ bo znašala okoli 3 milijone LUDVIK Dati vsebino svojemu delu Ker smo skočili v volilno leto, nas ne sme čuditi, da so tudi stranke v Pomurju začele bolj intenzivno sestankovati. V petek so se v Lendavi zbrali člani občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Predsednik izvršnega odbora Igor Šetinc je v svojem poročilu izpostavil predvsem delo štirih poslancev v občinskem parlamentu, ki so velikokrat nemočni, saj jih ostali v občinskem svetu navadno preglasujejo. In kako je s člani ? Le-teh je 80 do 90, zanimivo pa je, da je le tretjina plačala članarino. V razpravi so nekateri pogrevali stare zadeve, nezadovoljni z rezultati volitev v območnem odboru stranke, drugi pa so predlagali, da stranka najde stik s članstvom, zato bi morali svojemu delu dati tudi vsebino, se pravi pripraviti takšen program, ki bi pritegnil člane in voli-Ice. Za novega tajnika so imenovali Štefana Karija. Najpomembnejši sklep je bil, da se izvršni odbor sestane in oceni, ali je potrebna pro-gramskovolilna konferenca in jo potem tudi pri- pravi. Sestanka v Lendavi so se udeležili tud’ trije LDS-ovi poslanci: Vika Potočnik, dr. Boja11 Korošec in Geza Džuban. Vika Potočniki0 izpostavila tri aktualne teme: proračun za let0" šnje leto, vodenje zunanje politike in spf0’ jemanje paketa šolske zakonodaje. Dr. Boja*1 Korošec je dodal nekaj besed o našem zdrav stvu, predvsem o potrebi po večji racionalni ciji, saj denar, ki ga namenjamo zdravstvu,111 vreča brez dna. Geza Džuban, ki je mnenja, da ga v zadnji času nekateri mediji neupravičeno napadajo, P se je ustavil predvsem pri infrastrukturi in k n10 tijstvu. Predlog letošnjega proračuna po nje?®' vem ni tako slab, če ga ocenjujemo iz lokalne?3' obmurskega vidika. Pri kmetijstvu pa je izpostavil predvsem da so poslanci in odbor za kmetijstvo storili kar je v njihovi moči in da ne smemo pčKa^ da je izvajanje kmetijske politike pri nas p^ sem stvar dveh ministrstev. Silva vestnik, 18. januarja 1996 Fdeva tudi te-Pro^^° prevetr'tev proizvodnega stil^rama' drugim so že opu-dn1 ponosno tiskanje knjig in teki 'zdelkov, ki so jim v pre-tre °St' pr'našali izgubo. V tem spQ^U^a Je vsekakor pomemben DnJaZUm 0 Podaljšanju vračanja je OJI] LB Pomurski banki in tu-(js U.. davitelju strojne opreme. roPe 1 so se namreč dogovoriti, da šaj Za Plačevanje le-tega podalj-treb113 deset 'et- Oo takrat pa bo Za nakup strojne linije za 32n tisk odplačati približno bilijonov tolarjev dolga. Seveda pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bo dosledno uresničevanje sanacijskega programa, za katerega so se odločili zaposleni v Grafičnem podjetju Pomurski tisk, potekalo brez težav. Pri tem so se zaposleni morali odreči marsičemu in med drugim pristati tudi na nižje mesečne plače od običajnih, ki jih prejemajo z določeno zamudo. Ni pa šlo tudi brez odpuščanja nekaterih delavcev. Tako so že prekinili delovno razmerje s 25 delavci. Po sanacijskem programu pa je predvideno, da se bo število zaposlenih od prvotnih 159 znižalo le na sto. m. JERŠE Nagrajenci velike božične križanke: 1. nagrada v višini 40.000 tolarjev - Darja Copot, Srednja Bistrica 27.69232 Črenšovci. 2. nagrada v višini 30.000 tolarjev - Jože Horvat, Rojska 27.61230, Domžale. 3. nagrada v višini 20.000 tolarjev -Iztok Lovrenčec. Ulica 9. maja 19.69240, Ljutomer. Po 10.000 tolarjev prejmejo: Marija Kolenc. Dobrovnik 162, Julijana Glažar, Kroška 11, Murska Sobota, Miran Jelen, Panonska c. 16. Radenci. Jasna Lebar, Juša Kramarja 8, Črenšovci. Eva Zupan, Cesta Svobode 26. Radovljica. Sandra Benko, Partizanska 31, Murska Sobota, Ana Pantič, Panonska 4, Turnišče. Vsem izžrebancem čestitamo. Borzna kotacija A -redne delnice V torek, 10. januarja, seje delnica Finmedie zadržala na ponedeljkovem nivoju 27000, ko je bilo za 69,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 27646 ob 87,8 mio tolarjev prometa, vendar je v četrtek padel na 27102 (29,7 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 27210, ko je bilo za 49,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 27300 ob 30,9 mio tolarjev prometa. Po skoraj mesecu dni (zadnji posel je bil sklenjen 13. 12. 1995) se je v sredo ponovno trgovalo z delnico Leka, prometa je bilo za kar 60,6 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa je padel s 13000 na 12110. Enotni tečaj delnice Probanke je zdrsnil v torek s 16660 na 16194, ko je bilo za 6,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 15333 ob 10,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 16014 (5,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 16131, ko je bilo za 14,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 16258 ob 2 mio tolarjev prometa. Tudi Salusova delnica je v torek padla, njen enotni tečaj se je tako znižal s 16830 na 16272, ko je bilo za 11,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 15820 ob 8,1 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 16120, ko je bilo za 8,7 mio tolarjev prometa, v petek poskočil na 16827 ob 6,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 17123(2,6 mio tolarjev prometa). ^^NOGOSPODARSKO PODJETJE MURA Murska Sobota, p. o. razpisuje delovno mesto vodje finančno-računovodske SLUŽBE Ka ndidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih po- Jev- izpolnjevati še: imajo visoko ali višjo šolo ekonomske smeri in 2 oziroma eta delovnih izkušenj. di«av° z navedenimi dokazili je treba poslati na upravo po-aetjav15dneh po objavi. Ka ne|Ov anj tri leta delovnih izkušenj pri gradnji objektov ( Poskne ° razrnerje se sklene za nedoločen čas s 5 mesečnim KUsn>ni delom. obj'2 ^kazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po a gornji naslov. pr^ _ °d ohi^n' kandidati bodo obveščeni o izboru pisno v 30 dneh Jave razpisa. S 34980 na 34095 je padel v torek enotni tečaj delnice SKBR, ko je bilo za 26,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 32489 ob 56,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 32876 (31,6 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 33062, ko je bilo za 14,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 32979 ob 20,2 mio tolarjev prometa. Borzna kotacija A -obveznice 9. januarja 1996 je porasel s 112,3 na 112,4 enotni tečaj obveznice Abanke (ABO1), ko je bilo za 6,7 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi naslednjega dne ob 47,9 mio tolarjev prometa, pravtako pa tudi v četrtek (4,3 mio tolarjev prometa). Stabilen je njen enotni tečaj ostal tudi v petek, ko je bilo za 4,1 mio tolarjev prometa. V torek je bil prijavljen aplikacijski posel z obveznico Banke Celje (BCE1) v vrednosti 12,4 mio tolarjev, njen enotni tečaj je porasel s 108,3 na 108,5, naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 108,4 ob prometu 855 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 108,3 (118 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 108,0, ko je bilo za 844 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 1 je v torek porasel s 103,9 na 104,2, ko je bilo za 6,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 103,0 ob 59,8 mio tolarjev prometa. S 118,8 na 118,Oje padel v torek enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 48,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 118,3 ob 11,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa ponovno padel, tokrat na 118,2 (119,3 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 118,0, ko je bilo za 100,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 117,8 ob 103,3 mio tolarjev prometa. Prvič v tem letu se je trgovalo z obveznico RSL8 v petek, njen enotni tečaj je padel z 99,7 na 99,5, prometa pa je bilo za skromnih 70 tisoč tolarjev. Letos se je 11. janurja prvič trgovalo tudi z obveznico RSL11, njen enotni tečaj je padel za 1,0 odstotno točko na 100,0, ko je bilo za 2 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob prometu 949 tisoč tolarjev. V torek je porasel enotni tečaj obveznice RS0 1 z izkoriščeno davčno olajšavo s 103,1 na 104,3, ko je bilo za 819 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 104,3 ob 5,7 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil za kar 1,3 odstotne točke na 103,0, ko je bilo za 198 tisoč tolarjev prometa, v petek porasel na 103,5 ob 4,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 103,8 (1,5 mio tolarjev prometa). Na ponedeljkovem nivoju 118,0 je v torek ostal enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno gmi (tetka (| • o ir g Mi o POŠRKOfUiKA BREŽICE Trg Izgnancev 1a, tel. 0608 62-236 Ljubljana Dunajska 20, tel. 061 133-11-55 MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel 062 29-460 tel. 063 28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Žnldarlčevo n. 11 tel. 064 211-644 tel . 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel. 066 38-290 davčno olajšavo (takrat se je tudi izenačil s tečajem obveznice brez izkoriščene olajšave), ko je bilo za 213 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 117,0 ob aplikacijskem poslu 106 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 116,9 (1,6 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice SKB 1 je porasel v torek s 107,0 na 107,4, ko je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 932 tisoč tolarjev, naslednjega dne pa se je vrnil na 107,0 ob prometu 413 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 107,5, ko je bilo za 69 tisoč tolarjev prometa, v petek pa padel na 107,3 ob prometu 69 tisoč tolarjev. Na ponedeljkovem nivoju (111,5) je ostal v torek enotni tečja SKB2, ko je bilo za 21 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 111,6 ob 19,9 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 111,8, ko je bilo za 17,8 mio tolarjev prometa. 11. januarja se je prvič v tem letu trgovalo z obveznico Sklada za razvoj (SKR 1), njen enotni tečaj je poskočil za 1,7 odstotne točke na 87,0, prometa pa je bilo za 771 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj zdrsnil za 6,0 odstotnih točk na 81,0 ob prometu 2,3 mio tolarjev. Borzna kotacija B ■ redne delnice 9. januarja je porasel enotni tečaj delnice BTBRsl4675 na 15000, ko je bilo za kar 83,8 mio tolarjev prometa, v četrtek nekoliko padel na 14953 ob prometu 523 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 14990, ko je bilo za 90 tisoč tolarjev prometa. Padel je v torek enotni tečaj Dadasove delnice in sicer s 157170 na 15158, ko je bilo za 35 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 148974 ob 42 mio tolarjev prometa, v četrtek pa poskočil na 151729 (33,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo padel na 151379, ko je bilo za 26,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 148630 ob 23 mio tolarjev prometa. Za 300 tolarjev na 26800 je porasel v torek enotni tečaj delnice Gradbenega podjeta Grosuplje, ko je bilo za 268 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa še za 300 tolarjev na 27100 ob prometu 271 tisoč tolarjev. Na ponedeljkovem nivoju 4801 se je zadržal v torek enotni tečaj denice Hipotekarne banke Brežice (HBR) ob skromnih treh lotih prometa, v sredo je padel za 1 tolar na 4800 ob prometu 1,5 mio tolarjev, v četrtek pa na 4507 (135 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 4641, ko je bilo za 69 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 4587 ob prometu 138 tisoč tolarjev. Po prvem dnevu kotacije na borzi, ko seje enotni tečaj delnice Kolinske izoblikoval nad nominalno vrednostjo, je pričel naslednjega dne (v torek) padati. V torek je tako padel s 1124 na 1014, ko je bilo za 3,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 915,3 ob 5,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 833,3 (85 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 859,1, ko je bilo za 5,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 893,7 ob 7,5 mio tolarjev prometa. Za 11 tolarjev na 16989 je padel v torek enotni tečaj delnice Hmezad banke, prometa pa je bilo za 357 tisoč tolarjev. S 13062 na 12476 je padel v torek enotni tečaj MK Založbe, ko je bilo za 3,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 11698 ob 1,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 12718 (471 tisoč tolarjev prometa). Tončka Božinovič 14 vestnik, 18. januarja 1 996 z našiti krajev Le malokomu je dano, da bi dočakal visoko starost. Frančiška Knez je na Silvestrovo stopila v 96. leto svojega življenja, saj seje narodila 31. decembra 1900. leta na Kapeli. Večino svojega dolgega življenja je preživela na delu v vinogradih. Upokojenka je od 1956. leta, torej skoraj 40 let! Ob tokratnem jubileju je povedala, da se za dolgost življenja mora zahvaliti edinemu sinu Frančku, ki skrbi zanjo in njeno sestro Antonijo, ki pa je celo starejša: aprila bo dopolnila 100 let! - Fotografija: L. Kramberger ■ BUKOVNICA - V tem majhnem kraju s 36 hišnimi številkami, od tega je naseljenih le 22 hiš, v katerih živi okrog 70 prebivalcev, je bilo pred štirimi desetletji dvakrat toliko ljudi. Zato si veliko obetajo od novega projekta, ki bi omogočil hitrejši razvoj tega območja. Zaenkrat je aktualen projekt bioturizma in biok-metovanja, ki ga skuša uveljaviti podjetje Mikrokozmos. Kdaj bo možno uresničiti večji projekt gradnje turističnega naselja z dvema hoteloma, športnimi objekti, igriščem za golf in konjeniško stezo, pa bo pokazal čas. M. J. ROGAŠOVCI - Pred kratkim so ustanovili 00 socialdemokratske stranke in za predsednika izvolili Hermana Kisilaka. Prav tako so izvolili dva podpredsednika, in sicer Stanka Štotla iz KS Sv. Jurij in Marjana Madjara iz KS Pertoča ter 3-članski nadzorni odbor in tajnika 00. Kot najvažnejšo nalogo so opredelili, da se bodo sestali pred vsako sejo občinskega sveta in tako čimveč prispevali k hitrejšemu razvoju rogašovske občine. M. J. MARKIŠAVCI - Krajevna skupnost je dala pobudo za skupno organiziranje tedna starejših občanov s sosednjimi Nemčavci. Tako so že konec minulega leta pripravili skupno pogostitev in se dogovorili, da bodo v prihodnje take prireditve izmenično organizirali v obeh krajih. Stroške si delijo glede na število prisotnih. Rdeči križ v Nemčavcih pa je razdelil pakete vsem tistim, ki se iz zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti omenjene prireditve. M. J. NEMČAVCI - V krajevni skupnosti je več kot 2,9 kilometra cest, od katerih jih je asfaltiranih dobrih 1,6 kilometra, medtem ko jih je 1,3 kilometra še vedno makadamskih. To so naslednji odseki: Lutarič-RTV oddajnik Nemčavci, Nemča-vci-Markišavci, pokopališče Nemčavci-Martjanci in krak do ograje RTV oddajnika. Pri tem pa niso zajete poljske ceste in poti. M. J. Ko boste zagledali dimnikarja, se le primite za gumb in srečni boste Domanjševci, Hodoš, Čepinci, Neradnovci, Lucova, Peskovci, Budinci, Dolenci, Šalovci, Markovci, Kruplivnik, Adrijanci... To so naselja, ki jih že 22 let, odkar je dimnikar, obiskuje Karel Belec iz Gornjih Petrovec in čisti dimnike. Ljudje so se navadili nanj, on na njih, tako da je za vse prav. Sicer pa, kdo bi se branil človeka, četudi je v črnem oblačilu, ki prinaša srečo, le za gumb na obleki se je treba prijeti, brž ko ga zagledaš. Na Hodošu je večjih kmetij le nekaj več kot je prstov na eni roki. Ena takih je kmetija Franca Davida, ki pa uspe najti tudi čas za vodenje vaškega odbora. Srečanje z dimnikarjem Karlom Belcem iz Gornjih Petrovec Črni mož prinaša srečo Karel Belec obišče domačije v omenjenih krajih mesečno enkrat. Zgodi se, da pri določeni hiši v tistem hipu ne more omesti dimnika, očistiti peči..., ker ravno tedaj kurijo. Če je tako, pride drugič. Včasi pa tam, kamor ga pripelje pot, povedo, da so dimnik oziroma peč že sami očistili in mu tako prihranili delo. Tudi v redu, toda izvleče knjižico, kjer se je treba podpisati, da jih je obiskal in je bilo delo opravljeno. Na eni takih domačij sem se tudi sam srečal z njim in poklepetal. Ni več črnih kuhinj »Na območju, kjer opravljam dimnikarske storitve, ni več črnih kuhinj ali pa visokih dimnikov, na katere bi se moral povzpeti in jih tako čistiti, pač pa običajni dimniki. Še največ je takih, ki imajo dimna okenca na podstrešju, zlasti v starih hišah.« »In kaj kmečki ljudje hranijo na podstrešjih?« sem brž vprašal, čeprav sem domneval, kako bo odgovoril. »Ja, kaj bi imeli? Šunke in klobase vendar!« Potem je dimnikar Karči povedal, da je ni hiše, kjer bi mu ne ponudili kozarčka take ali drugačne pijače, ki jo tu in tam tudi srkne, ne pa seveda povsod, kajti potem bi moral izpiti 30 kupic (toliko hiš obišče dnevno), kar pa bi bilo seveda preveč in bi bil proti večeru pošteno »naklajen«. Nikakor pa se ne bi mogel peljati z mopedom, Ifi je drugače njegov vsakodnevni spremljevalec. Tudi jesti ne more povsod, kjer mu ponudijo šunko, klobase ali kaj drugega, kar je prav tako razumljivo. Se pa najde tudi kdo, ki mu pravi: »Tam gor si, pa si utrgaj klobaso ali si odreži kos šunke!« Karel ozioroma Karči je povedal, da takih »ukazov« ne upošteva, saj, če je kdo pripravljen kaj dati, bo to storil sam. Ko bi bil dimnikar tako domač, da bi si sam (o)drezal, bi ga lahko - če bi kdaj prišli z njim v spor - proglasili za tatu. Pokazal mi je torbo, v kateri ni bilo nobene klobase. Očiščen dimnik -sreča Karel, dobrosrčni dimnikar, ki delu Goričkega prinaša srečo, je po svoje srečen človek. Ne gre Novice s Hodoša Ogradili bodo pokopališče Na Hodoš sem se pripeljal z nepreverjenim občutkom, češ da je to vas, kjer je vse manj ljudi, a sem se hudo zmotil, saj so vzgojiteljice peljale na sprehod 23 korenjakov Gospe (»tovarišice«) Rozalija Totič, Suzana Kramberger in Milena Vukan, ki sem jih prestregel na cesti, ko so gnale četico, so mi pojasnile, da letos obiskuje vrtec na Hodošu 23 otrok, in sicer s Hodoša, iz Šalovec in Krplivnika. Vrtec je sicer odprt od 7. do 15.30 ure. Lepo! Šest naj... kmetij V klepetu s Hodošanom, ki sem ga po naključju ogovoril, sem zvedel, da je v tem obmejnem kraju kakih šest večjih kmetij. Omenil mi je Peilschmi-dta, Tamaška, Kovača, E6ryja, Romana in Davida, za katerega je še pristavil, da je predsednik vaškega odbora. »Potem pa kar stopim do njega,« sem si zabrundal in čez hip sem se že pozdravil s Francem Davidom, ki je pravkar s traktorsko črpalko črpal gnojnico v cisterno. Kar v toplo kuhinjo me je napotil, sam pa se je šel malo uredit. Medtem sem se pozdravil in pokramljal z mamo, ki mi je brž ponudila Ocvi samo za vraže, ampak dejansko prinaša srečo, saj, če je dimnik očiščen, ni nevarnosti vnetja in posredno požara. Ob svojih obhodih seveda tudi kontrolira stabilnost dimnikov, njihovo oddaljenost od špirovcev, lat, drugih vnetljivih snovi ... Ni torej vse samo v ometanju, ki ga tu in tam opravijo sami v določenem gospodinjstvu. Povsod je potreben tudi dimnikar. Nisem se mogel upreti, da mu ne bi postavil še vprašanja, iz katerega kraja pa je pripeljal ženo. »Iz domačega, pa še soseda je bila!« je odvrnil. Se je že dobro odločil. Tudi pravšnji poklic si je izbral. Je že res, da se pri delu umaže, a nič zato, saj so tuši in SOS© telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure. rkove pogače. Značilna gorička gostoljubnost! »Verjetno bo zdaj, ko imamo svojo občino (kar zadeva finance), kaj boljše, a smo se zavedli, da brez krajevnega samoprispevka ne bo šlo, pa smo ga nanovo uvedli v decembru lanskega leta. Kmetje plačujemo 8 odstotkov od katastrskega dohodka, delavci pa 2 odstotka od od plače. Tako zbrani denar bomo porabljali za sofinanciranje odseka krajevne ceste v dolžini 400 metrov (zaselek Telekser), za sofinaniranje dokumentacije za nov vaški dom in za dotacije društvom. Na Hodošu je društvena dejavnost še kar pestra, četudi imamo le 75 hiš oziorma Dandanes imajo tudi dimnikarji urejen delovni čas, primerna oblačila in prevozna sredstva. Pa tudi samo delo, vsaj kar zadeva čiščenje dimnikov v gospodinjstvih, je lažje, ko pa ni več ogromnih dimnikov, na katere se je bilo treba povzpeti; tudi črne kuhinje so šle v pozabo. Ponekod pa občasno dimnik očistijo kar sami, dimnikarju podpišejo, da jih je obiskal in ga zadržijo na klepetu in ob prigrizku. Na fotografiji je seveda naš junak -dimnikar Karči. (Fotografija: Š. S.) kopalne kadi za to, da se v njih »prerodimo«. Drugače je bilo nekoč, ko tega ni bilo, in so dimnikarji kolovratili od hiše do hiše; tam, kjer jih je zatekla noč, so kar prenočili, včasih kar v vrhnjem oblačilu, zjutraj pa spet naprej; domov pa so se vrnili šele-ob koncu tedna. Sem s tem pisanjem koga navdušil za dimnikarja? Š. SOBOČAN Tole je četica otrok iz hodoškega vrtca, ki je ob novinarjevem obisk11 korakala po cesti ob skrbnem varstvu »tovarišic« Rožike, Suzane i® Milene. 450 ljudi, saj že 102. leto deluje gasilsko društvo, ki ima ta čas 40 članov; dolgoletna je tradicija kulturnega društva, v katerem je zlasti dejavem mešani pevski zbor; imamo nogometni klub, krajevno organizacijo Rdečega križa in najbrž še kako interesno združenje. No, ja, na vidiku je ustanovitev lovskega društva,« je predstavljal življenje v svoji vasi vaški predsednik in eden ta večjih kmetijskih proizvajalcev Franc David. Obema je jezik začel hitreje teči, ko sva zvrnila kozarčka rujnega vinca. Značilna gorička gostoljubnost, ki jo srečaš tako v slovenskih, madžarskih, kakor tudi v narodnostno mešanih vaseh. Vsi smo predvsem ljudje, šele potem pride (ali ne pride) v ospredje narodnost. Ogradili bodo pokopališče »V tem letu pa bomo ogradili z žičnim pletivom staro vaško pokopališče, da bi tako preprečili divjadi dostop nanj. Imamo pa tudi novejše pokopališče, ki je že Družabna kronika »Šranganje« v Krncih Mladinci in gasilci so zahtevali odkupnino Pred kratkim sta se poročila Stanko Sočič in Darinka Vogrinčič, oba iz Krneč. Čeprav ne ženin ne nevesta nista šla iz rojstnega kraja, sta »mladoženca« na poti na poroko naletela na cestno zaporo. Vaška mladina in gasilci so postavili čez cesto daljšo mizo, jo pogrnili z belim prtom ter položili nanjo po dva litra vina in mineralne vode, več kozarcevter darilo za ženina in nevesto. Zahtevali pa so »carino« oziroma odkupnino za slovo od »iedik stanu«. Ko pa bi nevesta odhajala iz vasi, bi seveda hoteli Krnčani lepe Darinke niso dovolili odpeljati iz vasi amnak io ie P<>< p. seJepmj„; a*"!* no. Le kdo pa se ne hi za tako lepotičko?! - Fotografija: Ernest SM*’ obvarovano, saj je okrog njega živa ograja. Novo pokopališče pa zaenkrat ne more povsem nade mestiti starega, saj marsikdo, h ima pokopanega svojca na starem, želi tudi sam tam, ob nje® imeti svoje poslednje počivališče,« je nadaljeval predsednik Franc David. V razgovoru mi je razkril še e® načrt. Ograditi nameravajo tudi črpališče vaškega vodovoda! Lani so okrog tega objekta izkopa kanal, po katerem odtekajo potf' šinske vode z območja zajern®' lišča. Skrbi za zdravo pitno vod® posvečajo torej ustrezno pozo® nost. Na vaški vodovod je p®1' ključenih 65 gospodinjstev. »V naši vasi oziroma v njen1 okolici imamo tudi precej m®’ kadamskih poljskih cest, ki jih J6 treba ustrezno vzdrževati, žal P’ nam denarja vedno zmanjka. T®' ko smo lani imeli za navoz gf®' moža na voljo le 100.000 tolar' jev. Letos bomo, upam, lahk° dali kaj več.« Hodoš še zdaleč ni nežna® kraj, kajti to je obmejno naselja kjer je tudi znani mednarod”1 mejni prehod z Republiko žarsko, zato je skozi naselje doW gost avtomobilski promet. Se1” pa prihajajo tudi ljudje nabit®1 gobe. Nabiralec je tudi marsikaj ri domačin in potem, ko jih pf” da, si nekoliko zboljša gmoti”1 stanje. »Stara pesem« pa je, d® kmetom veliko škode povzro”® divjad. Saj dobe odškodnino, a”1! pak oni njive obdelujejo, da oni želi - ne diijad! Š. SOBOČAN odkupnino zanjo. Ženinu, nje^ vim staršem, starešinom preostalo nič drugega, kakor d® so segli po denarnicah in d®1 bankovce v modro kuverto. likšen je bil znesek, to je »voj”' tajna«. Vsota sploh ni pomel”"’ na, pomebnejša je družabnost * na dan, ko se človek poročaj mora biti veselo. Morda se bo” celo vrnili časi, ko bodo spet sične gostije. Zdaj je porok m”10' pa še te so često nekam »skriv”. stne«, saj pogosto šele iz časoP ; sa zveš, da se je ta in ta ože”1’ Naj živi »šranganje«! vestnik, 18. januarja 1996 75 z naših krajev Bili smo na krajšem obisku v Lucovi na Goričkem Kdo je spet pognal žago? Lucovčani so kupili zemljišče ob pokopališču, da bi na njem cez čas zgradili mrliško vežico, kajti zazdaj hranijo v pokopališki kapelici pogrebno orodje krito s telefoni. Za petrovsko območje, pa tako tudi za Lucovo, to že ne bo držalo, kajti v vasici je le šest klasičnih telefonskih priključkov in en mobilni telefon. Prav zdaj so v polnem razmahu dela v zvezi s širitvijo telefonskega omrežja. Da bi pospešili gradnjo, so se bodoči naročniki obvezali, da bodo poleg običajnega Tako kot v množici drugih krajev, se je v tem stoletju tudi v Lucovi zmanj-s«o število prebivalcev; zdaj jih je 160, pred devetdesetimi leti pa jih je tam Prebivalo 280, čeprav so bile življenske razmere mnogo težje od današnjih. Lucova se sestoji iz več za-selkov, ki se razprostirajo v povirju Velike Krke. Skozi del naselja Pelje občinska cesta Adrijanci-ucova-Neradnovci, ki sojo pr-e letom dni asfaltirali. Še vedno Pa ni moderniziran krak te ceste, J Pri žagi v Lucovi zavije proti epincem. Po drugi strani pa so Lucovi asfaltirali že večino vaš-m cest. Tako so izrabili lepo reme v prvih dneh lanskega de-cernbra in s črnim trakom prev-Re L75O metrov vaških cest. es je sicer, daje 30 odstotkov Umaknila občina, glavnino (70 Hotkov) od predračunske vre-n°sti pa so vendarle zbrali kra-nL Posamezna gospodinjstva 0 dala od 50.000 do 180.000 0 arjev, odvisno pač od odda-en°sti od nanovo asfaltiranih stnih odsekov. Še vedno pa je kakih 1.200 metrov makadama, in sicer v smeri zaselkov Skrm-lekini in Toreči, kar pa bo prišlo na vrsto v bližnji prihodnosti. Asfaltirali pa so okolico gasilskega doma in zbiralnice mleka. V Lucovi je pred kratkim ponovno začela obratovati žaga. Za žagarsko obrt se je odločil domačin - gozdar Zoltan Ferko. Ob našem obisku v prvih pono-voletnih dneh sicer ni bilo čuti običajnega »cviljenja« žage, bo pa tega dovolj čez leto, ko pa je znano, daje gorički svet močno »posejan« z gozdovi. Marsikdo (po)seka, da bi hlode razžagal in jih porabil za domača ostrešja ali za »fosline«, so pa tudi taki, ki drevje poderejo in ga prodajo, kar je seveda tudi normalno, saj je treba gozd umno izrabljati. Na vaški žagi bo torej še veselo. Ta- Lucova se sestoji iz zaselkov: Mlinarni, Podokini, Povesi, Sabovini, Skrmlekini, Toreči in Vreje. Tako kot vsaka vas ima tudi Lucova središče, ki ga kaže fotografija. - Fotografija: Š. S. ko pa je cesto tudi v sosednji lepo urejeni okrepčevalnici Ernesta Žilavca, ki ima povrh še trgovino z živili in drugim najnujnejšim blagom, ki ga potrebujejo vaška gospodinjstva. Včasih je slišati, daje Goričko dobro po- prispevka, ki znaša po priključku nekaj čez 100.000 tolarjev, primaknili še 25.000 tolarjev, in sicer za plačilo izkoka jarkov,'V katere bodo položili telefonske kable. Novi telefoni naj bi zazvo- nili sredi tega leta. S. S. Ljutomerski vrvar Bazilij Prinčič - Žili Vojkarijaje največja čarovnija »Kupec prosi, naj mu prodam štrik, da se bo obesil. Cena ni važna. Pa mu odgovorim: °darim ti ga, celo namažem ga z zaseko, da e ožulil, če mi obljubiš, da mi ga potem, o opraviš, vrneš!« d0|„°jc k ena šal, ki jih stresa Ptin-- ^utomerski vrvar Bazilij Po > C'č’ k* odgovarja tudi na klic rojen °U Je čistokrvni Prlek, Ul , na Starem trgu v Ljutomeru, dom e j* v osnovn' šoli nad kou^0 hišo, med okupacijo je bodi?! meščansko šolo, po osvo-l0 y Pa je obiskoval obrtno šo-očm. r'’arshe obrti se je izučil pri u Antonu. mu je bilo potem, ko je opravil pomočniški izpit, nekoliko lažje, je pa še naprej delal v očetovi vr-varni. vsak praznik na pot na razna žegnanja in sejme. Včasih je šel zdoma celo ob treh zjutraj, da se je tja pripeljal s kolesom ob pravem času. Čeprav kot vrvarski obrtnik ni veliko zaslužil in si ni mogel kupiti ne počitniške hišice ne boljšega avta, je bil v svojem poklicu srečen in zadovoljen človek. Zaslužek tudi v rokodelstvu »Mladim priporočam, da si izberejo poklic, kijih vedeli. Morda tudi poklic vrvarja ali kaj podobnega iz rokodelstva, kajti tudi s takim delom se da skromno živeti in preživeti,« je svetoval Žili. »Ker sem bolj vesele narave, na sejmih z mojimi kupci 'razdre-mo’ marsikatero veselo, denimo: Malo vinjen kmet kupi 10-metr-sko vrv, jo plača in vesel odide. Čez nekaj časa se vrne in pove, da gaje policaj ozmerjal, češ da za seboj vleče vrv. Kupec vrvi pa tudi ni kar tako, saj od policista zahteva, naj mu pove, kaj mu je storiti, da bi vrv porival pred sabo.« Prijetno je bilo klepetati z dolgoletnim mojstrom, ki tudi zdaj, ko ni več rosno mlad, rad opravi vrvarsko uslugo kmetu, se po lojtri povzpne v kaki športni dvorani in zamenja mreže, popravi vlečno vrv na vlečnici, četudi je treba gaziti visok sneg. FRANČIŠEK FERENCEK Konopljo nadomestil sisal aJLnce so pretepali ^as*h vajencu ni bilo Pov h Saj je ve''ko mojih sotrpi-leč peš v uk vsak dan da-Sredst d°ma. Ni bilo prevoznih telimeV' nismo poznali ose-jenci -8a delavnika, ko pa so va-dnev!,n Pomočniki morali delati Ure p° P° ur: od 6. do 18. Pak । a Pe le v delavnicah, am-Povrft v hlevih in na njivah. dvakra?? So hodili vsak teden «0 p0 še v obrtno šolo. Vajenci Meni' k? dobivali tudi klofute, letenj ,° morda lažje, saj me Mja r °če, druge pa je udarjala težil a a' Če pa se je kateri pri-tev. m??13; jih je dobil še od star-cen1) v- °^k° boljše je bilo vajen-^Vnik1 So se izobraževali v dr-. TakoPodj.etjih.« h ljut 1111 je začel pripovedova-p. ^erski Žili in dodal, da »Oče je ostarel, jaz sem medtem opravil še mojsterski izpit, in tako sem postal samostojen obrtnik. Takrat smo izdelovali vrvarske izdelke iz konopljinih vlaken, pozneje pa sta se pojavili surovini afriški sisal in azijska manila. V novejšem času so prvotne surovine izpodrinila sintetična vlakna. Nekoč smo izdelovali predvsem izdelke za kmeta, nekaj malega pa tudi za ladjarstvo, zdaj pa pletemo še mreže za nogomet, rokomet, košarko... Novejši izdelki zahtevajo nekoliko več znanja in spretnosti. Sam sem sicer že v pokoju, delu pa se le nisem izneveril, saj delam za firmo Primpex, ki jo vodi moj sin.« Baziliju oziroma Ziliju so med pogovorom misli često uhajale v pretekla leta. Povedal je, da je imel nekoč v Ljutomeru svojo trgovinico, vendar se ni uveljavila, pa jo je zaprl. Da bi izdelke ja prodal, je moral Ljutomerski vrvar Žili še vedno tu in tam izdelala kako vrv ali »štrik«, ve pa seveda splesti tudi mreže za razne športne igre. Eno takih pravkar plete. Vpisniku Vestnika prva nagrada Rad?* kaže, ima naš dopisnik Ludvik Kramberger iz Gornje Va| tudi žilico za pisanje aforizmov. Tako je lani sodelo-Preipi v javnem natečaju podjetja Borovo trade iz Celja in . Ce,o 1. nagrado (1.500 mark). hasie । figovimi aforizmi se je zdel posebni komisiji najboljši teim ■ njl: Najlepše so obuti tisti, ki se obuvajo na račun bosih. Z JUri-Je “Premagal« tudi nekatere »profesionalce«, kot so Petan, knjj^’ .^.'aševič, Fridauer, Souček idr. Medtem je izšla tudi teje 'zdaja aforizmov, s katerimi je 53 avtorjev iz vse Slove-Z na„| el°valo v dosedanjih javnih natečajih podjetja Borovo °vom Obutev in noge. • T. T. Letos se bo začela plinifikacija V programu nove lendavske občine je med drugim zapisano, da bodo v nekaj letih lahko vsa gospodinjstva uporabljala plin kot energetski izvor za ogrevanje. Plinovod naj bi najprej zgradili v Čentibi, Dolgi vasi, Gaberju, Kapci, Kotu in na Hotizi. Za priključitev na plinovod pa bo potrebno predvidoma prispevati 400 DEM. Naj povemo, daje bil del lendavske občine nekoč že plinificiran; to je bilo takrat, ko so domača naftno-plinska ležišča še dajale dovolj plina. Plinifikacija naj bi potekala enakomerno in se končala do leta 2000. Za priključitev na plin vlada veliko zanimanje, saj se obeta ekološko čista energija. Čez nekaj mesecev naj bi v občini dobili načrt za plinifikacijo, potem pa se lahko začnejo gradbena in druga dela. Jani Gasilsko društvo Petišovci Brizgalna na prostem Slep bi moral biti, ko obiskovalec v Petišovcih ne bi postal pozoren na novo cerkev sv. Rozalije in prenovljen gasilski dom. Oba objekta, ki sicer nista daleč narazen, sta v kraju namreč zelo »izzivajoča«. V pozitivnem smislu seveda. Sam sem se tokrat pomudil pri gasilskem domu, ki sicer ni novejša stavba, toda od nedavna je pravi lepotec. Predsednik gasilcev Arpad Bogdan mi je razkril, da je ocenjena vrednost opravljenih del več 800.000 tolarjev. Najmanj toliko bi morali plačati, ko bi gasilci držali roke v žepih. Pa seveda niso, ampak so pljunili v roke in veliko obnovitvenih del opravili kar sami, tako da je bilo treba kupiti le material. Pa še veliko tega, denimo barve za premaz zidov, so dobili. Poleg zunanjosti so obnovili tudi notranjost, zlasti pa dvorano s kuhinjo, sejno sobo ... in gasilski muzej. Eden izmed eksponatov pa je kar pred gasilskim domom. Gre za prvo društveno ročno brizgalno, izdelano na Madžarskem. Ker so jo ustrezno zaščitili pred vremenskimi neprilikami, bo verjetno kar dolgo ostala nepoškodovana. Po svoje pa je tudi privlačna, saj se nemalo tujcev ustavi ob njej, si jo ogleda in fotografira. Tako sem storil tudi podpisani. Danes je Gasilsko društvo Petišovci, ki je lani slavilo 70-letnico delovanja, še kar dobro opremljeno, kajti 54 evidentiranih gasilcev, od katerih jih je 32 aktivnih, premore sodobno kombinirano vozilo TAM 80; imajo motorno brizgalno Ziegler z zmogljivostjo 800 litrov vode v minuti; ponašajo pa se tudi z ostalo gasilsko opremo. Mladinska in članska desetina se dobro uveljavljata na sektorskem in občinskem tekmovanju. Gasilskega predsednika pa sem še povprašal, kako je s požarnovarnostnimi vodnjaki oziroma sploh z zagotavljanjem vode za gašenje. Dobil sem bolj posredni odgovor - to bodo reševali skupaj z vodstvom krajevne skupnosti, ki pa je ta hip v določeni krizi, a se je ponudil pomagati lendavski župan Jože Kocon in te dni naj bi bil znan izid: vnovično padalj-šanje mandata ali pa novo vodstvo. Š. SOBOČAN Gasilci v Petišovcih so v prenovljenem gasilskem domu uredili gasilski muzej, ki pa ni odprt vseskozi, zato pa se toliko več ljudi ustavi pred staro brizgalno na ročni pogon, ki so jo obnovili, zaščitili in - razstavili na prostem. (Fotografija: Š. S.) Čez 90 odstotkov za samoprispevek! V Košarovcih, ki spadajo v Občino Gornji Petrovci, so se krajani odločili za uvedbo kar dveh krajevnih samoprispevkov. Z več kot 90 odstotkov pozitivnih glasov so potrdili trdno odločenost, da sami prispevajo čimveč denarja k hitrejšemu razvoju svojega kraja. Prvi samoprispevek velja za obdobje naslednjih petih let, začne pa veljati od 1. marca letos do konca februarja leta 2000. Z dodatnim samoprispevkom za obdobje štirih let (veljavnost je od L januarja 1996 naprej) pa naj bi zagotovili dovolj denarja za asfaltiranje vaških cest v Košarovcih. In kaj naj bi naredili v naslednjih petih letih? Denar bodo porabili za vzdrževanje in posodabljanje občinskih cest in mostov, za obnavljanje vaških oziroma gasilskih domov, za vzdrževanje mrliške vežice, pokopališča in kapelice, kakor tudi kulturne dvorane, za gradnjo transformatorskih postaj in požarnih zajetij ter za druge potrebe kraja. Odločili so se, da bodo zaposleni in upokojenci plačevali mesečno 1-odstotni delež, obrtniki in podjetniki 2 odstotka od zaslužka, kmetje 10 odstokov od katastrskega dohodka, delavci na začasnem delu v tujini 20 DEM mesečno, lastniki vikendov oz. počitniških hišic pa letno 10.000 tolarjev. Poleg tega je vsako gospodinjstvo dolžno opraviti 5 delovnih dni, traktorskih prevozov pa za tri dni. M. JERŠE Ženski pevski zbor Aktiva kmečkih žena in deklet, ki deluje pri KZ Gornja Radgona, praznuje 20-letnico. Zbor vodi pevovodja Vlado Maguša, prepevajo pa predvsem slovenske zborovske ljudske pesmi. Najpogosteje nastopajo na prireditvah kmetijske zadruge, a tudi na pevskih revijah in drugih kulturnih prireditvah. - Fotografija: L. Kr. 16 vestnik, 18. januarja 1996 'e zgodi se vsak dan > zvezde vam kažejo > Kamenček z Lune buri dohove Prvi kamen z Lune, ki so ga kdaj prodajali na ameriški dražbi, je zaplenila FBI zaradi suma, da je del državne lastnine. Gre za primerek, ki so ga pobrali med odpravo Apolla 12 leta 1969 in ki je naslednje leto izginil. Nasini uradniki so ga po pošti poslali univerzi v Los Angelesu, med potjo pa se je za paketom izgu.bila vsaka sled. Poštarskega tatu so obsodili, toda ta nikoli ni priznal, kje se skriva dragocenost. Ko se je pred kratkim na dražbi sredi New Yorka pojavil 13 gramov težki kamen z Lune, so v upravi povedali, da ga je prinesel vesoljec iz Apolla. Ker se je eden od njih pritožil, da gre za nesramno laž, so opustili to različico zgodbe o izvoru skrivnostnega kamna. NASA še ni uradno potrdila, ali je primerek pristen, toda dejstvo je, da pogrešajo prav tak kamenček. Apollovi vesoljci so prinesli s seboj 383 kg kamnov, od tega se je 64 kosov, težkih 35 gra-mon, »izgubilo«. OVEN Ona: Imela boš velike težave, ki pa bodo le posledice tvoje neutemeljene ljubosumnosti. Raje malo bolj zaupaj svojemu partnerju, saj ti je le-ta še vedno zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne izgubiš. On: Povsem po sreči se boš izmazal iz zelo neprijetnega položaja, vendar bi ne bilo slabo, če bi se takim situacijam v bodoče izognil. Je že res, daje tveganje privlačno, vendar pa je to, kar počneš, pretiravanje. BIK Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z. novonastalo situacijo. On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem kos. Vse skupaj boš vzel kot še enega izmed izzivov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno - predvsem zate. DVOJČKA Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki pa ti bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar pa se bo na koncu vendarle uspel sprijazni- ti z novo situacijo. On: Odlično se boš počutil, saj ti bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se ti bo prijateljica in skupaj bosta preživela kaseda nor konec tedna. Nikar ne odlašaj, saj ti lahko v nasprotnem primeru marsikaj uide. RAK Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet, in to te bo prizadelo tako čustveno, kot tudi povsem materialno. Toda premisli, ali nisi prav ti tista, ki je storila začetni korak v vajinem sedanjem prepiru. On: Partner ti bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, kar se tilahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar pa se boste prepričali predvsem v nasprotno. LEV Ona: Prepusti se svojim čustovm in si privošči prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe drugačne - mogoče ravno tiste prave. Za delo pa bo čas drugič. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avanturam. DEVICA Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo šlo več naprej. Partner bo tega zelo vesel in to ti bo tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da do- končno dozorijo. On: Po zoprnih poslovnih pogovorih ti bo prijeten klepet s prijateljico pravi balzam, za prenapete živce. Prisluhni njeni zgodbi in kaj kmalu boš našel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«. TEHTNICA Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Ob koncu tedna se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko prinese še kaj več, kot le eno prijetno noč ... On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost pač ne more kdo ve kaj škoditi. In nikar se ne zagovori. ŠKORPIJON Ona:'Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje. Prišla bo nepričakovana priložnost, ki pa se jo boš kar nekako bala izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri. On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svojo nestabilno finančno situacijo, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato ukrepaj. STRELEC Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da bi te'zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem primeru. On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo, tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. KOZOROG Ona: Končno ti je uspelo; začela si se zavedati sama sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanje ti lahko le koristi, saj se ti obeta precejšnje napredovanje, tako v poslovnem kot tudi pri- vatnem življenju. On: Nekdo se zelo trudi, da bi ti olajšal neprijetno situacijo, vendar pa ti ostajaš še naprej slep in zaverovan v nekaj, kar sploh ne obstaja. Poslovni načrti se ti lahko kaj hitro prevesijo v pravo pravcato polomijo. VODNAR Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem neosnova-no, vendar pa si lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je nekoč že veliko pomenil. On: Bodi bolj oprezen, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar pa bo takrat že vse prepozno. Raje malo pohiti. RIBI Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo, kot je že. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se giblješ. Nekdo te že dalj časa opazuje in potihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju! Naraščaj Pekingške opere Učenci, ki hodijo v šolo pekinške opere, imajo kot vsi otroci radi risanke in pustolovske filme. Za svojo prihodnost so izbrali zahtevno poslanstvo - radi bi oživili skoraj mrtvo umetnost tradicionalne, dvesto let stare opere. Stari so od devet do dvanajst let, kar preslabotni se zdijo za •vsakdanje napore. Vadijo od šestih zjutraj do desetih zvečer, vmes pa imajo šolski pouk. Številni omagajo, najboljše pa. čaka nagrada - po osmih letih šolanja smejo plesati v zboru. Letošnji novoletni svetki so bilij nej samo normalno dugi, liki tudi poučni. Najprle smo gor prišli, ka je nej glij najbole vzgojno pa rentabilno, ka mamo Štiri nosilce daril, kak je tou Miklouš, Jezušek, Božiček, pa Dedek mraz. Zakoj je tou nej dobro, nej trbej tolmačiti. Bar tistin nej, ka pejneze davlejo ten nosilcon, pa tistin ka deco na brigi majo po vrtečaj pa po šolaj. Pa bi dobro bilou, ka bi se nešče odloučo, kelko tej dobrotnikof bi naj ešče meli v bodouče. Ovak se zna zgoditi, ka ešče šteroga kcoj dobimo gledoč na velko število verski skupnosti pa različni kolendarijof eti pri nas na sončno balkanskoj strani Alp naše tak liblene Evrope. , Drtljga poučna stvar je bila okoli preminouči svetkof, kak smo se rej šili tistoga groznoga poukanja petard. Malo je vižgala menjava petard za sladkarije, najbole pa predpis, pa izvajanje predpisa pravi Bela, šteri je gvUšen, ka bi tudi pri drUjgi zadevaj red napravili, či bi malo bole spoštovali zakon - najbole tisti, šteri so zaduženi pa plačani, ka ga čuvajo. Tretja šoula novoletni svetkof so pa kupi snega. Najprle bi trbelo znati, či se snejg lej ko z voznoga pasa na pločnike stiska, ali se pa s pločnikof naj potisne na vozišče. Što ma zaj tu prednost? Tou je v toj zimi nišče nej mogo nikomi raztolmačiti. TUdi je nej bilou jasno, što naj pločnike spuca pred grUnton, ge je več lastnikof. Tan, ge je družbeno premoženje se je pločnika nišče nej tekno, ge je ešče kakša I firma pouleg so napravili štraf v snejgi za enoga človeka, 1 ovak pa kak je kumi prišlo. Beleki je najbole v spomini ostalo, ka je cejli pločnik na | Kocljevoj ulici v Soboti bUu spucani, samo pred ižof, ge je tabla invalidsko in pokojninsko zavarovanje, tan so snejg pa | led pUjstili. Znankar zatou, si je tolmačo Bela, ka so tak gvUšni v svoje zavarovanje, ka njin nej trbej preventivo nika ukrepati. Samozavest pa tudi nekaj pomeni. Naša mlajša generacija se je pa na začetki leta postavila na. 1 svoje noge s parolof: "Lačen študent ne študira." Bela je pa 1 fčasi kcoj vrezo svojo misel: Situmi se pa tudi ne da. Brat Džouži Zdravo življenje Otroci se morajo kar se da utrditi, je sklenil dr. Grigorij Nižinkov iz Minska ter se z otrokoma Olgo in Grigorijem odpravil na kopanje v enega od jezerc v okolici beloruskega glavnega mesta. Ker je 57-letni Nižinkov zdravnik, bo torej že vedel, kako se streže tem rečem. Obsojeni petelin Štiriletnega petelina BizeU katerega lastnik je dvanajstlet’ na deklica Tiziana iz Barija, s° obsodili na prenočevanje pod odejo v temni sobi, ker je s svojim kikirikanjem motil okoli’ co. Nekaj dni pred razsodbo j® bil Bizet gost v televizijski od’ daji Vaše zadeve in se je v hip3 priljubil italjanskim gledalceiri Kljub temu se ga sodnik ni US’ milil in je ravnal po zakonu. petelinovem početju sicer H nobene hudobije - veterinar j® ugotovil, da boleha za nespe® nostjo. Mezinčna Čelada za lastnike Sneguljčica Tajvanski knjigovez Chen Feng - Hsien je izdelal gotovo najmanjšo knjižico na svetu. Napisana je na 57 zlatih lističih, tehta pa vsega osem gramov. V njej je 40.000 besed. mobitela? Uporabnikom mobilnih telefonov se obeta novost, zaradi katere bodo v javnosti še opaznejši kot doslej. V prihodnje naj bi namreč imeli na glavi antene, ki bodo preprečile ško- j Avstrijska kmetica Maria ima kokoši, ki nesejo jajca [nenavadnih oblik. Nekatera so drobna kot frnikole, druga po obliki podobna krompirju, tudi barve lupine so presenetljive, od svetlo-modre prek rumene do rožnate. Jajca seveda nihče ne kupi; iznajdljiva gospodinja je zanje uredila muzejček, kije, kot pravi, dobro obiskan. dljiv vpliv elektomagnetneg3 polja na možgane. Gre za ph sebno čelado, mešanico prusko vojaško in motociklisti®’ no čelado, izumil pa jo je df Ronald King iz laboratorij3 Gordon MacKaj na HarvardU’ Mike Caldwell, menedžer br1' tanske komunikacijske družb® Vodaphone, pravi, da še ni dh kazano, da bi celularni telefo® komur koli škodoval, zato potrebe, da bi se lastniki m ob1’ telov še bolj smešili. Britancei” gredo namreč pošteno na žF' ce zaradi neskončnih razgoV0' rov v podzemni železnici. vestnik, 18. januarja 1996 17 a vsakogar nekaj Zimski šopek iz poletja Zgodovinski pregled Če si postavimo vprašanje, °d kdaj obstajajo suhe rože, je treba upoštevati, daje uporabi svežih rož ter listov za šopke in vence v kultske namene in svetovljanske praznike sledila kmalu tudi uporaba suhih rož 'n vej naobmočjih, ki so bila v zimskem času brez cvetja. Če prelestujemo staro vrtnarsko literaturo, najdemo v Vrtnarskem leksikonu Filipa Milerja, prevedenega leta 1750 iz angleščine, kot suhe rože npr. Amaranthus v petih barvnih vrstah. Ko zbiramo rože in jih hranimo v suhem prostoru, osta-nejo lepe nekaj let. Lahko se ^Porabljajo kot okras v laseh žensk in imajo prednost pred vsemi umetno narejenimi cve-i°vi. Leta 1796 omenja W. Sattler v Erfurtu objavljenih Analih vrtnarstva kot suhe ro-že‘-Amaranthus, Briza maxi-j113- Celosia, Centaurea, He-ychrysum, Lonas, Nigella, Po-vgonum orientale in Xeran-thum. Posamezne vrste cvetja in trav imajo različne zahteve pri Praktična uporaba V lončeno posodo, ki je bila odvržena, smo prinesli s suhih travnikov in poletno jesenskih sPrehodov rumeni okrasni rman, grintavec, modre vejice s'vke, marijine solzice, mačji reP> volnate čopke, oves, rž, medeno travo itd. V ovalno medeninasto posodo pa namestimo prefinjene barvne mešanice hortenzije z vrtnicami in nigello. Poletje je bilo bogato s svežim cvetjem, vendar je žal mimo. Divje rastoče vrste najdemo vsepovsod na travnikih, poljih, gozdovih in drugje. Gojeno rastoče cvetje za zimsko veselje pa kupimo ali gojimo sami. Ste že sušili zlatico? Do srede poletja jo lahko naberemo, saj daje pravi sončni žar zimskemu šopku. nabiranju in sušenju. Vrste gojenega suhega cvetja: ANEMOBIUM alatum, papirnati gumbeki - čas cvetenja julij, oktober, barva cvetja bela, GOMPHRENA globosa - cveti julija, barva cveta bela, rožnata, purpurna rdeča, oranžno rumena, HELICHRVSUM bradeatum, plamnata roža - cveti julija, septembra, barva cveta rdeč, bel, rožnat, rumen, L1MONIUM sinuatum, statice - cveti junija, avgusta, v beli. rumeni, modri, rožnati barvi, MOLUCCELLA, školjčna roža - cveti junija, julija, cvet zelene barve, NIGELLA damascena, devica v zelenem, - cveti modro in roza v juniju in septembru, PHYSALIS, volčje jabolko, -ognjeno rdeč plod. Ko izbirate posodo za suho cvetje, morate biti zelo previdni. Posoda naj bo čim bolj preprosta, naravna. Lahko je keramična, lesena ali bakrena. Tudi iz suhih rož lahko napravite šopek ene barve. Olga Varga Kuhajte z nami Obara iz domačega zajčka Meso domačih zajčkov, ki so pravilno oskrbovani in hranjeni, spada med dietno meso. Meso mladih živali ne vsebuje dosti skritih maščob (maščobna vlakna so malo zastopana v mišicah). Manjše količine belega mastnega tkiva, so nahajajo v kosmičih na »periferiji« mesa v trebušni votlini, ki jih pri razkosavanju živali z lahkoto odstranimo. Pomembni začimbi (rastlinski dišavnici), ki ju lahko pridelamo na vsakem vrtu, sta majaron in šetraj (sta enoletnici). Obe veliko primoreta k dobremu okusu zajčjih jedi. Za obaro (4-5 obrokov) potrebujemo: 1 kg domačega zajčka (najkakovostnejši deli so hrbet in skoki - zadnje noge), 3 žlice belega olja, 1 zelo drobno sesekljano čebulo, 1 žlico gladke moke, 1 žlico belih drobtin, manjšo korenino korenčka, košček petršiljeve korenine, košček dobro umite limonine lupine, malo vejico majarona, malo vejico šetraja, lovorov list, sol, 1 del belega vina. Domačemu zajčku oderemo kožo in odstranimo drobovino ter morebitno maščobno tkivo. Celo žival natančno umijemo pod mrzlo tekočo vodo. Nato odrežemo toliko mesa, kot ga potrebujemo za obaro. Ostalo meso obrišemo s čisto krpo in ga za krajši čas shranimo v hladilniku, za daljši čas pa v zamrzovalniku. Za obaro narežemo meso na manjše koščke. Razgrejemo olje, dodamo meso in ga popražimo, da se svetlo opeče. Meso poberemo ven in na isti maščobi svetlo popražimo sesekljano čebulo. Priložimo že popraženo meso in vse skupaj potresemo z žlico moke. Mešamo, da tudi moka zelo svetlo porjavi. Zalijemo s hladno vodo ali kostno zelenjavno juho. Dodamo na drobno narezano korenino korenčka in petršilja, limonino lupinico, majaron, šetraj, solimo in dodamo nekaj zrn popra. Pokrito naj počasi vre, da se * meso zmehča. Proti koncu obaro zgostimo z žlico belih drobtin. Nazadnje prilijemo vino. K obari (nekoliko bolj gosti juhi) ponudimo ajdove žgance, kuhane testenine ali samo kos črnega kruha. Cilka Sukič JEKLO ---------- TEMNA d.d. MARIBOR PONUDBA TEDNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 VELIKA IZBIRA IZDELKOV ZA ŠIROKO UPORABO ZA INDUSTRIJO IN OBRT - dopolnjena ponudba preprog, talnih in stenskih oblog in tapet S KARTICO ZVESTOBE 5 % POPUST! ^•■■Veselimo se vašega obiska!««— KLaDB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V | '• ONLY WANNA BE WITH YOU - Hootie & the Blowfish 2- MADE IN HEAVEN - Queen 3. POUR QUE TU M'AIMES ENCORE - Celine Dion GOLDEN EYE - Tina Turner RUNAWAY - Janet Jackson 6- CAN'T GET YOU OFF MY M1ND - Lenny Kravitz 7'THE RHYTTHM MAKES YOU WANNA DANCE - Magic Affair PREDLOGI: ”ARI) AS A ROCK - ACDC EONELY FEEL1NG - Vava con Dios 'NSIDE OUT - Culture Beat EsTVICA SLOVENSKE ZABAVNE SLABE : 7 VELIČASTNIH b ČE ... - Bogdan Barovič • LJUBI NEŽNO - Aleksander Mežek ADIJO, KNAPI - Orlek J- Moja ČEBELA - Andrej Šifrer N BOGNEDAJ, DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar “■ ŽIVLJENJE GRE NAPREJ - Pop design L NJEJ. KI SEM JO LJUBIL - Edvin Fliser PREDLOGI: ^RAVLHČNA LJUBEZEN - Regina /ECER - Marta Zore ATE - Majda Arh Pa?HCA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON, *Marelof , OBISKAL ME JE ABRAHAM - Varašanci , NA BOŽIČ NIHČE NI SAM - Nagelj 4 ČESTITKE IN POZDRAVI - Igor in Zlati zvoki , PA KAJ POTEM - Rubin 6 i?^NES TU, JUTRI TAM - Gorenjski muzikantje ~ TRIGLAVSKI KRALJ - Slovenski kvintet PredloN R0ŽMARIN " Alpsk' kvintet u!! SE BODO ŠTORKLJE VRNILE - Celjski instr. kvintet nIvV1« DEŽEVEN DAN - Vrisk NlKOČ, NEKJE - Ravbarji Val, kupone pošljite do četrtka, 25. januarja 1996, na naslov: Murski ca arhitekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 3 ---------------------------------------------- | Qi । asukm za skladbo: j _______________________________________________________ | ^»lača_________________________________________________ | arodnozabavna _________________________________________ I Ule in • • Priimek ter naslov: ------------------------------------- Rak na debelem črevesu Spada med najpogostejše zločeste tumorje pri človeku. Ker je pogost zlasti v razvitem svetu, mu lahko rečemo kar bolezen sodobne civilizacije. Prizadene zlasti ljudi po 50. letu. Kaj povzroča raka na tem delu črevesa, danes še ne vemo natančno. Vemo pa, da zbolevajo pogosteje ljudje, ki imajo raka črevesa v družini, nadalje ljudje z dolgotrajnimi vnetji črevesa in polipi. Poleg tega postaja dejstvo, da je prav nepravilna prehrana, tako značilna za naš čas, povezana z boleznimi prebavil. To je predvsem prehrana, ki je preobilna, preveč mastna, s preveč mesa, alkohola (zlasti piva) in prave kave. Po drugi strani pa v naši prehrani primanjkuje balastnih Kofetarica »Mogoče mislite, da ste pravi kofetarji?« je vprašala Mica, ki se je pravkar vrnila iz tajništva. »Nič ne mislim, vem'pa, da mi kava prija,« je rekel Cene. Ostali pa nič. Tedaj je Cene pričel z globokoumnim razmišljanjem.Dejal je, da kavo pač pijemo ne zaradi neke ideologije, religije, psihologije ali česa drugega. Dnevi so dolgi. Osem ur ne more delati niti konj. Potrebni so odmori, med odmori pa se pije kava. Delavnik se je v zahodnih državah skozi desetletja krajšal. Pametni kapitalisti so spoznali, da človek, ki je manj časa na delovnem mestu, dela z večjo vnemo. Tako se dviga produktivnost. Krajšanju delovnega tedna so botrovali tudi drugi vzroki. Če skrajšaš delavnik za eno uro, pridobiš pri sedmih delavcih novo delovno mesto. Pri nas, ko smo še vneto samoupravljali, nihče ni mislil tako globoko, sedaj, ko se kapitaliziramo in dokapitaliziramo, pa še m6nj. Naš človek ni butast po prirodi, tisti, ki odločajo, pa so konzervativni. Z leti jim bulice otrdijo, ravno nasprotno kot pri tepkah. Cene je pred leti predlagal, da bi šli poskusno na štirideseturni delavnik. Takrat sta mu direktor tozda Jože Deželnik in sekretar Janez Stanovnik skoraj zaigrala v oddaji po željah Ja se opra-štam cigani sa vama ... Fanta sta bila oba bolj trdobučne sorte; menila sta, da mora delavec presedeti v podjetju od zore do mraka, zasebno življenje mora opustiti in se ves posvetiti fabriki'. »Zato pijemo kavo,« je rekel Cene. »Sedajpa poslušajte o pravi kofetarici,« je komaj dočakala Mica, da pride do besede. »Poznate tisto komercialistko, ki je pred meseci zamenjala Frančka, ko je šel na ministrstvo?« »Tista, ki hodi po hodniku kot duh?« je vprašal Žožo. »Tista! Menda boleha za neko čudno boleznijo. Zjutraj se prebudi in se obleče kot robot, vsede v avto kot robot, pelje kot robot. Hčerka se pelje z njo in ji govori: 'Bremza, žmigavec, gas, štop’ itd., dokler se ne pripeljeta do našega parkirišča. Potem kot robot žigosa kartico, se povzpne v pisarno kot mehanična lutka, odloži plašč, natoči vodo v lonček, skuha kavo in Jo natoči v skodelico. Vse to dela v transu. Nikogar ne pozdravi, z nikomer ne spregovori niti besedice. Potem ko spije prvi požirek, izgine z njenega obraza videz naprave in se spremeni v človeškega. Tedaj prične govoriti, prijazno odzdravijo ljudem, daje nasvete in sprejema naročila. Ko spije drugo veliko skodelico, pa je že čisto nared za naporen delavnik.« »In ti se temu čudiš,« vpraša Žožo, »jaz sem že pred desetimi leti izjavil, da sem zjutraj, ko me prebudi budilka, klinično mrtev in da me šele kava spravi k sebi.« Borivoj Repe snovi, mineralov in vitaminov. Če k' temu dodamo še nepravilen režim prehrane (samo 1-2 velika obroka dnevno), premalo gibanja ter debelost in neredno odvajanje, ki sta večinoma posledica prej naštetih, imamo veliko možnosti za razvoj te bolezni. Znamenja, ki na's opozarjajo, da poiščemo pomoč, so predvsem: - nerazložljiva sprememba v načinu odvajanja, bodisi zaprtost ali driske, posebno če se izmenujejo in trajajo te spremembe več tednov, - kri pomešana z blatom je drugi svarilni znak. Nikar se ne tolažite, da gre le za zlato žilo. Ta je res najpogostejši vzrok krvavitve, zdaleč pa ne edini. - blato tanko kot svinčnik, - kasneje se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, hujšanje, slabokrvnost, slabši apetit... Odločitev o tem, ali znamenja napovedujejo raka ali ne, prepustite svojemu zdravniku, ki vas napoti na ustrezne preiskave blata, rentgensko slikanje črevesa ter pregled s posebnim optičnim instrumentom. Zdravljenje je odvisno od trajanja bolezni. Najzanesljivejša je vsekakor operacija, pri kateri se odstrani rakavi del črevesa. (nadaljevanje prihodnjič) Dr. Alenka Benkovič SESTAVIL MARKO NAPAST KDOR KAJ uraeji MONTIRANJE NAPELJAVE KRASTAČA KRATICA ZA MALO KALORIJO PRIPADNIK DAVNEGA UVDSTVA V SPANUI PRIMOR- SKA JED NEKDANJA MOLKA AFRIŠKA DRŽAVA MA21JE-NJE V LITURGIJ MSI OflORSKI ZNAK NA RAM LUČAJ NORDIJSKA MORSKA BOGINJA NOBELU DELOVNA VNEMA, POLET IGLAVEC TONA ŠPANSKI NAZIV ZA REKO LUKA JERAN AVARI GLAVNO MESTO SUDANA TIBETANSKO GOVEDO OUMPUSKE IGRE UTRIPANJE SRCA TANKOVA SLOVENSKI PESNIK. USTRELJEN KOT TALEC > 1 HIMALAJ SKE KOZE ELEKTR. SUSILEC ZA LASE ITALIJA »H ZAJEDALEC ZNOTRAJ RASTUN PRELAZ V KARAVANKAH ODVZEMANJE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: dobrota, Edouard, Bri-stol, les, Eja, OV, osat, Melk, NU, Ena, revir, slabost, Toti, VE, vseznal, Otranto. 18 a^iSkiHaMad^^V «au Vrste neznanih letečih predmetov Že od začetka modeme dobe NLP-jev, ki seje začela nekako v poletju 1947, je bilo moč zaznati več vrst ali oblik ter drugih značilnosti povezanih z neznanimi letečimi predmeti. V začetku, ko je bilo znanih sorazmerno malo primerov opazovanj ali pojavov NLP-jev, se na to področje zaradi tveganja lastnega ugleda in iz špeku-lativnosti znanstveniki nekako niso spuščali oz. vmešavali. Potem pa. ko je z vsakim letom raslo število primerov, je tudi počasi, toda lepostopoma raslo tudi zanimanje znanstvenikov za to problematiko. V začetku šestdesetih let se je začel s to problematiko ukvarjati francoski astronom in kasneje tudi računalniški strokovnjak Jacques Vallee, kije o tem napisal več knjig. On je bil prvi, ki je skušal pojave NLP-jev nekako sistematizirati ali spraviti v nekakšen razpored oziroma seznam. Vendar kljub njegovemu ugledu in trudu njegova sorazmerno zapletena razvrstitev ni bila sprejeta - ne s strani proučevalcev NLP-jev ali kot jim rečejo ufolo-gov kot tudi ne pri zainteresiranih znanstvenikih in strokovnjakih. Šele uglednejše ime ter bolj enostavna in razumljiva razvrstitev je nekako »prijela« tako pri proučevalcih NLP-jev ali ufologih kot Opazovanje nad Baslom, Švica 7. avgusta 1655 (lesorez) tudi pri zaniteresirani javnosti ter seveda znanstvenikih, kijih ta problematika zanima in privlači. To je storil dr. J. Alien Hynek, kije bil od 1948. leta svetovalec ameriškega vojnega letalstva pri študijah ali proučevanjih NLP-jev za astronomijo. Znanstvenik, ki je bil sprva težak skeptik, je v letih proučevanj različnih primerov NLP-jev prišel do zaključka o resničnosti obstoja NLP-jev ter vrednosti znanstvenega proučevanja na tem področju. Leta 1972 je izdal svojo prvo knjigo z naslovom NLP - izkušnja, znanstveno preverjanje. V njej je predstavil svojih šest kategorij, ki obsegajo razvrstitev ali klasifikacijo NLP-jev, pa tudi poročila o NLP-jih, kot je sam vedno poudarjal. Ta razvrstitev altklasifikacija je postala znana in še celo znamenita. Znani režiser filmov uspešnic Števen Spielberg sije iz te knjige izposo dil naslov BHžnja srečanja III. vrste, kar je tudi predstavljalo naslov zelo komercialnega uspešnega filma, ki je obravnaval stik človeštva z NLP-ji. Film je deloma temeljil še celo na resničnih dogodkih in tudi sam dr. Al-len Hynek je bil strokovni svetovalec pri tem izredno uspešnemu filmu. Če se povrnemo k tej razvrstitvi, bi na kratko omenili teh šest (po novem celo sedem) razvrstitev poročil o opazovanjih neznanih letečih predmetov. Nočne luči Predstavljajo vrsto opazovanj NLP-jev, ki so najštevilčnejša in tudi najširša ter zadevajo vsako nenavadno nebesno telo, ki bi bilo po mnenju očividcev tako izjemno, da mu je vzbudilo zanimanje ali pozornost. Na svetu sedaj obstaja verjetno že več sto tisoč primerov takih opa- zovanj, kjer so očividci različnih starosti in poklicev zatrjevali, da so videvali tak pojav. Žal je v tej kategoriji zelo velika možnost zmot ali zamenjav za znane pojave v ozračju ali s področja astronomskih pojavov ter drugih zadev, kot so posebej osvetljene reklame letal in zrakoplovi (posebno' v ZDA). Toda neko jedro le ostaja, in to predstavlja informacije za proučevanje. Radarsko vidni primeri Predstavljajo vrsto opazovanj, ki je zabeležena tako z našimi čutili, kot je to čutilo za vid. kot tudi z elektronskimi napravami, kot je radar. V to kategorijo sodijo številna opazovanja - tako vojaških kot tudi civilnih pilotov, zato predstavljajo že glede na izobrazbo in izkušnje navedenih očividcev kategorijo, ki ima velik pomen tako pri vplivih na javnost kot tudiipiii ustreznih znanstveno usmerjenih proučevanjih. Ves svet so pred leti obšle informacije o takem primeru v Avstraliji in Novi Zelandiji. Taki primeri se vrstijo praktično vsako leto. Za vojaške primere pa se pogosto zve zelo kasno ali precej po dogodkih, kar je na nek način tudi razumljivo. (Se nadaljuje) Delno so bi^fi^metijske obdelovalne zadruge deležne tudi razdeljenega nacionaltižga premoženja in zaplenjenega materiala. pridobljenega z nacionalizacijo. Aktivist Vodopivec iz Ljubljane, kije pri okrajnem ljudskem odboru v Ljutomeru vodil nacionalizacijo, je imel vsa pooblastila, na podlagi katerih je smelo poverjeništvo za kmetijstvo pri istem organu iz tega fonda prvoustanovljenim KDZ-jem deliti cement, nekaj preostalega zaplenjenega materiala, ki se je hranil pri Kukovčevem mlinu v Ljutomeru, del zasežene železnine pri Berenyu v Ljutomeru -podkve, verige, železje. Del tega je dobila tudi kmečka delovna zadruga na Cvenu. Milan Babič z Mote, ki je delal na Poverjeništvu za kmetijstvo v Ljutomeru, je iz centralnega skladišča zaplenjenega materiala v .Slivnici dobil tudi 7 nemških traktorjev. Razdelili so jih po KDZ-jih ljutomerskega okraja. KDZ Cven je dobil en traktor. Od tam so pripeljali tudi konjske 'vprežne »žetalice« in »šrotače« ter vprežne kosilnice. Po en kos vsake je dobil tudi KDZ Cven. Polarizacija članov KDZ-ja V sestavu zadružnikov je bila vidna neka polarizacija, na eni strani je bilo nekaj vodilnih zadružnikov, ki jim je dejansko šlo za to, da bi zadruga uspevala, na drugi strani je bila najštevilnejša uporna množica zadružnikov, ki so svojemu članstvu v zadrugi kot tudi njenemu obstoju zelo nasprotovali in svoje nesimpatije do prej imenovanih tudi poka- vestnik, 18. januarja 1 99J . ~z ; Mag« Miran Puconja Komunistična politika in njene posledice 18. odllStkl; _________ zali navzven. Ob teh dveh polih je bila še skupina dninarjev in kočarjev, ki v zadrugi ni imela kaj izgubiti, zato pa njenemu obstoju in svojemu članstvu v njej ni nasprotovala. Večji kmetje Z inteligenco, manj z revoltom in trmo je v zadrugi reagiral Ferdo Magdič, predsednik delavskega sveta. Izhajajoč iz stališča, da človek mora znati živeti v vsakem času in v vsakem režimu, je »nujno zlo« zadruge jemal z neke distance, temelječe na filozofiji, da si ob butanju v steno krava lahko samo polomi roge. Vodilo ga je prepričanje, da dokler je tako, kot je, posameznik kaj dosti ne more spremeniti, najmanj pa je treba, da dela pri tem sam sebi škodo. Zato se mora vključiti kot konstitutivni, tvorni subjekt, ki lahko naredi tudi kaj dobrega. V zadrugi je bilo še nekaj takih, ki so v njej delali v splošno dobro. Vsekakor je izstopalo splošno nezadovoljstvo, negodovanje, odklonilnost, upornost. Vsiljene direktive so zlasti odklanjali samostojno misleči ljudje. Matija Sever, sicer zadružni blagajnik, član upravnega odbora zadruge, je upal pred zadružniki zagovarjati svoje stališče, daje zasebni način gospodarjenja boljši od zadružnega. Ob drugem ljudskem posojilu je tudi opozarjal na pritisk, ki ga je izvajala ljudska oblast. Kmet Andrej Roškar je trdil, da je zadruga zavozila. Franc Nemec je poudarjal, da mu v zadrugi ni mogoče živeti. Krivdo za neuspeh so pripisovali upravnemu odboru. Neka opozicija vodilnim članom zadruge je že iz splošnega nezadovoljstva torej jasno vidna. Gospodarska slika zadruge’ tem letu pokaže, da je pri obvef ni oddaji mesa presegla plan z* 9 %, ker so zaradi pomanjkanj* prostora za zadružno čred0 zmanjšali število osnovne črede. Tudi pri prodaji žita zadruga H1 dosegla predpisane količine, enako je pri mleku oddala le 6* % predpisanih količin. Vzrok padca obvezne oddaj* je bil v slabši proizvodnji. Ma°l seje delalo, manj gnojilo in01 bilo pravega interesa. Tudi »kF dlo« seje na zadružnih njivah,* sojih novopečeni zadružnikih vedno imeli za svoje. Tako sel* novopečeni »zadružni kmet* spremenil v dvojnika. Na ed* strani je bil prisiljen hoditi P’ vsiljeni poti, na drugi pa je” figo v žepu« ohranjal stari I*' stniški odnos. To se najbolj kaž* v gospodarjenju na ohišnid' Kadar je za krave in svinje B* ohišnici zmanjkalo hrane, jo J* poiskal na »svoji« zadružni nji* Zato je oskrbovanki zadružni’^ svinj Anici Drvarič lahko zmaBl' kalo hrane. Vse to je vodilo’ konflikte med zadružniki osPl bovalci prašičev in živine zadružniki prejšnjimi lastnik’ zemlje. Tako je zadružnica P. * zagrozila Drvaričevim in Rut”' novim, ki so oskrbovali živali, ® jih bo »pustila poklati«, ker®!1 nabirali travo po zadružnih M vah, torej tudi po nekdanjih Ul1' vah omenjene zadružnice. De! zadružne živine je bil rej združen in za te je zmanjK lo krme. Posledica: združen’; živino so spet nagnali na svoj* ohišnice. Kmetje so že sami dali, da je moralo zmanjka1' krme, da je živina spet pri®^ domov. (se nadaljuj Godovni zavetniki & del Pripravil: Štefan Sobočan 5. junij: Bonifacij Vzgojen v samostanu Velja za najpomembnejšega oznanjevalca vere na Nemškem. Rodil se je 627. leta v Angliji, umrl pa 754. v Dukkumu na Nizozemskem. Vzgajali so ga v samostanu in postal je benediktinski menih. Do 41. leta svojega življenja se je posvečal znanosti, zlasti razlagi Svetega pisma, nato pa je odšel za misijonarja v pogansko Frizijo, evangelij pa je oznanjal tudi v drugih deželah. Trikrat je obiskal Rim in papežu poročal o svojem misijonarskem delovanju. Pri drugem obisku ga je 722. leta papež Gregorij posvetil v misijonskega škofa. V Nemčiji je obiskal vas Geismar, kjer so pogani tisti hip častili prastari hrast, posvečen bogu vojne. Bonifacij ga je s sekiro podrl, a bog častilcev se ni maščeval. Iz lesa tistega hrasta je Bonifacij dal zgraditi kapelo in jo posvetil sv. Petru. V njej se je dalo krstiti več poganov. Sreče pa ni imel, ko se je 754. leta znova podal na misijonsko potovanje v Frizijo. Njega in spremljevalce je napadla tolpa poganov in jih pobila. Takoj po smrti so ga začeli častiti v Nemčiji in Angliji. Njegov grob je v kripti fuldske stolnice in vsak dan ga obišče veliko romarjev. Je zavetnik škofij Fulda in Turingija ter pivovarjev in krojačev. 9. junij. Primož in Felicijan Brata - rimska mučenca Primož in Felicijan, kiju imajo za zavetnika zdravilišč, sta bila brata, rojena v 3. stoletju v Rimu. Odpovedala sta se poganski veri in se dala krstiti, pa še druge sta nagovarjala, s čemer sta izzivala srd preganjalca krščanstva carja Dioklecijana. Dneve in noči sta preživela v ječah in tolažila trpeče in mučene, ki so čakali na smrt. Smrt ju je doletela, ko sta bila že starejša. Usmrtili soju na javnem mestu. Kmalu so jima zgradili baziliko. Na slikah sta upodobljena kot imenitna Rimljana z napisnim trakom na roki. Njune relikvije hrani cerkev Sv. Stefano Rotondo v Rimu. 73. junij: Anton Ščiti proti brodolomu Anton Padovanski ni le zaščitnik proti brodolomu, ampak tudi proti vojnim stiskam, kugi, vročici, boleznim živine ... Je zavetni-Ik več mest, zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, po- Anton Padovanski z Jezuščkom. potnikov, pekov in rudarjev. K njemu prosijo za plodnost v zakonu in za izgubljene stari. Rodil se je 1195. leta v Lizboni na Portugalskem, umrl pa 1231. v Padovi v Italiji, zato mu pravijo Padovanski. Za svetnika so ga prograsili po hitrem postopku - enajst mesecev po smrti. Izhajal je iz plemiške družine in postal je duhovnik. Vstopil je v frančiškanski, red in prevzel ime Anton. Prej se je imenoval Fernandez. Z ladjo se je odpel v Maroko v Afriko, kjer pa je kmalu hudo zbolel. Nameraval se je vrniti nazaj na Portugalsko, a je vihar zdrobil ladjico in jo usmeril proti Siciliji v Italijo. Nastanil se je v gorskem samostanu, si opomogel in začel pridigati. Celo najtrdovratnejše grešnike je uspeval spreobrniti k veri. Počiva v svoji baziliki in ob njegovem grobu naj bi se zgodili številni čudeži. Na slikah ga videvamo, kako pridiga ribam! Nekoč ga namreč ljudje niso hoteli poslušati, nenadoma pa so ribe iz vode pomolile glave in mu prisluhnile. Potem so se spreobrnili še vsi prebivalci Riminija. 21. jinij: Alojzij Bolniki in študij Orisali bomo življenje meniha Alojzija Gonž’aW rojene^ 1568. leta na gradu pri Montavi v Italiji, ki paje umrl 1591. leta v Rimu. Velja za zavetnika mladine in študentov; pri izbiri poklica; poti kugi in očesnim boleznim. Nekatere njegove relikije hranijo v cerkvi sv. Ignacija v Rimu, glavo pa v baziliki sv. Alojzija na gradu Castiglione. Tam se je nam tudi rodil. Na očetovo željo naj bi postal dober vojak, mati pa ga je vzgajal k pobožnostim in - zmagala: vstopil je v jezuitski samostan in se posvečal bolnikom ter študiju. Žal pa se je še sam okužil s kugo in umrl, ko mu je bilo ko majda 23 let. Zapustil je pisma in spise, ki so še zdaj lep zgled mladim. Svetnik je od 1726. leta. 24. junij: Janez Pok stoletja pred Kristusom Prerok Janez Krstnik se je rodil v Karinu šest mesecev pred rojstvom Jezusa Kristusa. Imajo ga zavetnika Malte, Burundije, Provanse ...., tkalcev, krohačev, krznarjev, strojarjev, barvarjev, sedlarjev, viničarjev in gostilničarjev. Seznam tistih, ki si ga »lastijo«, pa še ni izčrpan: je tudi zavetnik sodarjev, dimnikarjev, kovačev , tesarjev, arhitektov, zidarjev, kamnosekov, lastnikov, kinodvoran, pastirjev, kmetov, glasbenikov, plesalcev, pevcev, vinske trte, domačih živali in tako naprej, kar kaže, da mora biti zelo delaven, če hoče vsem pomagati. Poveličal ga ga je že Jezus, saj je dejal, da ni večjega med rojenimi od žena kot je Janez Krstnik. Rodil naj bi se pol stoletja pred Kristusom. S 30 leti je odšel v puščavo k reki Jordan in naznanjal prihod Mesija (Odrešenika). Tam je pridigal in krščeval. Krstil je tudi Jezusa, rekoč: »Poglejte božje Jagnje, ki odjemlje grehe sveta!« Kralj Herold je dal Janeza Krstnika v ječi obglaviti. 27. junij: Ema Za srečen porod Na slikah je upodobljena, kako deli miloščino. Dobra dela So sploh bila lastnost te ženske, kis< je rodila 980. leta, umrla pa 1® j na Krki v Avstriji. Častijo jo 1938. leta. Bila je sododnica0’ sarja Henrika II. Mož ji je h^ umrl, sina pa so umorili, zato ® je 1036. leta umaknila iz drU^ in se posvetila gradnji cerkva ” ljubezni do bližnjega. S svoj1™! premoženjem je ustanovila b®1” diktinski samostan Krka naa' strijskem Koroškem in tudi po®^ vila temelje poznejšemu bene^ tinskemu samostanu Admont” dolini reke Enns na Štajerske** Njeni posmrtni ostanki so v g^ niči cerkve Marijinega Vneb” I zetja v Krki. 29. junij: Peter in Pavel Apostola in m učenci Rodila sta se približno leta Kristusovega rojstva. Peclji zavetnik mesarjev, steklarjev. ^ zarjev, urarjev, ključavničatJČl kovačev, topilničarjev, lončad^ zidarjev, opekarjev, graditelj J mostov, izdelovalcev mrež, narjev, ribičev, trgovcev z rib®^, ladjarjev, brodolomcev, sp°L nikov, spovedancev, devic - J vel pa je zavetnik katolik % tiska, delavk, teologov in d”® pastirjev, tkalcev, izdelova1^ preprog, sedlarjev, vrvarjev prvemu se zatekamo za ob kačjem piku, vročici, stek1 obsedenosi, bolečinah v nog®"ju drugemu pa ob ušesnih bole^ kačjem piku, strahu, prosin’^. za dež in rodovitnost polj. dpostavljam, da (krščanski niki) poznate njun življenj6” zato ga ne bom navajal. > (Senad>' vestnik, 18. januarja 1996 ronika v Sloveniji spet notarji Po pravi poti varno do cilja Očitno so bili notarji trn v peti revolucionarni oblasti, zato jih je Avnoj 1945. leta odpravil. V samostojni državi Sloveniji pa smo notariat kot javno službo nanovo uvedli, in sicer na podlagi ustavnega člena 137 in Zakona o notariatu, ki je izšel v Uradnem listu RS, številka 13, dne 10. marca 1994. Kdo so notarji, kakšne so njihove Pristojnosti in - tudi to vas najbrž zanima - koliko je treba plačati? Ministrstvo za pravosodje RS je za celotno območje naše države . č'lo 67 notarskih mest oziroma notariatov. Na območju Pomurja IDlam° 5 notarjev: v Gornji Radgoni je notarka Danica Hojs-Hoče-Var> v Lendavi Marija Zag-Gydfi, v Ljutomeru je notar Franc Šbmen, 'litrski Soboti pa sta notarja Andrej Rošker in Jože Ratnik, ki mi je Pomagal pri sestavi tega članka. Povod za to pisanje pa so nekatere nePreverjene govorice, po katerih naj bi posamezni notarji (seveda ne samo pomurski) dobro »kasirali«, odjemali stranke odvetnikom in tako aaPrej. V tem članku želim predstaviti institucijo notarja kot javno Uzbo; pogoje, ki jih mora izpolnjevati, da lahko to postane; pristoj- ••• >n tarifo za storitve. Vse to pa zato, da se človek ne bi prena-8111 z ocenjevanjem. Notarji Jajni pooblaščenci । v času, ko ppstaja zasebna as'nina spet temelj in eden iz-b . najpomembnejših spod-■Rvalnikov gospodarskega lv‘jenja in razvoja, je bilo ne-Ko nujno nanovo uvesti nota-at- Pri nas imamo tako imeno-^an’ latinski notariat. Njegova e 'nicija se glasi: »Moderni 'ariat je institucija pravnih 2?ritev> ki temelji na veljavni konodaji z določenimi pri-J_n°stmi na nepravdnem po-. cju, vključno s sestavljanjem n'h listin. Storitve opravljajo ^.aviloma osebno kot svobod-Poklic posebej kvalificirani in . ošolsko izobraženi prav-sti‘n sicer kot javno poobla-□l. na podlagi oblastvenega "Kta.« nJeJ opredelitvi je sledil tudi j, zakonodajalec, saj že prvi ^n Zakona o notariatu določa, terJe notariat javna služba, ka-žak ^e'ovno področje določa tar"°n; notariat opravljajo no-hnk 'rt1enovan> po zakonu, kot not °den Poklic- Slovenski Pray-J-e diplomirani pravnik s naj državnim izpitom in nih'Tlanj Poletno dobo praktič-sobj^^kenj: je strokovno uspo-javn-kn' zlasti za sestavljanje aib 'n in zasebnih listin o prav-Vo|jI,°s^^ (pogodbah, izjavah Pan'.'^’?’ Je oseba javnega zau-It’ jo imenuje država; je 'ni lstranski in objektiven pra-šteriSVetovalec, ki je dolžan po-Uctel° ?n vestno svetovati vsem dci^Zencem pravnega posla; žanN11 Je varovati kot tajnost stvjb ne P°datke o osebah, dej-ln Pravnih razmerjih. Ščiti vseh strank Va]a^ava je s tem, ko je imeno-11 to nek°ga za notarja (kdoko-doio?e more biti), le-temu dala la, pQer|e koncesije, pooblasti-^nje drug' strani pa se zau-lotar-8oi' tudi med stranko in ščitjtj • • Notar namreč mora Jo Sjc lnterese ne le ene (kot je inter er Pri odvetnikih), ampak bastoSe dveh ali več strank, ki ... 0 v določenem prav-se t^^Hierju. To pomeni, da sVet Ja Poglobiti v zadevo in tlo neat* tako, da ne bo v ško-^e|ja ene ne druge stranke. uudelo- da v notarski sti. 1 ne sme biti nezakonito-NeiN113 'istih, ki doslej še niso [Porjij adev, zaradi katerih bi e over-, n°tarju, misli, da notar Niin sJa Podpise. Notar, s ka-^Zatrd6,'11 se Pogovarjal, pa mi s°v dr 1 ’ da je overjanje podpi-vitna K.^utPega pomena. Pogla-Zak, 8a’ ki jo notarju nala-n o notariatu, je sesta- vljanje javnih listin. To so: notarski zapisi, zapisniki in notarska potrdila. Pri notarju sestavljena javna listina dokazuje resničnost tega, kar je v njej določeno ali potrjeno. Vsaka pogodba je lahko sestavljena v obliki notarskega zapisa. So pa tudi nekateri pravni posli, ki so po zakonu veljavni samo, če so sklenjeni v obliki notarskega zapisa: pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema (prej jo je potrjevalo sodišče), pogodba o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost; pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja; pogodbe o dosmrtnem preživljanju, darilne pogodbe za primer smrti in darilne obljube, kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju ... Pogodbe so sodno izvršljive Na notarja pa se lahko seveda obrnemo tudi, kadar potrebujemo pomoč pri sestavi javne ali zasebne listine, ki se nanaša na promet z nepremičninami, ali potrebujemo pomoč pri sklepanju kake druge pogodbe z zahtevnejšo vsebino. Sicer nam pogodbe lahko naredi kdo drug, tudi sami, seveda pa morajo pogodbe vsebovati bistvene elemente, in nam jih notar samo overi. Prednost pogodbe (tudi notarskega zapisa), sklenjene pred notarjem, pa je ta, da, če se stranki tako dogovorita in je to zapisano, postane pogodba sodno izvršljiva. To pomeni, da upniku (pri posojilojemalni, najemni in podobni pogodbi) ni treba vlagati tožbe na sodišču in se pravdati, ampak postane (ko je dolžnik ne izpolni) takoj sodno izvršljiva (rubež na premičnine ali nepremičnine, osebne dohodke itd). Zanimiva je tudi tako imenovana pogodba s pridržkom lastninske pravice, ki jo je mogoče skleniti tudi v obliki notarskega zapisa. Gre za to, da predmet pogodbe (stvar, ki se po pogodbi prodaja) ostane v lasti prodajalca vse dotlej, dokler ta ne poravna celotne kupi-ne. Sicer pa je pogodb, ki jih lahko pripravi notar, še in še, pa jih nekaj omenim: darilna, menjalna, o razdružitvi solastnine, najemna, zakupna, zadolžnica, izročilna pogodba, hrambena, pogodba o tveganju, komisijska ... pa oporoka in druge izjave poslednje volje. Notar tudi izdaja potrdila o dejstvih in izjavah, iz katerih izvirajo pravice, kot so: overjanje podpisov na listinah, overjanje prepisov listin, overjanje prevodov (če je notar hkrati tudi tolmač), potrditev česa, ko je bila listina predložena na vrednost med 49.875 in 199.500 tolarji, je pristojbina 9.975 tolarjev; pri vrednosti predmeta med 199.500 in 665.000 je 14.962; med 665.500 in 1.330.00 je 19.950; med 1.330.00 in 2.327.500 je 24.937; med 2.327.500 in 3.325.00 je 29.923; med 3.325.000 in 4.322.500 je pristojbina 34.912 tolarjev ... Če vpogled; potrditev, da oseba živi; potrjevanje sklepov organov gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, izdaja protestov menic in čekov ... Notar mora tudi prevzeti v hrambo vrednostne papirje in gotovino, če so mu ob sestavljanju notarskega zapisa predani z namenom, da jih izroči določeni osebi ali državbnemu organu. Med notarjeve dolžnosti spada tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja, če tako določi sodišče. Notar pa seveda nima pristojnosti le v zadevah med fizičnimi osebami! Po Zakonu o gospodarskih družbah mora biti v obliki notarskega zapisa izdelan statut delniške družbe, potem družbena pogodba o ustanovitvi družbe z omejejeno odgovornostjo, pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža d. o. o., akt o ustanovitvi d. o. o. z enim družbenikom ... Z notarskim zapisom morajo biti potrjeni sklepi skupščine delničarjev delniške družbe in sklepi družbenikov o spremembi družbene pogodbe v d. o. o. Vrednost notarske točke 66,50 tolarja Sedaj pa je že čas, da nekaj zapišemo še o tem, koliko vas stane notar. Pristojbina za delo notarja je določena v notarski tarifi, ki jo je potrdil minister za pravosodje, praviloma pa je odvisna od dejanske vrednosti predmeta, na primer zemljišča pri kupoprodajni pogodbi, in ne od zneska, za katerega se stranki »dogovorita«, saj je znano, da večkrat zapišejo v pogodbo nerealno vrednost, da bi se tako izognili večjemu plačilu prometnega davka. Tako vrednost kot pristojbina sta v notarski tarifi izraženi v točkah. Od 1. junija 1995. dalje, ko so začeli z delom prvi slovenski notarji, in še zdaj znaša vrednost ene točke 66,50 tolarja. Nanizal bom nekaj pri-meroy! Če je vrednost predmeta do 49.875 tolarjev, znaša notarska pristojbina za sestavo pogodbe 6.650 tolarjev. Ko je Prejeli smo... je vrednost predmeta pogodbe več kot 31.920.000 tolarjev, je pristojbina 99.750 tolarjev. Take pristojbine zaračunavajo tudi odvetniki. Za sestavo notarskega zapisa pa so pritojbine nekoliko višje. Pristojbina za overovitev podpisa za pogodbeno vrednost do 66.500 tolarjev znaša 665 tolarjev; za vrednost med 66.500 din 332.500 tolarji je pristojbina 1.995 tolarjev; med 332.500 in 665.000 znaša pristojbina 3.325 tolarjev itd. Če je vrednost predmeta pogodbe, ki jo (pogodbo) overja notar, med 14.630.000 in 16.625. 000 tolarji, je pristojbina 16.625 tolarjev. Toliko je treba plačati tudi, če je vrednost več kot 15.625.000 tolarjev. Za vrednost, ki pa ni ocenljiva, znaša pristojbina za overovitev podpisa 997 tolarjev. Seveda pa se za določene pravne posle lahko pristojbina zviša ali zniža, notar jo lahko tudi obračuna na podlagi časa, ki ga je porabil za ureditev zadeve ... V notariatu so poznane tudi pristojbine v stalnem znesku: za potrditev dejstva, da oseba živi (50 točk); za potrditev časa, ko je bila listina predložena na vpogled (50 točk); za overovitev izpiskov iz družbenih in poslovnih knjig (za vsako stran 20' točk); za overovitev prevoda notarske listine, ki ga je stranka sama preskrbela (100 točk od vsake začetne strani); za dovoljenje, da se vpogleda v notarski zapis (20 točk); za izdajo potrdila o obstoju notarskega zapisa (20 točk); za overovitev prepisa listine (10 točk za vsako stran) ... V določenih primerih (če je stranka plačilno nezmožna) lahko notar opravi storitev brezplačno. Brezplačne so tudi pravne informacije o notarskih storitvah. Na delom notarjev bdi Notarska zbornica Slovenije. Pri njej deluje tudi disciplinsko sodišče, ki kršilcem lahko izreče pisni opomin, denarno kazen ali pa celo odvzame pravico opravljati notariat oziroma pravico opravljati prakso pri notarju. Je še kaj nejasnega? ŠTEFAN SOBOČAN Še enkrat: Devetčlanska družina težko shaja Spoštovani g. Sobočan! V Vestniku (21. 12. 1995) smo z zanimanjem prebrali vaš članek o Kolaričevi družini iz Borec. Mnenja srno, da je lepo in dobro, da se piše o-dfužinah z večjim številom otrok, ki se stežka prebijajo skozi življenje, rogr^iirno več takih člankov. Moti pa /jas, da je v vašem članku kar nekaj navedb, ki se nanašajo na CSD (Center za socialno delo, op. ur.) Ljutomer, a so neresnične. Tako ne drži, da bi CSD Kolaričevim po pisanju predsedniku Kučanu povišal otroške dodatke. Družina je že prej prejemala najvišjo možno višino otroškega dodatka. Oktobra 1995 se je ta valoriziral za enak odstotek vsem upravičencem. Mesečna višina otroških dodatkov Kolaričevim znaša 48.766,00 SIT (in ne 40.000,00 SIT, kot je zapisano v članku). Družina prejema poleg otroškega dodatka še denarni dodatek v višini 9.582,00 SIT (5.464,00 SIT v denarju in 6.118,00 SIT za kritje stroškov najemnine za stanovanje). S strani delodajalcev potrjeni dohodki znašajo povprečno za avgust, september in oktober 1995 za Kolarič Vojmira 78.125,00 SIT in za Jožico Kolarič 36.836,10 SIT. Družina je prejela decembra 1994 enkratno denarno pomoč iz občinskega vira v višini 35.000,00 SIT, Zgodilo se je... Poostren nadzor v petek V petek, 12. januarja, med 12. in 22. uro je Uprava za notranje zadeve Murska Sobota organizirala poostren nadzor cestnega prometa na območju Pomurja, zlasti zaradi ugotavljanja alkohola med vozniki v prometu, prekoračitve hitrosti in uporabo varnostnih pasov. V akciji je sodelovalo 36 polivcistov. Prekontro-lirali so 870 udeležencev v cestnem prometu. Pa ugotovitve? Policisti so ugotovili 263 cestnoprometnih prekrškov; 78 voznikov so predlagali v postopek sodniku za prekrške, 185 pa so jih denarno kaznovali na kraju samem, z alkotestom je bilo preizkušenih 57 voznikov in zaradi vinjenosti so 19 voznikom začasno odvzeli vozniška dovoljenja. Nesreča v križišču Predzadnji torek je prišlo do prometne nesreče v semaforirira-nem križišču v Murski Soboti. Voznik osebnega avta Viktor K. se je peljal po Ulici Štefan Kovača in v semaforirziranem križišču zavil na levo v Slovensko ulico. Prav v tistem času je na prehodu za pešce prečkal cesto Milenko R., ki ga je avtomobilist zadel in zbil po vozišču. Pešec sprva ni čutil bolečin, pozneje pa je iskal pomoč v bolnišnici, kjer so ugotovili hudo poškodbo. Vlomilec na črpalki V Lenartu je komajda odprl svoja vrata nov bencinski servis OMV Istra Benz, že se je med množico strank prikolovratil neznanec. Ta je s silo odprl vhodna vrata in ukradel razne predmete in gotovino ter tako povzročil škodo v vrednosti 200.000 tolarjev. Požar na vinski kleti V soboto ob 21.50 uri je nenadoma izbruhnil požar na viski kleti v Pincah. Klkjub temu, da so hitro posredovali domači in sosednji gasilci, je vendarle nasto za več ko 2.000.000 tolarjev škode. Vzrok požara še raziskujejo. Dodamo naj, da ni tako dolgo, ko je gorela vinska klet v Lendavskih goricah. Postavlja se vprašanje: malomarnost lastnikov ali pa so na delu požigalci? Indijska konoplja v prometu 10. januarja so delavci Policijske postaje Murska Sobota med kontrolo prometa na območju Beltinec naleteli na vinjenega voznika (imena nam niso sporočili), pri katerem so našli in nato seveda zasegli 20 gramov mamila indijske konoplje. Osumljeni je povedal, da ni preprodajalec, ampak uživalec, kar pa ni kaznivo. Spet vlom v okrepčevalnio Vlomi v okrepčevalnico Gool v Murski Soboti pri nogometnem igrišču so tako pogosti, da se človeku postavlja vprašanje, kaj je temu vzrok in ali je dovolj narejeno, da do tega ne bi prihajalo. Nazadnje je vlomilec obiskal to okrepčevalnico v četrtek, 11. januarja, in odnesel cigarete in steklenico žgane pijače. Dva storilca sta pobegnila V ponedeljek so pomurski policisti obravnavali pet prometnih nesreč z materialno škodo in eno, v kateri je voznik kolesa z motorjem utrpel lažjo telesno poškodbo. V dveh primerih sta voznika osebnih avtomobilov, povzročitelja prometnih nesreč, s kraja nesreče pobegnila. Štefana Ž„ ki je okrog 22.45 ure s svojim osebnim avtom (zaradi vožnje po levi strani ceste) trčil v dva druga avtomobila in povzročil za 1.000.000 škode, so radgonski in prometni policisti izsledili pol ure po prometni nesreči. Drugače je s porednim avtomobilistom, ki je trčil v-razdelilno omarico kabelske televizije v Melincih, saj je pobegnil in ga še iščejo. Pridržani do iztreznitve 9. januarja so na Policijski postaji v Murski Soboti pridržali do iztreznitve enega občana, ker je doma kršil javni red in mi, in se ni umiril niti po prihodu policije. Tega dne pa sta bila bolj pridna druga dva, saj se je pomiril tako tisti, ki je razgrajal doma, kakor oni, ki se je spozabil na javnem mestu. 10. januarja so policisti intervenirali 6-krat: 3-krat v stanovanjih in 3-krat na javnih mestih. Pridržali so dva, ki sta pod vplivom alkohola hotela še naprej voziti osebni avto. Njima (in drugim) v dobro je bilo, da so ju odpeljali v treznilnico. 11. januarja so policisti posredovali kar 8-krat: 4-krat na domovih in 4-krat na javnih mestih. Večina se jih je umirila, radgonski policisti pa so enega pridržali do iztreznitve. Zaradi kršitev javnega reda in miru so 14. janarja policisti intervenirali 2-krat v zasebnih prostorih in 1-krat na javnem mestu. Pridržali niso nikogar. 15. januarja so opravili eno intervencijo, in sicer na domu kršitelja. • Š. S. novembra 1995 pa 19.000,00 SIT. Tako družina brez enkratnih pomoči dobi mesečno čez 170.000,00 SIT (in ne 130.000,00 SIT, kot navajate v članku). Seveda je to na družinskega člana še vedno zelo nizek dohodek. Je pač tako, da je prag preživetja po zakonu o socialnem varstvu prenizko postavljen, saj znaša 16.466,00 SIT za odraslo osebo, za otroke pa še manj. Z vso odgovornostjo pa trdimo, da je družina z našo pomočjo uveljavila vse materialne prejemke v maksimalni višini. Pomoč z naše strani pa ni bila omejejena le na vabilo po pismu predsedniku države, ki ga omenjate, ampak je bilo opravljenih več obiskov in razgovorov že na začetku lanskega leta, da sta si Kolaričeva uredila denarni dodatek, daje bil urejen problem plačevanja vrtca in najemnina za stanovanje. Vemo, da s tem pismom vašega članka ne moremo spremeniti. Tudi polemizirati ne želimo z vami. Želimo samo, da veste, da kakor pri vseh tudi pri tej stvari obstaja še druga plat medalje. Najbrž vam ni mogoče, da bi pri vseh sestavkih vedno upoštevali vse udeležene strani. Morali bi pa takrat, ko s predstavitvijo le ene resnice koga prizadenete ali mu škodite. Najhujše je namreč, če te za nekaj obsodijo in ti niti ne dajo možnosti, da se braniš. Pa še to. Pri nas so vam vrata vedno odprta. Tako možnost, da preverite to, kar vam kdo pove, vedno obstaja. Ne trdimo, da ne delamo napak. Zagotavljamo pa vam, da je bilo za družino Kolaričevih z naše strani narejeno precej več kot zahteva profe^idijalni odnos. Pa brez zamere in lepo pozdravljeni! L/ -C p ‘ Direktor CSD: Boris Šunko, dipl. psih. 20 vestnik, 18. januarja 1996 Ernest Nemec iz Občine Puconci Dograditi športnorekreacijski center V puconski občini je med špo-rtnimi dejavnostmi daleč največje zanimanje za nogomet, saj deluje Nogometni klub Puconci, kije v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota jesenski prvak, ter-16 klubov malega nogometa, od katerih jih 14 tek- Emest Nemec - odgovoren za športno dejavnost v puconski občini. muje v občinski ligi Puconci, dva pa v soboški občinski ligi. V občinski ligi Puconci tekmujejo naslednji klubi: Predanovci, Pro-sečka vas, Šalamenci, Puževci, Dolina, Bodonci, Lemerje, Otovci, Moščanci, Beznovci, Vadar-ci, Zenkovci, Mačkovci in Inter iz Lemerja. V soboški občinski ligi pa tekmujetea ekipi Pečaro-vec in Izvira iz Gorice. O ustanovitvi kluba malega nogometa pa razmišljajo tudi na Vaneči in Brezovcih. Poleg tega v občini deluje Hokejski klub Triglav iz Predanovec, ki sodi med najboljše klube v državi, uveljavlja pa se tudi v mednarodnem merilu. V športna tekmovanja pa se vključujejo tudi v nekaterih drugih krajih puconske občine, kot denimo v strelsko tekmovanje v Bo-doncih in šah v Brezovcih. V občini tudi razpolagajo z nekaterimi pomembnimi športnimi ob-jdkti, od katerih naj omenimo PKL - moški —— Rezultati - 8. kolo: Brod : Radgona 52 : 59 Sobota v.: Lindau 72 : 70 Claudia shop : Lindau Icl 118:64 Viena caffe : Sebeborci 72 : 74 La Luna : Ljutomer 2 : 0 b. b. ■La Luna 8 8 Claudia shop 8 7 Sobota v. 8 5 Lindau 8 5 Sebeborci 8 4 Radgona 7 4 Lindau Icl 8 3 Viena Caffe 7 2 Brod 8 1 Ljutomer.(- 4)8 0 0 580:500 16 1 664:452 15 3 618 : 495 13 3 447:441 13 4 488 : 497 12 3 397 : 369 1 1 5 415 : 498 11 5 557 : 563 9 7 352 : 623 9 8 166 : 222 3 ■ K. Glažar Šport od tu in tam Nogomet - Nogometni klub Drava iz Ptuja je bil organizator nogometnega turnirja za starejše dečke. Sodelovala so moštva Maribora, Drave, Aluminija in Mure iz Murske Sobote s po dvema ekipama. Zmagala je prva ekipa Mure, ki je v finalu,premagala drugo moštvo s 7 : 6. Najboljši strelec je bil Štefan Horvat (Mura), kije dosegel 10 golov. Kegljanje - Na kegljišču Nafte v Lendavi je bil prvi krog kegljaškega tekmovanja za prvenstvo mariborske kegljaške podzveze. Med 70 tekmovalci so sodelovali tudi pomurski kegljači. Najboljši med njimi je bil Miro Steržaj (Radenska), ki je podrl 859 kegljev in zasedel drugo mesto. Drvarič (Radenska) je bil z 828 keglji četrti, Horvat (Nafta) z 852 šesti, Malsar (Radenska) z 822 sedmi, Radakovič (Nafta) z 822 osmi, Kopinja (Nafta) z 814 keglji enajsti. Vsi so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Šah - Šahovsko društvo Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo januarski hi motokros progo v Mačkovcih, kjer vsako leto potekajo tekmovanja, v Gorici imajo pristaja-lišče za motorne zmaje, pri osnovni šoli v Puconcih pa telovadnico, ki pa je za razvitost športne dejavnosti že premajhna. Ponosni pa so tudi, da imajo na svojem območju državnega rokoborskega prvaka in državnega reprezentanta Radeta Bačiča. Prvo leto delovanja so za športno dejavnost namenili okrog 2,5 milijona SIT. od tega je nekaj šlo tudi za investicije. Za letos načrtujejo nekoliko več sredstev za športno dejavnost, vsaj 3 miljone'SIT, poleg tega pa še nekaj sredstev za investicije. V prihodnje nameravajo v Puconcih dograditi športno-rekreacijski center pri osnovni šoli, kjer je že zgrajeno nogometno igrišče s slačilnicami. To so v glavnem zgradili s prostovoljnim Namizni tenis Kovač ni uspel V Manchestru v Angliji je bil ka-vlifikacijski namiznoteniški turnir za Olimpijske igre v Atlanti.Med 60 tekmovalci iz 35 evropskih držav je md tremi slovenskimi igralci nastopil tudi Štefan Kovač iz Murske Sobote. V svoji predtekmovalni skupi- Nafta startala ———————————— Lendavčani v borbi za vrh druge lige Prekmurski drugoligaš Nafta iz Lendave, ki je z osvojitvijo drugega mesta po jesenskem delu prvenstva eden od najresnejših kandidatov za vrh lestvice in uvrstitev v prvo državno ligo, je v ponedeljek začel s pripravami za drugi del prvenstva. Na prvem sestanku so se zbrali vsi igralci razen Tadiča in Prekazija, ki sta bila upravičeno odsotna. Ker pa na sestanku ni bilo predsednika kluba Milorada Sakača, ki je bil službeno odsoten, bodo s treningom začeli v sredo, prehodno pa naj bi rešili zaostala izplačila igralcem. Nogometaši Nafte na prvem sestanku pred začetkom priprav za drugi del prvenstva v drugi državni ligi. Fotografija: Jure Zauneker tropotezni turnir za dečke in deklice do 16 let ter za mladince in mladinke. Med 14 dečki in deklicami je zmagal Samuel Hodo-šček s 5 točkami, pred Denisom Gjuranom in Simonom Kolarjem po 4 ter Blažem Frasom, Dušanom Kozicem in Majo Vučko po 3 točke. Med 7 mladinci in mladinkami je zmagala Lea Števanec s 5 točkami, pred Mihom Gombocem in Jožetom Se-donjo po 4 ter Sinišo Žižkom in Sandro Balaško po 3 točke. Košarka - V Lendavi je bil tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati -Lindau : Nagykanizsa 51 : 29, Zalegerszeg : Radenska 54 : 48, Radenska : Nagykanizsa 64 : 60 in Zalaegerszeg : Lindau 70:55. Najboljši strelci: Szuch (ZTE) 48, Geder (Radenska) 42 in Klemenčič (Lindau) 40 košev. (K. G.) Igra z zvenečo žogo - V Škofji Loki je bila končnica tekmovanja v igri z zvenečo žogo, kjer so se za naslov prvaka potegovale štiri ekipe, med njimi tudi ekipa slepih in slabovidnih iz Murske delom ob pomoči krajevnih dejavnikov in pokrovitelja Kerne Puconci. Po dokumentaciji, ki jo je že pripravljajo, nameravajo zgraditi dve teniški igrišči, otroško igrišče, odbojkarsko igrišče na pesku in atletsko stezo. Pri gradnji naj bi sodelovali ministrstvo za šolstvo in šport, občina, šola in krajevna skupnost. V nogometnem klubu Kremen Puconci po osvojitvi naslova jesenskega prvaka v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota vse bolj glasno razmišljajo o uvrstitvi v tretjo državno nogometno ligo. Zaradi vse večjega zanimanja za zimske športe razmišljajo tudi o zgraditvi vlečnice. Sicer pa si v puconski občini prizadevajo, da bi čimveč mladih pritegnili v športne aktivnosti in jih s tem odvrnili od nekaterih škodljivih početij, nam je povedal Ernest Nemec, ki je v puconski občini odgovoren za športno dejavnost. Feri Maučec ni je premagal Caenara (Luksemburg) s 3 : 0, Adrianova (Rusija) s 3 : 2 ter izgubil s Cabrero (Belgija) z 1 : 3 in Trukšo (Slovaška) z 0 : 3. Tako je v skupini zasedel tretje mesto, kar je bilo premalo, da bi se uvrstil v drugi krog tekmovanja. Kljub temu je bil Kovač s svojim nastopom zadovoljen. (M. U.j Med novinci je bil na sestanku tudi igralec Turnišča Ternar, vrste Nafte pa naj bi okrepil tudi igralec Šmartnega Delamea. Želja Lendavčanov je, da bi se za nadaljevanje prvenstva dobro pripravili in dosegli zaželjeni cilj, za kar imajo lepe možnosti, zlasti še, ker z najnevarnejšimi tekmeci za prvo mesto igrajo doma. Nafta ima dogovorjene naslednje prijateljske tekme: 31.1. Nafta: Beltinci, 4. 2. Aluminij : Nafta, 7. 2. Nafta : Mura, 15.2. Nafta : Haladas, 21.2. Odranci: Nafta, 24. 2. Lenti: Nafta in 25. 2. Bratonci: Nafta. Sobote. Sobočani so najprej premagali Zmaje iz Ljubljane z 10 : 4, v drugi tekmi izgubili s 4: 5, v tretji pa zopet zmagali s 4 : 3 in se tako uvrstili v finale, kjer jih je premagala ekipa Feji iz Ljubljane s 6 : 3. Ekipa Murske Sobote (Potočnik, Maučec, Vogrinčič in Korošak) je tako zasedla drugo mesto, kar je lep uspeh. Patruljni tek - V Dražgošah je bilo jubilejno petindvajseto odprto prvenstvo slovenske vojske v patruljnem teku (tek na smučeh 10 km, streljanje, prema-govanej ovir). Med 43 ekipami je sodelovala tudi ekipa 76. protioklepne divizije iz Murske Sobote in med ekipami stalne sestave slovenske vojske med moškimi zasedla odlično tretje mesto. Nogomet - Nogometni klub Nafta veterani organizira tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 21. januarja 1996, ob 8. uri v telovadnici v Landavi. Prijave zbirajo v gostilni Kančal in bifeju Brico do 19. tega meseca, ko bo tudi žrebanje ob 18. uri v gostilni Kančal. Prijavnina 4000 SIT. (F. H.) Darko Pahor - predsednik ONZ Lendava Skrb za večjo kakovost in organiziranost nogometa Območna nogometna zveza Lendava, ki deluje kot deveto tekmovalno območje v Sloveniji, uspešno opravlja svoje poslanstvo - tako na organizacijskem kot tekmovalnem področju. Več o tem smo se pogovarjali s predsednik zveze Darkom Pahorjem. - Kako ocenjujete nogometno dejavnost na območju Občinske nogometne zveze Lendava v minulem letu? »Mislim, da smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati v minulem letu. Nogometaši Nafte so kljub težavam uspešno končali tekmovanje v drugi državni ligi in se uvrstili v kvalifikacije za prvo državno ligo, kjer pa žal niso uspeli. Zelo uspešno so tudi končali jesenski del prvenstva v drugi državni ligi v sezoni 1995/96, saj so pristali na drugem mestu z velikimi možnostmi, da se uvrstijo v prvo državno ligo. Čeprav gre za zahtevno nalogo, mislim,da bo vodstvo kluba na čelu s predsednikom Sakačem temu kos. Nogometaši Turnišča so po izpadu iz druge lige doživeli velike kadrovske spremembe tako v vodstvu kot pri igralcih. Te spremembe so opazne v tekmovanju v tretji državni ligi. Kljub vsemu mislim, da bodo spomladi igrali vidnejšo vlogo in da se jim ni treba bati za obstanek v ligi, saj ima nogomet v Turnišču veliko tradicijo. Nezasluženo in Odbojka ------------------ Poraz Pomurja V prvi tekmi osmine finala za pokal Odbojkarske zveze Slovenije je Olimpija v Ljubljani visoko premagala Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 0 (15 : 11, 15:7, 15 : 12). Sobočani niso prikazali pričakovane igre, zlasti so slabo sprejeli žoge. Še najbolje so zaigrali v tretjem nizu, ko so vodili z 9 : 4, vendar pa so Ljubljančani rezultat izenačili na 12 : 12 in nato zmagali. Pomurje je nastopilo v postavi: Fujs, Prša, Janža, Kerec, Čeh, Bačvič, Marič, Ševčenko, Poredoš, Topov-šek. Povratno srečanje bo v Murski Soboti. Zmagovalec bo v četrtfinalu igral z Žirovnico. - Rokoborba - superfinale Sobočani zopet državni prvaki V Murski Soboti je bila povratna tekma su-perfinala za naslov ekipnega državnega prvaka v rokoborbi med Keorjem iz Razvanja in Mursko Soboto. Sobočani, ki so zmagali že na prvem srečanju v Hočah, so bili tudi tokrat boljši tekmec in prepričljivo premagali goste s 26 : 14. Obe ekipi sta nastopili oslabljeni, Sobočani brez Miholiča in Strbada, gostje pa brez Hazla in Gutmaherja. Srečanje, ki si ga je ogledalo o-krog 200 ljubiteljev ro- koborbe, so vodili sod- niki: Kranjc (Murska Sobota), Kosi (Maribor) in Gogov (Grosuplje). Rezultat - 48 kg: Mitja Med- Rokoborci Murske Sobote - novi državni prvaki. Stojijo od leve: Mirko Nasevski (trener), Rade Bačič, Slavko Zec, Kristjan Štrtak, Edi Vogrinec, Zoran Vukan, Boris Ba-rač (predsednik); čepijo: Sendi Baranja, Domen Godvajs, Jože Vrbančič, Matej Horvat in Slavko Miholič. Fotografija: Jure Zauneker nesrečno so izpadli iz tretje lige nogometaši Renkovec (nedorečene propozicije za popolnitev tretje lige). Lep uspeh so dosegli nogometaši Odranec, ki so postali občinski prvak in v zadnjih kolih prehiteli Črenšovce. Odranci so bili uspešni tudi v kvalifikacijah in se uvrstili v tretjo državno ligo, kar je največji uspeh. Tudi v tej konkurenci uspešno tekmujejo, tako da si bodo ob morebitnih okrepitvah zagotovili obstanek v tretji ligi. V kvalifikacijah so bili uspešni tudi mladinci Bistrice, ki so se uvrstili v drugo slovensko mladinsko ligo vzhod. Iz prve občinske nogometne lige Lendava je izpadlo moštvo Polane, kot prvak v drugi občinski nogometni ligi pa so se v prvo ligo uvrstili nogometaši Opel Horserja iz Lakoša. Območna nogometna zveza Lendava, ki se je preimenovala iz občinske zveze, združuje nove občine: Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje.« - Kako pa ste zadovoljni z disciplino in organizacijo tekem? »Po analizi, ki smo jo izdelali po končanem tekmovanju, smo ugotovili, da disciplina igralcev ni najboljša, saj je bilo podeljenih preveč rumenih in rdečih kartonov. Skrb vzbujajoče je tudi nešportno obnašanje nekaterih trenerjev in gledalcev.« - Katere so najpomebnejše naloge, ki vas čakajo? »Posvetu, ki smo ga organizirali s klubi, ki tekmujejo v prvi ind Nogomet Gutalj pri Beltincih, Poljšak odšel Potem ko je beltinskega prvoligaša okrepil reprezentančni vratar Boško Boškovič, ki je nazadnje igral pri Izoli, je v Beltince prišel še bviši igralec Mure in Maribora Goran drugi občinski ligi, je pokazal. je bil koristen za obe strani. Doga vorjeno je bilo, da bomo v prihu dnje morali več storiti pri odprti’1 vseh slabosti, zlati pa pri dvig1 kakovosti klubov v tekmovalni s1, zoni 1996/97. Zato bo moral iz’(' šni odbor spremeniti propozici)1 tekmovanja in predpisati pogoj1' Večjo pozornost bomo morali P0" svetiti tudi izobraževanju trend' skega kadra, saj le-teh spomnim0 navadno takrat, ko si morajo prl' dobiti licenco za vodenje ekip Tako bomo konec tega meseca of ganizirali zanimivo strokovno pF davanje inštruktorja FIFE Ivan1 Toplaka in Vilibalda Pavca iz sod niške organizacije. V letošnje1" letu bomo tudi veliko skrbi poste tili usposabljanju sodniškega k* dra. Dvig kakovosti, boljša organ’ ziranost, ustrezna usposobljeno11 trenerskega in sodniškega kadra ter izpopolnjevanje zahtev Nogo metne zveze Slovenije, je moto a" šega delovanja v letu, ki smog1 začeli«. Feri Mauč£° Gutalj. Nepričakovano pa je drug' pomurski prvoligaš soboška ostal brez Poljska, ki je odšel h Gf rici. Pri Muri pa je na preizkus# mladi igralec Slovana Lampreht. ved 0 : 4 b. b.; 52 kg: Domen Godvajs 4 : 0 b. b.; 57 kg: Matej Horvat: Dean Glavica 1 : 3: 62 kg: Jože Vrbančič : Marko Horvat 4: 0:68 kg: Mitko Nasevski : Uroš Garbus 4:0, 74 kg: Rade Bačič : Robi Hernet 4 : 0, 82 kg: Slavko Zec : Ivo Žižek 4 : 0, 90 kg: Zoran Vukan : Jože Kranjec 4 : 0’ 100 kg: Kristjan Štrtak: Tomo Jaga-rinac 1 : 3 in 13® kg: Denis Vrzel 0 i 4 b. b. Z osvvjitvij0 naslova državnega prvaka bodo Sobočani sodelovali v evropski ligi. vestnik, 18. januarja 1996 'X £ v port Ob rob naši smučanji v domači pokrajini Danes že skoraj ne najdemo kraja tudi pri nas, kjer se ne bi smučalo •n drsalo. Če pa bi bile zime tako radodarne s snežjo odejo, kot je leto-snja, bi bilo oblik množične rekreacije na snegu in tudi smučarskih tek- movanj veliko več. Čeprav že lep čas naš tednik, iz upravičenih razlogov, ni pisal o tovrstnih tekmovanjih, nas mora vsakokratna vest o takšnih niki že tudi prave drsalke. Mladi pa so na ledu veliko igrali hokej. S preprostimi, doma izdelanimi palicami so potiskali, vodili in - Feri Maučec Med junaki --------------------------, —......—---------------------------i nabijali ploščico v nasprotnikova tekmovanjih v našem okolju razveseliti in ohrabriti. Vsa ta prizadevanja vrata. Sčasoma so poleg manjših Pa niso izžarevanja sedanjega časa, pač pa imajo že dolgo pot iskanja in delovanja znotraj športnih zvrsti. S smučarskim športom so se sPrva ukvarjali redki posamezniki v Športnem klubu Mura v Murski Soboti (ust. 1924). Člani ,e sekcije so se zadovoljevali z osnovnimi oblikami gibanja v okolju, ki jim ga je ponujala zimska narava. Prirejali so namreč več smučarskih izletov. Leta 1926 je soboška sokolska telovadnaorganizacija poslala na Pohorje prvega svojega člana v začetni smučarski tečaj (pri Mariborski koči) in 1933. je tudi ta telovadna organizacija kot najmnožičnejša v mestu ustanovila mstno smučarsko sekcijo. Ustanovitelj in vodja sekcije je postal učitelj Franc Bračko. Člani sekcije so se predvsem ob nedeljah nahodili, natekli, preznojili in se nadihali svežega zraka, ko so se odpravljali s smučmi v mrzlo zimsko okolje na Goričko, predv-sem na smuko okrog Pečarovec. Pred drugo svetovno vojno je s°boški Sokol izobrazil prencka-terega smučarja začetnika na tečaju na Pohorju, po vojni pa je njen naslednik društvo Partizan nekaj let zapovrstjo organiziral tovrstne tečaje doma v pokrajini Podstavljamo vam —— in to v Gornjih Petrovcih. Vsakokratni tečajniki so bili gostitelji tamakjšnje šole. Tečaje so uspešno vodili smučarski vaditelji Stane Keršič iz Radenec, Tone Žnidarič iz Ljutomera, Karel Karba, Janez Ovsenjak in Ciril Tručl ml., vsi iz Murske Sobote. Smučanje je v povojnih časih postalo tista stalnica, da so bili tereni v Mačkovcih, predvsem ob nedeljah in praznikih polni smučarjev in sankačev. Največ je bilo med njimi seveda rekreativcev. Na teh hribih so se preizkušali mnogi mladi v tekih na smučeh in v smučarskih skokih. V vseh je izžarevala tekmovalnost in veliko užitkov. Zaradi velikega števila nastopajočih, priprave prog in skakališča je večkrat zmanjkalo časa za razglasitev najboljših. Zato se so slavnostno razglasitev opravili na vlaku, ki je vso to množico popeljal proti Murski Soboti, Beltincem in naprej. Pisna priznanja za doseženi uspeh pa so posamezniki dobili po pošti. Pozimi je bilo zelo priljubljeno drsanje na zaledenelih ribnikih. potokih in mlakah. Znano je, da so imeli nekateri posamez- skakalnic ob naravnih terenih posamezniki razmišljali o zgraditvi večjih skakalnic. Ena prvih take vrste je bila postavljena leta 1954 v Beltincih. Imela je umetno, iz lesa zgrajeno zaletišče nad ledenico ob beltinskem gradu. Omogočala je skoke do 10 metrov. Leta 1969 so neumorni smučarski zanesenjaki Mačkovec in okolice zgradili 20-metersko smučarsko skakalnico. Na njej je Občinska zveza ta telesno kulturo organizirala tekmovanje za pionirje in mladince. Najdaljši skok je dosegel Roman Lovenjak iz Mačkovec in je znašal 11 metrov. Po letu 1970 so razne oblike zimskih radosti na snegu doživljale vzpone in padce, vendar pa niso zamrle. Zaradi bližine Pohorja in smučarskih središč v Avstriji se je vse več ljubiteljev smučanja odpravljalo na ta smučišča. Obilica snega in ugodne razmere v letošnji zimi so spet priklicala smučarska tekmovanja med nas. To potrjujeta zadnji smučarski prireditvi v Pečarovcih in Poznanovcih in še drugod. Upajmo, da bo takih zim še več in da bodo prišli na svoj račun ljubitelji smučanja, s tem pa obo- gatili zimski čas. Š-an Dejan Fujs - državni reprezentant kegljaškega športa Slovenska moška odbojkarska rePrezentanca je na nedavnem Mednarodnem odbojkarskem tur-""ju na Norveškem zmagala in “°segla največji uspeh. Eden od "aJboljših igralcev v reprezentanci R bil 27-letni Dejan Fujs iz Mur-s*e Sobote. Dejan Fujs je osrednja Osebnost tudi pri Odbojkarskem ubu Pomurje iz Murske Sobote ~ pralec, kapetan in pomočnik renerja. Z odbojko se je začel kvarjati s petnajstim letom pri dbojkarskem klubu Pomurje iz ‘»Urške Sobote, kjer je igral za vse SeRkcije. Potem je eno leto igral Ljutomer, dve leti za Ijubljan-P 0 Olimpijo in eno leto za dinarja iz Raven na Koroškem, eta |99j seje vrnil v matični Jub Pomurje. ' "lednarodnem odbojkar-turnirju na Norveškem je Oyenija prijetno presenetila z "'igo. Kaj je bilo pomembno za . t(i' dobro igro naše reprezen-r “Slovenska moška odbojkarska ^Prtzentanca že od samostojne sP°Ven'je '8ra v glavnem v istem ^avu, vendar je imela premalo .^narodnih tekem. V zadnjem igra vse boljše in je dosegla °čen nivo, kar je pokazala na Od^šLem. Zdaj je na potezi na ^ikarska zveza Slovenije, da edi še korak naprej z večjim 'esionalnim pristopom ter fi- nanciranjem; tako uspehi gotovo ne bodo izostali«. - Odbojkarji Pomurja prvič tekmujejo r inter lini. Kako ocenjujete dosedanji potek tekmovanja? »V inter ligi realno nismo mogli dosti kaj več pričakovati, saj nastopamo z mlado in neizkušeno ekipo. Po prikazanih igrah pa bi lahko dosegli nekaj zmag več, če bi se nekateri igralci obnašali profesionalno. V kolikor bo ekipa ostala skupaj in s kakšno okrepitvijo. pa bi lahko čez leto ali dve dosegali vidnejše rezultate. Naš osnovni namen sodelovanja v inter ligi je, da ekipo čim bolj uigramo in da se čim boljše pripravimo za tekmovanje v končnici (play offu). Mislim pa, da v inter ligi ni ekipe, ki je ne bi mogli premagati.« - Kaj pa pričakujete od končnice državnega prvenstva in pokalnega tekmovanja? »Četrtfinale tekmovanja za pokal Odbojkarske zveze Slovenije z ljubljansko Olimpijo bodo igrali oslabljeni, saj imamo poškodovana Bačviča in Kereca, ki tudi ne trenirata. Pričakujem sicer, da bo Bačvič že lahko nastopil, medtem ko bo moral Kerec dalj časa počivati. Naše možnosti v končnici pa je tretje mesto, če bomo ujeli pravo formo. Vse, kar bi bilo več, bi bil velik uspeh«. - Kaj pa si sicer želite? »Želim si, da bi se odbojkarji Pomurja v državnem prvenstvu uvrstili čim višje ter da bi se slovenska odbojkarska reprezentanca uvrstila na evropsko prvenstvo.« Feri Maučec Šahovski »vikend« turnir v Gornji Radgoni ” Prvi turnir dobil Miran Zupe V hotelu Grozd v Gornji Radgoni je bil prvi letošnji šahovski »vikend« turnir, ki gaje pripravilo ŠD Beltrans. Sodelovalo je 76 ^Ušan Ziško in Janko Jurkovič v y Ljutomeru je bilo tretje kolo temovanje v pomursko-avstrijski ligi Samre ajn-iu s standardno zračno puško. Sodelovalo je 9 ekip in 28 po-kro^'^7. Ekipno je zmagala SD Kolomana Flisarja Tišina s 1739 treh' Pled SL> Ljutomer 1710 in SD Janka Jurkoviča 1706 krogov. Po dg voc*i SD Janka Jurkoviča s 26 točkami (5108) pred SD Ra-19 (5043), SD Kolomana Flisarja Tišina 19 (3449) in SD Ljuto-kr r .'9 (3435). Med posamezniki je zmagal Branko Bukovec s 583 57^ Pred Dragom Pertocijcm 580 in Dušanom Ziškom (vsi Tišina) Ha) kro8°v. Med posamezniki po tretjem kolu vodi Dušan Ziško (Tiši-(30 s '^22 krogi pred Ernstom Huberjem (Bad Gleichenberg) 1722 in Uždoni Kocbekom (Videm ob Ščavnici) 1721 krogov. (Š. Balaško) budita Hari in SCT i Pomurski strelski ligi - serijski program je bilo na sporedu 5. kolor S^t- *"'• Škorpijon : Črensovci 1073 : 1003. Varstroj: Gančani 1016 : 1066, l04 : dolina 1076 : 1028, Ljutomer: Coal 1066 : 1020. Radgona : Bakovci hti (Sr '040. Tišina : SD Janka Jurkoviča neodigrano. Vodi SCT s 15 točka-Ijf/.^lpred Ljutomerom 15 (5259). Gančani 13(5419), Škorpijonom U33L Radgono 10 (5)11). Med posamezniki vodi Hari (Gančani) s °8‘ prcd Bašakom (Škorpijon) 1821, Balažičem (Gančani) 1820. 10 (SCI) 1817, Maučecem (Bakovci) 1809 krogov. (T. Horvat) šahistov, kar je ponovna potrditev, da vlada za tovrstno tekmovanje veliko zanimanje. Zmagal je član Radenske - Pomgrada iz Murske Sobote Miran Zupe s 7,5 točke pred Domnom Krum-pačnikom 7,5, Darkom Supan-čičem (oba Ptuj), Albinom Žgancem (Ormož), Jožetom Vučkom (Lendava), vsi 7, Ljubišo Krstičem (Polskava) 6,5, Markom Coklinom (Radenska -Pomgrad), Alešem Lazarjem (Polskava), Alojzom Kosom. Borisem Kovnem. Danilom Ha-rijem (vsi R^denska-Pomgrad), Zdravkom Forstnaričem, Milanom Lesjakom (oba Maribor), Igorjem Kosom (Radenska -Pomgrad), Leon Kranjcem (Maribor) in Štefanom Režonjo (Radenska - Pomgrad), vsi po 6 to-* čk. Najboljša mladinka na turnirju je bila Lea Števanec (Radenska - Pomgrad) s 5 točkami, najboljši mladince pa Robert Su-pančič (Ptuj) s 4.5 točke. Drugi šahovski »vikend« turnir bo 28. januarja v teniškem centru Mesič v Murski Soboti. Dva rekorda Mira Steržaja v Zagrebu V letu 1963 je bilo člansko prvenstvo Slovenije v Kranju. Med 72 tekmovalci je sodeloval tudi Miro Steržaj iz Ljutomera, član mariborskega Branika, in s 1.822 podrtimi keglji zasedel prvo mesto ter drugič postal članski prvak Slovenije. Odlično pa se je odrezal na izbirnem tekmovanju za sestavo državne moške in ženske reprezentance za srečanje z Vzhodno in Zahodno Nemčijo. S 3.034 podrtimi keglji je zasedel prvo mesto, hkrati pa postavil dva jugoslovanska rekorda. Najprej je podrl 1.017 kegljev, kar je bilo za 13 kegljev več od jugoslovanskega rekorda, ki ga je imel Smoljanovič. Na svojem drugem nastopu pa je bil še boljši, saj je podrl 1.058 kegljev. To sta bila rekordna rezultata v Jugoslaviji, ki pa nista bila priznana, ker so bili keglji za 3 kg težji, kot to določajo pravila. Kepe 794 podrtih kegljev.Na kegljaškem tekmovanju za naslov prvaka Hrvaške v Zagrebu je ekipa Nafte iz Lendave podrla 4.644 kegljev, kar pa je bilo premalo za sklepni del prvenstva. Najboljši Lendavčan v ekipnem delu tekmovanja je bil Grzej z 822 podrtimi keglji, medtem ko so bili ostali tekmovalci Nafte precej slabši. Še slabše pa so Lendavčani tekmovali med posamezniki. Najboljša med njimi sta bila Kos (814) in Grzej (811 podrtih kegljev), medtem ko je Kepe podrl 772, Lebar pa 744 kegljev. Srečko Grzel prvak varaždinske zveze Kegljači lendavske Nafte so v letu 1963 zelo uspešno tekmovali v sosednji Hrvaški. Na prvenstvu ča-kovske podzveze so v ekipnem delu tekmovanja podrli 4.778 ke- timi keglji pred Grosom-Greu-tigenom (DDR) 1.840 in Szabom-Vargom (Madžarska) 1.823 podrtih kegljev. Prvo mesto in zlato medaljo pa je osvojila tudi reprezentanca Jugoslavije v ekipnem delu evropskega prvenstva 5.410 podtimi keglji (Šlibar 857, Hladnik 903, Mlakar 941, S-teržaj 966, Grom 928, Smo- Na evropskem kegljaškem prvenstvu leta 1964 v Budimpešti je reprezentanca Jugoslavija postala evropski prvak. Med posamezniki pa je bil junak prvenstva Ljutomerčan Miro Steržaj, saj postal dvakratni evropski prvak in postavil dva svetovna rekorda. Miro Steržaj stoji na najvišji stopnički v Budmpešti. gljev in zasedli drugo mesto ter se uvrstili v nadaljnje tekmovanje - varaždinsko kegljaško zvezo. V tekmovanju posameznikov je sodelovalo 63 kegljačev. Od 16 tekmovalcev lendavske Nafte se jih je 7 uvrstilo med 15, ki so sodelovali v tekmovanju varaždinske kegljaške zveze. Najuspešnejši tekmovalec pri Nafti je bil Lebar s 792 podrtimi keglji. Na tekmovanju varaždinske kegljaške zveze je ekipa Nafte podrla 4.797 kegljev in se uvrstila na prvenstvo Hrvaške. Med posamezniki je z-magal Lendavčan Srečko Grzej z 878 podrtimi keglji in postal prvak varaždinske kegljaške zveze, kar je bil njegov največji uspeh. Poleg njega so se na prvenstvo Hrvaške uvrstili še Jože Kos 843, Karel Lebar 807 in Jože Miro Steržaj dvakratni evropski prvak in svetovni rekorder Leto 1964 je bilo za kegljača Mira Steržaja iz Ljutomera, člana mariborskega Branika, .najplodnejše leto v njegovi športni karieri. Na evropskem kegljaškem prvenstvu v Budimpešti na Madžarskem je namreč dosegel izreden uspeh. S 1.936 (982, 954) podrtimi keglji je postal evropski prvak med posamezniki pred Jožefom Sa-bojem (Madžarska) 1.886 in klubskim kolegom Francem Mlakarjem 1.863 podrtih kegljev. Evropski prvak je Miro Steržaj postal tudi skupaj s klubskim kolegom Francem Mlakarjem v dvojicah s 1.881 podr- Odbojka - 1. A moški Pričakovan poraz Ljutomera V štirinajstem kolu prvenstva v I. A moški odbojkarski ligi je vodeči Marles Maribor po pričakovanju premagal Ljutomer s 3 : 0 (15:8, 15:3, 15: 11). Ljutomerčani so nastopili brez Rajnarja. Ljutomer: Berlot, Kavnik. Šmaux, Belec. Onišak, Grut, Zidar, Pirher, Savič. (N. Š.). Maribor. Olimpija Krka Bled Kamnik LJUTOMER 14 li 13 14 14 14 8 5 5 5 3 0 4 8 8 9 42:3 27: 17 21 : 26 19:29 17:31 15 : 35 28 16 10 10 10 6 Ijanovič 815), kar je bil novi svetovni rekord. Poleg tega je odlični Miro Steržaj postavil dva nova svetovna rekorda. Najprej je podrl 966 kegljev in tako izboljšal prejšnji rekord, ki ga je imel Luther za 15 kegljev. Piko na i pa je Miro Steržaj postavil, ko je dosege! novi svetovni rekord z 982 podrtimi keglji. V letu 1964 je Miro Steržaj prvič postal prvak Jugoslavije. Za reprezentanco Jugoslavije pa je nastopil 19-krat in dosegel povprečje 955,5 podrtih kegljev. Zaradi teh izrednih uspehov je Zveza za telesno kulturo Jugoslavije proglasila Mira Steržaja za tretjega najboljšega športnika Jugoslavije za Cerarjem in Simičem. Tretje mesto pa mu je prisodilo šest slovenskih športnih uredništev, ki je vsak teden med letom točkovalo najboljše špo- rtnike Slovenije za plaketo Branka Ziherla. Za tretjega slovenskega športnika pa so Mira Steržaja izbrali tudi anketiranci slovenskega športnega lista Polet. Klubski rekord kegljačev Nafte Kegljači Nafte iz Lendave so tudi v letu 1964 tekmovali v čakovski kegljaški podzve-zi.V ekipnem delu tekmovanja so podrli 4.952 kegljev, kar je bil klubski rekord, vendar se kljub temu niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje, saj je Var-teks podrl 5.239 kegljev. Med posamezniki pa so kegljači Nafte podrli naslednje število kegljev: Grzej 864, Kos 844, Lar-nsak 822, Pal 798 in Kepe 770. (nadaljevanje) Odbojka - 1. B ženske Poraza Ljutomerčank in Sobočank V štirinajstem kolu prvenstva v 1. B ženski odbojkarski ligi sta obe pomurski ekipi izgubili. Ljutomerčanke so gostile vodeči Krim in po pričakovanju izgubile, medtem ko so Sobo-čanke presenetljivo visoko izgubile z ekipo Tabora, ki so jih pred kratkim v pokalu kar dvakrat premagale. Ljutomer - Zavarovalnica Maribor : Krim 0 : 3 (11 : 15, 11 : 15, 6 : 15). Ljutomer - Zavarovalnica Maribor: Ljubeč. Kosi. Šoštarič, Novak, Senčar, Vrbnjak. Lu-kienko, Kolar, Vahen. Pirher. Tabor : MTC-SL-ROTO Sobota 0 : 3 (15 : 4, 17 : 15, 15 : 13). MTC-SL-ROTO Sobota: Drevenšek, Zver. Forjan, Šlebinger. Kuhar, Moreč, Časar, Cipot. (N. Š . F. M.) Krim LJUTOMER Tabor ŠOU Mislinja I4 14 0 14 13 14 MTC-SL-ROTO 14 5 5 5 3 4 9 8 9 42 : 3 28: 18 25^29 21 : 28 15:31 15:37 28 18 10 10 10 6 STIGMA 8 .ainsvomij)। droge, AiO? 061 97 89 vestnik, 18. januarja 1996 Kaj je zate sreča? (Razmišljanje učencev OŠ IV M. Sobota) - Sreča je zdravje. (Martina, 8. raz.) - Sreča je ljubezen, veselje, radost in denar. (Klavdija, 8. raz.) - Srečen sem, ko sem v šoli, kjer imam kosilo in malico. (Tina, 7. raz.) - Sreča je, če imaš prijatelje. (Irena, 7. raz.) - Sreča so dnevi brez vojne. (Andreja, 3. raz.) - Sreča je mimo spanje in lepe sanje vseh otrokov sveta. (Drago, 3. raz.) - Sreča je, da me ima očka rad. (Štefan, 5. raz.) - Srečni smo, ko zmagamo v odbojki. (Katja, 5. raz.) - Sreča je, daje zapadlo veliko snega. (Daniela. 4. raz.) - Sreča bi bile zame nove smuči. (Ljubo, 4. raz.) - Sreča je, da imam atija in mamo. (Alen, 5. raz.) - Sreča je, ko lahko mimo spim. (Simon, OVIIII.) - Sreča je, ko si zdrav. (Marija, (OVI III.) - Sreča je moja mama in novoletna jelka. (Urška, 1. raz.) - Sreča je zame biti velik in voziti avto. (Simon, 2. raz.) Moj prosti čas N prostem času delam veliko stvari. Gledam televizijo, se igram ... Najbolj me zanima šport, moje najljubše igrače pa so lego kocke. Zelo rad pa preživljam prosti čas zunaj, v naravi, z mojima kužkoma Benom in Dinom. Skoraj vsak dan ju peljem na sprehod. Hodimo na bližnjo Piramido. Med potjo se tudi jezim, ker me ne ubogata. D. HAMLER, 4. d. OŠ Gornja Radgona Ali veste? Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Zadnjič smo vas spraševali za najkrajšo slovensko reko. Pravilen odgovor nam je poslal samo FRANC COR iz Bistrice pri Tržiču, in sicer da gre pravzaprav za dve reki v Sloveniji, ki sta enako dolgi - 27 kilometrov -, to pa sta Pivka in Tržiška Bistrica. Čestitamo! Za primerjavo naj navedemo, da ima reka Sava 221 kilometrov dolgo pot po Sloveniji, njena dolžina v celoti pa je 945 kilometrov (o tem smo že pisali). KUPON št. 19- ALI VESTE? Ali ves,te, katero mestece v Sloveniji se nahaja na umetnem rečnem otoku? Odgovore pričakujemo najpozneje do 24. januarja. Nekega zimskega večera pomarančni sok.Lepo bi bilo, če bi imeli še več tako lepih zimskih večerov. MIHAELA VAJDA, 4. a Dvojezična OŠ I Lendava Nekega zimskega večera, ko je zunaj snežilo in je bilo zelo mrzlo, sva z mamo pekli rižev narastek, očka pa je pripravljal sok iz pomaranč. Brat je zlagal prtičke v rožice in pripravljal mizo za večerjo. Ko je mama dala rižev narastek v pečico, smo posedli v dnevni sobi, poklepetali in se pogovarjali o tem, kako je bilo v šoli. Seveda pa tudi na smeh nismo pozabili. Tako je minila točno ena ura. Mama je vzela iz pečice rižev narastek in nas prijazno povabila k lepo pogrnjeni mizi. Pojedli smo dobro večerjo in popili svež Moj medvedek Moj medvedek sladko spi, zjutraj pa se z mano prebudi. Očke hitro si pomane in preišče vse predale. Najde mleko, kruh, potico, vzame si še žlico. Ko pa se zvečeri, moj medvedek spet zaspi. LIDIJA SEVER, 3. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Praznovanje starega leta V nedeljo zvečer smo praznovali staro leto. K nam so prišli Dvoršakovi. Jedli smo narezek. Otroci smo se igrali, starši pa so se pogovarjali. Večkrat smo pogledali skozi okno, kako se prižigajo lučke. Končno je minil zadnji trenutek starega leta. Ob polnoči smo si nazdravili s šampanjcem. Drug drugemu smo čestitali in zaželeli vse najlepše v novem letu. Nato je šel očka k sosedovim in jim nesel šampanjec. Skozi okno smo gledali, kako spuščajo rakete. Mama nam je naredila sadno kupo. Potem smo gledali film. Igrali smo se tudi kolo sreče in se kartali. Ob treh zjutraj so šli Dvoršakovi domov. Ker je bilo zasneženo in ledeno, so težko prišli z vrha. Pomagala sem pospraviti mizo, mamica pa je pomila posodo. Ob šitirih zjutraj sem šla spat. Sedaj je leto 1996. Naj bo res srečno in zdravo! DORIS PAHOR OŠ Kapela Nick in Kylie Tamz kjer rastejo divje rože Čeprav so mnogi resno dvomili v uspešnost in pametno potezo dueta Nick Cave in Kylie Minogue, so se ušteli. Njuna skladba, ki jo je sicer napisal Nick, glasbo pa skupina The BackSeeds, Where The Wild Roses Grow, ki sta jo posnela v oktobru, je zelo uspešna na vseh celinah sveta. Gotovo pa je ena izmed najlepših novih balad v zadnjem času. Singl je s Cavovega najnovejšega albuma, ki ga imenujejo Album Of Murder Ballads, album balad o umorih, ki pa š ni izšel. Že ko je Cave pisal to skladbo, je ves čas mislil na Kylie, avstralsko pevko, ki je zaslovela z nekaj poceni skladbami in je bila zaradi raznih drugih kvalitet pogosto na straneh rumenega glasbenega tiska. Kylie je na povabilo tega slavnega temačnega pevca takoj odgovorila s pritrdilnim odgovorom. Takoj so o- dšli v studio, poleg tega pa so posneli tudi videospot, ki gaje režiral Rocky Schneck. Rockyje znan po tem, daje delal videospote za Jonija Mitchella, The Meatpuppets in druge. Videospot so posneli v Kentu, zelo primernem okolju za takšno tematiko, v Veliki Britaniji. Želel si je, da videospot spominja na glamurozne holiwoodske filme petdesetih let, to mu je tudi ospelo. Kylie se je vživela v vlogo Elize Day, Nick pa je njen ljubimec, ki jo vodi do obale reke in jo tam ubije. - Čeprav pesem govori o umoru, v spotu ni kadrov ubijanja, Kylie pa se večinoma pojavlja kot truplo. Čeloten spot so posneli v enem samem dnevu, Kylie pa je morala dolgoča-sa ležati v rezervoarju polnem vode, okoli nje pa so se plazile kače. Pravi, da je ni bilo zaradi tega prav nič strah. Ža njeno zahtevno masko so porabili kar ne- Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER kaj ur, bila je namreč v celoti od pet do glave pobarvana, da bi naj-pristneje ustvarili vtis trupla. Ker je zelo dobra igralka, so lahko brez večjih težav izpeljali snemanje, dobro pa se je odrezal tudi Nick, ki tudi ni imel tako lahke naloge. Ure in ure se je moral prebijati skozi blato in gledati v reko, kjer naj bi se prikazovala njegova ubita ljubica. No, njej na srečo ni bilo potrebno ležati v reki, ampak v rezervoarju vode. To skladbo je producirala Ca-vova skupina The Bad Seeds, pri čemer sta sodelovala tudi Tony Cohen in Victor Van Vught, izšla pa je na singlu v prpejeni nakladi. Moja neprevidnost Moje otroštvo je bilo lepo. Starši so me vzgajali kot je prav. Ko so bili v službi, me je babica položila v zibelko, ki je bila v kuhinji, sama pa je medtem kuhala in pospravljala. Spominjam se, kako sem doživela nesrečo. Mama mi je rekla, naj se ne vozim po cesti, a jaz je nisem ubogala. Zapeljala sem se okoli cerkvice, kije blizu naše hiše. Ko sem pridrvela v ovinek, sem zadela neko starejšo žensko, ki seje znašla pred mano. Posledice so bile tako hude, da je morala mama tisto gospo odpeljati k zdravniku, meni pa je pošteno »napela«. Čez nekaj dni je bilo »e pozabljeno. JERENEJA JENEŠ. 6. <1.. OŠ Beltind S pesmijo v novo leto Prazniki so minili, ugasnile so lučke na božičnih drevescih, pozabljene so vse priprave, a ostalo je zadovoljstvo, da smo praznične dni v Kobilju obogatili s pesmijo. Kulturno društvo je pripravilo prireditev Družina poje. Velik0 družin se je zvrstilo na odru in njihova pesem je občanom prijetno zazvenela. Povezala je mlajše in starejše ter vse skupaj popeljala v čas nekdanje družinske povezanosti. Na drugi prireditvi so se predstavili učenci osnovne šole, ki so izvedli že četrti otroški festival. Glasovi enaindvajsetih mladih pevcev so povezali nastopajoče z obiskovalci, ki so neutrudno ploskali še dolg0 potem, ko je izzvenela zadnja skupna pesem. Podobno je bilo na sveti večer. Nastopili so mladinci naše občine na prireditvi z naslovom Moč volje in ljubezni. Peli so, igrali in recetirili, poudarili lepoto božiča ter prav tako poželi velik aplavz. Otroke iz vrtca in učence nižjih razredov osnovne šole je obiskal tudi dedk Mraz, oni pa so mu v zahvalo pripravili prisrčen program Vse te prireditve so popestrile božične in novoletne praznike V zasneženi obmejni vasi, vsi nastopajoči pa so dokazali, da je prazno-vanje lahko tudi prijetno v kulturni dvorani, seveda z ljudmi, ki so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za tako stvar. V Kobilju smo dokazali, da imamo take ljude! ALENKA FARKAŠ, 8. raz., OŠ Kobilje Novice od tu....in tam Pogrešal te bom je naslov nove kompaktne plošče Jana Plaste-njaka. Plošča je namenjena samo za promocijske zadeve, zato ne bo prišla v prosto prodajo. Na njeje je še skladba Ker te ljubim. Naslovno skladbo pa je posvetil svojemu očetu. Zanjo je v sodelovanju z Vin-čijem posnel tudi videospot. kkk Na .r.azpis za letošnjo slovensko prireditev Pesmi Evrovizije se je prijavilo kar šestdeset izvajalcev, kar kaže na izredno veliko zanimanje za ta festival. Strokovna žirija je izbrala enajst finalistov, ki se bodo pomerili 11. februarja. Za nastop na Norveškem se bodo potegovali Vili Resnik, Pop Design, Panda, Irena Vidic, Irena Vrčkovnik, Regina, Roberto, Don Juan, Ansambel J. Novaka, Marta Zoreter ter Alenka Vidrih in Miha Vardjan. Na tej kompaktni plošči so še tri skladbe. Naslov njihovega novega albuma je tematsko opredeljen, izšel pa bo v začetku tega leta. Upamo lahko, da bodo tudi druge skladbe tako dobre, kot je ta z novega albuma. Glede na to, da Cave redko razočara, lahko upravičeno pričakujemko dober album. Mick Jagger je razveselil svoj? starše z nakupom konfortnega stanovanja v južnem delu Londona. Ugotovili so, daje dobro, če stanujejo čim bliže svojim treta vnukom. Joe, star 82, in Eva, stara 81, sta prej živela na deželiv bližini Lonodna v veliki hiši, sedaj pa sta podeželje zamenjala za me stni hrup. kkk Mogoče je bil kdo v teh dne!* prepričan, da je Elvis Presley vstal od mrtvih. Pa se je motil. Elvis mirno sp*' njegovi zvesti oboževalci in posti? movalci pa so glasno počastili njegov rojstni dan. 8. januarja ?! kralj rock and rolla moral na tod1 upihniti 61 svečk. Prihodnje let° pa bo minilo 20 let od njego''6 smrti. AUDIO - VIDEO - CP flflŠHOF 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 LESTVICA 1. Vladimir Kočoš zec: - To je bila noč 2. Dražen Zečič - Silvija 3. Oliver Dragojevič - Moja tajna ljubavi 4. Minea - Mornaru moj 5. Boris Novkovič - Emily Predlog: Alen Vitasovič - Vrime od zime GLASUJEM ZA: _ vestnik, 18. januarja 1996 23 * Cestnik __L_____— PISMA, MNENJA^ STALIŠČA Odgovor g. Gezi Džubanu Spoštovani gospod, že večkrat sem vam mislil pisati, a sem vedno pomislil, da se tako nizko en kmet ne sme spustiti. Zdaj pa sem vzel v roko papir in svinčnik, za to pa so me prosili moji prijatelji, znanci, sovaščani in politični sodelavci. Moja kmečka duša je tudi zato, da odgovorim na vaše pismo objavljeno v Vestniku 14. 12. 1995 in v Lipnici decembra 1995 št- 3 (Občinski informativni Ust Moravske Toplice), Najprej kmetijstvo, potem pa okoli Občine Prosenjakovci in občine Moravske Toplice z botrom in botrico. Kot izvoljeni poslanec Mestne občine M. Sobota ste štar-tali z bogato kmetijsko in inudstrijsko urejene občine (tu mislim tudi na kmetijsko predelovalne industrije). Politiki bivšega režima, ki so bili pred vami naši predstavniki, so to znali razvijati in ohraniti. Kot član kmetijske-■ ga odbora pri vladi RS je vaša odgovornost še večja, nite pa edini odgovorni, odgovorna Je tudi vaša prijateljica, ki je tudi član tega odbora. Navajate v vašem pismu, da ste vi vzor z njo in takih poslancev se lahko veselimo. Dejansko stanje pa je čisto drugo. F obdobju vašega mandata naša bivša občina M. Sobota ali regija izgublja vse tisto, kur je nujno za tu živečega kmeta in delavca. V državnem zboru ste sprejemali zakone Proti kmetu in delavcu. Neomejen in nekontroliran uvoz kmetijskih pridelkov, mesa, pšenice, krompirja, mlečnih izdelkov itd. Slovenska kmetijska politika ne ščiti kmeta. Kmet je prepuščen sam sebi, naj se znajde kot se zna. Davčna politika, pokojninsko invalidsko zavarovanje, padanje cen naših pridelkov, proizvodov, nenehno raste cena repromateriala kar kmet potrebuje za nemoteno kmetovanje. In zdaj je že težko najti trg za pitano govedo in prašiče, zgodilo se je, da smo morah čakati mesec dva do prodaje. Krediti so neugodni (to morem vam razložiti), zato ker inflacija pri kmetu in cena pitanega goveda je ista ah celo nižja kot leto Prej. Ce najamem kredit, je veliki R 12% do 18 % obresti, to si lahko samo vi privoščite, resje, da se je zdaj nekaj obrestna mera znižala, ampak to "i sigurno in če najamem kredit, hitro spravim kmetijo r stečaj. Vidimo, da Ljubljana vse želi centralizirati. V stečaju je simbol in glavna žila prekmurskega kmeta - Mesna industrija Pomurka. To smo zidali mi kmetje in delavci, prekmurski kmet brez Pomurke ni kmet, ampak hlapec! Tu je najboljša k/avnost. Pomurka Je bila edina v Sloveniji, da je lahko v ceh svet, od Evrope, Azije in ŽDA izvažala. Vas ne boli srce, ko vidite to, da namerno uničujejo našo Pomurko? Ko Je zaškripalo v lendavski Nafti, je takoj bil predsednik vlade v Lendavi, stvar so uredili. Več seje slišalo, in pisalo o Dolgovaški opekarni in prikazovalo na televiziji, kot o Pomurki. Kje ste vi, g. Džuban? In nikomur ni mar za delavke in delavce Pomurke, ki so na cesti. Goričko, moj rojstni kraj, spada v demografsko oroženo, za kmetovanje omejenimi pogoji, kjer nam pripadajo določeni regresi, stimulacije. Poglejte Uradnrlist in se boste prepričali, koliko se je vse skupaj znižalo. Podpira se hribovit predel, kjer je kmetovanje, govedoreja in mlekarstvo dosti dražje kot na Goričkem in vi samo kimate, da ste vzorni poslanci. Poslanci na Murskem valu ste izjavili, da vas minister ne posluša. To ni res, pred dvema letoma sem bil z eno delegacijo pri ministru za kmetijstvo v Ljubljani pri g. Ostercu in on je med pogovorom povedal sledeče: G. Džuban je najbolj priznani strokovnjak na kmetijskem področju v državi. Moj odgovor pa je bil sledeči: Ne čudim se, g. minister, da je slo-renska kmetijska politika na psu! Hlevi se praznijo, dosti hlevov bo za rečno ostalo praznih, travniki nepokošeni, čez nekaj let zaraščeni z gozdom. G. Džuban, imate znanje, ki ste si ga pridobili s 25-letnim de-'om na področju kmetijstva. Samo teh 25 let je bilo v planskem kmeta-vanju in gospodarstvu. Danes pa živimo v tržnem gospodarstvu, in to ni Vseeno. Zato bi se morah usposabljati ah to področje prepustiti tistemu, ki to obvlada. Ocena nas kmetov in delavcev je sledeča: Naši poslanci so izdelali zakon o divjem kapitalizmu, kjer kmet in delavec vse izgubi. Fračah se boste v revno pokrajino, kjer je kmet in delaje na beraški palici. G. Džuban, namesto tega, da v časopis pišete nere-snke, se z vašo prijateljico zamislite. Delavka v Tekstilu eno leto ne zasluži toliko, kot vi dobite za en mesec. Ne moremo pa trdili, da se Slovenija te razvija. Slovenija se razvija na tistem območju, kjer so poslanci z gla-rami poleg, ne samo s telesom, kot naši. Ža občino pa vam kratko in jasno napišem samo to. Na referendu-tti smo se odločili za občino Prosenjakovci. F državnem zboru na prvem glasovanju, kar vi ne navajate v vašem pismu, je vaša prijateljica izjavi-,C1. da sta samo dva glasova manjkala da bi Prosenjakovci dobili status °bcine, vaš glas in še od gospoda, ki ste bili proti. Kaj in kako ste se v Ptrlamenlu »ljubčkovali«, me ne zanima, znate star pregovor pravi: Si-gdar močnejši pes... Napišem vam samo še, kaj imamo mi v Prosenjako-rcih: dom krajevne skupnosti, krajevni urad, malo sejno sobo, veliko sej-sobo, veliko dvorano z odrom za kulturne dejavnosti, pošto smo imeli 2e tta časa Marije Terezije, za splošnega zdravnika imamo tri prostore, gensko trikrat je doktor na razpolago! Samopostrežno trgovino z živih, Klnetijsko zadrugo s skladiščem in sodobno blagovno hišo, Petrol, tovar-n° Tekstil, sejmišče, gostilno z domačimi specialitetami in vrhunsko pro-Se'Vakovsko kapljico, prehodni dom za tujce, spominski gasilski dom, veliki gasilski dom z dvorano in še z bogatim prostorom, dve kapelici, °^ski dom, šolo, vrtec, NK Prosenjakovci, deponijo za sladkorno peso, Vehko vago, malo vago, sodobno mrliško vežico, grajski park, zobno a'nbulanto za odrasle in mladino, zobozdravnik trenutno dela samo za Gladino, bomo pa poskrbeli tudi za odrasle. F KS Prosenjakovci dosta-Va Pošte v vsako vas vsak dan, stanovanjski blok, krajevna knjižnica. Tudi 'neJa bo odprta v Prosenjakovcih prej ah slej. Zdaj pa mi vi napišite, kaj 'mate v občini - z botro in z botrom? Niti en prostor niste znalipriskrbe-• kjer bi se lahko občinski svet sestal. Najemniki smo v hotelu Ajda. Od ščetka se je občinski svet s sestanki selil kot ptice selivke. Imeli smo s^s'anek v Motvarjevcih, Bogojini, potem smo svetniki sprejeli sklep, da e bomo tako naprej delali. In zdaj imamo sestanke stalno v Ajdi, ko ni n^s!ora v sejni dvorani, nas preusmerijo v restavracijo, saj gostov večkrat ^koda, da odpirate rano, ki se je začela celiti, nikoli in nikdar pa ne Zaceljena. Upanje imamo v našega župana, na vaše pisarjenje g. bp^a" pa res ne (famo’ 10 50 neresnice. Za vaše prijatelje iz moje n^e °k°lice, ki jih v pismu omenjate, pa samo toliko: Žalostno, da sami "e p‘sat'so m°gH vas zaprositi. Za njih pa samo toliko: Nikoli bom dopustil, da bi kdorkoli deloval proti Prosenjakovcem, tu je naše Ceajiv"° središče, predmestje in okno v Evropo občini Moravske Topli-što -ek so i' vaši prijatelji osiromašiti KS Prosenjakovci, razseliti po- "d. Ocenili so, da je gospodar na dopustu že precej časa. Jaz kot le-"o izvoljeni predstavnik in predsednik podružnice naše stranke tega seJa' sem se ,ak<>j odločil za poteze. S svojimi političnimi sodelavci sem le~'ne"il in takoj smo sklicali zbor občanov vasi Prosenjakovci, na ka-smo povabili predstavnike ostalih vasi KS Prosenjakovci. Da bom ^'f k- Na sestanku so bili sprejeti sklepi. Mi pa smo dobili zeleno luč 'z^edbo te politične akcije. Akcijo smo izvedli uspešno. Na domači zemlji je lahko samo domačin gospodar. Ko so ti vaši prijatelji ocenili, da nimajo več'možnosti zavirali razvoj našega kraja, so nas preimenovali v Grun-tovčane. Vsak odgovorni udeleženec tega sestanku je dobil svoje ime po epizodi Gruntovčani. Pismo sem osebno predal na ustrezno mesto z zahtevo, da se odkrije avtorja tega anonimnega pisma. Upam si trditi, da bo avtor tega pisma čim prej znan in še vprašam, kako bo upal avtor tega pisma pogledati meni in mojim kolegom v oči in dalje delati v tem bogatem krajevnem središču. Glede lokalne samouprave bi morala vlada odstopiti, vam poslancem pa bi morali Soditi mi, kmetje in delavci, za razbitje sožitja med narodnostjo in večinskim narodom. Zdaj nam je bolj vsem jasno, da gospod poslanec in njegova prijateljica sploh nista imela interesa za našo občino. Več sreče so imeli Kobiljčani, čestitam Jim. Jasno mi je tudi to, slavili smo dvajseto obletnico narodnostne skupnosti in v naši KS živeča narodnost ni dobila ničesar v dvajsetih letih, razen obljub. Gospod poslanec, vi se mene ne bojte, vašo usodo sem prepustil nebeškemu očetu. On naj vas po vaših zaslugah kazni ali obdari. Pridite enkrat na našo sejo občinskega sveta in bomo skupaj zapeli tisto našo lepo domačo pesmico 'Micka daj mi pejneze nazaj... Želim vam in vaši prijateljici vse najboljše, zdravje in pejneze v letu 1996 in bodite previdni! Lep pozdrav! Tibor Vbros, Središče 23, Prosenjakovci Odločanje upravnega odbora zadruge s podpisovanjem sklepov oz. na korespondenčni seji Na vprašanja nekaterih članov upravnih odborov zadrug glede odločanja upravnega odbora zadruge na korespondenčni seji oz. s podpisovanjem sklepov predstavljam s soglasjem dr. Emila Čeferina povzetek njegovega članka oz. mnenja, ki ga je objavi! v Pravni praksi dne 30. 11. 1995, s katerim se v celoti strinjam: L Zakon o zadrugah določa (27. člen), da upravni odbor zadruge odloča na sejali. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kor polovica vseh članov upravnega odbora. Odločitev na upravnem odboru pa je veljavno sprejeta, če je za sklep glasovalo več kot polovica prisotnih članov upravnega odbora, če zadružna pravila ne določajo drugače (za sprejem določenih sklepov je lahko v pravilih zadruge predpisana tudi strožja večina). 2. Zakon o zadruga (21. člen) pozna možnost sprejemanja odločitev obč-: nega zbora zadruge s podpisovanjem sklepov, vendar je v tem primeru sklep veljavno sprejet, če so se za sprejem predlaganega sklepa odločili vsi člani zadruge in so ga tudi vsi člani zadruge podpisali. V tem primeru govorimo o univerzalnem občnem zboru zadruge. 3. Navedeno določilo zakona o zadrugah bi se lahko uporabilo tudi za odločanje na drugih organih zadruge, čeprav zakon govori samo o občnem zboru zadruge. Torej bi lahko upravni odbor ob pravilni uporabi navedenega člena odločal tudi s podpisovanjem določenega sklepa. Vendar se morajo ob sprejemu takšnega sklepa vsi člani upravnega odbora izreči za tak sklep in to potrditi s svojim podpisom. Pri sprejemanju sklepov s podpisovanjem pa upravni odbor ne bi smel 'zanemariti'pravice članov upravnega odbora do pravilne in popolne, predvsem tudi ustne, obrazložitve za sprejem predlaganega sklepa, kot tudi pravice do udeležbe na sejah (z možnostjo obrazložitve svojih predlogov) tistih, o katerih pravicah se odloča, kar pa določajo tudi drugi predpisi, ne samo zakon o zadrugah. Ob tem dr. Čeferin še navaja, da nebi smeli mešati odločanja na nadzornih svetih gospodarskih družb, kateri delujejo po zakonu o gospodarskih družbah, z odločanjem na organih zadrug. V primeru nadzornih svetov gospodarskih družb je dopuščena možnost sprejemanja sklepov tudi pisno, telefonsko, telegrafsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev, če temu ne nasprotuje noben član nadzornega sveta. Za sprejem sklepa pa je v tem primeru potrebna večina oddanih glasov. Vendar tukaj gre za specifično ureditev gospodarskih družb. Zadruga pa ni gospodarska družba, zato je potrebno upoštevati ureditev odločanja na organih zadruge po zakonu o zadrugah, in ne po zakonu o gospodarskih družbah. Torej: sklep upravnega odbora zadruge je lahko veljavno sprejet tudi brez seje upravnega odbora, če so se s predloženim sklepom strinjali vsi člani upravnega odbora in so ga vsi člani upravnega odbora tudi podpisali. Jože Tivadar Pdrtosfalva - Gruntovec Fjilugyules Osszehivo: Cinober/Kertesz Mihdlj To je naslov in upravičen razlog mojega pisma 16.11.1995 Kdo razdira sožitje in dobre odnose v Krajevni skupnosti Prosenjakovci. Ta naslov bi lahko razumeli, da med tu živečimi ljudmi nekaj ni-v redu. Z isto vsebino sem nastopila na MMR in se predstavila gospe poslanki tudi osebno, zato ni bil potreben naslov Neznanka. Hvala ji za odgovor, z njim nisem bila zadovoljna, ker osebno avtorja oziroma pisca anonimnih pisem ni želela omeniti, še najmanj pa obsoditi. Odgovor je bil opredeljen le zame. Odgovarjam vam, gospod poslanec, in vašim spodbuditeljem. Kar sem napisala, to tudi danes zagovarjam. Da je imela pšenica slabo ceno, je bila mojb osnova 18 SIT, 25 SIT in 30 SIT, med tem pa velika razlika. Da sta manjkala za občino Prosenjakovci le 2 glasa, lahko še danes preberete v Novicah (četrtek, 3. nov. 1994) pod naslovom Ponižani, osramočeni in razžaljeni! (bila sem preglasovana samo z dvema glasovoma). To je dokaz, katerega je napisal novinar. Med temi ljudmi, ki vas sprašujemo oziroma spodbujajo, je morda ravno krivec mojega začetega pisanja. S pisanjem v časopisu se nisem prej nikoli ukvarjala. S tem pismom sem branila ugled svoje vasi, za kar imam dolžnost in tudi vso pravico. V njej sem našla svoj dom in tudi zaposlitev. Zato ne dovolim še tako izobraženim krogom ljudi, da jo blatijo v svoji tako lepi materinščini. Jemljejo čast in ponos tu živečim ljudem. Prepozno mi pojasnjujete vlogo poslancev, morali bi nam jo predstaviti v začetku mandata. Osebno sem bila prepričana, da pot do nebes je voli-lec - poslanec. Danes razmišljam, zakaj ste nas sploh volilce potrebovali, ko nimamo pristojnosti, da vam izrazimo svoje nezadovoljstvo. Fsdk človek se rodi z biserom nadarjenosti. Vaš je, če sem vas prav spoznala, izobražena strokovnost in donosno poslanstvo, a moj je le skromnost, spoštovanje do dela in srčna kultura do drugih. V rani mladosti sem spoznala razliko med bogatimi in revnimi, iz kateri tudi sama izhajam. Spoznala sem težko delo kmetijstva, 12-urni delavnik, tudi pri 35 ’ vročine. Dostikrat žulji na rokah in vedno za delo preslabo plačilo. Človek v kmetijstvu ni bil nikoli cenjen, še najmanj spoštovan, tako je tudi danes. Zato se ne čudimo, če mladi zapuščajo kmetije, če se praznijo njihovi hlevi in se kadi po pašnikih, praznijo se naše vasi. Da občine nismo dobili, o tem več ne razmišljamo, čutimo zadovoljstvo v tej ureditvi, če bi postali samostojni, bi že danes bili veliki reveži. Verjamem vam. da nimate pristojnosti glede pravilnika, ki določa cene. Toda kot strokovnjaku s 25-letnimi kmetijskimi izkušnjami vam je sigurno dovoljena pripomba. Pišete, da so vaša prepričanja pripomogla k popravku cene. Hvala vam v imenu vseh prizadetih. Ponosno z gospo opisujeta vajine zasluge v naši družbi. Tihi, čeprav nezadovoljni so naši ljudje, ki se vsak dan, leto za letom, sklanjajo nad svojimi stroji in ob priliki upokojitve je skoraj vsak s poklicno boleznijo, majhno odpravnino ali brez nje z nagljnom. Upam, da bosta vidva za vajino delo tudi pristojno nagrajena, z mojo dobro željo brez poklicne bolezni. Tudi mi navadni ljudje koristimo naši družbi. Kaj mislite vi kot strokovnjak, zakaj vsaka naša bližnja kmetija potrebuje dva ali vsaj en steber delavske plače ali dohodek iz tujine. Osebno mislim, da. bi drugače že zdavnaj propadle. Pišete, da vam znanja ne more nihče odvzeti, sigurno ne, ampak da bi z njim vsaj malo koristili našim ljudem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in jih usmerjali z dobrimi nasveti, se Jim približali, bi jim bilo sigurno v zadovoljstvo. Da revež ni bil nikoli bogat in z dosti zemlje, za to se ne uvrščam med velike pridelovalce. Ker pa je bil moj pivi življenjski zaslužek vložen v kos zemlje, jo še danes ljubim in jo tudi obdelujem. To je moje bogastvo -delo, srčna kultura, spoštovanje do drugih - čeprav drugače govorečih in poštenost o kateri danes tako malo govorimo. To pa se ne da pridobiti z nobeno izborazbo, s tem se moraš roditi. Pri svojih 15 letih sem spoznala, da te v dobri zemlji in dobro pripravljeni vzklijejo dobra semena, da so mi znane vse žitarice, soja, lan in industrijska konoplja in delo z njimi, pa bi kljub temu dobrodošel vaš nasvet. Za sejanje pšenice že prepozen. Sama bova h kakovosti težko vplivala, ker od setve do žetve se bova srečevala z vrsto škodljivcev, dognojevanj, največ pa pripomore vreme, zima ji je dala že koristno odejo. Zatakne pa se nama spel pri njeni ceni, ker nama še ni znano, kaj se še lahko v tem drobnem zrncu najde, da bo nižja odkupna cena. Predstavljate mi gospo poslanko brez potrebe. Sem jo imela priliko srečati, spoznati in tudi sama presoditi. Jo cenim, spoštujem, verjamem v njeno sposobnost in tudi strokovnost, ima svoj ponos. Zato je tudi napačno sprejela mojo spodbudo, da se v zboru premalo oglaša, glede vseh opisanih problemov, ki obstajajo, čeprav se tudi vidva z njimi vsakodnevno srečujeta. Sama - kot ženska mora prispevati k temu, da čim več žensk zasede mesta v državnem zboru, da se z vso odgovornostjo zoperstavi dostikrat večinski in napačni usmeritvi denarja. Naj enakopravnost ni le zapisana nekje v predalu, ženske pa po ulicah v boju proti nasilju. Da bo tudi mož doma v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok kakor tudi, dober gospodar znal biti z malo denarja. In na kraju, ne iščite več neznanke, ker imam pri roki argument, s katerim bi lahko celi naši mali domovini predstavila sprtje na našem območju. To ni bil moj namen, kajti v njem je zapisano preveč znanih imen in osebnosti. Upam pa, da tudi piscu tistih pisem je za dejanje prav zagotovo žal. Vsakdo izmed nas lahko zgreši, ampak še vedno in nikoli ni prepozno se skesali. Prav dobro vemo, da je v današnjem času največje zlo, če si večinski narod, drugače govoreči, išče oblast nad manjšinskim. Za potreben mir je od velike važnosti razum, strpnost in medsebojno spoštovanje. Osebno nisem nikoli sejala zla in sovraštva, tudi danes moj veter ne bo odnesel plevela na vaša dobra izbrana semena. Kljub vsemu pa nosim v srcu kanček zadovoljstva, da sem nekoč tudi sama prispevala velik delež k dobrim odnosom na tem dvojezičnem območju. Priznavam korenine tu živečih Madžarov z njihovo bogato kulturno dediščino, sami pa jo morajo bolj ceniti in spoštovati, ker pravo bogastvo ni denar. Bogastvo je medsebojna poštenost. G. poslanec, za vaju pa iskrene čestitke k novemu letu, srečen in vesel božič in dosti poslanskih uspehov in ne pozabite, da je včasih pri odločitvi še kako važen tudi en sam glas. S tem tudi zaključujem svoje pisanje, ne glede na vaše odgovore. Štefka Vukan, Prosenjakovci 58 Aristokratski gornji ali dolnji Prleki Spoštovani Štefan Smej se je bil pred časom v Vestniku razpisal o Prlekih; med drugim tudi izhajajoč iz zmot Franja Baša in Antona Trstenjaka. Dolnji Prleki se »spogledujejo z aristokratskimi gestami« in si izmišljajo svoje grbe, gornji Prleki pa naj bi imeli občutek manjvrednosti, zato si »vaških grbov ne rišejo«. Resnici na ljubo je treba priznati, da je to netočna razčlemba, ki izhaja bržkone iz nepoznavanja prleških duš in vaških grbov. Pred nekaj leti sem v Večeru objavil daljše nadaljevanje o slovenskih vaških grbih, kjer sem v sliki in besedi jasno sporočil, da gornji Prleki niso nič manj ali bolj »aristokratski« in imajo prav tako svoje vaške grbe. Med grbi so nekateri celo starejši od grbov dolnjih Prlekov. »Aristokratskosti« in pripadnosti ne moremo meriti po številu hektarjev obdelovalne zem- ■ Ije, kajti tudi neumni kmet ima lahko debeli krompir in obratno. Ravninski del Prlekije je bogatejši z njivami, gričevnati pa z vinogradi. Ampak tudi vinogradi nekaterih gričevnatih lastnikov so bili obsežni; celo tako veliki, da bi jim jih država po drugi svetovni vojni vzela, ko jih ne bi na papirju razparcelirali in dali svojim številnim otrokom kot doto. Prepisali so jih torej na otroke, četudi so bili še miceni. Ravninski Prleki so bili v tem oziru manj iznajdljivi. Naslednje vprašaje je seveda, kaj so sploh gornji in kaj dolnji Prleki? Druga netočnost je ta, da so Prleki, za razliko od Prekmurcev, ostajali doma. Slaba metafora je, da so ostali doma trdno zaradi klopotcev, ki označujejo neko stabilnost... Klopotci so kot veter in so odvisni zlasti od vetrov. Sicer pa so bržkone v tem oziru Prekmurci pokazali več poetičnega domoljublja in vztrajnosti kot Prleki, saj so živeli v hujših narodnostnih razmerah. Prav tako Prleki, kot Prekmurci, pa tudi Korošci, Primorci in še kdo, so se napotili s trebuhom za kruhom; tudi onkraj luže. Zato v Vestniku navedena oznaka bržkone ni v prid resnici. Prleške pesmi tudi niso nič bolj ali manj »enakomerne, punktirane in klopotčevsko monotone« kot pesmi drugih slovenskih krajev. Za Prleke velja kajpada nasprotno, saj so njih pesmi barvite in so s slovenjegoriški-mi pesmimi vred morda bliže avstrijski ljudski pesmi, pa bolj so šegave, vedrejše, obogatene z mojstrskim fabuliranjem. Prekmurske ljudske pesmi pa v resnici preveva lirična navezanost na naravo, na primer o belih vencih in žvrgoljenju slavcev ob Muri, fant imenuje dekle grlica, ona pa njega golob itn. Prekmurska ljudska pesem podlega tudi nekaterim madžarskim vplivom. Sicer pa je prleško narečje s transkripcijo še slabo raziskano. Z akad, prof. dr. Bratkom Kreftom sva se pred leti zavzemala za ustanovitev fakultetne katedre za proučevanje vzhodnoštajerskega narečja, zlasti prlešči-ne. Delo katedre še zdaj ni steklo. Drugo je seveda pešanje prleškega in prekmurskega narečja. Vestnik je menda edini časopis pri nas, ki se v živi besedi posveča obema narečjema. Na žalost pa računalniška obdelava prispevkov ne omogoča več poglobljene raziskovalne uporabe diakri-tičnih znamenj. Kljub temu je vsak prekmurski ali prleški prispevek raziskava zase. Jezikovni brizganci seveda niso priporočljivi. Najsi bo tako ali drugače, prav je, da je Smej namenil članek tudi obravnavi narečnega prostora severovzhodne Slovenije, saj, kot rečeno, zlasti prleščina še ni ustrezno raziskana in je lahko koristna vsaka pobuda. Največjo napako pa je storil tisti, ki je nekoč - iz političnih razlogov -razglasil Ljutomer za metropolo Prlekije, kar pa ni ne geografsko in ne govorno, četudi to napako v zmoti ponavljajo. Z ohranjanjem avtentičnega narečja žlahtnimo in bogatimo naš jezik. Narod brez jezika pa ni narod. Miroslav Slana - MIROS vestnik, 18. januarja 1 elevizijski spored od 19. januarja do 25. januarja PETEK 19. JANUARJA k_________ TV SLOVENIJA 1 9.40 Ciciban smuča 9.55 Otroci širnega sveta, ameriška nanizanka 10.20 Larry Adler, glasbena dokumentarna oddaja 11.20 Striček Buck, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.20 Svet narave, angleška serija 15.10 Slovenska klavirska glasba 15.45 Zvoki godal 16.15 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Kope? 17.00 Dnevnik 17.10 Pravljica 17.20 Heatcliff, risana serija 18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka 18.30 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 20.30 Podarim-dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.20 Dnevnik 22.50 Arija, angleški film 0.20 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.30 Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja 12.00 V žarišču 12.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija 13.00 Pisave 13.45 Umetniški večer: Video na Slovenskem 15.15 Zelig, ameriški film 16.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 16.55 Znanje za znanje: Analitična mehanika 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Pasje mesto, risana serija 20.05 V žarišču 20.35 Umor v družini, ameriška nadaljevanka, 3/4 21.20 Studio City 22.15 Novice iz sveta razvedrila 22.40 Nor na reklame, ameriška serija POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Med prijatelji, ponovitev - 14.30 Skrivnosti mojega uspeha, ponovitev filma - 16.30 POP 30- 17.00 Santa Barbara -18.00 Matlock - 19.00 Cosby - 19.30 24 ur -20.00 Dosjeji X, nanizanka - 21.00 Newyorška policija: Osebni prekršek, nanizanka - 22.00 Odpadnik: Končna sodba, nanizanka - 23.00 Zasebni detektiv, film - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Gusar Prince, britanski film - 14.35 Smešna družina, ameriška nanizanka - 15.05 Poročila - 15.10 Babica, dokumentarna serija - 15.40 Risanka -16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Javna zadeva - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Preteklost v sedanjosti, dokumet-narna oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X, dokumentarna serija -23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 16.40 Koledar - 16.50 SP v alpskem smučanju: smuk (m), posnetek iz Wengna -17.30 Triler - 18.30 Besede, besede - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Na zdravje, ameriška nanizanka - 20.40 Film - 22.15 Latinica - 23.30 Naravni izbor, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Lov ža amforo, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9.50 Ekipa A - 10.35 Salve smeha - 10.55 Šport - 13.00 Otroški spored -15.05 Popeyjev šov - 15.25 Mini Čas v sliki -15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Zlata dekleta - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti -19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Mighty Ducks: Super ekipa, film - 21.50 Šport - 22.00 Šport - 22.10 Tuje sence, film - 23.45 Čas v sliki - 23.50 Target: Hary, pustolovski film - 1.10 Kaliforijski klan - 1.55 Schiejok vsak dan - 2.55 Dobrodošli v Avstriji - 4.40 Venera na plaži, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pravica do ljubezni - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan -15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Casvsliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -'20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari, film -21.15 Halo, stric doktor! - 22.05 Čas v sliki -22.30 Sodobni časi - 23.00 Beatlesi - 0.30 Umor, kriminalni film - 2.25 Čas za kulturo -3.05 Pogledi s strani - 3.10 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.30 Dopoldne, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 I Welcome to Hungary - 12.55Telepakk - 13.25 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila -15.10 Regionalni program - 16.00 Poročila -16.05 Posel - 16.30 Top model, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 15 minut - 18.00 Okno, magazin - 19.00 Pravljica -19.30 Dnevnik - 20.20 Dallas, serija - 21.15 Desert - 22.15 V vrtincu, madžarski film (čb) -23.25 Dnevnik - 22.40 Černobil, dokumentarni film 2. del TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.00 Afrika ekspres, film -16.35 Barvna lisa - 16.45 Krtačni odtis -17.30 Regionalni program - 18.00 Brooklynski most, serija - 18.30 Vesoljske igre - 19.00 Pesem ptic trnovk, ameriška nadaljevanka -19.45 Pratika - 19.50 Glasba - 20.00 Stoletnica filma - 20.40 Margit Halasz, 2. del - 21.00 Dnevnik - 21.15 Tip-hop, igrica - 21.40 Muza, kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Športna stava - 22.50 Pop rock RT L 5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno opoldne - 7.35 Med nami - 8.05 Spring-fieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Atentat, kriminalni film - 22.50 Robocop - 23.40 Prijazna družina - 0.00 Dnevnik - 0.35 Shadovv Hun-ter, film -2.15 Atentat, ponovitev - 3.55 Robocop - 4.45 Hercules, ponovitev SOBOTA 20. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 7.50 Radovedni Taček: Kopa 8 .05 Kljukčeve dogodivščine 8.20 Male sive celice, kviz 9 .05 Zgodbe iz školjke 9.35 Angleščina 10 .00 Bach in Bottine, kanadski film 11 .35 Znanje za znanje 12.35 Camerata Slovenica - Godalni kvartet 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.00 Svet narave, angleška serija 14.50 Tednik •• 15.40 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 16.25 Starodavni vojščaki, ameriška serija 17.00 Dnevnik 17.10 Pravljice iz mavrice 17.25 Irska: Dežela besede 17.55 Alpe Jadran 18.30 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 . Avto leta 21.00 Ljubljanica, reka, ki izginja 21.45 Turistična oddaja 22.10 Dnevnik 22.35 Moj ameriški jaz, ameriški film 0.40 Poročila TV SLOVENIJA 2 9.25 Poglej in zadeni 10.55 SP v alpskem smučanju: Smuk(ž), prenos iz Gortine 12.00 Portreti športnikov 12.25 SP v alpskem smučanju: Smuk (m), prenos iz Wengna 14.05 Moja draga Klementina, ameriški film (čb) 15.55 Športna sobota 18.30 Karaoke 19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 20.05 Camille Claudel, francoski film 22.55 Sobotna noč: Orlek Evropske MTV glasbene nagrade POP TV 7.00 Videostrani - 9.30 Reboot, risanka - 10.00 Dosjeji X, ponovitev - 11.00 Newyorška policija, ponovitev - 12.00 Odpadnik, ponovitev - 13.00 Privatni detektiv, ponovitev - 15.00 Veleslalom zvezd, reportaža - 16.00 Obraz tedna, ponovitev -16.30 Avtodrom, ponovitev - 17.00 Šestnajstletni-ca, komedija - 19.00 2,4 otroka, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Na jug: Kitajska četrt, nanizanka - 21.00 Povratni ogenj, film - 23.00 Poslednje opozorilo, film - 1.00 24 ur - 1.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Slanko, otroška serija -9.25 Risanke - 10.00 Koncert - 10.30 Charlie Chaplin, ameriški film - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Pogovor s teologom - 14.30 Risanka - 14.45 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.35 Svetovni reporterji -16.25 Poročila - 16.30 Sinovi neviht - 18..00 Televizija o televiziji - 18.30 Kdo pride na večerjo? - 19.30 Dnevnik - 20.10 Film - 21.50 Zabavna oddaja - 22.55 Dnevnik - 23.15 S sliko na sliko -23.45 Polnočna premiera: Poirot TV HRVAŠKA 2 16.35 Koledar - 16.45 Življenje na severu, ameriška nanizanka - 17.30 Serijski film - 18.15 Samuel Beckett, dokumentarna serija - 20.10 Beda v srcu, dokumentarni film - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okrog sveta, serija - 22.05 Šport - 22.20 TOP 20 TV AVSTRIJA! 6.00 Nahrbtnik, poln dogodivščin - 6.30 Otroški spored - 8.25 Vroča sled - 8.50 Sobotna igra -9.30 Denis, risana nanizanka - 10.00 Risanke -10.55 Šport - 12.25 Kalifornijski klan - 13.10 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, film -14.00 Blossom - 14.25 Princ iz Bel - Aira -14.50 Superman- 15.40 Beverly Hills - 16.25 Melrose Plače - 17.15 Mladinska oddaja - 18.00 Šport - 18.30 Direndaj - 19.00 Sami nesmisli, nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Oh, ti moja Avstrija - 22.05 Šport - 23.05 Bolniške sestre - 0.05 Čas v sliki - 0.10 Stone Cold Dead, srhljivka - 1.45 Superman - 2.30 Melrose Plače -3.15 Beverly Hills - 4.00 Umor, kriminalni film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Nepopoln zakon, komedija - 11.20 Might Ducks - Šu^ per ekipa, komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Dr. Holl, film - 14.45 Noč v Benetkah, film -16.05 Arktika - 16.30 Alpe - Donava - Jadran -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo -17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja -19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Polje ljubezni, film -22.00 Čas v sliki - 22.05 Charlyjeva teta, komedija - 23.35 Dartmmorjeva domačija, film - 1.00 Pogledi s strani - 1.05 Šport - 2.10 Videonoč TV MADŽARSKA] 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.05 Pismo iz Španije, japonski film - 11.50 Narodna glasba - 12.00 Poročila -12.05 Ponovitve - 14.45 Odgovarjamo na telefone - 15.05 Folkfestival Kalaka - 15.30 Ognjemet, nemški film - 17.10 Nepričakovano potovanje -18.00 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik -20.15 Deklamacija - 20.25 Disko na cesti -22.20 Ekskluzivno - 22.40 Silvester, ponovitev -23.35 Smetana družbe, nemški film TV MADŽARSKA 2 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje -10.05 Otroški program - 11.00 Naravoslovni filmi: Zgodovina zveri, Avstralske divjine - 12.05 Pesem doni - 12.30 Olimpijci - 12.50 Narodopisje -13.00 Telešpbrt - 13.30 Naravoslovni filmi: Otroci savane, Izumi življenja, Ogljikove žoge - 15.00 Stiki brez meja - 15.30 Trend - 16.00 Zabavna glasba - 16.30 Horizont - 17.00 Športni program - 19.05 Familija - 19.40 Pari - 20.05 Bingo -21.00 Kulturni magazin - 21.50 Kaj je novega? -21.55 Kralj Ubu, šaljivka RT L 5.30 Različne nadaljevanke in risanke -10.35 Na krilih pravičnosti -11.00 Power Rangers-11.25 Beethowen - 11.50 NovSpiderman - 12.10 Erie, Indiana - 12.35 Polna hiša - 13.00 Kcjp je tukaj šef? - 14.00 Življenje in jaz - 14.25 Krepka družina - 14.50 Princ iz Bel - Aira - 15.15 Prijazna družina - 15.45 Johnny Bago: Junak za en dan - 16.45 Beverly Hills - 17.45 Melrose Plače -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Sanjska poroka - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v v soboto ponoči - 0.00 Blue Jean Cop, akcijska srhljivka - 1.40 Gospodar Dragonard Hilla, akcijski film - 3.10 Blue Jean Cop, ponovitev -4.40 Melrose Plače NEDELJA 21. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 8.20 Vodnarček, izraelska nanizanka 8.50 Živžav 9.35 Čebelica Maja 10.00 Nedeljska maša 11.00 Ameriška književnost, dokumentarna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja 12.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.10 Gora, švicarski film 17.00 Dnevnik 17.10 Po domače 18.45 Zatv-kamero 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka, 3/4 22.10 Nasveti 22.35 Dnevnik 22.55 Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Sedmina, slovenski film 0.25 Poročila TV SLOVENIJA 2 9.00 Angleška glasbena lestvica 9.25 SP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 1. tek, prenos iz Cortine 10.10 SP v alpskem smučanju: Slalom (m), 1. tek, prenos iz Veysonnaza . 11.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike : 12.25 Veleslalom (ž), 2. tek 13.10 Slalom (m), 2. tek 18.30 Športna nedelja Finale Dnevnikovega turnirja v malem nogometu 20.10 Mediji, angleška serija 21.05 Večerni gost 21.55 Oko, vajeno teme, angleška drama, 2/3 22.45 Športni pregled POP TV 7.00 Videostrani - 8.00 Smehosned, otroška oddaja - 9.00 Peter Pan - 9.30 Morska deklica, otroška nanizanka - 10.30 Edera, nanizanka -11.30 Kuhajmo skupaj - 12.00 Med prijatelji -13.00 Povratni ogenj, ponovitev - 15.30 Maharadžina hči, nadaljevanka - 16.30 Veterinarka, nanizanka - 17.30 Yentl, film - 19.30 24 ur - 20.00 Prijatelji, nanizanka - 20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Črni gad, nanizanka - 22.00 Kobra, film - 23.30 Na jug, nanizanka - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 Videostrani TV HRVASKA1 8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Otroška serija - 9.50 Risanka - 10.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, dokumentarna serija - 10.30 Za otroke - 10.45 Igre na ledu - 12.00 Dnevnik -12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box -14.50 Vedno v nedeljo- 17.05 Poročila- 17.15 Družinsko drevo, ameriški film - 18.50 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo -22.15 Dnevnik -22.35 S sliko na sliko - 23.05 Črni gad, angleška nanizanka - 23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.00 Koledar - 11.10 Briljanteen - 11.55 Vidikon - 12.40 SP v alpskem smučanju: Slalom (m) - 14.00 Košarka FIBA SLAM - 14.30 Tretji šport - 14.50 Ameriški nogomet - 15.00 Košarka NBA - 15.35 Smučarski show - 16.05 Relly Granada-Dakar - 16.35 Peta prestava - 17.05 Z jadri okrog sveta, serija - 17.40 DP v košarki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Na koncu moči, ameriški film -22.05 Športna oddaja - 23.10 Show program z Zagrebfesta * TV AVSTRIJA] 6.00 Nahrbtnik, poln dogodivščin - 6.25 Otroški spored - 9.00 Šport -11.00 Risanke - 12.00 Športno popoldne - 14.45 Nori hrošč, komedija -16.30 Prekanjen prevejanec, komedija - 18.05 Baldy Man, nanizanka -18.30 Srček -19.00 Noro zaljubljena, nanizanka - 19.30 Čas v sliki -20.15 Vse moje hčerke, družinska nanizanka -21.05 Maria Schell: Življenje, polno strasti -21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Vizije -23.20 Novice iz filmskega sveta - 23.50 Kako pozno je, film - 1.25 Policija San Francisca, kriminalni film -3.10 Gorila, film - 4.40 Junaki iz pekla, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Marija Terezija, film -10.30 Čas za kulturo - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija -13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 ,Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Puščavske sanje - 15.00 Vodnjak pred vrati, film -16.30 Večno prijateljstvo z živalmi - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj zločina, film - 21.40 Čas v sliki - 21.50 Co-lumbo - 22.50 Mafijska princesa, film - 0.25 Pogledi s strani - 0.35 Čas za kulturo - 1.05 Videonoč TV MADŽARSKA! 7.40 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Rimokatoliško bogoslužje, prenos - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Od melodije do melodije - 13.00 Top model - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Glasba - 15.35 Baptistični verski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 NATO - 17.35 Napisne table - 18.00 Evropa je daleč - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.05 Ninočka, ruski film (čb) - 22.05 Deklamacija - 22.10 Ob stoletnici filma: Greta Garbo - 23.10 Klavirski koncert TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Moški spol - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.25 Računalništvo - 9.55 Portugalska kuhinja - 10.45 Narodna glasba - 11.00 Šport - 13.00 Tv-magister - 14.00 Balaton, jezero pozimi - 14.30 Iščemo izginule odrasle - 15.05 Gimnazijci - 16.00 Istvan Gaal, portret - 17.05 Baywatch, serija - 17.55 Turizem - 18.30 Evropski magazin - 19.00 Udje, serija - 19.30 Pravljica - 19.45 Mojstrovine -20.05 Mozartov gala - 21.20 Ukradene umetnine - 21.50 Telešport - 22.50 Okolje - 22.55 Kaj je novega? - 23.00 Okrogla miza RTL 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 10.10 Na krilih pravičnosti - 11.00 Ujetniki na otoku časa -11.50 Prijazna družina - 12.50 Disneyjeve repotaže - 13.10 Ženska je najboljša, film -14.55 Ekipa A - 15.50 Pomorska raziskava DSV - 16.45 Earth 2 - 17.45 Živalski magazin -18.45 Poročila - 19.10 V nedeljo odprto - 20.15 In zbogom ... na Malorco, komedija - 22.15 Spie-glov tv-magazin - 23.00 Prime Time - 23.20 Prijazna družina - 0.10 Igre gostov - 0.45 Prevara, film - 1.25 Dark Shadovvs, film - 2.10 Barbel Schafer - 3.05 llona Christen - 3.55 Hans Meiser PONEDELJEK 22. JANUARJA k______________j TV SLOVENIJA! 10.20 Lažnivi Kljukec 11.05 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka 11.30 Sedmina, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.00 Utrip 14.15 Zrcalo tedna 14.30 Zatv-kamero 14.45 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Rog 17.25 Tv-oko, angleška serija 18.00 Simpsonovi, ameriška animirana serija 18.30 Lingo, tv-igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik 20.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.35 Televizijska konferenca 21.25 Clive James, dokumentarna serija 22.30 Dnevnik 23.00 Umori, ameriška nanizanka 23.50 Svet poroča TV SLOVENIJA 2 10.30 Angleščina 10.55 Ljudje in zemlja 11.25 V žarišču 11.40 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 12.25 Avto leta 13.15 Sobotna noč 15.15 Studio City 16.10 Športni pregled 16.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 17.10 Učitelj, francoska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza, športna oddaja 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Arabeska, ameriški film 22.25 Brane Rončel izza odra Adalberto Alvarez POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponot tev - 12.00 Prijatelji, ponovitev - 12.30 Urgenci ponovitev - 13.30 Maharadžina hči, ponovitev 14.30 Kobra, ponovitev filma - 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara - 18.00 MacGyver, nan zanka - 19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 2 ur - 20.00 Ljubiva se, film - 22.00 MASH, nan zanka - 22.30 Magnum, nanizanka - 23.30 2 ur, ponovitev - 0.00 POP 30, ponovitev - 0.3' Videostrani TV HRVASKA1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Di bro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževali program - 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Velika nagrada ameriški film - 14.45 Srečanje s pisateljem 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program 16.15 Modul 8- 16.45 Hrvaška danes - 17.4 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe-Donava-Jadran - 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja ■ 20.40 Dramski program - 21.35 Glasbena od daja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko ■ 23.05 Resnica, britanski film - 0.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.15 Koledar - 14.25 Športna oddaja - 15.3< Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka - 16.2t Tenis - 18.20 Podobno, a različno - 18.30 Sre dnji tok Drave, izobraževalna oddaja - 19.00 NeU strašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.1® Murphy Brovvn, ameriška nanizanka - 20.40 Hf vaška in svet - 21.30 Evronogomet - 22.30 vni igralec, serija - 23.20 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA! 6.05 Baldy Man - 6.25 Otroški spored - 9.0^ Naš glasni dom - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9.5^ Nori hrošč, komedija - 11.35 Šport - 12.15Te nis - 13.00 Otroški spored - 15.05 Popeyjev ŠOJ - 15.30 Mini čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladjr Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Zlata dekleti - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinovo zdravnica iz strasti - 19.00 Roseanne, začete! nanizanke - 19.30 Casvsliki - 20.00 Šport' 20.15 Duhovi so pripravljeni, komedija - 21.5® Pod sumom, kriminalni film - 23.25 Čas v sliki' 23.30 Popolnoma normalna ameriška blaznost komedija - 1.00 Kalifornijski klan - 1.45 Schiejok vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.30 P? polnoma normalna ameriška blaznost, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček' 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan' 12.00 Čas v sliki - 12.10 Šiling - 13.00 Orientacija - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kaj" fornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.0® Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.0’ Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes' 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani' 20.15 Ana Marija - ženska gre svojo pot, razvedrilna nanizanka - 21.05 Tema - 22.00 čas’ sliki - 22.30 Kulturni magazin - 23.00 Ngrm^ Foster - 23.45 Pot ljubezni, film - 2.00 Čas*’ kulturo - 2.45 K stvari - 4.00 Življenje, polo0 strasti, ponovitev filma - 4.45 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 P° ročila - 9.10 Tarzan - 9.30 Dopoldne, vmešaj sneyjevi filmi - 12.00 Poročila - 12.05 Posel ' 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeced - 14.20 Poročila - 14.30 Tenis - 15.20 matika - 16.00 Poročila - 16.05 Denarje sve>" vladar - 16.30 Angleško podeželje - 17.00 ™ otroke - 17.30 Pomagač - 18.00 O veri' 18.10 Begavčki - 18.15 Posel - 18.30 Vse nič, kviz - 18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno J 19.30 Dnevnik - 20.10 Dan madžarske kultur® 23.00 Panorama, svetovna politika - 23.20 0-vnik TV MADŽARSKA 2 17.05 Uvod v izdelavo filma - 17.50 Glasb®' 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni program , 18.15 Znanstveni poročevalec - 18.45 TelešP® - 19.00 Športni program - 21.00 Dnevnik, 21.10 Policijska poročila - 21.15 Igra na sreče) 21.45 Muza, kultura - 22.00 Objektiv, pred", vesti in dogodkov - 22.30 Kaj je novega" 22.35 Uspeh, nemški film RTL 5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00^ ročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poroč^ 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob mih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8’ , 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročil® vgstnik, 1 8. januarja 1996 televizijski spored od 19. januarja do 25. januarja 9-05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10-30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada ■ 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so nien konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 •Iona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tve-gano -17.30 Med nami - 18.00 Dobervečer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Ek-splozivo - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Odvetnikov ne poljubljamo, film - 22.30 Extra, magazin - 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 Kino novice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1-00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barfoel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Chri-sten - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno torek 23. JANUARJA SLOVENIJA] 10.45 11.00 '1.45 13.00 13.05 14.20 14.50 15.20 16.20 17.00 '7.10 17.25 18.00 18.35 19.15 19.30 20.05 20.35 21.25 22.30 23.10 0.00 12.20 12.50 13.2O 13.50 14.50 16.10 16.35 17.05 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 2L25 22-1o Drejček in trije marsovčki Veseli kabare Tarzan in Amazonke, ameriški film (čb) Poročila Lingo, tv-igrica Ameriška književnost, dokumentarna serija Obzorja duha Oko, vajeno teme, angleška drama, 2/3 Mostovi Dnevnik Kljukčeve dogodivščine Vodnarček, izraelska nanizanka V najboljših družinah, norveška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Gospodarska oddaja: 10.000 obratov Roka rocka Dnevnik Umori, ameriška nanizanka Poročila ^SLOVENIJA 2 11.50 Sedma steza Osmi dan Starodavni vojščaki, ameriška serija Alpe Jadran Nedeljskih 60 F. Schubert: Zimsko potovanje Opazujmo naravo, kanadska serija Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Okus po zločinu, angleška nanizanka Po Sloveniji Tv-ambulanta Videošpon V žarišču Učitelj, francoska nadaljevanka Opus Somrak stoletja: Moč slik, koprodukcijski film, 2. del te?? Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovi-pOn. 2-00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, vaSp ' ev " 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Ljubi-Sant' Ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Pijank rbara' nanizanka - 18.00 MacGyver, na-^ur '' 19 00 Roseanne, nanizanka - 19.30 ^1-Oo T-00 Ograje našega mesta, nanizanka -22^ [očka pravice: Fotomodel, nanizanka -23,MASH, nanizanka - 22.30 Avtodrom -tev\.n,agnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovi-u-30 pop 30 ponovitev - 1.00 Videostrani ^RVASKAl iutro - ' 7-3® Santa Sahara - 8.15 Dobro gram 10-00 Poročila - 10.05 Izobraževalni pro-12-2q' J1-30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -sre^ Ljubezen, serija - 12.45 Še se bomo '8.05 n ansW film - 14.35 Otroški program -Or°čila - 15.10 Ekologija - 15.40 IŠ45 P|itvičkih jezer - 16.15 Za otroke -serija’ j^aška danes - 17.45 Kristalni imperij, Cevnih d 3 Kolo sreče - 18.50 Mediji - 19.30 ' 22,1 eT 29-10 Reportaža - 20.55 Tv-pariament Porodu Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 ^ASKA2 Srt1rt edar' 1325 Glasbena oddaja - 14.30 l7.307°slavije, angleška serija - 15.30 Tenis -Mgr^derad ... - 18.30 Govorimo o zdravju lik - p. ^eustrašni, otroška serija - 19.30 Dnev-'JaNah- e-P Reševalna serija - 21.05 Črno belo v J^trijai ' 8.0jMSeanne, ponovitev - 6.25 Otroški spored <8 Ekin S 9'asni dom - 9.30 Kdo je tukaj šef? -1 30 «ca A ' 10.40 Vesoljska ladja Enterprise -Deyjev s?ort' 13.00 Otroški spored - 15.05 Po-MrS ' 15-30 Mini Čas v sliki - 15.35 Ve-r ,a?En*erprise - 16.25 EkipaA- 17.15 ^■Ouinjl3' 17-40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 '19.3oč’ Pravnica iz strasti - 19.00 Roseanne Krni?Svs|ik' ' 20-00 ŠP°rt - 20.15 Univer-p05 ' 21-1° Reševalna postaja - v ^slik: m umrlih, erotična srhljivka - 23.35 ^OrnikL-T^-^O Blue Collar, srhljivka - 1.30 ^rodL' k an '2-15 Schhiejok vsak dan - 3.15 K, " v Avstriji - 5.05 Reševalna postaja 9q04VST^MA2 bn°vitevV S,iki ' 9°5 Umori so njen konjiček, i. Ooo; ' 9.55 Bogati in lepi, ponovitev -V’1O -fP^iokvsak dan - 12.00 Čas v sliki -vr?a ' 1300 čas v sliki ■ 1310 k^ček < ania - 13.40 Umori so njen l^atijf,^ l4-25 Kalifornijski klan - 15.10 ' 0q a 'epi _ 16.00 Schiejok vsak dan -?n9-Oo A v s!iki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji PrvM^r'ia danes - 19.30 Čas v sliki - Mi 6d's strani - 20.15 Akti X - skriv-raju n " 21.10 Reportaže - 22.30 nRa . 2°9°dka - 23.00 V kraljestvu, nani-Satira Davida Byrnea, film - 1.25 Čas za kulturo - 2.00 Pogledi s strani - 2.05 Videonoč TV MADŽARSKA] 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Ljubezen na preizkušnjo, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 15.20 Fizika-16.00 Poročila - 16.05 Sposojena Zemlja -16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Vse ali nič, kviz - 18.55 Za otroke - 19.15 Ažurno - 20.20 Splošna nevarnost, serija - 21.10 Studio '96 - 21.55 Iz vedenja nezadostno, francoski film (čb) - 22.40 Politični debatni program - 23.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.35 Tri vasi v Matri - 17.05 Hotel Paradiž, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza - 20.10 Novinarski klub - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15Torek 21, kviz - 21.45 Klip mix - 22.00 Objektiv -22.30 Kaj je novega? - 22.35 Čar športa RT L 5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila -6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llo-na Christen -16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17.30 Med nami -18.00 Dobervečer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna pogodba -21.15 Detektiv Hanks -22.10 Quincy -23.10 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta -2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans - 5.05 Eksplozivno SREDA 24. JANUARJA TV SLOVENIJA] 10.10 10.25 10.50 11.40 12.30 13.00 13.05 13.35 16.00 17.00 17.10 18.00 18.35 19.15 19.30 20.05 20.40 22.30 23.00 23.50 0.40 Pravljica Skok med zvezde, novozelandska nanizanka Roka rocka Mediji, angleška serija Slovenski ljudski plesi Poročila Kolo steče Zgodbe iz školjke Gospodarska oddaja Dnevnik Pod klobukom V najboljših družinah, norveška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Gospod Bean, angleška nanizanka Film tedna: Ermo, kitajski film Dnevnik Umori, ameriška nanizanka Kraljestvo, danska nadaljevanka, 3/5 Poročila TV SLOVENIJA 2 11.40 12.10 12.40 13.25 14.55 16.35 17.10 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 22.45 Tv-ambulanta V žarišču Opus Somrak stoletja: Moč slik, koprodukcijski film, 2. del Gora, švicarski film Gospod Bean, angleška nanizanka Umor v družini, ameriška nadaljevanka, 3/4 Po Sloveniji Univerzitetni razgledi V vrtincu V žarišču Športna sreda: EP v umetnostnem drsanju, pari Portret Pavla Merkuja Kačji pastir, opera POP TV 7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev -12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Kuhajmo skupaj, ponovitev - 14.00 Točka pravice: Fotomodel, ponovitev - 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev - 16.00 Avtodrom, ponovitev -16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara, nanizanka -18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Elo, film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev -1.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Moj sorodnik iz Amerike, kanadski film - 14.35 Frida, otroška serija - 15.05 Poročila - 15.10 V cerkvi sv. Lenarta - 15.40 Naši likovni umetniki -16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes-17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče -18.50 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira - 21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 S ciljem in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 13.35 Koledar - 13.45 EP v umetnostnem drsanju, pari -14.25 Tenis - 16.25 Film - 18.00 Hrvaški ribiči na Pacifiku, serija - 18.30 Pazi, steklo - 19.00 Risanka -19.15 EP v umetnostnem drsanju, moški -19.45 EP v umetnostnem drsanju, pari - 21.05 Cayenne Palače, francosko-švicarski film - 22.40 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA] 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.05 Naš glasni dom - 9.305 Kdo je tukaj šef? - 9.55 Ekipa A - 10.40 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Prekanjen prevejanec, ponovitev komedije - 13.00 Šport -13.40 Otroški spored - 15.05 Popayjevšov - 15.25 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise -16.25 Ekipa A - 17.15 Golden Palače, razvedrilna nanizanka - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Zasledovanje, kriminalni film - 21.55 Policijski klic 110, film - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Šport - 0.00 Operacija, film -1.35 Kalifornijski klan - 2.20 Schiejok vsak dan -3.20 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Akti X - skrivnostni primeri FBI, ponovitev j -oc,.- | g j Q't' TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas vsliki - 12.10 Univerzum: Krokodili - 13.00 Časv sliki - 13.10 Na kraju samem - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija v sliki -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Srce za Lauro, film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 TV pomaga - 22.00 Čas v sliki -22.30 Khagan, gospodar Avarov, film - 23.20 Umor v New York City, film - 0.50 Veseli grešnik, komedija -2.25 Čas za kulturo - 3.05 Pogledi s strani - 3.10 Videonoč TV MADŽARSKA] 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Kariera nekega sleparja, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda -14.20 Poročila - 14.30 Tenis iz Avstralije - 15.20 Zgodovina - 16.00 Poročila -16.05 Naravno zdravilstvo - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Smernica -17.55 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.15 Televideo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.20 Karibujeva pot, serija - 20.50 Družinsko življenje - 22.25 Varstvo mest - 22.50 Al-lahovi vojščaki, dokumentarni film - 23.45 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Alpe-Donava-Jadran - 16.00 Pratika - 16.05 Marta, vesela opera -17.30 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska danes - 19.05 Smrtonosni objem, francoski film - 20.50 Glasba - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Okrogla miza - 21.45. Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Šport - 23.05 Rožnata palača, avstrijski film RT L 5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Buds Stipendium - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Sprinfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dobervečer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri čas, slabi časi -20.15 Hočem nove starše, drama, 1. del - 21.05 Tv-namig - 21.15 Hočem nove starše, 2. del - 22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno ČETRTEK 25. JANUARJA TV SLOVENIJA] 9.55 10.35 11.00 11.25 13.00 13.05 14.40 15.30 16.20 17.00 17.10 18.00 18.35 19.15 19.30 20.05 20.40 21.30 22.40 123.05 23.20 0.10 Črni tulipan, kratki film Batman, ameriška nanizanka Opazujmo naravo, kanadska serija Po domače Poročila Kolo sreče Clive James, dokumentarna serija Televizijska konferenca Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija Dnevnik Živžav V najboljših družinah, norveška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Norec v množici, ameriška nanizanka Tednik Posvečeno Elli Fitzgerald, francoski dokumen- tarec Dnevnik Poslovna borza Umori, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 11.10 11.40 12.10 13.00 15.00 16.30 17.00 18.00 18.45 19.15 20.05 20.35 21.25 22.10 23.50 Univerzitetni razgledi V žarišču Ljubljanica, reka, ki izginja Športna sreda Beetlejuice, ameriški film Norec v množici, ameriška nanizanka Izigrati kralja, angleška nadaljevanka, 3/4 Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike V žarišču Okus po zločinu, angleška nanizanka Povečava Film Večer jazza POP TV 7.00 Vidostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev -12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Veleslalom zvezd, ponovitev reportaže -14.30 Elo, ponovitev filma - 16.30 POP 30 -17.00 Santa Barbara - 18.00 MacGyver, nanizanka - 19.00 Roseanne, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Gorile v megli, film' - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Policiosti, nanizanka - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev - 1.00 Viodeostrani TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Kviz za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Morska pošast, britanski film - 14.35 Zgodba o harfi - 14.40 Risanka - 15.05 Poročila -15.10 Evropske dežele: Danska - 15.40 Vikinške poti - 16.15 Kviz za otroke -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Smrt Jugoslavije, angleška serija -21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik -22.35 S sliko na sliko - 23.05 Theatron - 1.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.35 Koledar - 14.45 Ekran brez okvira - 15.45 Za prgišče dolarjev, serija - 16.15 Federacija in konfederacija - 16.45 Tenis - 19.15 EP v umetnostnem drsanju, plesni pari - 21.05 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 22.00 Stoletnica filma: Stage Door, ameriški film - 23.35 Od 16 do 24, oddaja o filmu TV AVSTRIJA] 6.05 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.00 Naš glasni dom - 9,25 Kdo je tukaj šef? -9.50 Ekipa A -10.40 Caryy On, komedija -12.10 Šport - 13.00 Otroški spored - 15.25 Mini Čas v sliki -15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Golden Palače, razvedrilna nanizanka - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti -19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 čas v sliki - 20.15 Komisar Rex- 21.05 Pa prav Chicago!, nanizanka -21.50 Cobra- 22.35 Neslišno pride smrt, kriminalni film - 0.05 Čas v sliki - 0.10 Umor, kriminalni film -1.35 Kalifornijski klan - 2.20 Schiejok vsak dan -3.20 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Pa prav Chicago, ponovitev TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček - 9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6,10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Ki-noventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12 15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur- 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10 05 Obvestila - 10 10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11 00 Sobotni gost -12 00 Poročila BBC-ja - 12 05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine- 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar - 17.05 Radijski knjižni sejem - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo -8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.00 Vonj po bencinu -oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13 35 Obvestila - 14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17 00 Šport - 17.30 S krščakon, sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Omori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.1OBogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zgodbe iz Avstrije -21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling -23.00 Nočna straža - 23.45 Šport - 0.15 Rojstvo Evrope - 1.10 Čas za kulturo - 1.45 Pogledi s strani - 1.45 Moderni časi, znanstveni magazin - 2.25 Videonoč TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila -9.10 Taksi, serija - 9.35 Dopoldne, vmes Ma-rienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -12.25 VVeolcome to Hungary - 12.55 Telepakk -13.25 Gospodarska abeceda - 14.20 Poročila -14.30 tenis - 15.20 Književnost - 16.00 Poročila -16.05 Čudovite živali - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi, oddaja za otroke - 17.30 Čakajoč na vlado -17.55 Biblijsko literarno društvoo - 18.15 Posel -18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.20 Malo mesto, serija - 21.00 Družinsko življenje - 22.30 Mostovi - 23.20 Jazz glasbeniki za otroke - 23.55 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.15 D. Keller, ponovitev - 16.05 Obvezno čtivo: Kristjani, serija - 17.00 Varstvo okolja - 17.30 Salty, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Dandanes - 20.15 Glasba - 21.00 Dnevnik -21.10 Okolje -21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv -22.25 Vreme - 22.30 Kaj je novega ? - 22.35 Šport - 23.05 Dolge sence, nemški film RT L 5.30 Poročila - 5.35 Čas hrepenenja - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila -6.35 Dobri čas, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila -8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Med nami -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Zdravnik, ki mu ženske zaupajo -21.15 Straža -22.15 Smrtonosne misli, srhljivka - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna,družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Chrsiten -4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno cekron pa z marelof -18 15 Bilo je nekoč ... -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV -'-19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zluf-to ... nogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki inodmevi- 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Da'in ne -22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise -7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... -12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Dogodek dneva - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17 30 Srebrne niti- 18.00 Najlepše želje s česti-tkmni in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19 30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6 10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro -6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža tedna - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi -16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Mali radip/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše z&jeTcestMmnri pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 2 2.00 Želimo vam lahko noč MB iberna 180,0° 760,0° 990,°° mi , 99®B g20,00 490,00 790,°» 57900» OSOjO® 690,00 129000 990^00 790,0" set za čiščenje, art. 1111 koš za perilo, BEKAFORM, 601 pomivalni stroj, SIEMENS, SERIEIQ, SN 28350. 12 pogrinjkov, 2 x 4 programi: predpranje, hitri program, normalni program ECO, normalni program pri 65°C, možnost pomivanja v eni I košari, AQUA STOP, mere: 85 x 60 x 60 cm | televizor, SONY, KV-M 2171 K, ekran 55 cm, HI-BLACK Trinitron, teletekst, časovno programiranje, daljinsko upravljanje, možnost nastavitve 60 programov pralni stroj. GORENJE GA, PS WA 911X, 22 programov, zmogljivost 5 kg, od 400 do 1100 obr/min, ECO sistem, tuš sistem, nerjavna kad, mere: 85 x 60 x 60 cm hladilnik zamrzovalnik, GORENJE GA, HZK 33.3, bruto prostornina 3301, hladilnik 2051, zamrzovalnik 1051, dva kompresorja, mere: 177x60x60 cm kavni avtomat. SIEMENS, TC 52001, moč 2600 W, za 8 skodelic kave in 4 skodelice ekspresne kave, nastavek za segrevanje mleka za kapučino oz. tople napitke ____ medeninasta kljuka, MANDELU, MIDA 200, za ključ medeninasta kljuka, MANDELU, BAIA 850, za cilinder povratna žaga, ISKRA ERO, PZ 55A, moč 420 W. nihajni mehanizem, število nihajev od 600 do 3300/min, globina reza: les 55 mm, aluminij 15 mm glasbeni stolp. S0NY, MUC 801, digitalni radio, RDS, 2 x 50 W sin., 9-stopenjski analizator zvoka, funkcija "karaoke'1, digitalni dvojni kasetofon, dolby B, hitro presnemavanje, avto reverse. CD gramofon, trcsistemski zvočniki z bass refleksom, daljinsko upravljanje zamrzovalna omara. IBERNA, SCV 25 ECO. bruto prostornina 2501, neto prostornina 1891. mere: 143x60x60 cm kotni brusilni stroj, BLACK&DECKER, BL 550, moč 550 W, 10000 obr/min; premer rezalne plošče 115 mm videorekorder. S0NY. SLV 286,2 glavi, razširjeno področje sprejema kabelskih kanalov, mirujoča slika, predvajanje v obratni smeri, daljinsko upravljanje peč na petrolej. KEROSUN, 3000 ECO, mere: 56,2 x 27,9 x 45,4 cm, moč 3300 W, ogreva prostor 30 do 40 m2, poraba 0,31 l/h, darilo: 201 petroleja vrtalnik v kovčku, BLACK&DECKER, KD250RE, moč710 W,od Odo 1200 obr/min in od 0 do 3000 obr/min, vpenjalna glava 13 mm oblič, AEG, HB 750, moč 750 W, širina reza 102 mm, globina reza do 2 mm, 13000 obr/min baterijski vrtalni stroj, SKIL 2475, 12 V, od 0 do 700 obr/min, petstopenjska momentna sklopka, levo-desno vrtanje, samozatezna vrtalna glava do 10 mm, pribor: kovček, komplet treh svedrov, komplet štirih izvijalnih nastavkov sesalec. CORONA, LUX E. moč 1100 W, mehanska nastavitev sesalne moči na ročaju cevi, avtomatski navijalnik kabla, indikator napolnjenosti papirne filter vrečke plafoniera, SIJAJ, F13,765/31, 1x60W plafoniera, SIJAJ, F 13,765/32, 1x60W sekljalnik. MGA GORENJE, SS 103 Elektronik, moč 480 W, elektronska brezstopenjska regulacija vrtljajev reflektor. KAiJ, R 01/3, leseni na plošči, 3x40W pomivalni stroj, IBERNA, LSI 56, 12 pogrinjkov, 5 programov: hladno pomivanje, normalni program, varčevalni program, izpiranje-sušew hitro pomivanje, mere: 85 x 60 x 60' vrtalno kladivo. BflSCH, GBH2/24 DSR, vpetje SDS plus, moč 620 W, od 0 do 870 obr/min, levo-desno vrtanje, pribor: svedri 6,8 in 10 mm, konica in dleto dvovratni hladilnik, IBERNA, SDP 24 ECO, bruto prostornina 230 neto prostornina hladilnika 1811, ne* prostornina zamrzovalnika 441, mere;’142x 54x60 cm dvovratni hladilnik, IBERNA, SCM 27 ECO, bruto prostornina 268' neto prostornina 1731, neto prostornina zamrzovalnika 651, j mere: 143x60x60 cm reflektor. KAiJ, R01/2, dvojni - leseni, 2x40W medeninasta kljuka, PREMAR. Titania. za ključ medeninasta kljuka. PREMAR, Titania, za cilinder pomivalni stroj. SIEMENS, LADY 45, SR 23304,8 pogrinjkov, 3 programi: predpranje. normalni program pri 63°C, močni program pri 65°C, A0UA STOP, mere: 85 x 45 x 60 cm MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP« • na posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev, • na tri čeke, • štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji m®51 Z Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % popust. Najmanjši znesek na čeku je 4.000,00 SIT. vrtalno kladivo. AEG, 3000 XN 2. vpetje SDS plus, sistem FIXTEC, moč 600 W, od 0 do 1050 obr/min in od 0 do 3370 obr/min, levo-desno vrtanje, pribor: kovček, vrtalna glava in adapter reflektor. KAiJ, R 01/1, enojni - leseni. 1x40W _ sušilnik las, BRAUN, Silencio PX 1200 SV, moč 1200 W, dvostopenjsko stikalo, posebno oblikovan difuzor in šoba za usmerjeno sušenje plafoniera, STEKLO, 20A, 1 x 60 W plafoniera, STEKLO, 26A, 1 x 60 W vgstnik, 18. januarja 1996 estnik 62000 MARIBOR CANKARJEVA 3 Telefon: h.c. 062/23 961 Telefax: 062/29 779 POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE SKLADOV, d. d. 69,000 MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 14 a, TEL. 069 32 897, FAKS 069 32 898 OBVESTILO DELNIČARJEM! Obveščamo vse delničarje POMURSKE INVESTICIJSKE DRUŽBE, d. d. in POMURSKE INVESTICIJSKE DRUŽBE 2, d. d., da smo: ZAVAROVALNICA MARIBOR, delniška zavarovalna družba, Maribor, Cankarjeva 3, Predstavništvo LJUTOMER, išče ZASTOPNIKE za sklepanje zavarovanj na območjih Ljutomer, Murska Sobota, Radenci, Gornja Radgona, Sv. Jurij in Lendava. Prednost imajo kandidati z dokončano najmanj srednjo šolo. Delo se bo opravljalo pogodbeno. Kandidate naprošamo, da svoje vloge skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih izkušenj pošljejo na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. d., PREDSTAVNIŠTVO LJUTOMER, Prešernova 7, 69240 Ljutomer, v roku 15 dni od objave. v dosedanjem poteku lastninjenja v Sloveniji kupili delnice 12 slovenskih podjetij. Med večjimi so: LEK, d. d. MURA, d. d. POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d. d. ŽIVILA Kranj, d. d. MURALES, d. d., Ljutomer KEMIČNA TOVARNA MOSTE, d. d., Ljubljana in druga manjša podjetja, od katerih smo štiri prodali za gotovino. Za vse, ki se še niste odločili o naložbi svojega certifikata, je odprta POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 3, d. d. SAMO ŠE 11 DNI ! “Zdaj se znam BRANITI SAMA!” Avto boljši, cena nižja. vgrajena alarmna naprava Prikupna zunanjost devetnajstice, njena moč in udobje nepridiprava zlahka zvabijo v nečedne posle. Zato se je zapeljiva Renaultova najstnica odločila, da ne bo skrbela le za dobro počutje in varno vožnjo svojih potnikov, pač pa tudi za . samoobrambo. Renault 19 ima odslej vgrajeno alarmno napravo! ^Nault 19 vas. RENAULT priporoča elf RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA Omejene količine modela Accent 1,3 LSi 1000 DEM ceneje. sedaj že za 16.500 dem. Avtomobili Hyundai Accent so bogato opremljeni, zmogljivi, varni in udobni. Kupite jih lahko tudi na kredit ali leasing. Garancija za vse modele velja tri leta ali 100.000 prevoženih km. PRODAJA: AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Štefana Kovača 30, 69000 MURSKA SOBOTA, tel.: 069/32-065 Hvunani KOMU MAR MOČ BREZ ZNAČAJA 28 vestnik, 18. januarja 19% estnik motorna vozila živali SEZNAM kandidatov za nadomestne volitve članov Občinskega sveta Občine Odranci, dne 28. januarja 1996. Na podlagi 41. člena ter 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94) je OVK Odranci, s sedežem v Odrancih, sestavila seznam kandidatov za nadomestne volitve članov Občinskega sveta Občine Odranci, ki bodo 28. januarja 1996. Številka volilne enote: 2 Območje volilne enote obsega območje ulic: Ravenska, Vezna, Cvetna, Ribiška, Ob Črncu in Mladinska. KANDIDAT JE: 1. Štefan BOGDAN: roj. 05. 10. 1944, Odranci, Mladinska 6, natakar. Predlagatelj: SDSS Voli se en (1) kandidat. Številka volilne enote: 3 Območje volilne enote obsega območje ulic: Štefana Kovača, Gasilska, Jugovska, Grai-k.i. Mladinska, naselje Gredice in Ulica Na Kamni. KANDIDAT JE: 1. Ciril KAVAŠ: roj. 0'' 05. 1967, Odranci, naselje Greei.e 7. medicinski tehnik. Predlagatelj: SDSS Voli sen en (1) kandiii.it Občinska volilna kom: .r.i Odranci. NISSAN PRIMERA 1.6, letnik 1992, kovinsko sive barve, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje, ugodno prodam. Tel.: 24 308. m5596 RENAULT 5, diesel, 12/1990, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 24 929, zvečer. m5592 LADO KARAVAN, letnik 1986, dobro ohranjen, vozen, prodam. Kuplen, Motovilci 32, tel.: 53 023. m5624 JUGO 45. letnik 1989, registriran do julija, prodam. Kern, Šafarsko 9. m5626 GOLF JGL, letnik 1981, tehnično izpraven. neregistriran, prodam. Kranjčeva 10, Moravske Toplice. m5647 KOMBI IMV z mercedesovim motorjem, dvojna kabina, kesonar. registriran do marca, z dobro ohranjenim motorjem (opravljena generalka) prodam. Tel.: 46 071.m5651 HYUNDAI PONY, letnik 1993, prevoženih 32.000 km. prodam. Tel.: 32 885. m5653 GOLF 1.3. letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 57 048. m5657 RENAULT 12. za dele, prodam. Tel.: 87 358. m5664 MAZDA 323 1.6. 16. V. SEDAN, letnik 1990, prva lastnica, prodam. Tel.: 61 623. m5668 CITROEN ZX 1.4, letnik 1992, ugodno prodam. Tel.: 61 623. m5668 RENAULT 4, letnik 1992, prva lastnica, prodam, tel.: 61 623. m5668 GOLF DIZEL, letnik 1984. prodam. Tel: 43 390. m5675 RENAULT 5 TC, letnik 1986 in ŠKODO 105 L, letnik 1983, oboje registrirano, ugodno prodam. Tel.: 26 275. m5679 AUDI 80, letnik 1980, 1.6 in Traktor Steyer tip 40 s priključki, prodam. Pečarovci 48 ali tel.: 51 060. m5684 TAM 75 2100, registriran, vozen . in Kombanj Maser Ferguson 685 S in traktor StyaerŽaba, prodam. Tel.: 76 750. m5685 OSEBNI AVTOMOBIL znamke SUZUKI - MARUTL letnik 1994, prodam. Tel.: 069 32 396. m5691 SUZUKI MARUTL letnik 1995. cena po dogovoru, prodam. Tel.: 82 630. m5694 RENAULT CLIO RN 1.2, letnik 1993, ugodno prodam. Tel.: 31 447. m57OO MAZDA 323 SEDAN. letnik 1990. prevoženih 85.000 km. ugodno prodam. Tel.: 79 050. m57O3 NESNICE stare eno leto, prodamo za zakol ali nadaljno rejo.Cena za 1 kom 200 do 250 SIT. Tel: 069 62 392. m559l TELICO, visoko brejo, A-kontrola, prodam. Kisilak, Ženavlje 34. m5630 PLEMENSKE MERJASCE, pujske, svinje za pripust in traktor LTZ 55, prodam. Frančka Koroša, Slavka Osterca 21, Veržej ali tel.: 87 100. m5638 TELICO, A-kpntrola, brejo devet mesecev, prodam.'Franc Kovač. Do-majinci 37 , tel.: 40 167. m5639 MALE PUJSKE prodam. Murski Črnci 18, p. Tišina. m564’5 . KRAVO. 6 mesecev brejo, z drugim teletom, prodam. Tel.: 31 413 ali Krog, Trubarjeva 66. m5654 PERZIJSKE MUCE prodam. Tel.: 76 590. m5660 BREJO KRAVO, staro 6 let, prodam. Kot 1 a. m5665 KRAVO, staro tri leta, s teletom, prodam. Št Kovača 15. Odranci tel.: 70 513. m5670 MALE PUJSKE, svinjo za zakol, 250 kg in Renault 4 za rezervne dele prodam. Tel.: 42 597. m5697 posesti STANOVANJSKO HIŠO z delavnico v Mikloša Kuzmiča 47 v Murski Soboti, prodamo. Tel.: 21 651. m5586 NA SONČNI STRANI Slovenskih goric, v Stavešincih, kjer pravi, od sonca obsijani, janževec je doma, prodam l ha goric z novo hišo in gospodarskim poslopjem, avtomatsko prešo in pravimi vinskimi kletmi ter vso ostalo kletarsko in vinogradniško opremo. Možnost kmečkega turizma. Cona 330.000 DEM. Tel.: 062 734 130. m5588 STANOVANJE, v centru Murske Sobote, trisobno, okrog 70 m2, v I. ali II. nadstropju, kupim. Tel.: 49 190. m56l4 TRAVNIK, 40 arov, na Vaneči, primerno za vinograd, prodam. Vaneča 87. m5623 MERCATOR, NAJBOLJŠI SOSED! B2 D.O.O. LJUBLJANA MARIBOR MURSKA SOBOTA V novem letu smo za Vas pripravili novo ponudbo RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV IVindows 95 ter programsko : opremo zanj, kot so Word 7.0, Exeel 7.0, Corel Draw 6.0 in seveda vse ostale tečaje. Pokličite, polijemo Vam brezplačen katalog naše ponudbe ® 22 - 539 S sodobno tehniko - s strojnim rezanjem in gospodarskih poslopij pred vlago. • Strokovno hidroizoliramo terasaste strehe — z domačim in utajenim izolacijskim materialom. • Naredimo zunanjo in notranjo toplotno izolacijo objektov. KAKOVOSTNE STORITVE, UGODNE CENE, 5-Ietna garancija. Gradbene U 4/^17 69223 DOBROVNIK 244, ^^11 /V Vl\ 5 tel./telefaks (069) 79166 GRADIMO V GORNJIH PETROVClH VEČNAMENSKO POSLOVNO STAVBO (trgovine, frizerski salon, bančništvo, zavarovalništvo itd.) OB GLAVNI CESTI V SREDIŠČU G. PETROVEC. Stavba bo vseljiva do konca septembra 1996. ■St DILL d.o.o., (069) 32 322 o g ali o GOMBOC, — gradbeni inženiring (069) 42 202 VINOGRAD, s kletjo Ujtamas v Lendavi, prodam. Tel.: 79 063, zvečer po 20. uri. m5629 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 33 011 od 8. ure do 16. ure. m5631 GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v Gerlincih - Fik- šinci .ob glavni cesti, prodam-^ 49 145. m5634 HIŠO z velikim poslovnim rom, v 3. gradbeni fazi, prodam- , 23 249. m5642 VINOGRAD v Lendavskih Go^ 15 arov, s kletjo, ugodno prodam-^ din, Lipa 44, tel.: 069 42 171. m^' Pri kateri sestavljenki dobite rešitev že pri prvem koščku? Ford Summit moten vam v sodelovanju z Banko Creditanstalt d.d. nudi I ugodne kredite za vsa nova vozila Ford na področju celotne Slovenije. | Oi fem nm nudi še izjemne popuste ze nekatere modele Ford Esteri do 1.500MM in za nekatere modele Ford Eseort karavan do 2.000 DEtH | El CREDITANSTALT Cene s popustom: ESCORT Champion 1,3i 3 vrata, samo 22.499 DEM, ESCORT CL1.41 3 vrata samo 23 499 DEM ESCORT CL 1 41 ka^' samo 24.999 DEM, ESCORT CLX 1.6116V KAT 5 vrat, samo 27.999 DEM. ESCORT CLX1 6i 16V karavan sanio 28 499 DEM. .d Pooblaščeni trgovci in serviserji l,S'S'lta7°» Avto Soort Šhor> 062/811 394) A*»* (0602/43-805) Avtomarket Rebernik (0602/66-265). F-Avlo Center (062/303-400) SKUPINA 063: Avlo Celje (063/31 419X0 cX^ W Avl° Ce!ie'Velqnie (063/851-060). Avlo Ahlik (063/461 -193). Avlo EDO (063/824 298) KavM Andrej 063/754^ ,??UPINA 064: Avlohiša Kaposi (064/241-358). Mustang (064/718-566). Avto M (064/53-334) Servis Trilar (064/332 7111 SKUPINA td' M Trade (06M1-185). Avtocenler Bajc (065/61.-235). Avtodom GVS (065/73-135) Avtoservis Gorenšček (065/85-128) SKUPINA 966 In 067-Nova (06673!'»tf ,0) SKUPINA 068 ln 0608: PSC PaiC (0608/61-450). PSC Stepan (068/52 407) AUR ™ 35« š" “ Groznik 0 , Skupina 069: S O S Company (069/23-507), Avlo Rajh (069/81-560). Trrotehna (069/75-074). ' 1 URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ŽA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o" vgstnik, 18. januarja 1996 nujno najamemo eno- do dvosobno stanovanje v Murski Soboti, plačilo vnaprej. Dill, d.o.o., ‘el.: 32 322. m5652 VOEFAŽNO stanovanjsko hišo, seljivo, z vrtom v Radizelu pri Mari-oru, prodam ali zamenjam z doji acilom za trisobno stanovanje v M. ° . 1 in trisobno opremljeno stano-n/S1® v Radizelu, dam v najem. Tel.: °62 605 374.m5699 »‘šo v Odrancih, Gaj-8, prodam. Tel.: 061 823 178. Popoldne po 15. uri. m5705 kmetijska Mehanizacija ‘MT 542 prodam. Tel.: / 398. m5597 pf^^OMBAJN KLAS MERCA- bunu' š'r‘na kose 3 m, s kabino in irjem, v odličnem stanju, ugod- m560ri°dam' Tel : 062 790 722’ za montažo in demontažo ^Prodam. Tel.: 49 065. m5615 S.uKTor FERGUSON 558 z nak-dišr Com ^“rko Pesi 6 prodam. Gra-fllsce R m5622 fk??®?ANJ zMAJ 142 in traktorsko Vci sP’ n'co- 340 I, prodam. Lukače-' P- Martjanci. m5669 br.JA'BA^J ZMAJ 142, vrtalkasto D “ao 2°° in plug imT. 2/12 cola, Prodam.Tel.:43 378.m5671 ^°PaLNIK za sladkorno peso pro-m°- Te| . 57 100 m5677 TlUf^ALNO PRIKOLICO Pd-ren ER- primerno za hriboviti te- ’ Prodam. Tel.: 65 483. m568l Za|^BANJ ZMAJ 142 zadapterjem Linnsa; liln Plsovalec želi zagotoviti vzdrževanje celotnega kabelsko-razde-Vzd^a s'stema Radenci vključno z glavno postajo. Na ZeVanJe se bo oddalo najugodnejšemu ponudniku. r«gi t razp's se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe, ki so Najr rirane za opravljanje te dejavnosti v Republiki Sloveniji. ' se gp^ncjši ponudnik je dolžan zagotoviti: ' Po 'Sn° VZ£lrževanje v mesečnih in letnih ciklusih. ' Vz^Vila na Podlagi reklamacij naročnikov, ' dežrZeVanje ornar’c obesnih mest kablov, ' od Urstvo *n intervencijsko vzdrževanje, ' odnaV^anje napak v sekundarnem omrežju v 12 urah, UrahaV^an^e napaE v S‘avn> postaji in primarnem omrežju v 24 ' PredZp’snem roku so dolžni vsi ponudniki opisno predložiti: ' °Pis h'den' mesečni oz' letni načrt vzdrževanja, - ka(j astne tehnične opremljenosti, - ceno0^0 strukturo za opravljanje dejavnosti, - Vzdrževanja sistema KRS po priključnem mestu, - do, eb'tne dodatne ugodnosti, 6. anje reference. Rok ^^ba se sklene za dobo najmanj 5 let. Razpi's predložitev ponudb je 15 dni po objavi tega javnega razpisa. Ponim °ya'ec bo najkasneje v 30 dneh pisno obvestil o izbiri vse VSe Qn'ke. Raden ■ tne informacije se dobijo na sedežu Krajevne skupnosti ^pnpdb Rade e Je Potrebno vložiti pisno na naslov: Krajevna skupnost razpisna komisija, s pripisom »javni razpis -. evanje«. Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, sestra, tašča, stara mama in prababica Marija Gaber iz M. Sobote V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, šopke, sveče, za bolnico ter za svete maše in jo v velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede slovesa. Hvala tudi Pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od živlejnja. Zdaj zaman iščejo naše te oči, zaman kliče naše te srce, ker med nami te več ni, rosijo nam solzne se oči. ZAHVALA V 63. letu nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in boter Ernest Grah od Grada 153 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, še posebno družini Alojza Šinka, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala celotnemu zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Zdravstvenega doma Grad, še posebno dr. Čurčiču. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Anici Kuzmič za besede slovesa ter kolektivu Mure iz M. Sobote. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Frida, hčerka Majda, sinova Ernest in Drago z družinami, sestri in brata z družinami ter ostalo sorodstvo Zapustil nas je stari ata Pogrešali te bomo. Tvoji vnuki Danijela, Matej, Mirjana, Simona in Rene vestnik, 18. januarja 1996 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tihi mir mi zaželite. N SPOMIN 17. januarja mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oče in dedek Štefan Sobočan iz Gomilice 101 Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvetje ali prižigate sveče, iskrena hvala. Tvoji najdražji Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 19. januarja mineva dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Janez Legen iz Rakičana Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. .me!. Vsi njegovi Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, tam gori v večnosti. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Barbara Barat roj. Raščan s Hotize Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkvene zvonove, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi N SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 18. januar, ko mineva peto žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna Helena Vidovič roj. Vogler iz Cankove Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru, hvaležni smo ti za vse, kar nam je dalo tvoje dobro srce. Prisčna hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine velike si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 83. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga Karolina Šandor roj. Kuronja iz Gorice 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, jo pospremili na njeni zadnji, poti, ji darovali vence, cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Severju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Gorica, 8. 1. 1996 Žalujoči vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Stefan Benko iz Murske Sobote Posebna zahvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Žalujoči žena Karolina, hčerka Zdenka z družino ter sin Borut V SPOMIN 22. januarja bo minilo leto žalosti, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in dedek Karel Časar iz Zenkovec Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiščete njegov grob in prižigate sveče. Njegovi naj dražji Ljubila si pesem ptic, zemljo, ljubila si nas, vse naokoli, a sedaj pohitela si v nebo, spomin nate zbledel nikoli ne bo. ZAHVALA V 71. letu nas je nenadoma zapustila draga mama, tašča, stara mama in sestra Marija Benko roj. Hari iz Domajincev 48 Iskreno se zahvlajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili k prezgodnjemu počitku, ji darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi g. župniku, pevkam in govornici za poslovilne besede. Vsem iskrena. hvala. Žalujoči: sin Jože, snaha Jožica, vnuk Tomaž Z Jožico in sestra Kristina z družino Zaspala si tiho, mirno, utrujena od boja in bolečin, za teboj ostala je praznina in v srcu našem bolečina. ZAHVALA 8. januarja nas je v 67. letu za vedno zapustila draga mama, stara mama in tašča Helena Mikola roj. Fujs iz Bodonec Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke in sveče. Iskrena hvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter sodelavcem Upravne enote Murska Sobota. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi V SPOMIN Danes mineva 15 let, odkar nas je v 16. letu tragično v prometni nesreči zapustil naš dragi sin in brat Dušan Verbajnšak iz Veržeja Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Posebna hvala sošolcem in sošolkam iz osnovne šole. Tvoji neutolažljivi: mama, oče in sestra z družino Pomlad bo na vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni. ( Gregorčič) V SPOMIN Mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek JožefŠkafar iz Nemščaka Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, prinašate rože in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Koloman Temlin iz Kroške 25 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste darovali za vence, šopke, sveče, mrliško vežico in izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj lepa hvala. Žalujoči: žena Gizela, sin Štefan z družino ter ostalo sorodstvo V 90. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Martin Farkaš s Hotize Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnice M. Sobota, Zdravstvenega doma Lendava, vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu obiskali, ga pospremili k večnemu počitku, mu poklonili cvetje, vence, sveče, darovali za svete maše ter izrekli sožalje. ■Posebna hvala g. župniku Kovaču za ganljiv pogrebni obred in pevcem za lepo odpete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Z žalostjo v srcu tvoji najdražji Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jože Komaricki Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sostanovalcem Vrtne 2 in 4 ter Staneta Rozmana 9, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Iskrena hvala govorniku g. Merklinu iz ZB M. Sobota, upokojeniškemu pevskemu zboru, g. kaplanu in cerkvenim pevcem, kolektivu Pogrebništva M. Sobota, kolektivu OŠ Miška Kranjca in krajanom Velike Polane, sodelavkam Stanhome, kolektivu Peks iz Škofje Loke ter vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi žalujoči — ■ " Našemu dediju v slovo tvojih 17 vnukov in 4 pravnuki vestnik, 18. januarja 1996 n Na grobu vama rožice lepo cveto, one naj vama povedo, kako jih zaliva naše solzno oko! V SPOMIN Ze leto dni te zemlja krije, v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš, naš dragi sin, oče, dedek, brat, stric in boter Stefan Matjašec iz Renkovec 154 17. januarja bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami. Nate bo ostal večni spomin. Spominjamo se tudi drage mame, babice, sestre, tete in botre Ane Matjašec roj. Zadravec iz Renkovec 154 Letos bo minilo 12 let. odkar te ni več med nami. Nate ostal bo večen spomin. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu ter prižigate sveče. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči: hčerki Marija z možem Dragom in Valerija z možem Alojzom, vnuki Iztok, Žalika, Monika, Zoran in Urška Nema bolečina se je oglasila, milo je duša za pomoč prosila, prehitro telo te je zapustilo, v novem letu več srce ni bilo. ZAHVALA V 65. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta Ida Cug roj. Preninger iz Doline 16 IskrenoiSe zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala za darovano cvetje, sveče, denarna nakazila in izrečena sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Simoni za poslovilne besede in gospodu Štefanu za odigrano Tišino. Vsem iskrena hvala. Žalujoča družina in sorodstvo Solze se nama ne morejo posušiti, tudi rami ne ozdraviti, ker tebe, dragi sinek, nama ne more nihče več nazaj vrniti. V SPOMIN Že dve leti tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo, vendar bolečina ostaja ista, ker te ne solza ne žalost zbudila nista. Boštjan Štiblar iz Kroga 30. 9. ’76-18. 1.’ 94 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Mama in ati Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, stric in svak Ivan Mesarič iz Lipovec 179 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, Prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete Zalostinke ter gospodu Ivanu Sebjanu za besede slovesa ob odprtem grobu. Žalujoča žena in sorodstvo Zapustil nas je naš dolgoletni sodelavec in stanovski kolega Geza Hodošček, dr. vet. med. veterinar v jlbkoju pokojnega smo se poslovili v sredo, 10. 1. 1996, ob 15. uri na pokopališču v M. Soboti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolegi in bivši sodelavci Veterinarskega zavoda Slovenije O E Murska Sobota Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica. prababica in sestra Barbara Sobočan roj. Filip iz Lipe 80 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala g. kaplanu, govorniku ter vsem pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Tiho, mirno si živel, za naju delal in skrbel, zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, zavedno zatisni! sl trudne oči. ZAHVALA V 76. letu nas je nepričakovano zapustil Ivan Pozvek iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku in pevcem za odpete žalostinke ter g. Merklinu za pogrebni govor. Žalujoča žena Marjeta in vsi ostali najdražji Na zelenem griču dotrajan in osamljen dom stoji, ki bi! nekoč prijazen je, a zdaj ostal pa prazen je. ZAHVALA 26. decembra 1995 je v 94. letu umrla draga sestra in sorodnica Terezija Smodiš roj, Špilak iz Otovec 40 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter dali v dobrodelne namene. Hvala gospodu duhovniku Balažiču, pevcem žalostink, godbi na pihala iz Bakovec in Pogrebništvu Banfi. Posebna hvala vsem, ki ste ji pomagali v času njene osamljenosti in starosti, jo obiskovali in skrbeli zanjo ter ji lepšali jesen življenja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate vedno bo ostal spomin. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra Ana Kovač iz Vadarec nazadnje stanujoča v M. Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter osebju Internega oddelka Bolnišnice M. Sobota za požrtvovalno pomoč ob njeni . bolezni. Njeni najdražji Teman oblak izza gore privlekel se Je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje; to misel le je žalostna na sredi srca mojega. (S. Jenko) kratki in težki bolezni nas je v 55. letu zapustil Viktor Kerec iz Skok pri Mariboru Ohranili ga bomo v trajnem spominu. uJoči; tašča in tast ter svakinja z družino s Hodoša ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Jolanka Novak roj. Roman iz Hodoša 43 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala Internemu oddelku Bolnice M. Sobota, duhovniku g. Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Heleni Roman za ganljivo slovo ter Pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hčerki Albina in llonka z družinama in sin Emil Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 78. letuje sklenila življenjsko pot naša draga mama, babica, prababica in sestra Cecilija Maček rojena Hilli iz Vadarec 74 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Sevru za odigrano Tišino, g. Rudiju Potočnjeku za lepe besede slovesa ob odprtem grobu ter Pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Vodja soboške kovinarske šole in najbolje opremljene av-tomehanske delavnice južno od Stuttgarta Andrej Kuhar -Edison je šefu šole Ludvigu Sukiču - Ringu predložil načrt motorja z notranjim izgorevanjem. Žagaijevo nagrado si bosta razžagala. Trije hišniki njune šole so pred časom odpotovali po predčasno pomlad, da je kidala sneg pred šolo. Edison je obljubil, da bo odkril tudi lopato in uvedel telovadbo. * * * Nekdanji poštar in čudežni dosmrtni soboški župan s ku-čanovskim učinkom Andrej Gerenčer - Broker (LDS) je iz obrambe prešel v najboljši napad. Občinskega svetnika Mirana Gydreka - Izirajderja (SDSS) je zaposlil kot zapriseženega prevajalca in ga prisilil v kolaboracijo. Izirajderju so prebegli Brokerjevi golobi pismonoši nosili zaupna tuja pisma. * * * Kmečki svetnik Evgen Sa-pač - Brzi (Gašpar) je v spremstvu zvestega mu žezlo-nosca Duha (Boltižarja) na dan svetih trej kraljev pri Klementu v Kalužnici izjavil.- »Postal bom Marijin častilec, če najdeva Hegeduša (Miho). Je kdo videl, kam je plavala repati- Prezidij je ogorčen nad žaljivostjo polnomočnga sodnega akta, v katerem piše, da je Štefan Harkai - Štefan Harkai »začel več piti in kaditi«, nič pa o tem, da je z obema dejavnostma tudi nehal! Harkaju - Harkaju priporoča, da si tolažbo išče v besedah rajnega Josipa Broza: »Ja ne priznajem ovaj sud!« * * A Brigita Bavčar -B rigita Bavčar ta teden znova ni poslala zbadljivke na svoj račun. Odločila pa se je zmanjašti vrednost delnic v Podjetju za informiranje, firmi zaposlitve svojega srca. A A * Poslanka Anju Mariška se je z dvema političnima kolegicama začasno zaposlila v nekdanji lendavski marelovoj fabriki, ker hočejo podoživeti zatiranje žensk. KESEMrt KONJ Cene sadja in zelenjave Veletržnica Sornja Ljubljana Radgona Ljutomer Jabolka 70-100 120 100 Pomaranče - 150 160 Mandarine 250 200 Hruške 60-18C - 250 Ananas - 300 35o Kivi 140-200 260 280 Banane - 139 130 Grozile 250 390 480 Limone - 230 240 Paradižnik 170-220 340 300 Paprika 250 399 300 Endivija 150 199 200 Radič 130-200 250 250 Korenje 80 160 150 Melika solata240-280 400 480 Čebula 45-60 100 80 Česen 220 300 300 Jajca - 22 18 BODITE Z NAMI - ■ NE BOSTE SAMI ■ VESTNIK MAV Radio Murski val 94,6 MS: Trgovina na drobno VERE HORVAT, Žižki 61a, telefon: 70 211 6 18.1. KUPON Nagradno vprašanje: j V kakšni nakladi izhaja tednik Vestnil ? Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnid^do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje,AMiČa arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota Radgonski mehurčki Lendavski pereči Pozdravljene, ljube moje! Tako črni so bili prejšnji teden 'Mehurčki'. Tehnični šef, potrudi se in naj bodo Mehurčki zopet lepo modrikasto mehurčkasti. Upam, da ne zahtevam preveč. In upam, da nisem preveč sitna, čeprav malo pokašljujem in to vreme mi nič ne paše. Zopet je hladno, megleno in sploh neprijazno vreme. Ja, pohvaliti moram radgonsko Komunalo, ki je tako lepo očistila pločnike in odstranila sneg iz našega mesta in se preimenovala v 'odjugo ’. Naši zimski službi pa je tako ostalo še precej denarja za nov sneg (če bo zapadel). Komunala pa bo še naprej delala po principu (vsaj kar se snega tiče): Če ga je Bog dal, naj ga Bog vzame! Važno je, da imajo dober džip (komunalci, ne Bog) in mobitel. Na komunalce (tu mislim bolj šefe) bom še stresala jezo. Ja, še nekaj dogodkov se je zgodilo minuli teden. Eden me je kar dobro pogrel, ko sem slišala, kaj se dogaja. Poglejte, ljube moje, pred letom (ali kdaj že) je odšel v penzijo direktor Kmetijstva Črnci. Naredil je tako 'južnjaško fešto' v sejemski hali, da ljudje ne pomnijo. Danes je to njegovo bivše podjetje v stečaju, delavci pa na zavodu. Žalostno! Glavno, da je direktor ostal 'u sječanju ’! Zdaj odhaja v penzijo še en direktor iz znane radgonske trgovske hiše, ki ima tako lepo ime Sloga. In da ne bi zaostajal, je tudi ta gospod direktor priredil veliko fešto. Važno je, da se je in pije, kdo pa plača? Upam, da bodo naše trgovke imele službo tudi v bodoče, čeprav so padle zdaj pod Ptuj. Tudi ta direktor bo ostal 'u dobrom sječanju’! Ja, Prleki pa so osvajali štajersko prestolnico. Napadli so jo z dvema kompozicijama iz Ljubljane in iz Radgone preko Ormoža. Baje je bilo strašno to srečanje (menda že šesto, malo sem se zmotila prejšnji teden). Če bom zvedela kakšne zanimivosti, bom napisala. Vsaka čast pa našemu rojaku in akademiku! S svojo vitalnostjo in neverjetnim razumom prekaša mnogo Radgončanov, čeprav si je nadel častitljivih devet križev. Pa še to bi rada napisala. Brala sem, da je napisal najboljši aforizem o bosih ljudeh in obutvi naš znani Radgončan in vsestranski dopisnik. Torej, tudi med moškimi Radgončani je še precej bistrih glav, ki dobro opazujejo dogajanje. Čestitka, gospod L. K! Pa še kakšno dobro napišite! Za konec pa se zopet oglaša Radio »Bačkova«. Vprašanje: Ali je res radgonski župan za novo leto dal v osrednji slovenski dnevnik Delo celostransko čestitko? Odgovor: Načelno da! Vendar vas moram popraviti. Čestitka ni bila v Delu, ampak v lokalnem časopisu Prepih. Čestitka ni bila celostranska, ampak majhna 4x2 centimetra. In te čestitke ni dal župan občine, ampak občinski hišnik! Radgonska klepetulja ■ SVETI TRIJE KRALJI - V tem kraju blizu Benedikta so imeli pred kratkim prve vaške igre na snegu. Sloje za neke vrste prikaz nekdanjega sankanja in smučanja, sodelovati pa so smeli le tisti, ki so bili stari čez 50 let in so si sami izdelali tekmovalne pripomočke. To pomeni, da so imeli smučarji, kot nekdaj, smuči iz sodovih dog, sankači pa so se spuščali v »nečkah«, v katerih so nekdaj gospodinje mesile kruh. Tekmovanje sta organizirala Martin Jakopec iz Stajngrove in janez Žižek od S treh kraljev. Postalo naj bi n.i/ tonalno. (L. Kr.) ■ LJUTOMER - Brali smo o odprtju obnovljenih pošt v Gornji radgoni, Radencih in Ljutomeru. Za prvi dve je bilo zapisano, da so uredili dostop tudi invalidom (vozičkarjem), tega pa ni v Ljutomeru. Tako v tem mestu invalide vozičkarje še naprej loči slabih 20 centimetrov, da bi lahko sami opravili svoje zadeve na pošti, brez tuje pomoči. Da bo ironija še večja, so znotraj pošte uredili lično govorilnico za invalide vozičkarje. Prizadeti in njihovo društvo se sprašujejo, zakaj invalidom ni omogočen dostop v poštno poslopje? (F. Fe.) Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek, 11. januarja, so na sejmu pujskov v Turnišču prodajali le 27 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Cene se že dolgo časa niso spremenile in tudi tokrat je bilo potrebno za par odšteti od 10.000 do 15.000 tolarjev. Lastnike je zamenjalo 20 pujskov. Cene rabljenih avtomobilov V nedeljo, 14. januarja, so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 41 vozil, prodali pa so štiri. Znamka Letnik Prev, km Cena Zastava 101 1989 73.000 3.500 DEM VW Jetta 1981 " 114.000 2.600 DEM Jugo 55 1990 54.000 3.600 DEM Visa Oltcit 1991 47.000 1.800 DEM Fiat Croma 1,6 1989 93.000 9.200 DEM Fiat Tipo 1,4 1991 100.000 12.700 DEM Škoda Favorit 1991 64.000 7.100 DEM Jugo 45 AX 1988 60.000 2.700 DEM VW Jetta 1981 * 166.000 3.900 DEM Opel Astra 1993 43.000 18.700 DEM Hvundai Pony GLX 1990 68.000 9.500 DEM Opel Kadet 1,3 GL 1989 95.000 10.000 DEM Mitsubishi Colt 1991 70.000 12.500 DEM Alfa Romeo 1,7 TS 1994 4.000 26.900 DEM Jugo Koral 55 1988 37.000 4.200DEM Golf D 1990 84.000 12.800 DEM Opel Kadet 1,3 GL 1986 92.000 8.800 DEM ■ GORNJA RADGONA - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije v Gornji Radgoni je ob koncu decembra razpisal natečaj za razdelitev zemlje v velikosti 260 hektarjev. Zanimanje je bilo ogromno, saj je za petkrat preseglo ponudbo. Interesenti bodo do konca januarja dobili sporočilo, koliko zemlje so dobili in kje se nahajajo parcele. Sicer pa je sklad v lanskem letu že oddal 410 hektarjev zemljišč. (F. KI.) ■ MELINCI - Marija in Anton Baša sta v lastni hiši odprla kemično čistilnico in pralnico, lokal pa sta poimenovala Micka. Med drugim bodo prali tudi gostinske prte. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi beltinski župan Jože Kavaš in predsednik občinskega sveta Marjan Maučec. O pomenu pridobitve je nekaj besed povedal predsednik KS Melinci Štefan Pintarič in tudi prerezal otvoritveni trak. (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA - Radgonska kabelska televizija je imela lani 312 ur programa. Vanjo so poleg Gornje Radgone vključene še tele vasi: Lo-manoše, Črešnjevci. Mele, Orehovci, Podgrad, Norički Vrh in del Janževega Vrha - skupaj 1.450 naročnikov. Teh pa bo še več, saj pravkar napeljujejo omrežje v Zbigovcih, delu Črešnjevec, v Lastomercih in Rad-mošcih. Cena priključka na kabelsko televizijo je 1.280 mark v tolarjih. Za interni program, ki oddaja na 11. kanalu, skrbi zasebni studio Jožeta Čosiča. Na sporedu so reportaže, filmi, kontaktne oddaje in tudi videostrani. Nekatere oddaje (kasete) radgonske kabelske tv predvajajo tudi v Radencih, Apačah in pri Vidmu ob Ščavnici. (F. Kr.) Moram se pohvaliti, da sem prvi v naši vasi imel radijski sprejemnik in skoraj vsak večer seje pri nas gnetlo ljudi, ki so skupaj z menoj poslušali Glas Amerike in znamenitega Grga Zlatoperja. Menda Je bilo to v tedanjem času celo kaznivo, toda hoteli smo biti informirani še z druge strani. Dni-1 gače je bilo ob četrtkih, ko je bil na sporedu Četrtkov večer domačih pe-1 smih in napevov! Pogostokrat je prišlo k nam (enako tudi tja, kjer so prav ; tako že imeli radio) toliko ljudi, da vsi niso mogli v hišo, zato sem poleti radio prinesel kar ven, na podstinje, dd so se potem polke in valčki slišali | daleč naokoli. Tedaj seveda v naših krajih še ni bito televizije. Na pionirske čase radia na vasi sem se spom- nil prejšnji četrtek zvečer, ko so marsikje ugasnili televizijo, da ne bi motila, in prižgali radio. Današnji radii seveda niso več na žarnice, ampak elektronski; nimajo le enega zvočnika in znamenitega »oka«, ki je pokazalo (če je bilo zaprto), da smo skalo dobro naravnali, ampak imajo več zvočnikov, pravimo pa jim glasbeni stolp. Imajo seveda močne ojačevalce in slišati Jih je daleč. In te »mašine« vam in meni spet, tako rekoč obvezno, Kpilajo« vsak četrtek zvečer pa tja daleč v noč. Uganili ste seveda, da mislim na soboški Murski val in njihov »četrtkov večer« ter njegovega zvezdnika Geza, ki se rad »zeza«. Po markovsko bi temu rekli »zajebavle«. Očitno je, da ima največ poslušalcev na Goričkem, toda množično ga poslušamo tudi v dolnjem delu Prekmurja. Sedaj pa najbolj važno! Gezek, kot čujem, vozi mercedes in se rad zapelje tja, kamor ga povabijo (treba je izpolniti kupon iz Vestnika), ne morem pa razumeti, kaj je narobe z nami v občinah Lendava, Odranci, Turnišče, Črenšovci, Kobilje in Velika Polana, ki se šele rojeva, da ne poiščemo škarjic, izrežemo kuponov, jih pošljemo... in čez čas bi Gezeka lahko videli v živo. Tam, kjer bi bila prireditev, bi človek še zaslužil. Kritika velja predvsem na ženske, humoristove oboževalke. Če ne kdo drug, te bi ga morale (po)vabiti. Imam celo predlog, da se še posebej angažira tista Renkovčanka, ki se sicer pogosto po telefonu oglasi, poklepeta in čestita. Torej: ha pot od hiše do hiše, da prideš do kuponov in če jih bo v določenem tednu na Markovskem največ, potem Gezek zagotovo pride. Tako, opozori! sam na nekaj, kar bi se moralo že zdavnaj zgoditi. Mi, Marki, ja ne smemo biti izjeme, kajti Gezeka so gostili že ne le na Goričkem, ampak tudi v Pretekiji... Nisem čul, da bi koga ugriznil, čeprav ima ponavadi s seboj petelina. Kaj pa je petelin? Sprožilec ha orožju, petelin pa tudi »rasti«. Mar se kdo boji, da bi se spravil nanj? Težek je že, težek! NACI Moja domača banka /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 16. januarja 1996, tečaji veljajo od 16. januarja 1996 od 12.30. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 16. januarja 1996 od 00.00 dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.260,4016 1.294,00 1.329,60 Francija 100 2.590,0278 2.632,50 2.732,20 Nemčija 100 8.863,5837 9.100,00 9.350,00 Italija 100 8,1474 8,19 8,59 | Švica 100 11.004,5823 11.185,10 11.608,50 ZDA 1 1228,1940 131,00 135,20 _ AKTUALNO GOTOVINSKA IN NAMENSKA POSOJILA PO NIŽJIH OBRESTNIH MERAH Komitente LB Pomurske banke, d. d., Murska Sobota obveščamo, da smo v mesecu januarju znižali obrestne mere za gotovinska in namenska posojila in podaljšali odplačilno dobo za gotovinsko posojilo in posojila za nakup avtomobilov. Gotovinska posojila odobravamo na odplačilno dobo do 4 let, namenska posojila za nakup avtomobilov pa na odplačilno dobo do 5 let. Posojilo odobravamo po naslednjih obrestnih merah: - gotovinsko in namensko posojilo do 1. leta po TOM + 11 % letno, od meseca februarja naprej pa po TOM + 9 % letno - namenska posojila nad 1 do 2 let po TOM +12 % letno ■ namensko posojilo nad 2 do 6 let po TOM + 12,5 % letno - gotovinska posojila nad 1 do 4 let po TOM + 13% LETNO. Komitentom LB Pomurske banke, d. d., Murska Sobota odobravamo vsa posojila brez depozita. 0 podrobnostih v zvezi z odobravanjem posojil se lahko osebno pogovorite l' našimi referenti v vseh organizacijskih enotah banke.