P.ištnina plačana v gotovini.
Leto XIV,, stev. 27
Lpravn^rvo; LjuDljana. knatljeva
ulica 5 - leleton št 3122, 3123, 3124 3123 312b. lnseratrr oddeiek: Ljubljana. Selen-burgova ul 1 - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11. — Teletoo št. 2435. Podružnica Celje. Kocenova ulica
št 2. — Teleton št. 190 Račun- pn pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. Wien 5t 105 ?41
LJubljana, sreda 1. februarja Ž933
Cena Din t.—
Naročnina znaša mesečno L)ui 25 -Za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 312&l Maribor. Gosposka ul'ca 11. Telefon št 2440
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Hter m Italija
Imenovanje Adolfa Hitlerja za državnega kancelarja je otvorilo novo fazo v razvoju dolgoletne nemške notranjepolitične krize. Poizkus s Hitlerjem se je zdel že dolgo neizogiben, vendar ga je izvedel predsednik republike šele tedaj, ko je Hitler cpustil zahtevo po diktaturi svoje stranke in ko je pristal na sodelovanje z gospodo, ki izza maršalovih pleč že dalje časa odločuje o državni politiki Nemčije.
Ravno ta, po svojem bistvu nenaravni kompromis med hitlerjevskim radikalnim socializmom in reakcionarnim ^ fevdalnim velekapitalizmom pa kliče Evropo še k večji pozornosti. Hitler z vlado, v kateri vodijo najvažnejše gospodarske resore fevdalni gospodje Hugenbergove-ga kova, ne bo mogel izvršiti niti desetine onega svojega gospodarskega in socialnega programa, ki je z njim opajal in privabljal mase nemškega prcletaria-ta in obubožanega malcmeščanstva. Nekaj tednov, morda tudi nekaj mesecev bo svoje vernike še tolažil in navduševal z borbo proti »notranjim sovražnikom države«, zlasti proti komunistom in socialistom. Da jih zaposli in zamoti še dalje, je treba računati s tem, da bo njegova vlada kar najbolj silila v ospredje vprašanja mednarodne politike. To bo storila tem lažje, ker so na tem polju nazori obeh kril nove koalicije identični in ker združuje novi režim številčno moč krepke udarne stranke s staro državniško rutino nekdanjih vladajočih krogov.
Nemška zunanja politika se giblje v pravcu, ki ga ji je začrtal revolucionarni Hitlerjev pokret, že cd zadnjega Bruni ngovega kancelarstva dalje. S posebno velikim uspehom pa je Papen izvajal nasilno politiko v vprašanjih mednarodnega značaja, tako da je Hitlerju pretila opasnost, da mu nasprotniki iz-podkopljejo tla in požanjejo. kar so na-ciji sejali. Hitler je zmobiliziral nemške množice, kancelarji pa so se sklicevali nanje in z uspehom rušili reparacije, razorožitev in druge osnove versaille-skega miru. Kakor pa vse kaže. ima novi nemški imperializem še visoke cilje in je HIo zato treba spraviti dva notranja sovražnika, ki imata v pogledu runanie politike prav enake nazore m identične smotre.
Gotovo je utemeljeno pričakovanje, da bo Adolf Hitler na odgovornem mestu nekoliko tehtal svoje besede in krotil svojo udarno moč, vendar bo vkljub temu dajal dovolj posla svojim sosedom. Pred vsem so v Nemčiji prepričani, da je udarila ura, ko bo treba z državo na vzhodu urediti »sporne« meje. Po starem reklu o strani najmanjšega odpora bo Hitlerjeva vlada z vso verjetnostjo razvila pred svetom problem polj-sko-nemškega spora, da si zanj nima niti sence upravičenosti. Vse napovedi nemškega tiska izrecno naglašajo, da bo nemška politika letošnjega leta stala v znamenju ogorčene protipoljske borbe.
Nas seveda pred vsem zanimajo odno-šaji Hitlerjeve Nemčije do Italije. Znano je, da so v Rimu vedno simpatizirali z narodno socialističnim pokretom, saj so hitlerjevski podvodje stalno hodili k fašistom po nasvete. Obenem sta Nemčija in Italija postopali v zunanji politiki skoro vedno enotno in složno. Kadarkoli je Nemčija hotela kaj izsiliti od Francije, je vedno iskala in navadno tudi dobila pomoč od Italije. V Italiji so seveda dobro vedeli, da so te simpatije z nemške strani v prvi vrsti taktika in čta je zlasti le taktika tudi na-vduševanje hitlerjevstva za fašistično Italijo. Dokler je bil Hitler v opoziciji, pa so bili njegovi programi italijanski politiki dobrodošli in tako so fašisti rade volje sprejemali njegove ljubezenske izpovedi in mu jih vračali.
Docela drugo lice pa dobiva stvar sedaj, ko bodo morali hitlerjevci poskušati, da vsaj nekaj store v pravcu svojih fantastičnih zahtev. Pred vsem je tu vprašanje Anschlussa. Združitev Nemčije z Avstrijo je ena osnovnih zahtev Hitlerjevega programa: zato ni dvoma, da bo nova nemška vlada, ki jo vodi rojen Avstrijec, prej ali slej zopet načela ta problem. Italijani so predobri diplomati, da bi se ne zavedali, kaj bi uresničenje te točke pomenilo baš za njihovo domovino. Izginila bi dosedanja vmesna država in Nemčija bi postala ne samo mejaš Jugoslavije ter bi tudi od juga objela Češkoslovaško, marveč bi se praska vojaška čelada pojavila tudi na Rrennerju. Ni treba posebne politične dalekovidnosti za spoznanje, kako močno se križajo na Brennerju nemški in italijanski interesi. Ako bi se Nemčija razširila erloboko v Podunavje. bi se na mah zrušila vsa mukoma zgrajena italijanska pozicija v tem delu Evrope.
Nadaljnji razvoj odnosajev med Rimom in Berlinom bo zato vsekakor nad vse zanimiv in važen. Od njega bo v veliki meri zavisel tudi razvoj politične konstelacije v Podunavju in morda v vsej Evropi.
Kabinet Daladier v Franciji
Daladier je sestavil vlado iz radikalnih socialistov in članov levega centra, ker ni prišlo do sporazuma
s socialisti
Pariz 31 Januarja, d. Pogajanja med sti zato naglašajo. da je včerajšnji dan do-Daladierjem* in socialsti zaradi njihovega kazal, kako kočljiva, ce ne ne.nogoca stvar vstopa v vlado, niso uspela, ker Daladier je vlada levičarskega kartela v branciji. ni hotel pristati na socialistični nun malni Zbornica je danes s 440 g.asovi proti program. Zato je Daladier sestavil vlado iz 153 sprejela zakonski načrt o dvanajst,nah radikalov in članov levega meščanskega za prihodnji mesec. Zakonski predlog mo-centra.	ra še danes sprejeti tud' soiat.
Nova vlada ie sestavljena tako-le: predsedmk in vojni minister: Edouard Daladier:
podpredsednik in pravosodje: I enaneier; zunanje zadeve: Paul - Boneour; notranje zadeve: Chauienips; finance: George Bonnet; državni proračun: Lamoureu*; voiska in mornarica: George Lej-gnes; trgovinska mornarica: Frot: prosveta: Francois Ilbert; kolonije: Albert Sarraut; letalstvo: Pierre Cot; pokojn ne: Miellet; narodno zdravje: DaniHon; pošte in brzojav: Evuac l>orcnt; trgovina: Serre: javna dela: Paganon; kmetijstvo: Qneiiille.
Državni podtajniki so: v predsednistvu vlade Guv. v vojnem ministrstvu Hulin v trgovinskem Pat^notre. v prosvetnem Unčo*. za javna deta Anpell.
Novi francoski kabinet je sestavljen po večni iz članov rad^kalno-social stične stranke. V rokah te stranke so predvsem ministrstva za finance, proračun in notranje zadeve, za katera se je vršila ostra borba. Nova francoska vlada šteje 19 postoflcev in 4 senatorje. Med poslanci je 1 repu'b,i-kanski socialist (Appell). 1 francoski socialist (De Monzie). 2 levičarska radikala (E\v.ac, Danielou), 1 neodvisni levičar (Pa-tsnotre), 1 član neodvisne levice (Guv). 2 neodvisna (Frot. Levgues), vsi drugi pa so radikali in radikalni socialisti. I/med senatorjev ne pripada Paul Boneour k nobeni skupini, drugi trije so pa člani demokratske radikalne !ev'ce radikalno-socialistične stranke.
Daladier je predstavil novo vlado_ predsedniku republike Lebrunu ob 12.35. Nova vlada bo stopila pred parlament v petek, juti i ob 10. dopoldne pa bo imela svojo prvo sejo.
Socialist: niso pristali na sodelovanje v novi francoski vladi, ker se temelji, ki ji;h je predlagal Daladier, preveč razlikujejo od socialističnih konceptov, zlasti glede fi-nanoniih načrtov i-n vojaških kreditov. Li-
Novi ministrski predsednik Edouard Daladier je bil rojen 18. junija 1. 1884 v Car-pentrasu (Vauclu6e). kjer jc bil župan m odkoder je prišel za docenta na parško umverzo. V poslansko zbornico je bil prvič izvoljen l. 1919 na rtidikano-socialističiKin programu. Kmalu nato je potoval s Hcrrro-tem v Sovjetsko Rusijo zaradi proučitve tamošnjih ra/mer. meseca junija 1. 1924 pa ga je ilerriot sprejel v svojo vlado kot minstra za kolonije. V vladi Painleveja, ki je bila imenovan« v aprilu 1. 1925, ni bil več minister, pač pa je postal vojni^ minister v kratkotrajni preosnovani Pa.n'eveje-vi vladi meseca decembra 1. 1925. nikar je še istega meseca prevzel v vlad" Bn-inda prosvetni resor. Pri preosnovi te vlade 'e v tnarcu 1. 1936 izpadel. V oktobru !. 1927 je bil na kongresu radikalno-soc alisHčne stranke izvoljen za njenega predsednika. Njegovo izvolitev je predvsem podpiral Gaillaux, s ka+erm je bil velik prijate'j. Poleti 1929 jc ustanovil v Parizu nov list z levičarsko-radiikailno smerio »La Repu-bliquc«, v katerem je prihodnje leto 4. novembra objavil članek, ki ie zbudil mnogo pozornosti v evropski javnosti in v ka*e-mn se je zavzemal za nemško-francoski sporazum ter predvsem za to. da b< Francija uporabila svoj karvrtal za onvljenje nemške gosood irske krize. Po padcu Bri-andove vkide meseca oktobra 1. 1929 mu je bil na Briandov predlog poverjen mandat za sestavo nove vhvde. ki <ja je j>a vrnil predsedniku republike, nakar je osnoval novo vlado Tardieu. V januarju 1. 1030 je odstop"! predsedstvo frakcije svoje stranke Chautempsu. ki ga je poklica! v svojo kasnejšo vlado kot ministra za javna dela. Isti resor je vodil tudi v Steegovi v Vi d: od 13. decembra 1930 do 22. iflnua<rja 1931, ko ie Steegova vlada na dia. Pne 4. ju-nva 1. 1932 je zopet po^a! minster za javna dela v novi vladi H "'nota. doč:m je v zadnji vladi Paula Boncourja vodil posle vojnega ministrstva.
Češki klerikalci proti šolski reformi
Toda njihova akcija v nobenem pogledu ni naperjena
proti državi
Praga. 31. jan h. Pred nekaj tedni je prosvetni minister dr. Derer napovedal, da bo vlada v kratkem predložila parlamentu zakonski osnutek, ki naj bi na novo uredil upravo, novo ustanavljanje in vzdrzevanie šol Ta zakon bi pomenil popolno podržav-ljenje šolskega pouka Ljudska stranka se je izrekla zopet njega in škofje so izdali pastirski list, v katerem so se prav tako izrekli proti temu zakonu z izrecno ugotovit-vijo, da razlogi za odklonitev niso političnega temveč verskega značaja. O stvari se mirno razpravlja v listih. V socialističnih in klerikalnih organizacijah se pripravljajo akcije. Klerikalna stranka skuša uveljaviti svoje stališče po zakoniti poti in z vidika demokracije Koalicija se ne poslužuje nobenih tajnih akcij.
V zvezi s tem je značilna izjava, ki jo Je podal zastopnik ljudske stranke v vla<h msgr. šramek na nedeljskem okrožnem zborovanju v Brnu o stališču svoje stranke glede šolske reforme Po poročilih v strankinih glasilih »Lidovih listih« in »Večerni-
ku«, je najprej raztolmačil smisel sedanje svetovne krize, se dotaknil vseh važnih sodobnih problemov in se odločno izrekel zoper spremembo dosedanjega koalicijskega sistema. -Izjavil je, da je njegova stranka odločno zoper takšno spremembo in bo tudi v bodoče vztrajala na tem stališču Pouda. ril je, da je bila ljudska stranka pri ohranitvi parlamentarnega vladnega režima svoje čase glavna opora za stabilnost vlade in je tudi rešila češkoslovaško valuto. MsgT šramek je nato govoril o načrtu ministra Dererj^« ter izjavil, da je stranka zoper ta osnutek Hkrati pa je zavračal tudi vsako delo zoper politične stranke, češ rta ie glavno demokracija Demokracija ograža vsako delo zoper državotvorne politične stranke, ki so temelji nacionalnega in državnega življenja Te stranke so opore državne eksistence, te stranke so ustvarile državo, jo podpirale in vzdrževale in med te državotvorne stranke spada tudi češkoslovaška ljudska stranka.
John Galsworthy umrl
London, 31. januarja AA. John Gals-worthy, eden izmed najpomembnejših književnikov naše dobe je davi ob 9.15 umrl Bolezen, ki mu je pretrgala nit življenja, je trajala več tednov. (Citaj članek na 3. strani!)
Obnova razorožitvenih pagaianj
Žerte\>a, 31. januarja. AA Henderson je uradno sporočil, da sc bo razprava o francoskem konstruktivnem načrtu začela v četrtek.
Moskva, 31. januarja. A A. Litvinov je c d oo to val v Ženevo na sestanek splošnega odbora razorožitvene konference.
Režim zasilnih odredb tudi na Madžarskem
Budimpešta, 31. januarja, g. Na današnji popoldanski seji poslanske zbornice je finančni minister Imredv podal svoj z veliko napetostjo pričakovani ekspoze o vladnih ukrepih za kritje proračunskega primanjkljaja. Ob 19. uri se je sesta! odbor 33t:b ter se 'e ha vi' 7 vladnm predlogom. Naredfoe vlade bodo še nocoj objavljene v uradnem listu ter bodo stopile jutri v veljavo brez ozira na sklepe komisije. Gre za približno 15 vladnih naredb. ki so po vsej Madžarski povzročile veliko razburjene Po njih se bodo zvišali mnogi gavki. obenem pa se bodo ponovno znižale plače državnih nameščencev.
Prometna stavka na Irskem
London. 31 januarja. AA. Nocoj so pričeli stavkati železničarji sevemorskih železnic. Del teh prog leži tudi v svobodni irski državi. Železničarji stavkajo ker rm hočejo nfhove družbe znižati prejemke. Vlada svobodne irske države je izjavila da bo znižanje plač izravnala z državnimi podporami, vlada severne Irske pa je odklenila subvencije železniškim družbam.
Novo poglavje
nemške zgodovine
Dočim Hitler še molči, napoveduje notranji minister Frick strogo parlamentarni režim — V pričakovanju
sestanka državnega zbora
Pred pričeikom pogajanj z Ameriko
London, 31. januarja. A A. Razprava o dolgovnem vprašanju je zavzela vso včerajšnjo sejo angleške vlade. »Times« poroča, da so m nistri v celoti soglašali s splošnimi smernicami, ki sta Hh o tem vprašanju razvila pred?pdn;k vlade Macdonald in državni zakladni minister. Tudi drugi pr: tem vprašanju prizadeti ministri so nospgli v debato in razv>a1i misli, ki se strinjalo pt>-nolnoma z vidiki predsednika vlade Mac lo-nalda. Podrobno bo ta vprašanja r>rn-učila angleška vlada nri razgovorih, ki iih bo imela s svojim washin-»tonskim poslanikom. č in ta prispe v London.
Diplomatski urednik lista .Dailv Tele-graph« misli, da ni ver ^ t no d a bi nredsed-nik vlade Macdonald r»rp<1s**ova! britanski delegaciji, ki se rxdde v Ameriko no^pat glede ureditve vojnih dolgov List meni. da bo pri teh posajaniih po vsej verie»no«ti igral najvažnejšo vlogo britanski poslanik v Washingtonn Y>indsav
Rim. 31 jan AA Italijanski nopianik v Washingtonu bo obvestil amnr=«ko vlado, da je I tali'a nripravljena poslati mes°ca marca v Washin.gton delegacijo za razgovore o ureditvi vojnih dolgov.
Berlin, 31. januarja, d. Na prvi seji svoje vlade, ki se je sestala takoj po zaprisegi včeraj popokine. je novi državni kancelar H:t'.er opozarjal na pomen dejstva, da ie bila z združitvijo nacionalnih si! osnovana vlada nacionalne koncentracije. Obenem je očrta! smernice, do katerih namerava voditi svojo politiko, kakor tudi stališče, ki ga namerava zavzeti napram državnemu zboru. V spošni razpravi se je pokazalo popolno soglasje vseh članov nove vlade, ki je sklenila, da se državnemu predsedniku dodeli namesto odstopivšega državnega tajnika Plancka ministerialni svetnik \ notranjem ministrstvu dr. Lammers kot državni tajnik in da se imenuie namesto mi-nisterialnega direktorja Marcka državno-zborni poslanec in glavni urednik VValter Funk za ministerialnega direktorja in načelnika tiskovnega ^dde'ka državne vlade.
Ko so se snoči vršile velike manifestacije hitlerjevcev pred poslopjem državnega kancelaria. so sprejeli člani nove vlade zastopnike tiiska. in sicer najprej nemške, nato pa inozemske. K sprejemu sta prišla novi notranji minister dr. Frick in načelnik državnega tiskovnega urada Funk. Notranji minister dr. Frick je izjavil, da bo nova vlada postopala po ustavi brez proglasitve zasilnega stanja. Posebno važnost pripisuje neomejeni svobodi mi'š'.ien:ia. Vlada ne bo proti svojim nasprotnikom izdala nobenih ukrepov, izvzerrši — če se bo pokazala potreba — proti komunistom. Opozicijskega tiska ne bo preganjala. Narodno-soci-alist'čna milica ne bo prevzela ne policijskih ne vojaških poslov, ker hoče vlada spoštovati ustavo. Cilj nove vlade ie živeti v miru in prijateljstvu z vsem svetom. kar bo tudi glavna smernica v zunanji politiki. Nameravam tudi niso nobeni valutni eksperimenti.
Načelnik državnega tiskovnega urada Funk je poudarjal, da bo nova vlada skušala zasesti prva mesta s. strokovnjaki. Eksperimentov na gospodarskem področju ne bo izvrševala, ker narodni socialisti niso tako nespametni, da bi ž njimi spravljali v nevarnost, kar so si priborili v političnem boju. Pač pa hoče vlada ustvariti v gospodarstvu mir in red.
Izgredi komunistov
Po snočnih manifestacijah in bakladi narodmih socialistov in nemških nacional-cev pred palačo Hmdenburga in pred hotelom »Kaiserhof« je prišlo kmalu do demonstracij in spopadov med komunisti in hitlerjevci. V Charlottenburgu so komunisti sprejeli svoje nasprotnike, ki so se vračali domov, z orožjem, zaradi česar .ie morala posredovati policija. Pri spopadu med komunisti ter narodnimi socialisti in policijo sta bila ubita neki policijski uradnik ter hitlerjevski vodja Maikovvski. Policija je takoj obkolila vso okolico in preiskala celo vrsto hiš. V nekem stanovanju so našli dva hudo ranjena komunista, ki so ju tovariši odnesli z bojišča.
V	Spandauu je prišlo prav tako do spopada med hitlerjevci in komunisti. Dva na-rodma socialista sta bila hudo ranjena, en komunist pa smrtno nevarno. V ostalem je potekla noč v Berlinu večinoma mirno.
V	Hamburgu so komunisti razvili živahno propagando, da se proglasi splošna stavka, njihova akcija pa ie ostala brez uspeha. IVUd komunisti in policijo je prišlo na več krajih do spopadov. Nekaj ljudi ie bilo ranjenih. Prav tako poročajo o izgredih iz Konigsberga. Diisseldorfa in Harzburga.
Dopoldne je vladal v Berlinu mir. Na \Vilhelmstrasse sc danes niso zbirale tako velike množice kakor včeraj. Bržkone ;e zbiranje ljudi preprečilo deževno vreme. Šele popoldne so se pred palačo državnega predsednika zbrale manjše skupine ljudi. Pred borzo so kmalu popoldne vprizorili hitlerjevci manjše demonstracije. Nekai sto narodno-socialističnih dijakov se je namreč zbralo po predavanjih pred zgradbo borze kjer je imel neki visokošolec demonstrativen govor, nakar so se mirno razšli
Odpor delavstva
Vodstvo socialno demokratske stranke 'e izdalo proglas, v katerem pravi, da zahtevajo sedanji trenutki slogo vsega delovnega ljudstva v boju proti združenemu nasprotniku. Ta boj se mora vršiti v okviru ustave, v kateri so zagotovliene politične in socialne pravice ljudstva Zato bo vsak po;zkus vlade, ki bi vzdržala svoio ob'as-t proti ustavi, nalete! na najskrajnejši odpor delavstva in vseh svobodomiselnih slojev. Za ta odločilni boj je treba pripraviti vse sile. ker bi nedisciplinirano postopanje posamezmh organizacii povzročilo naivečio škodo vsemu delavstvu Socalno-demnkrat-ska državno-zbnrska frakcija ie sklenila, da bo vložfa v državrem zboiu tako: predlog za nezaupnico Hitlerjevi vladi. Tudi komunisti so sklenili vložit' predlog ra ne 7vladi.
Vodstvo soeialno.demokratske stranke je imelo danes se^o ki so s° je udeležili tudi zastopniki »železne fronte«. Predsednik
frakcije dr Breitscheid je označil novo vlado kot najbolj reakcionarno, ki je kdaj bila v Nemčiji. Opozicija socialnih demokratov proti novi vladi je nekaj samo po sebi razumljivega. V ostalem si opozicija socialnih demokratov ne bo pustila predpisovati svoje taktike od nasprotnikov, temveč bo sama e>dločala, kdaj in kako bo nastopila. Socialna demokracija želi imeti dobre od-nošaje do komunističnih delavcev Na t-j seji so bile tudi podane izjave solidarnosti onih organizacij, ki so v >železni fronti«.
Okrožni sveti komunistov so imeli v pretekli noči več sej. na katerih so razpravljali o nastali izpremembi režima in o ukre. p;h. ka jih bo treba izdati za zaščito delavskega stanu. Sklenili so predvsem, da je treba ustanoviti skupno komunistično-socialistično delavsko fronto. Izbran ie bil celo poseben odbor 12 članov, v katerem je 8 socialistov in 7 komunistov.
Ukrepi proti komunistom
Narodmo-socialistični list »Der Angriff« napoveduje ostre ukrepe proti komunistični stranki, izjavlja, da ie za to bila mero-dajna usrtrelitev narodnega socialista, ki je v pretekli noči padel kot žrtev komunističnega napada v Charlottenburgu. Sedaj se bo nastopilo proti komunistom z ostrostjo. kakršne dosle ni pokazala še nobena vlada. Ukrepi, ki se bodo uporabili proti komunistični stranki, se bodo sklenili na današnji popoldanski seji ministrskega sveta ter bodo stopili takoj v veljavo. Nemčija se mora končno rešiti svetovne kuge moskovske tujske legije.
Policija ie davi zaplenila današnjo številko komunističnega glasila »Die Rote Fabne«. ki ie pozivalo k splošni stavki. Poučeni krogi pravijo, da se morajo komunisti sami zavedati svojih lastnih dejanj jsn da bodo pod novo vlado njihova nasilna in teroristična dejanja imela povsem drugačne poslcdice. kakor pa pod prejšnjimi režimi. Vladni krogi izjavljajo, da o nevarnosti splošne stavke ne more biti sedaj govora. Doslej delavstvo še ni pokrenilo ničesar, kar bi kazalo na stavko.
Hitlerjev proglas
Novi državni kancelar Hitler je izdal pristaSem svoje stranke proglas, v katerem pravi med drugim:
Nacionalne stranke in skupine so se »družile v skupen boj za obnovo Nemčije. Narodnim socialistom se bo posrečilo izvrši ti velikansko nalogo, ki so jo prevzeli.
Na koncu poziva Hitler svoje pr staSe, naj mu ohranijo zaupanje, in pravi: Naj da Vsemogočni blagoslov za prerojenja Nemčije na temelju časti, svobode in socialnega miru.
Hitler je poslal avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Dollfussu brzojavko, v kateri mu sporoča svoje imenovanje za državnega kancelarja ter izraža simpatije za »bratski avstrijski narod«.
Hitler bo zahteval nova pooblastila
Novi nemški notranji minister Frick objavlja v listu »Volkischer Beobaohter« izjavo, da hoče Hitlerjeva vlada preroditi duha in razum nemškega naroda. V to svrho bi bilo potrebno, da razpolaga nova vlada z večjimi pooblastili kakor doslej. Nemškemu državnemu zboru bomo predlagali sprejetje zakona o pooblastilih, ki naj jili parlament izdela v duhu ustave.
Vlada ima namen, da na eni izmed sej parlamenta poda svojo deklaracijo. Vlada bo pristala tudi na glasovanje o nezaupnici. ki jo nameravajo predložiti socialisti in komunisti. Nato bo parlament odgoden, dokler ne bo pripravljen novi državni proračun. Kaj namerava storiti vlada v primeru. če ji državni zbor izrazi nezaupnico. ni še nikomur ničesar znanega. Tudi notranji nrnister Friek ni hotel glede tega dati nobenega odgovora.
Popoldne je imela nova vlada svojo drugo sejo.
Narodno socialistični predsednik nemškega državnega zbora Goering, ki je postal minister v Hitlerjevi vladi, bo obdržal predsedstvo parlamenta Starostni svet državnega zbora 1e na simultanost njegovih dveh mest. pristal.
Centrum lojalen
Hitler je dopoldne konferiral s prelatom Kaaisom. voditeljem contruma. da bi si o<l rentruma zagotovil vsaj toleriranie svoje vlade.
Po pl9aniu »Germaniec. katoliški cpn-trum za s«*iai ne m sli povzročati vladi težko?- Počakal bo raie. da razvije svoj program in nokaže. kai zna Zato ie ver-ietno, da bo centrum začasno zavzel stališče opazovan ia in bo takn oosredno tolpri-ral vlado Hitleria in Panena t°r se bo vzdržal glasovanja o predlogih zh nezaupnico vladi.
V nekaterih narodno - socialist fnib krogih bi raip vidpli. da b? vlada takoi ra/"'!-*t'la državni zbor <n razrvs^l.i volitve Mislijo namreč, da bi narodno socialistična stranka pod vplivom prihoda Hitleria na oblast, ki ie nsnravil globok vtip na množice. mogla pridobit? 5p novih volilepv zdi na se. da vlada n> tega mnpnia T"di ni trpha da bi morpb tna npraupnira impla za nuino noslpdipo nove vnlitv : r>t~av mogoče bi bilo. da bi vlada državni zbor 6amo na nedoločen čas odgodila.
Dr. Maček o punktacijah
Punktaški separatisti so računali tudi z možnostjo, da poskusijo doseči svoje cilje na ruševinah Jugoslavije
Kakor znano, se Koroščeve puktacije
v	svoii zaključni točki priključujejo tako žvanim zagrebškim punktacijam g. dr. Mačeka z izrecno izjavo, da se »rni Slovenci pridružujemo zagrebškim sklepom ia želimo sodelovanja z zagrebškimi punktaši.« Kaj ta izjava pomeni, ie sedai povedal dr. Maček v m-tervjuvu, ki ga je dal celovškemu listu
Frč i c btimmen« in katerega avtentičnost ie patriena. Dr. Maček ie zastopniku tega lista g. Scheicheibauerju najprej izjavil, da so tako zvane zagrebške punktacije »osnova za skupno postopanje opozicionalnih elementov to-stran Drine, Save isn Dunava. Nam so se pridružili tudi hrvatski federalistični frankovci ter oni nekdanji Pribičeviče-
vi	priiatelji. ki so ostali v njegovem taboru. Z nami simpatizirajo tudi oni SiO-venci. ki jih vodi dr. Korošec.«
Na vprašanje, kaj znači v punktacijah zahteva po povratku v leto 1918. je dr. Maček odgovoril: »Tega leta srno Hrvatie ob polomu avstrijske monarhi ie dobili svojo svobodo. Treba se je vrniti v stanje te popolne svobode, ki so nam jo pozneje Srbi'odvzeli. Samo na tej osnovi smo mi pripravljeni, da s Srbi stopimo v državno zaje dni co. ako so Srbi za to zreli. Oblika te za.ied-nice ne sme biti vsiljena od srbske hegemonije. temveč mora odgovarjati volji suverenega naroda, Srbov. Hrva-
tov in Slovencev.«
Dopisnik lista »Freie Stimimen« je vpraša! nato dr. Mačka: »Pa ako^ na tej osnovi, ki jo imate vi pred očmi. ne bi moglo priti do sporazuma s Srbi. ali verujete, da bi potem mogli zaže-ijeno svobodo doseči tudi na drug na-čin?
Dr. Maček je o-dgovoril: »Zakaj ne? Toda na to vprašanje hočem odgovoriti samo izven intervjuva.«
Ta zadnja izjava dr. Mačka kaže torei, da so punktaši resno vzeli v pretres tudi možnost, da svojo tako zvano svobodo dosežejo s pomočjo sil, ki ie-žijo izven naše države, izven Jugosla-
vije.	^ .	,
Naravno je, da »Freie Stimmen«. k-so nam Slovencem tako dobro znan t še iz dobe koroškega plebiscita, z veh kim zadoščenjem beležijo to Mačko -o izjavo in da nemški nacionalistični krogi te izjave smatrajo kot napoved odločnosti Mačkove in Koroščeve, da se ne ustrašita nobenega sredstva v bortn za separatistične cilje. Mačkova zjava daie torej tudi slovenski javnosti avtentičen komentar, kakšen grozen pomen imaio tako zvane Koroščeve punktaciie. S tem je tudi Maček najodločneje demantiral poskus nekaterih separatističnih oportunistov, ki bi seda; hoteli dati punktač am popolnoma nedolžno interpretacijo.
mm
Črna gora proti rušilcem države
Na številnih protestnih shodih so Črnogorci obsodili punktase in njihovo razdorno delo
f letin je, 31. januarja, v. Punktacije dr. Korošca in škofovski pastirski list proti Sokolu so izzvali v vsej zetski banovini veliko ogorfenie. V vseh večjih krajih so se zadnje dni vršila protestna zborovanja, na katerih je prebivalstvo odločno in spontano obsodilo vse akcije, nanerjene proti narodnemu in državnemu edinstvu Tako se je na velikem protestnem zborovanju r An-driievici zbralo nad tisoč seljakov iz vse okolice. Prav tako veličastno zborovanie se je vršilo v Kolašinu. kier ie prišlo na shod nad 2000 seliakov iz vseia sreza- Vsi g_o-vornki so oetro zavračali punktacije in škofovski pastirski list. naglašaioč. da je baš duhovščina naimanj upravičena nastopati proti Sokolstvu in zanašati razdor med istokrvne brate različne vere Ravno naš narorl ie znan po svoii strpnosti v verskem pogledu. Snlošno pokornost i? vzbudil go-vor brivskega pomočnika Ulčarja iz Zagreba. ki biva že o^ osvobojenja dalje v Kolašinu. Poudarjal je. da mora kot Hrvat nastooiti proti vsem onim, ki hočejo rušiti
Jt Sivi mm AiMf* H*tWia
životo^is notesa nemškega kancelaria 9? čita kak^r napet roman č'oveka. ki iz na^skromnejših razmer hrepeni ^o uveljavljen iu. ki želi svoi narod prepričati o soa-sonosrom evangeli'n P''0.ie ideie in ki mu je politična konst^a^-ra res toliko nsrodna. da brez posebnih duševnih zmožnosti samo zaradi svoie želprn® vz+rainosti im fanatične vere doseže s roj cilj. dale ko prej nego se i" nadela' svet.
Kancelar Hitler ie po rodu Avstrijec in izbaJa iz zp]o skromne uradniške obitelji Fo'in o« jp 90 a»ri'a 1SS9 v Brannavi na Gorn.jeavstriiskem Z^odai že ie izgubil svo. je roditelje in se ie moral vzdržovati nave-znn samo n podporo uradniške sirote Mladostna žei®a. dn postane slaven sh'kar.
mu ni uresničila ker je izmt na duna®'So" umetnostni akademiii neotovil na? velik risarski dar, ne na 5-H-arito umotniško-sH. ka.rske nadari^nosti Hitler ie nosta.l nato risar nri raznih sta-bnih nodietiih in ®e kot zelo THK,ir*iien s^trndnilt oVnsiJ vse hri^ Kosti prp dvornega delavca, vendar je ravno ta doba zelo n-omombna za nieeovo kasneiše poetično de1ovarnr>r pal ie nri tem dobil vpog'ed v potrobe	nro'eta.rskih slo
ie v. spoznal n i i h n *-o f~žnie in se tn d i nau^i1 ka^o ie treba a-oro^ti v teh skrili naroda
Svetovna voina s~a 'e zatQVln v Vonsto-vem Pet i n * v- a* s« t.lo t ni mladenič ie bil notranjo u=taMen nemški naotnnaHst 7 lahno sociaHstično nrimos'o AvstriV zaradi n'e ne m n o "p 7 i ^-n os t i ni smatral za sroVi domovino in s« ie rpto nri^asil kot dobro-voljec v 16. bavarsVi rezervni nr>i'k Oktobra 1. 1914 le o^šel na zanadno fronto. kiVr se io izkazal za hrabrega in samostoi-ne?a vojaka Štiri leta ie služil vodno na fronti: bil je sieeir odikovan z železnim križem T razhoda, vepdar ea kot ino^emoa Nemci niso smatrali vrednosra da postane vsa® podčastnik N®eaw idealizem io e-otovo vrodon vsesra prignan ia da le nod takimi razmorami ostal vofino zrost in no?rtvova-len vo'ak Po štirih lotih hoievania sra ie tik nred koncem voine zadela nesroča da bi 1"1 od sovražnih nlinov kma'u izsm^il vid PoslaM so skoiro s^neara v ho^ieo- nie-eovo stanje se je no-vričakovano zboiišaio in doživel io vso veličino nemškega poraza ter tež-, nrvih lot revolucije
Niti vo'ni nabori, niti obup zaradi skoro izgiibljenesra vida in žalost nad nemškim porazom pa niso morli 7'omiti Hitlerieve notranie sile in borheriosti Marca m°soea 1919 ie žo zonet v Monakovem. da se boit!. V r«rot? kratkotrainemu boMševiškemn režimu Ko je bil komunistični prevratni no-sVns v Monakovem zatrt, sa je minister Eisner imenoval za *nrosvofne?a Oficir;ar v enorn i^mod bavarskih noskov S tem je na-nočila nova doba v niosrovem razvom. doba ki mu ie v-asnele nrinesia častni pridevek lindcVoea tribnna in bohnaria nomšVoH'p naroda Zasmoh je rodil ta nridovek. nenri Čaknvani usn^hi na so notisnili ironiio v ozadie in izprevrgli zlobni sarkazem v ob-ču^ovanie
V Monakovem je prišel Hitler v oSV stike z generalom Lndenf1orffom. ki je tedaj v£i-va' 5e neosnorno slavo eeni'a'ne?a voisko. vodie 5n narodnesra Hmaka Pristonil ie k pomški delavski stranki in z.*»čel neutrudno pronazando pod poslom: Nemčija, prebudi se' že 1 1951 'e nostat nredsodnik te stranke. toda n lesova ppnSskanost bi bila no-sta'a zanj kmahi us^na. Z T.ndondorffom sta 8. novembra I. 1923. poskusila t znani
to državo, ker se vsi pravi Hrvati in Slovenci zavedajo, da zanje ni obstoja izven u edin jene Jugoslavije. Veliko zborovanje se je vršilo tudi v Danilovem sradu. Navzočih je bilo nad 2000 meščanov in seljakov. včeraj pa s>e je vršil velik protestn' ?bod tudi v Nikšiču. Predsednik občine Danilo Šobaiič ie v svojem govoru poudarjal, da ie bil Nikšič od nekdaj na čelu borbe zn uedinjenje in da je tudi danes kakor en mož za svojim kraliem ter bo branil narodno in državno edinstvo do zadnje kaplje krvi Za njim ie sovoril senator Gavrilo Cerovič. ki je obširno govoril o vseh žrtvah. ki jih ie moral doprinesli naš narod predno ie prišlo do osvoboienia in uedinje-nia. Kdor danes ruši to, s tolikimi žrtvami zgrajeno državo, zasluži, da se z njim postopa najstrožje po zakonu. V svoiem 3'»-voru ie prav tako odločno zavrnil tudi napad na Sokolstvo. poudarjajoč, da fe bil ravno Sokol glavni nosilec jugoslovenske ideje.
prevrat v meščanski pivnici, ki oa je bil še nremalo pripravljen in ga je oblast že naslednji dan zatrla Na čelu nnornikov je moško korakal Adolf Hitler z Ludendorffom in vsa kasnejša obrekovanja mu niso mog'a do živega, dasi bi bili nasnrotniki kaj radi zapisali, da se je Hitler pri snonadu z bavarsko deželno policijo ni vedel kot možak in hraber bojevnik.
Po ponesrečenem uporu je vss kazalo, da je karijera smelega Avstrijca zapečatena za vse večne čase Obsojen je bil na pet let ječe, pa je prestal le eno leto kazni, ker mu je bil ostanek smremenlen v pogojno kazen. Toda tudi ta udarec Hitlerja ni potr' in nanovedi, da so mu ječa in naslednja štiri leta zlomile samozavest ter sa dušev. no uničile se niso uresničile Res se je Adolf Hitler nekoliko umaknil iz osnredia in se zaprl vase, toda že 1. 1929 se je pokazalo. da je v navideznem miru zgradil veliko organizacijo, ki je v kasnejših letih obvladala vse nemško iavno življenje
Prvi svoi parlamentarni uspeh je dosegla Hitlerjeva stranka v začetku 1 1930. ko je njen pristaš in sedanii notranji ministeT Frick vstopil v turinško vlado Sredi leta so saške volitve prinesle hitlerievcem novo zmago, septembra meseca Pa so hitlerjevc' v imoozantnem številu 107 poslancev stopili na tla državnes-a zbora, kjer so bili dotlej zastopani le z 12 mandati Nadaljnje etane pohoda narodnih socialistov so-Ogromni norast elasov pri deželnozborskib in občinskih volitvah 1 1931. v Hamburgu Braunschweigu. Oldenburgu. Hessenn in Wiirtt.embergu. avd Menca pri mredsednik« Hindonbursn njegov nastop proti kancelar ju Rriinineru ter končno njegova kandidatu ra proti Hindenbursni ko le na svoje ime združi1 trina®st in nol mili ionov elaso^ nemških voipcev Pomombna ie tudi zmasra Dri volitvah v pruski deželni zbor aprila meseca 1932. ko so si hitlerievci priborili 162 mandatov Največji uspeh oa so bile državnozborske volitve, ko je prišlo v dr. žavni zbor 230 hitlerlevcev. dasi je lanske ga novembra to število nad^o na 190 man-datov
Tik pred kandidaturo za predsednika republike je bil Adolf Hilter še brez državljanstva Avstrija mu je odrekla državljanstvo, ker se v svetovni voini ni boril pod njenimi prapori, v Nemčiji pa pa vkljub temu niso priznavali za Nemca Toda Hitler je ta smešni formalizem preziral in se ni pogaial za nemško državi®a.nstvo. češ da se mu ne sdi vredno prositi za državljanstvo. ki si ga je pridobil s štiriletnim izpostavljanjem svojega živi'en je v očeh vseh poštenih Nemcev na edinem mestu kjer se da pridobiti državljanstvo, na bojnem polju« Da pa je monrel kandidirati, se ie končno le vdaj priaovarjantu svodih prijateljev in dovolil, da ga je brunšviški minister Kiaarge imenoval za državnega svetnika, s čimer je združeno tudi nemško državljanstvo
Znane so Hitlerjeve borbe zooer obe pre-zi dialni vladi Papen a in Schleicherja ter njegova dosledna zahteva, da se narodna socialietična stranka kot naimočneifca nemška stranka prinusti k oblasti Se lani avgusta se je zdelo kaj takeea izključeno, kasnelši razvoj pa }e zahteval, da je treba poizkusiti tudi ta način, ki so ga v ostalem že doleo priporočali uvidevni politiki Adolf Hitler je dosegi kancelarsko mesto, kjer bo lahko pokazal, ka; zmoreta on in njegova stranka.
Po De Valerovi zmagi
Izid volitev na Irskem je sedaj defini-tivno znan. Izkazalo »e je, da je stranka de Valere dobila absolutno večino mandatov, tako da ji v skrajnem slučaju nit: ni potrebna več podpora delavske stranke, ki ji je stala ob strani v starem parlamentu V razmerju med strankami prav za prav nisn.. nastale velike spremembe, ni ti ni de Valera znatno napredoval, nit Cosgrave nazadoval, tako da je videti po Iitična struktura Irske precej ustaljena Al kljub temu je sprememba ravno še tolika da je napravila de Valero za popolnega gospodarja situacije.
Njegova zmaga postavlja avtomatičn-vprašanje, kaj sedaj. Kako se bo nadalje razvijalo razmerje med Veliko Britanijo ir Irsko, kako se bodo razpletale dosedanj sporne zadeve tn .se postavljale nove D je treba s tega vidika premotrivati de Va lerovo zmago, o tem so sa na jasnem tak na Irskem kot na Angleškem. V tem sm slu so se objavile že razne enuncijacije. N prvem mestu se je imenovala odprava pr sege, ki jo je prejšnji parlament že skleni pa je senat spremenil zakonski predlog i s tem zavlekel n:egovo izvršitev. Gled ustavitve izplačevanja anuitet kot odškod nino za angleške veleposestnike je stv: itak že v bojnem področju, ki se je pre oblikovalo v carinsko vojno med domini' nom in Anglijo. V obeh teh dveh zad< vah bo de Valeia seveda nadaljeval svoj dosedanjo akcijo, uspeh v volitvah pa g bo okrepil, da bo še odločnejši, še radika nejši. Že sedaj se čuje, da bo izvedel ofer živo zoper senat, ki v sedanji sestavi n sprotuje njegovemu radikalizmu in bi mc gel tudi v bodoče preprečiti ali vsaj z vleč' parlamentarne sklepe. Dalje se nape veduje proglasitev republike, zlasti pa pr ključ-itev Ulstra
Od vseh De Valerovih načrtov so z vnanji svet najvažnejši tisti, ki bi pri re alizaciji mogli povečati konflikt z Anglija V volilni borb' in zlasti s-edaj po volitva' se najčešče imenuje Ulster, kakor da j' ta najaktualnejša zahteva radikalnonacir nalističnih Ircev Toda ravno Ulster bo vsakem primeru najtrši oreh za Irc®
Ulster je del irskega otoka, toda ni de trske države. Nekdaj je bil irski kako ostali otok, to je bilo pred angleško-irsk borbo, toda potem so se v njem naselil kolonisti največ s Škotskega in se tamkaj ohranili do danes. Ko se je osnovala S3 mostojna Irska po sporazumu z Anglij' po svetovni vojni, 90 se Ulsterci odločn uprli temu, da bi tudi oni pripadali Irsk Ta protiirska razpoloženost izvira iz vs< preteklosti, pa tudi iz verskega nasprot stva. zakaj Ulsterci so protestanti, ki nt marajo pod katoliški irski jug. Po rasi ai pokolenju med njimi ni velike razlike, sa so Irci Kelti, Ulsterci pa pravtako naj ve' Kelti, ki sc se doselili v deželo pretežno -škotskih hribov, a oboji so opustili svoj-staro govorico ter prevzeli angleščino. Da nes pa ne marajo Ulsterci nič slišati c združitvi z Irsko. Isti problem se je postavil 1. 1922., ko se je med Londonom m Dublinom delal sporazum, pa so morali vprašanje pustiti odprto, zakaj noben: stran ni hotela odnehati Du Valera teda s svojo zahtevo po Ulstru ne postavlja no vih zahtev, marveč samo obnavlja stare.
Koliko bo imel uspeha? Običajno se išče in najde pri takih stvareh izhod v kom promisu. Pri Ulstru bi bil na prvi pogled celo zelo lahko mogoč Zakaj Ulster nika kor ni popolnoma angleški, marveč biva tamkaj tudi mnoge Ircev. Dočim šteje Irska 3,136 009 prebivalcev na 44.250 kmz, i mi Ulster 1.284.0O0 ljudi na 8710 km2, od te ga le 860 000 protestantov Nič manj kol tretjina prebivalev v Ulstru je tedaj kato liških Ircev ki si želijo k svoji matični noti. zlasti ker bivajo kompaktno v obmejnem ozemlju in bi prilagoditev politič ne meje na narodnostno, to se pravi kon fesijonalno mejo po večini ne delala te žav V grofiji Fermanagh je katoliških Ir cev 56.2 odst., v Tyrone 55 4 odst., v Ar magh 45.3 odst. in v Derrv 45.8 odst.
Toda Irska ne zahteva samo teh irskih predelov od Ulstra marveč stoji neomajno na stališču da se ji cnora priključiti ves Ulster, tako katol;ške kot protestantske pokrajine, češ. vse je bila nekdaj T6&a /remija Kako pa namerava de Valera iz vršiti ta program, je popolnoma negotovo m neznano
Končno je še eno vprašam je, ki za de Valero pač ue eks.srira, za Anglijo pa prav temeljito. V Londonu bi se morda popolni •zloč tvi Irske niti ne upirali kaj prida, de bi bile to dežela tam kie v Afriki. Toda Irska leži Angini pred losom Prav za prav je točneje, ako rečemo, da ji^ leži za hrbtrm zakai to je pravdna o/načha. Zavidanja vredna izolacij« ki jo 'zkorišča Anglija taiko sijajno, bi se pričela spremi njati in manišati. kakor hitro se postavi možnost, da najdejo sovražne ladje, vze-mmo podmonrce zavet :e v irskih lukah in skrit-h za tok i h Tako pravijo na Angleškem m vztrajajo trdovratno na tem. da mora Angliji ostati kontrola nad irsko obalo in 'Tskinr pristan šči To ie druga zelo velika ovir«, ki ie de Valera ne bo m-ogei obrti- kako pa bo opravil z nno. je drugo vprašanje.	...
Pod temi orespektivaimi se bo razvijala nad«lm ia no\it:čna in gospodarska borba med An<*lik> in Irsko po de Valerovi zmagi: prinesla bo gotovo še obr.o napetosti in pretresi jajev.
ftlrim^meVl odK^n
Beograd. 31 lanusria M Finančni odbor je dane« ves dan razpravlial o proračunu ministrova za kmetijstvo Uvodoma je podal kmetijski minister g. Juraj H eme-trovlč obšVno Poročilo o smernicah gospodarske politike svojega resora. nakar se je razvila obsipa debata, v katero ie med drugim5 p^e-tfel tudi poslanec dravske banovine g Lovo Pefovttr Zvečer je bil proračun kmetijskega ministrstva odobren
Beosrad. 31 ian P Skupščinski odbor, ki n^čuie občinski zakon, ie danes popoldne nadaljeval svoie delo V podrobni raznravi ie smreJel v*e člene do čl 68.. med noprer rezerviraninv člen' i>a 51 53 po katerem mora novo izvoljena občinska u prava v roku desetih dni prevzeti posle fl 66 je bil nekoliko stvementen in sedai določa da ima načelnik občine pi-av'co kaznovati s o:«"ionim opominom ln z denarno globo do 50 Din vsakega občinskega od-bo<rn!Va ki bi ne IzvrSeval "»voje dolžnosti Čl 67 določa da mora zarvsnik podpisati rvole« *ir>3na in zapisnikarja še toliko občinskih odbornikov kolikor jih je potrebno za kvorum. Odbor bo jutri nadaljeval razpirava








stro1>

»tS** *	"
Kralj Aleksander o miroljubnosti Jugoslavije
Jugoslavija je odločna braniteljica miru in reda v Evropi
Pariz, 31. januarja. AA. »Echo de Pariš«
e objavil več člankov o Jugoslaviji. V adrijem omenja veliko osvobodilno vlogo .ralja Aleksandra in dinastije Karadjor-lievičev. Pisec opisuje svojo avdiijenco pri ;ralju Aleksandru na Dedinju ter poudarja, ako se je v razgovodu ž njim prepričal, ia je z vsem svojim srcem iskren demo-erat Želje in potrebe jugos'ovenskega na--oda so mu glavna skrb. Prav tako kakor tauša kralj Aleksander v notranji politiki lomiriti nasprotja in okrepiti narodno edin-tvo, je tudi njegova zunanja politika :merna in razsodna. Kralj Aleksander se nora na tem področju boriti s težkimi in elo kočljivimi vprašanji, ki zahtevajo globoko umevamie mednarodnih dogodkov in nladmo, točno presojo. Kralj Aleksander je zjavil francoskemu novinarju med razgovorom:
Naša zunanja politika Je v popolnem sklada
Minister Mohorič med svojimi volilci na Jesenicah
Jesenice, 30. januarja.
V zadnjem tednu nas je dvakrat potset.il ,iaš sreski poslanec, minister n- r. g. Ivan »iohorič. ki se stalno zanima za vse pril'-t<e in potrebe v srezu m nam je že v mnogih stvareb uspešuo pomagal. Dne 23. tega ineseca se je udeležil sreske skupščine jKiCD, ki se je vršila v Sokoteke-m domu. ^nsotni 90 bri' poleg delegatov vseh krajevnih organizacij in članov sreekega od-oora tudi drugi odlični gospodarski n kul-Durna delava iz vsega sreza. Na seji so se obravnavala vsa aktualna vprašanja radovljiškega sreza, obenem pa je g. poslanec Mohorič podal obširno poročilo o gospo darskem ia političnem položaju z njemu svojstveno stvarnostjo in globokim poznavanjem vseh proplemov. V svojem poroč;lu se je dotaknil tudi gon je nasprotnikov ^ m odločno zavrnil vse Lažne govorice o skorajšnjih izpremembaih v vladi, s čimer skušajo detrontizirann voditelji tolaž-iti svoje čimdaJje bolj nejevoljne pristaše. Svoje poročilo je zaključil s pozivom k podvojenemu Ln složnemu delu Že t>e kažejo znaki izboljšanja gospodarske krize m je zato potrebno, da napnemo vse sile, da čim prej prebrodimo 6edanje težkoče. Pri tej priliki se je raztnotrivalo zlasti tudi o gradnji avtomobilskih ceet v radovljiškem srezu, ki so glede na tujski promet za ves srez življenjske važnosti. G min eter je obljubil vso svojo podporo in dal podrobna pojasnila tudi o vseh vprašanjih, ki so jih tekom debate sprožil' posamezni govorniki.
Preteklo soboto pa nas je naš poslanec, g. Mohorič zopet posetrii Tokrat je prišel na zborovanje jeseniških železničarjev, ki aa je sklicala krajevna organizacija JRKD. Udeležba je bila nad vse pričakovanje velika. Tudi pr tej pni ki je obširno poročal o političnem in gospodarskem položaju, pojasnil težkoče. ki «e stavijo na pot de.u vlade in narodnega predstavništva ter poudaril da nas bo le trezno in krepko delo rešilo, ne p« zabav jan je m širjenje neresničnih razburljivih vesti. Odločno se je zavzel ia že'ezniČHrje m pokazal, da podrobno pozna vse niihove probleme. V debati so gg Anton Perčič Janša m Pibrovec podrobno pojafn-li težaven položaj_ železničarjev in poudarili zahteve jeseniških železničarjev. zlasti, da se Jesenice zaradi draginje znova uvrstijo v II. dragmjstci razred, da imajo pn sprejemanju v službo prednost svo ječa smo reducirani železničarji in oni. ki so prekinil- službo zaradi odslužen ia vojaškega roika Obrnili so se na g. poslanca tud« s prošnjo, naj bi se zav^e' za to da bi ee železničarji oprostili plačevanja kuluka. ker služi ta davščina zgolj za ceste in za povzdigo avtobusnega prometa. ki p« predstavlja največjo konkurenco državnim železnicam.
Ob koncu »bor^vanoa ie tavnk kraievne organizaci ie g Pibrovec pozval Prisotne na i se vs= včlani in - JRKD da bodo mogk složni črn pre' doseči izpolnitev svojih zahtev Z zahvalo g poslancu je predsednik g. dr. Kogoj zaključil lepo zborovanje.
^nkete ™onoi>olsk^ «Wa^cev
Beograd. 31. jan. n. D«ne* je bila zakliu čena tiri dn? trajajoča anketa monopolskih delavcev, ki i« sklicalo centralno tajništvo delavskih zbo-mic. da razmotriva o pravilnikih nanaša'očih se na mononolsko delavstvo s katerimi »e urejajo nrhovi služben' T>re'emki delovn' čas in službeno razmerie \rvke*a ?e	sp-reiels pri-
merne sklene, k' i!b le	r^^a de-
putaci?« TK>d vodstvom dr	Topalo-
xi6* 1 »ročila predsedniku državne monopolne uprave.
Nasfmwa nvcUJetic^ m>vei?a
Beograd. 31 Januarta p Danes opoldne je bil sprelet v svečani svdHenel na D"di niu novi boi<rarsk! Tv>«ia,p®k na	dvo
ru Georeii Kiu«eivapov. ki ie orl tej priliki lxročil svoja po^erilna pisma.
s politiko naših prijateljev. Jugoslaviji Je do tega, da ostane odločna pristaštea miru in reda v Lvropi. Naš? vojska ni bila nikoli napadalna. Zato bo tudi v bodočnosti ostala na braniku narodne obrambe in prova šola za narodno vzgojo in prosvetijenost.
Francoski novinar opisuje kralja Aleksandra kot neumornega delavca in človeka, ki doživlja in rešu'e vsa vprašanja, s katerimi se bore njegove v-lade. O kraljici Mariji poroča, da se na svojih avtomobilskih izletih pogosto ustavi pri navadnih kmetovalcih in se ž njimi pomenkuje kakor s svojimi lastnimi, pristnimi prijatelji, doč;m so kraljeviči pravi predstavniki in simboli edinstva Srbov. Hrvatov in Slovencev. Francoski novinar pravi na konou, da se ie med svojim bivanjem v Jugoslaviji prepričal, da Francija nima boljših in bolj iskrenih prijateljev, kakor so Juco-sloveni.
Zagonetna usoda bogate dediči ne
Split, 31. ian. n. Spltska javnost se zeh> zanima za pravdo o dedščini Ivana Tumi-ča iz Makarske, ki je dolga leta živel v Kairu in tam pred 40 leti umri. Zapustil je ogromno imetje svoii ženi Karolini. ki je pozneje vstopila v samostan in je zapustila redu Sv Antona v Kairu 300.000 funtov, papežu pa 100 000 švicarskih frankov. Pred dvema letoma se je mudil v Dalmaciji katoliški misijonar iz Aleksandrije. ki je pripovedoval o tej dedščini Karoline Tumtčeve. ki je pred kratkim umrla kot opatica Za govorice sc izvedeli tudi polbrat je pokojnega Tumiča in so najeli odvetnika. da poizve. kako je prav za prav s to dedščino Izvedeli so, da je pokojni Tumič umrl na nepojasnjen način. Ime! je za tajnika mladega Grka. ki se Je po njegovi smrti oženil z njegovo vdovo Ka-rolino. Po kratkem času pa sta se Grk in Karolina ločila Grk je dobil bogato odpravnino. Karohna pa je vstopila v samostan. Vse kaže da bo prišlo do velikeg' procesa zaradi te dedščine.
Odlikovanje
Beograd, 31. januarja p. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom Belega orla HI. stopnje Henri Pirono, urednik pariškega lista 2>Echo de Pariš«, in z redom sv. Save m. stopnje Louis Remekar, slikar te Ho-landske.
Iz davčne službe
Beograd, 31. januarja p. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni: za dav-karja v Kozje Matija Petkaj, dosedaj r Šmarju pri Jelšah, za pomožnega davkar-ja v Kozjem Ivan Vrt. dosedaj v Preva-iju. za pomožnega davkarja v Prevalje, Josip Vandetič, dosedaj v Litiji, in sa pomožnega davkarja v Litiji Viljem Hre-§čak dosedaj v Šmarju pri JelšaJh. Za davčnega pripravnika v Ribnici je postavljen Fran Demšar iz Celja.
Podražitev kruha v Zagrebu
Zagreb, 31. januarja n. V Zagrebu so se danes povišale cene kruhu, in sicer belemu na 4.75, napol belemu na 4.50, črnemu pa na 3.50 Din za kg. Peki so objavili, da so povišali cene kruhu zaradi podražitve moke.
Svetovno prvenstvo v ping-nongu
Baden. 31. jen. g. Danes so se v zdraviliškem domu v Badnu pričele borbe za svetovno prvenstvo v ping-pongu in za večno prehodno darilo. Swavthling Cup. velik zlati pokal, ki ga je leta 1927 darovala la-di Swavth!ing (London) V Badnu se bori za naslov svetovnega prvaka enajst narodov. med temi tudi Jugoslavija Lani je dosegla svetovno prvenstvo Češkoslovaška, dočim je pred njo petkrat zmagala Madžarska Tudi letos bo najljutejša borba med tema dvema državama Vendar pa ima mnogo izgledov tudi Avstrija.
Dopoldne so bih rezultati naslednji: Madžarska : Francija 5 : 0. Češkoslovaška : Wales 5 : 0. Anglija : Indiia 5:1. Leton-ska : Jugoslavija 5 : 3, Avstrija : Belgija 5 : 0
Popoldanski rezultati: Madžarska : Nemčija 5:1. Češkoslovaška : Jugoslavija 5 : 2, Indiia • \Vales 5 • 2
Večerni rezultati: Avstrija : Letonska 5 : 4. Madžarska : Nemčija 5 : 1. Anelija : Belgija 5 : 0.
V
rdlflnnc'

Zagrebška vremenska napoved ia danes:
SpremenUivo. oblačno pozneje morda nekoliko boli v<»dro in toplo - Sitnarija rfe-raiSnjepa dne: Barometrska depresiia je pričela prodirati = severa proti vzhodu Atlantska ienresiia ki se ie razširila tudi že nad ftpaniio. 9e ie oiačila tako tudi islandski minimum Oba ciklona sta ©e združila in pričela prodirati prof kontinentu.
Pnna*skn vremenska nupnvd z* sred©: Spremenliivo iužno vreme, temperatura s» bo nadalje dvignila.
Wasi kraji in ljudje
Ljubljansko šolstvo v novem letu
Število otrok pada. — Potreba novih
zgradb Ljubljana, 31. januarja.
Ljubljana se zadnji čas tako naglo razvija, da mestno osnovno šolstvo že kar težko ustreza zmerom večjim zahtevam ljudskega gibanja. Ob začetku novega leta je v Ljubljani vsega skupaj 14 osnovnih šol s 121 učnimi oddelki (69 razredov in 52 spore dn;c) Lani je bilo na ljubljanskih šolah ]?4 oddelkov. V tem nazadovanju se pač izražajo posledice težkih gospodarskih razmer ki so nastopile za prvo prosperiteto p<> svetovni vojni: slabše so gospodarske razmere, mam se rodi otrok in manj je učencev po šolah. Stalež učiteljska pa se ta čas ni iznremenil. Na vseh zavodih je 170 učiteljskih moči (62 moških, 1H zen-s.i-:h) Nasproti številu učiteljic je torej v Ljubljani zelo malo učiteljev. Znani so p r meri. da so na deški šoli med učiteljskim osobjem učiteljice v večini. Nekaj učiteljev je prideljenih ramim uradom pri ban s ki upravi in drugod ter vadnic, na državnem učiteljišču, ki je naša statistika ne obsega. Med uč;'relji je razen tefia 12 ka
tCMed''osnovnimi šolami v Ljubljani jih ; "9 ki jih vzdržuje občina in država, tn so zasebne. Razen teh rednih šoj je v me-shi še 1 pomožna (za manj nadarjene) m 1 manjšinska. Sedanje zgridbe sprejmejo U te šole le za silo pod streho. Lenih sob je 95. manjka jih 32. Prav tako primanjkuje konferenčnih dvoran, kabmetov. telovadnic, delavnic, kopalnic m vrtov ba-mo dve šoli premoreta svoji kopalnici, šentjakobska in prulska Oprava po raz-red:h je v splošnem dobra, samo klopi bi bilo treba omisliti nove. Sedanje so stare in nerodne in zdravju mladine nikakor
niso v podporo.
V zvezi s stisko za prostor vlada med posameznimi šolami v mestu vzorna sloga; Posamezne zgradbe nudijo streho ceh vrsti gol V šiški so deška in dekliška osnovna pa deška m dekliška meščanska šola v eni hiši. da raznih nadaljev.al.nic niti v misel ne jemljemo. Za ventilacijo, ki ima pn skrbi za zdravje mladine zelo važno besedo. po naših šolskih zgradbah ni dovolj poskrbljeno. Učiteljske in šolarske knjižnice se živahno razvijajo m rasto.
Vsega skupaj je v Ljubljani 4082 šolske mladine, od tega 2179 fantov m 19G3_ deklet. Na posamezne zavode so porazdeljeni tako- Ledina (L deška) 420. Cojzov Graben (ti deška) 345. Vrtača (III. deška 333), Prule (IV. deška) 242. Šiška (VI. deška) Šentjakob (I. dekliška) 457, Šiška (VI. dekliška) 315. lieejska 3S6 in pa Barje 164 (89 fantov in 75 deklet). Pomožna šola za manj nidan-jene na Grabnu ima 65 fantov in 3! deklet, manjsnska z nemškim učnim jezikom na 63 učencev (34 fantov in 29 dekle") Po zasebnih šolah v Lichtentur-novern zavodu 398 in pri uršulinkah 212 deklet ter v Mariianišču 225 fantov. — Najbolj pereča potreba Ljubljane je gradivi dveh n >vih šol v onih delih mesta, ki se naglo razvijajo: za Bežigradom in na Ahacljevi cesti.
Priznanja o svetesavski besedi na Dunaju
»Jutro« je bilo v položaju, da je objavilo večje pciroč'Mo o tej jugoslovenaki s-lavnosti na EJunaju istočasno z dunajskimi listi. Posebno »Neue Freie Pres.sc« se je odlikovala z obsežnejšim in jako laskavim poročilom, ki govori o ogromni udeležbi, o eleganci toalet lepih dam, o živahni zabavi do ranega jutra itd. O programu hvali vsie točke, posebno o tamburaših Slovenskega krožka pravi, da so odsvirali putpuri »mit erstaunlicheT Prazision«.
Iz zasebnega pisma pa posnemamo: Ogromni prostori Kursalona so bili tako nabiti, kakor doslej ^e nikoli. Niti skozi prehode se ljudje niso več mogli preriti. Omenja posebej od navzočih gostov soprogo zveznega kancelarja M i klasa z dvema "hčerkama, ki so dobile ob vstopu vsaka kito cvetja, dalje: diplomatske zastopnike Francije, Češkoslovaške, Rumuni je, Poljske, Švedske, Japonske, Turške, samo iz krogov dunajske aristokracije je napisanih okrog 150 odličnih imen. Od zastopnikov tiska"omenja: Neue Freie Presse, Tagblatt, \Viener Journal, Miinchner Zeitung, Rot-terdamer Courant. Berliner Mittag, Miin-chener Neueste Nachrichten, Bohemia in druge. Zastopana so bila vsa slovanska društva na Dima ju, posebno češkoslovaška.
Umevno je, da so naši dunajski Slovenci posebno veseli lepega nastopa mladega tamburaškega zbora Slovenskega krožka, ki je dobil po prizadevanju častnega predsednika toliko prijateljev v Ljubljani, da je mogel naročiti v Zagrebu 22 krasnih tamburic na novo, ki so naravnost izborne. V tem zbora je začelo delovati večje število naših dunajskih otrok, bodoči kvas za veliki zbor, ki bo še večkrat delal čast ne samo krožku, marveč vsej naši koloniji na Dunaju. Zborovodja je že vrlo znani glasbenik Klemo Viškovič. ki nam ustvari gotovo odl'čen tamburaški zbor v tem velikem glasbenem mestu. — Krasen j« bil pogled na skupino tamburašev, med njimi lepo število deklic in dečkov. V treh vrstah v polkrogu so nastopili amfiteatra-lično in zares so očarali vse občinstvo. — O drugih umetnikih je »Jutro« na kratko že poročalo.
Po koncertu se je razvila naravnost sijajna plesna zabava v dveh dvoranah Kursalona. V eni je sviral j-azz orkester našega Viškoviča Priporočamo ga naš'm letoviščem na Bledu, Rogaški Slatini ali kjerkoli drugod, da dobi za poletje primernega zaslužka in bo mogel potem toliko uspešneje delovati na Dunaju za ugled naše kolonije m naše lepe domovine.	—ag—
Pollakova tovarna na dražbi
Ljubljana, 31. januarja.
Pred okrajnim .'-od išče m na izvršilnem oddelku se je včeraj ob 9. dopoldne vršila javna dražba Carl Pollakove tovarne z vsem kompleksom in pritiklinami vred. Prvotna cenilna vrednost zemljišča in pri-tiklin je znašala 12.720.630 Din. Zaradi 2 modernih strojev v tovarni je nastal pravni spor. ki še ni končnoveljavno rešen. Zato je bila danes vrednost teh dveh strojev izločeni*. iz dražbe. Zahtevana kavcija za udeležbo pri dražbi je bila visoka, in sicer 1.200.000 Din.
Razprava o dražbi je bila kratka. Mestna hranilnica ljubljanska je po svo;em zastopniku zdražila tovarno za 6,352.020 Din. Sodnik je izdal po končani dražbi sklep, naj se v 14 dneh prijavi nadponudnik, ki pa mora po določilih zakona ponuditi za tovarno še eno četrtino več, torej najmanj 7,940,025 Din. Če se ne javi noben višji ponudnik, bo potem tovarna domak-njena ljubljanskemu zavodu, ki je uvedel v tovarno novo organizacijo in je sedaj tovarna v polnem obratu.
Ogorčenje zaradi podražitve kruha
Beograd. 30. januarja.
Beograjsko prebivalstvo je s »splošnim ogorčenjem sprejelo obvestitev, da se z 31. januarjem zviša cena kruhu za 0.50 dinarjev. Beli kruh bo stal 4.50, polbeli 4, črni pa 3.50 Din kg.
Kakor izjavlja predsednik beograjskega pekovskega društva, so bili peki prisiljeni, da zvišajo ceno kruhu, ker je v zadnjem času znatno poskočila cena pšenici od 125 na 220 Din in sorazmerno tudi cena moki. V Zagrebu da se je cena kruha podražila že pred mesecem dni. Beograjski peki nc morejo več izhajati z dosedanjimi krušnimi cenami. Najemnine za poslovne prostore so ostale neizpremenjene. režijski stroški takisto, moka se je podražila, 80 pekovskih delavnic se je v zadnjem času opustilo, tako da pekovsko društvo danes šteje samo še 280 članov. Edina pomoč — zvišanje kmšnih cen.
Toda kaka je stvar, če se ogleda z druge strani! Ni še niti dva meseca, kar so beograjski peki zvišali ceno kruhu za 50 par, in sicer baš pri črnem kruhu, sprva od 2 Din na 2.80 Din, in potem na 3 D'n. Cene pšenici so res porasle. Hvala Bogu, se lahko reče, ker se bo tako vsaj kolikor-toliko opomoglo naše poljedelstvo. Toda naj je porast pšeničnih cen še tolik, je vendar podražitev kruha popolnoma neutemeljena.
Na novosadski žitni borzi notira danes najboljša pšenica 232.50 do 235, moka pa 360 do 375 za najfinejšo, 340 do 355 za št. 2. 320 do 330 za št. 3, 295 do 305 za št. 6, 205 do 215 za št. 7, 100 do 105 za št. 8. Naj se uporablja za kruh katerakoli vrs'# moke, so bile vendarle dosedanje cene kruhu v Beogradu previsoke v razmerju z najvišjimi, današnjimi cenami pšenične moke. ko vendar ves svet pozna in priznava kot pravilno kalkulacijo, da cena kruhu ne sme nikdar presegati borzne cene moki, iz katere se izdeluje kruh. Da, še več! Do-
kazano je. da ima pekarna, ki prodaja kruh
za 10 odstotkov pod ceno moke še vedno zadovoljiv zaslužek. Ta dokaz je lani razložila v javnosti ena največjih beograjskih pekarn, prav tedaj, ko so ostale pekarne z vsemi mogočimi »računi« dokazovale, da je povišanje krušnih cen življenjsko vprašanje pekovske obrti.
Če se beograjski »beli kruh« izdeluje iz najfinejše pšenične moke, kr-r se pa seveda ne. bi nasproti ceni, ki je notirala včeraj v Novem Sadu. ta »beli« kruh ne smel stati več ko 3.50 Din kilogram, »polbeli« iz moke št. 3 ne več ko 3 Din, a »črni« iz moke št. 6 največ 2.50 Din ker se itak ne uporablja čista moka št. 6, temveč zmes slabše moke. Razlika torej znaša 1 Din pri kilogramu in to je dejanski naddobiček, ker imajo že pn cenah 3.50, 3 in 2.50 popolnoma zadovoljiv zaslužek. In za ta naddobiček je oškodovano prebivalstvo, pri čemer je najhujše prizadeto gmotno najšibkejše, kateremu največkrat »črni« kruh, ki se je razmeroma najbolj podražil, edina hrana.
Naj porabi beograjska družina povrneč-no samo 2 kg kruha na dan, ji odvzema ta pekovski naddobiček po 60 Din na mcsec, tri cele dnine. Vsakodnevna poraba kruha vsega prebivalstva, ki znaša okoli 200.000 kilogramov, pa bo s sedanjim poviškom cen vred dajala pekom okoli 200.000 Din vsakodnevnega naddobička, na mescc pa celih 6 milijonov!
Pa pekovski mojstri tožijo, da ne morejo izhajati, da jih ie 80 opustilo obrt in tako. Nu, kar se tiie opustitve cbrti, je pač vzroka iskati kie drugje in morda celo v sklepu mestne občine, da se zapro nesnažne, nehigienske pekarne, kakršnih je bilo nad polovico v Beogradu. Da ne bi bil mogel izhajati zaradi prenizkih krušnih cen. ne, zato pa ni zaprl pekarne v Beogradu niti en pek.
Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Stara milijonarka je izginila
Beograd, 31. januarja.
Beograjska policija se z vso vnemo ukvarja s skrivnostno zadevo nastanka bogate hišne posestnice in večkratne milijonarke gospe Drage Mitričevičeve. Stara Mitričevičevka je posestnika enonadstrop-ne ulične in enako dvoriščne hiše v ulici kralja Milana blizu občinske ambulance. Njena hiša v središču prestolnic«* je zai-t-di svoje zanemarjenosti vzbujala začudenje pri vseh pasa n tih, stari Beograjčani pa so razumeli to. ker pač dobro poznajo njeno lastnico. Boga;a gospa se je le redkokdaj pojavila na ulici, zn.ino pa ze bilo, da ima mnogo denarja. Pred leri, ko je bi!a v Beogradu še veliko večja stanova ljskr. stiska,"kakor je dandanes, se je mnogo govorilo o njej, ker je zahtevala nena%alno vi.soke cene za p-ostore v svoji hiši. V pritličju je dala urediti tudi trgovinske lokale. z interesenti pa se sploh ni hotela pogajati, če niso takoj pristali na 11 lene visoke cene. Na dvorišču si je zgradia lepo p".Hlopje. ki pa je še vedno nejblju-deno. Bogata starka je stanovala v orvem nadstropju nad trgovinskimi lokali in je le redko kdaj sprejemala obiske, navadno je bila tudi brez služkinje. V stanovanju ;e imela samo par psov, na dvorišču pa kokoši. Kako je prav za prav živela, ne ve nihče. Pred več tedni je od-La od nje po kratkotrajni službi zadnja služkinja, ki je z ogorčenjem pripovedovala, da je čudaško
gospodinjo zapustila zaradi tega, ker rf je starka bogve zakaj vtepla v glavo, da jo hoče zastrupiti. Mitričevička se je pred tedni zlasti razburjala, ker je čula, da je prišel v plačilne težave neki denarni zavod, pri katerem je naložila precejšen del svojega premoženja. Z nekim starim Beograjčanom se je tudi posvetovala, oe bi se dala denarna vloga zavarovati z intabula-cijo na nepremičnine dotičnega denarnega zavoda. Pri teh njenih nastopih se je videlo, da bogata starka ni tako brezbrižna za svet, kakor bi se dalo soditi po njenem samotarskem življenju.
Znanec, na katerega se je obrnila, jo je hotel včeraj obiskati, da bi prinesel žolje-ne informacije o denarnem zavodu, našel pa je vse vhode v hišo zaprte. Ko je gledal skozi železno ograjo, je postal takoj po-roren na to, cLa ni nobenih sledov po snegu. To se mu je zdelo .sumljivo m obvestil je o tem tudi policijo. Ta je odprla vrata hiše in hodnika, stanovanje bogate starke pa je našla prazno. Vse je bilo sicer zelo zanemarjeno, ni pa kazalo znakov kake«a razbojniškega napada. Čudno je camo da so našli v kuhinji zlomljeno palico, katere s je čudaška starka pn hoji vedno posluževala. V kuhinji sta bila tudi dva psa popolnoma onemogla od lakote m žeje V nekem kotu dvorišča pa so našli tudi kokoši v podobnem stanju iz česar sklepajo, da je gospodinja izginila ze pred več dnevi. Preiskava je zelo težavna, ker je vse sledove pokril zapadli sneg, ves Beograd pa ugiba ali gre za samomor aH za zločin.	_*
Dober plen gustanjskih orožnikov
Guštanj. 31. januarja.
Pri mostu čez Mežo stoji na samem ob cesti hiša tržkega trgovca Brimdule v kateri pa že nekaj mesecev n:hce ne stanuje. Včeraj okrog 23. pa je bila opažena v hisi luč, na katero je postala orozniska patrulja takoj pozorna. Ko so orožniki prsli do hiše, so našli sprednja vrata zaklenjena zadnja pa vlomljena. Orožniki so se podali v hišo Ln tam našli dva nevarna možaka, ki si gotovo nista mislila, da bosta tako nenadno padla v roke pravice Eden od sumljivih gostov neobljudene hiše ie bil neki Hodnik doma iz Vuzenice, dnigi pa neki Pole iz Bitnja pri Kranju, ki je bil pred vojno zaradi umora obsojen na smrt. potem pomiloščen v dosmrtno ječo. med vojno pa amnestiran. Oba sta imela natlačene polne žepe. okrog po tleh pa vsakovrstno vlomilsko orodje.
Vlomilca sta, kakor se je takoj videlo, svoi plen že izbrala, našla pa sta pred odhodom v svoje veliko veselje, ki se je nepričakovano spremenilo v njuno veliko nesrečo, v hiši še preceišnjo steklenico likerja. Tega sta pila in pri tem pozabila na vse nevarnosti. Ko so ju zasačili orožniki, sta bila pijana, da sta komaj stala na nogah.
Ravno tako po naključju so zajeli orožniki tudi tretjega nevarnega človeka, ki se je mudil v trgu To je bil hlapec Noten-berger. ki se je pred tedni vdinjal pri posestniku in gostilničarju g. Cvitaniču. Delavske knjižice sicer ni imel, izkazal pa se je z nekimi dokumenti občine Zavrč v ptujskem srezu Pri delu je kazal veliko vnemo in se zaradi tega nihče ni dosti brigal za njegovo preteklost. Pred nekaj dnevi pa je fant po trgu prodajal večjo količino svile, zato so postali tržani nanj pozorni. Za čudno trgovanje so se začeli zanimati tudi orožniki in neka kmetica je kmalu spoznala svilo za svojo last. S tem je bila fantova preteklost razkrinkana. Notcn-berger je prišel včeraj v Guštanj s ponarejenimi listinami završke občine, od koder je res doma. Ker mu je prevara dobro
Ljubljenec dunajske operetne publike HUBERT MARISCHKA (kot Torek) gostuje danes v Ljubljani v najpopularnejši opereti
EMERIKA KALMANA
Grofica
Druge vloge so zasedene od prominentnih umetnikov:
DOROTHEA WIECK (grofica Marica)
SCHARLOTTE ANDER (Liza)
ERNST VEREBES (Kolo-man župan)
SZOKE SZAKALL (Lampe)
Film, poln pesmi, glasbe in vroče ljubezni!
Zaradi ogromne dolžine filma predstave točno ob 4., 7. in 9.15 zvečer. Prodaja vstopnic dnevno od 11. do 12.15.
Elitni kino Matica Telefon 2124.
Pri hripi
je dober uspeh dosežen s Togal-tableta-mL Ker mnogi zdravniki potrjujejo v uradno overovljenih spričevalih učinkovito dejstvo Togal-tablet, morete tudi vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal-tablete se dobivajo v vseh lekarnah.
Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 1437 od 5. 2. 1932.	1857
uspela, se je kmalu občutil preveč varnega. V okolici se je spoznal z nekim dekletom in tatinska strast mu ni dala miru. dokler ni ukrade! pri sestri svoje prijateljice štiri metre svile, ki jih je hotel vnov-eiti v trgu. Takoj ko so ga aretirali zaradi ukradene svile, so tudi ugotovili njegove mnogoštvilne druge spretne tatvine.
Od milijonskega bogastva do bankrota
Beograd, 30. januarja.
Pred sodiščem za beograjsko okrožje se je v soboto začela razprava proti nekdanjemu predvojnemu in povojnemu milijonarju trgovcu z žitom, Risti Hristicu iz Mladenovea. Hristič je bil še leta 1930 eden najbogatejših izvoznikov. Sedaj ga toži Jadransko-podunavska banka za odškodnino v znesku preko štirih milijonov Din. Obtožnica navaja, da je Hristič namenoma uničil vse knjige o svojem milijonskem trgovinskem obratu in da tudi ni iskal po, ravnave z upniki. Ko je prišlo do bankrota, ni imel niti boznih zaključkov od svojih kupčij. Iz tega sledi, da se je hote] kratko-malo zagovarjati s katastrofalno krizo, ni pa mislil na to, da nudi baš s tem pravi šolski primer sleparske krivde.
Obtoženi Hristič je bil zelo razburjen in je hotel čitati svoj zagovor. Državni to-žitelj je nasprotoval, češ, naj obtoženec sam odgovarja na posamezne točke obtožnice. Iz svojih beležk je potem Hristič navaj'1, kako je že leta 1929. izgubil pri pšenici preko dva milijona in kako mu je tudi prihodnje leto zaradi naglih padcev cen in visokih obreti naraščala škoda. Vsega tega pa ni on sam kriv, temveč splošna kriza; banka, s katero je bil v poslovnih zvezah, je vedela za vse težave in ker je pošteno delal z njo 30 let, bi bila njena dolžnost, da deli z njim tudi izgubo. Naposled je tudi priznal, da je vendarle vodil zapiske o svojih kupčijah, in siceT knjige posebne vrste, ki jih imenuje »tefteret. Nihče pri nas, je naglasil, ne vodi predpisanih knoig, vsi delamo s »tefteri«. Ko so ga vprašali, zakaj ni prej ničesar povedalo o >tefterihc, je dejal, da mu je tako svetoval neki drugi izvoznik iz Mladenovea, ki je sedaj tudi v poravnavi. Pripovedoval je nadalje, da je v začetku vojne Podunavsko trgovsko društvo, iz katerega se je pozneje razvila banka, ki ga sedaj toži, njemu zaupalo v varstvo vse svoje premoženje. Pravi, da je med točo granat odnesel iz banke v treh velikih Kovčegih vso bančno imovino, ki je, kakor so mu dejali, znašala okrog 40 milijonov ter jo tri mesece shranjeval pod posteljo v svoji hiši v Mledenovcu, potem pa vrnil na dogovorjeno mesto.
Zastopnik banke je pripomnil, da ni bilo vse tako, ter je navedel, da ni Hristič ne prej in tudi ne v dobi krize banki ni-kgar podal pravih podatkov o stanju svojih kupčij, jegovo premoženje je že razprodano in zaseženo ter bo velik dolg pri banki ostal najbrž popolnoma nepokrit. Obtoženčev branitelj je predlagal zaslišanje raznih prič in ker sc bo deloma ugodilo njegovim zahtevam ter bo treba pregledati tudi šele sedaj iznešene »teftere«, je bila razprava o tem zanimivem bankrotu odložena.
Semenišče za gradičanske bogoslovce.
Gradiščanski Hrvatje so naseljeni od Du-nava skoraj do jugoslovenske meje v kakih 70 večjih in nekoliko manjših selih. Kakih 450 let sega nazaj njihovo doseljevanje iz Primorja v zapuščene kraje, ki so jih Turki opustošili. Ker so se Hrvatje naselili v skupinah celih vasi in so privedli s seboj svoje vaške voditelje in svojega duhovnika, so se tudi ohranili da današnjih časov skoro v prvotnem številu. Mnogi so se celo pomno žili na račun nemških in madžarskih doseljencev. Duhovniki so že v starih časih skrbeli za naraščaj in so dosegli semenišče v Gyoiu. Tam je še vedno duhovsko semenišče za vse Hrvate. Zdaj pa je nadškof dr. 'Innitzer odredi!, da se za hrvatske se-maniščnike ustanovi posebno semenišče skupaj z nižjeavstrijskim v Boltzmanngasse na Dunaju, ki ga bo vodil gradiščanski Hrvat. Tako bo odslej poskrbljeno tudi za vso gradiščansko hrvatsko kolonijo na Dunaju, ki šteje okrog 15.000 ljudi in so bili doslej zapuščeni. S pametno organizacijo bi moglo biti tu poskrbljeno še za druge naše rojake na Dunaju, kar bo imelo tudi v drugih ozi rih dobre posledice. O teh rečeh bom še poročal. —ag—
LTURNIPREGLED
Pred(wanje univ. prof, dr, Vojeslava Moleta
Danes ob 18. bo predaval v verandni dvorani Uniona o poljskem slikarstvu 19. stoletja naš ugledni rojak, profesor starodavne Jagiellonske univerze v Krakovu g-dr. Vojeslav Mole.	, .
G oso. prof. dr. V. Mole je znan slovenski pesnik (zbirki: »Ko so cvele rože« in >Tristi a ex Siberia«) esejist (v »Ljubljanskem Zvonu«) in umetnostni zgodovinar (razprave istotam, v Zborniku za umetnostno zgodovino in dr., predavanja na ljubljanski i.-iiverz'). Od 1. 1925. predava dr. Mol& na krakovski univerzi, kjer je 1. 1926. postal redni profesor za umetnost slovanskih narodov. Pcslei obiavlia svoie znanstvene spi-se pretežno v nolvkem jeziku. Izdal ie že več knjig 111 daljših razprav, ki so mu zagotovile častno mesto v noljski znanosti.
Gosp. prof. dr. Mole pa v Krakovu, kjer uživa velik uslH ne i>ozablia tudi svoje ožie in širše domovine in stori, kar le more' v njen prid. Tako je nedavno objavil v 'poljščini daljšo studijo o likr.vr.i umetno sti v Dalmaciji, opo^rjaioč pri tem na le-nr>te jugoslovenskega Jadrana. Večkrat predava v Krakovu in v drugih poljskih mestih v rad u o naših kulturnih zadevah. Tako je že ronovno predaval tudi o ^venski literaturi. Njegova soproga ga- Ela ,e vzorno preložila v po i^no izbor Cankar^ jevih novel, ki mu je prof ^. Voiesiav Mole napisal krasen pregovor o ^a™iu. eno najtehtnejših kratkih stndM o našem najbolj evropskem pisatelju. Ta knpga je ifflžla v Varšavi.
Gosp. dr. V. Molž je imel minule dni tri predavanja na Kolarčevem ljudskem vseučilišču v Beogradu, vsa tri iz zgodovine
poljske likovne umetnosti. V soboto je predaval v Zagrebu o poljskem slikarstvu 19. stoletja. Isto snov bo obdelal v svojem današnjem ljubljanskem predavanju, ki ga bodo spremljale izbrane skioptične slike1.
Poljsko slikarstvo 19. stoletja je izredno zanimivo, saj so se v njem izražale vse- sodobne težnje poljskega naroda, predvsem pa njegovo stremljenje po osvobojen;u in zedinjeniu. Na poljsko slikarstvo 18. stoletja >e vplivalo to. da «) Poljaki imeli svoj dvor in samostojno državo in je narodova vladajoča plast bila na isti kulturni višini kot kjerkoli na zapadu. zato ie tudi likovna umetnost bila nekak ekvivalent pariške in italijanske umetnosti. Propad državne samostojnosti in narodna ra/kosanost bi utegnila v 19. stoletju prekiniti al: vsaj močno ovirati prejšnji lepi razvoj poljskega slikarstva. Toda zgodilo sp je narobe: prav v 19. stoletju, v času najveriecra narodnega ponižanja, se ie poljsko slikarstvo silno razmahnilo in dalo nekoliko bleščečih mojstrov, ki m'«> 7.an;mivi samo ^ poljskega, marveč sploh s svetovnega stališča.
Predavatelj bo orisal v glavnih linijah ta mogočni razvoj noveišegn poljskega slikarstva in njegovo zvezo s celotnim narodovim duhovnim življenjem in narodnim stremljenjem. Posebej »e bo pomudil pri enem največjih poljskih mojstrov, mmu-mentalnem likovnem eniku Jani- Mateiki (1838—1893). dalje pri Arturju GrotgerHi, Jacku Malczewskem !n Stanislava \Vysp'an-skem.
Ne dvomimo, da bo predavanfe 2. « r-Moleta izredno poučna in da bo marsiko-mur odprlo vidik v nov, doslej neznan del slovanskega sveta.
Odličnega znanstvenika in esMa ifkreno pozdravliamo v njegovi ožji domovini, v centru slovenske kulture, ki ga s ponosom
šteje med svoje najodličneiše delavce, četudi se sedaj s ^vojo obsežno erudicijo in finim okusom pretežno posveča stari in bogati kulturi bratskega poljskega naroda.
John Galsworthy
Po ddllljšem umiranju je izdihnil eden največjih svetovnih pisateljev sedanjosti John Ga!sworthy. Ko je pred nekaj meseci (v novembru 1932) dobil Nobelovo nagrado za književnost, ni nihče m'islrU da bo tega krepkega in zmernega angleškega
geotlemana tako k tnalu ugrabila smrt. Z njim je umrl pisatelj, ki ni živel samo od prejšnjih lovorik; njegovi najboljši spisi so nastajali šele v zadnjih dvanajstih letih, po svetovni vojni Ogromna oitateljska občina, ki je raztresena po vsej zemeljski
obM, je sprejemala z nezmanjšano pozornostjo leto za letom nove plodove Gals-worthyjeve neizčrpne fantazije ;n epdčsio-oblLkovalne moči. Avtor znamenitega cikla »Forsvte-Sag-a« je bili eden izmed duhovnih kraljev človeštva, ki je lahko Tekel o sebi, da ga pozna več -sto milijonov ljudi od Brrtskaga otočje preko evropske cetHne in širom Amerike tja do daljnih avstralskih kolonistov, ki so ob njegovih knjigah doživljali skupnost brdtsike domovine in skupnost zapa-dno omikanega človeštva.
John Galsworthv se je rodil dne 14. avgusta 1867 odvetniški rodbini v Coomberju (grofija Surrev). V njegovi očetovski hiši so živele častitljive tradicije starega rodu, čigar rodovnik sega v deveto stoletje. Samo oni. Id pozna moč 'radicij v Angliji, bo vedel presoditi, koliko vpliva je "«ne>k> m Galsworthyjev duševni, moralni in pozneje celo literarni razvoj stoairoangleško gentryjsko ozTaeje v domači hiši. Samo ▼ njem. sredi zadtovoljnih ljudi, ki ubrano združujejo civilizacijske pridobitve z mirno in zmerno lepoto angleške prirode in življenja na kmetih, pa s šolanjem v starih zavodih, ki so dali Angležem toliko družabne in intelektualne etote. se je mogla razviti do tolike tinionosti Ga"'sworth v jeva gentlermrieka osebnost. V tem starem svetu, ki pa še vedno n? tolikani ostarel, da ne bi pogan jal mladik novega ^vljen ja. j*> bodoči novi epik Angleške družbe nflšel obilo izpodbud in gradiv« /a svoje pisateljsko stvarjanje.
John Galsworthy je po študijah v Harro-vu m Oxfordu. k ter se je posvetil pravo, postal odvetnik. Ugodne gmotne razmer« so ga tudi zdaj obvarovale trde ekststenč-ne borbe; namesto, da bi se ukvarjafl *
Domače vesti
♦	Vsem društvom, organizacijam in kor-poracijam v Ljubljani in okolici! Prejeli smo: Vsa narodna, kulturna, strokovna in gospodarska društva itd. v Ljubljani in okolici vljudno vabimo, da pridejo podpisat a dre so, ki jo izročimo Slovenci Nj. Vel. kralju. Podpisovanje se vrši v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Opozarjamo vsa društva in korporacije, da to zanesljivo store še v teku današnjega dne od 8. do 18. ure. Podpisat naj pridejo vsi gg. odborniki, ki imajo po pravilih pravico podpisovati v imenu društva (predsednik in tajnik) ter naj prineso s seboj tudi društveno štampiljko. Za Narodni odbor: Dr. G-ustav Gregorin, predsednik.
♦	Vsem včlanjenim društvom Zveze kulturnih društev sporočamo, da je ministrstvo prosvete dovolilo 10 odstotni popust za takse na vstopnice pri prireditvah umetni-ško-diletantskega značaja, ki se vrše v včlanjenih društvih brez plesa. Ta popust velja za ves februar, za ostale mesece pa je stvar tudi že v teku. Društva naj predlože Zvezi članske izkaznice v potrditev.
♦	Priprave za občni zbor Jugoslovenskega lutkarskega saveza so v polnem razvoju Zbor se bo vršil v prvi polovici marca v Ljubljani Ln na podlagi poročil poverjenikov in delegatov bo zbran material in statistika o sedanjem stanju obstoječih lutkovnih odrov v vsej Jugoslaviji. Statistiko bo po občnem zboru objavil tudi organ Mednarodne zveze lutkarjev »Unimet. Obenem tajništvo Jugoslov. lutkarskega saveza naznanja, da je že izgotovljen načrt za sestavo lutkarskih odrov Ln je tudi na razpolago več lutkarskih iger; načrt in igre se naročajo pri tajniku Josu Zidari&u, Ljubljana, Resljeva cesta 1-1.
Najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih obolenj potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne
ANACOT PASTILE DR. VVANDERJA
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega omota Din 8.—, velikega Din 15.—.
♦ Vojaške vesti. Po potrebi službe so prideIjeni na službovanje: nižji vojaški vojaški uradnik 2. razreda Ignacij Miklav-čič kot knjigovodja intendanturi komande 3. armijske oblasti; podporočnik Ivan Krašovec kot vodnik 4. bataljonu 46. pehotnega polka; intendantski poročnik Janko Jezer^ nik kot blagajnik artiljerijske podoficirske šole; podporočnik Milorad Putnikovič kot vodnik 2. četi 40. pp. »Triglavskega«; in-tendanski poročnik Marko Matelič kot blagajnik 18. pehotnemu polku; intendantski podporočnik Jurij Križan kot blagajnik 50. pchotne.mu polku, nižji vojaški uradnik 2. razreda Fran Zupan pa kot manipulant glavnemu municiiskemu skladišču.
»Franz Josefova« grenčica povzroči temeljito čiščenje prebavne poti.
♦	Upraviteljstva osnovnih, meščanskih in srednjih šo| opozarjamo, da bo v soboto 4. t. m. ob 10. v šolskem radiu Strossmayer-jeva proslava, ki jo bo oddajala licejsita osnovna šola v Ljubljani. Spored: 1. Govor o Strossmaverjiu: govori ga. M. Engel-man; 2. Sokolska, (dekliški zbor); 3. Br. Mokrinjac: Kralja Petra garda (dekliški zbor); 4. S. Gregorčič; Strossmayerju, de-klamacija; 5. Napev iz Medmurja: Lastovki v siovo, (dekliški zbor); 6. Narodna: Uspavanka (deklišiti zbor); 7. Marija Grošelj: Iz šole grede, (prizor); 8. Jenko: Bože pravde, (dekliški zbor).
♦	Himen. V Slovenski Bistrici se je poročila vrla članica tamošnjega Sokola, učiteljica g. Nita Logarjeva z g. Ivanom P e r k o m, šolskim upraviteljem v p. Obilo »reče!
♦	Popravek. V naši včerajšnji notici o poroki na otoku Blejskega jezera nam je tiskarski škrat izmaličil ime g. ženina inž. Franja Mande, ki je v ljubljanskih poslovnih krogih dobro znana osebnost. Pravilno
Teden pletenin!
Ne zamudite prilike!
K. SOSS
MESTNI TRG 18-19	2209
se mora notica glasiti: V nedeljo dne 29. t. m. se je v cerkvi na otoku Blejskega jezera poročil g. inž. Franjo M a n d a iz Ba_ njaluke z gdč. Poldko Brenčičevo iz Ljubljane.
♦	Naši v Ameriki. Superintendent bank v državi Newyork ponovno objavlja, da bodo dobili vložniki znane Sakserjeve banke v New Yorku tretje izplačilo svojih vlog in sicer deset odstotkov. Prvotno izplačilo je bilo 50 odstotkov, drugo 15 in sedaj 10 odstotkov. Pričakuje se, da končno noben vložnik Sakser State banke ne bo oškodovan — Rojaki v Vancouveru v Kanadi so nedavno ustanovili svoje društvo, kateremu so dali ime »Slovenski sinovi*. Društvo se je pridružilo Zapadni slovanski zvezi. Svoj sedež ima v Den ver ju. — V Chicagu je umrla soproga glav. predsednika Slovenske narodne podporne jednote. v Yukonu pa rojak Janez Učakar, star 51 let, po rodu iz Trbovelj. Zapušča ženo in omoženo hčer. Is to tam je umrla Rozalija Kasteličeva riy jena Lušina. Podlegla je operaciji v bolnici v Pittsburgu. Stara je bila 42 let. Zapušča moža in štiri otroke. V Cudy v državi Pen-sylvaniji je nagle smrti umrl rojak Janez Malovrh. Na starega leta dan je šel še na delo, na novega leta dan pa ga je zadeia srčna kap. Doma je bil « črnega vrha nad Polhovim gradcem. V Milwaukeeju je umrla Ana Deržajeva, stara 43 let, doma z Dolenjskega. odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti, naslednjega dne pa istotam po dolgotrajni bolezni Amalija Beravs, doma iz ljubljanske okolice. V Ameriko Je prišla pred 23 leti. Zapušča štirinajstletno hčerko.
♦	Izsuševanja močvirja pri Pančevu se bliža koncu. Glavni objekt, nasip, ki popolnoma omejuje in onemogoča poplavo v obsegu 42.000 hektarov, je že skoraj dovršen. Dolg bo 90 km Gradba nasipa se je pričela leta 1929. ter je doslej povsem zgrajenih 75 km. Del zemljišča bo že letos primeren za obdelovanje. Večji del izsušenega sveta pripada občinam; 15.000 hektarov je last države, 8000 hektarov pa last zasebnikov. Končna dela — zgradba čuvajnic, telefonske mreže ter instalacija sesalk — bodo dovršena do letošnje jeseni ter bo potem vse zemljišče zavarovano pred poplavo.
♦	Mrtva mati rodila živo dete. Po vesteh iz Beograda se je v Mačkovcu pripetil predvčerajšnjim senzacionalen primeT, da se je pol ure po smrti matere rodilo živo Ln zdravo dete. Ženo trgovca Dikiča je na sprehodu zadela kap, in se je mrtva zgrudila. Pri obdukciji je zdravnik mrtvi materi odvzel živo dete.
♦	Živa bakla. V Makarski se je neki osemletni deklici pripetila grozna nesreča. Domači so deklico poslali v mraku po vodo. Dali so ji svetilko, da v temi ne zgreši poti do vodnjaka. Nesreča pa je hotela, da je dekletce padlo. Olje se je razliko r0 obleki in trenutno je deklica bila vsa v plamenu. Dobila je grozne opekline, ki jim bo skoro gotovo podlegla.
♦	Volkovi napadli zdravnika. Ko se je primarij Ante Kraljic v Petrinji predvčerajšnjim zvečer vračal domov, je v bližini bolnice srečal dva velika volka, ki sta letela proti njemu. Zdravniku se je posrečilo, da je s palico in z električno svetilko odpo-dLl volkova. Poklical je bolniško osobje, da je pohitelo za volkoma, ki sta bežala proti kmetijski šoli. Zaradi hudega mraza so se volkovi v čredah pojavili v okolici Petrinje. Priklatili so se menda iz Bosne. V bližnjih dneh se bo priredil velik pogon na volkove.
♦	Iz zapora je ušel in zmrznil. V okolici Roga tiče so predvčerajšnjim pastirji našli na pašniki moško truDlo z izkliuvanimi očmi. Dognalo se je, da je to truplo Ostoje Kovačeviča, ki je na pravoslavni božič izginil iz zapora, kjeT bi moral odsedeti pri-sojeno kazen, ker je ukradel tri ovce. Potikajoč se v okolici je v hladni noči zmrznil. Oči so mu izkljuvale uiede.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, bar-va, pUsira in lika tovarna Jos. Reich.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
števime sa označbo Kraja pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra 3 temperatura, 4 reiatwoa vlaga » % 5 smer im brzina vetra. 6 oblačnost l_10 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Tem peratura: prve Številke pomenilo najvišjo Iruge najnižjo temn^-aturo
31. januarja. Ljubljana 7, 763.5, 0.3, 94, mirno, megla, 3.1, dež; Lj-ubljana 13, 764.2, 3.1, 88, SSW1, 3,	Maribor 7, 760.9, —1, 90, mirno,
10, 20, dež; Zagreb 7, 762.3, —2, 90, SW1, 10, 1.0, dež; Beograd 7, 760.8, —2, 90, mirno, 10, 3.0, dež; Sarajevo 7, 761.7, 3, 80, mirno 6, 1.0 dež; Skoplje 7, 764.7, 1, 80, W1 10, —, —; Split 7. 761.5, 9, 90. mirno, 10. 15.0, dež; Kumbor 7, 761.0, 12, 80, mirno, 8, _, Rab 7, 762.8, 5. 90, mirno, 6, 14.0, dež.
Temperatura: Ljubljana 9, —2, Maribor —14, —3, Zagreb _2, _2, Beograd 4, —4, Sarajevo 5, 2, Skoplje 9, 0.0, Split 15, 6, Kumbor —, 10, Rab —, 5.
Sonce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 17.4.
Luna vzhaja ob 9.34, zahaja ob 23.38,
CREPPE DE CHINE
v vseh barvah po
DIN 34.—
pri tvrdki JOSIP IVANCIC, Ljubljana, Prešernova ulica 54.	2204
Iz Ljubljane
u— Predavanje in kulturni filmi v Društvu za zgradbo Sokolskega doma v šiški.
V petek 3. t. m ob 20. bo tretje predavanje pod okriljem ZKD v Sokolskem domu v šiški. Predaval bo g. sodnik dr. Stojan Ba-jič o problemih sodobne Nemčije in Hitlerju. Po predavanju se bodo predvajali kulturni filmi. Opozarjamo na zanimivo in poučno predavanje.
u_ Lutkovno gledališče československe
obce v Narodnem domu ponavlja na splošno željo na praznik 2. t. m., igrokaz v 5. dejanjih ■».Robinson Crusoe*:, ki zanima poleg mladine tudi odrasle. Vabimo mladino in odrasle. Začetek točno ob 5. popoldne.
»KINO LJUBLJANSKI DVOR«
Telefon 2730_
Danes ob 4., >/28. in 9. uri Senzacija nad senzacijo
»Zakon prerije"
Kapetan Tim
Tim Mac Cov — Joan Grawford Poleg tega: Šmehapolna burka in »Paramontov tednik«
Cene najnižje: 2.—, 4.-
Din.
u— Violinist Karlo Rupel igra na svojem koncertu v ponedeljek 6. t. m. ob 20. poleg Beethovnove Sonate v f-duru še Mendel-sohnov koncert v e-molu dalije Stravinskega »Pre.ludij« in »Rondo<, Milhaudov »Suma-re« in Fallov »Jota«. Končna točka sporeda je Saint-Saensova »Introduktia ter Rondo Capricioso«. Skladatelji: Stravinski, Mil-haud Ln Falla so zastopani prav za prav s točkami plesnega značaja. Milhaudov »Su-mare« je argentinski tango, vzet iz suite »Saudades do Brazil«. Ta suita obsega 12 plesov Ln je bila prvotno napisana za klavir, pozneje pa jo je predalal komponist za orkester. Transkripcijo za violino in klavir je oskrbel CLaude Levy. Plesi te suite so dobili svoja imena po raznih okrajih Ln predmestjih južnoameriškega mesta Rio de Ja-neires, kjer je Milhaud dolgo časa prebival. Stravinskega »Rondo« in >Preludij« pa sta vzeta iz njegova baleta „ Žar ptica«. Za violino je to skladbo priredil skladatelj sam. Falla pa je znan komponist španskih ritmov in plesov. Opozarjamo, da so vstopnice že v preprodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
Novo moč si v ude vlije, vse telo se mu pomlaja, kdor pogostokrat napije Slamičevega se čaja!
v
u_ Tudi za predpust je poskrbela ZKD za zabavo svojih prijateljev. Danes ob 14.15 predvaja v kinu Matici slavno ton-filmsko opeTeto >Ronny« s priljubljeno Katico Nagy in podjetnim ljubimcem publike Willy Fritschem Opereta se zlasti odlikuje s krasno godbo Emerika Kalmana in je polna najlepših šlagerjev, sploh kakor ustvarjena za predpust. Druga predstava bo na svečnico ob 11., seveda tudi ob navadnih nizkih cenah.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Senzacionalne pustolovščine v okviru najveselejše vsebine in mnoge glasbe
MOŽ
S SMOLO
V glavnih vlogah: Kurt Bois, La Jana, H. A. v Schletov, G. Chmara Glasba: Mischa Spoliansky
u_ Danes 1. t. m. bo v Trgovskem domu
II družabni večer primorskih akademikov
pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Na družabni večer opozarjamo
vse, ki ž»le ob prijetni zabavi preživeti nekaj veselih uric. Po programu, ki se prične ob 20. bo Ronny-jazz izvajal plesno glasbo Podprite s svojo udeležbo primorsko akademsko mladino, ki v svojem klubu goji in krepi ljubezen do svoje nesrečne domovine Dobiček prireditve je namenjen podpori revnim članom. Vstopnina: dijaki 8 Din, ostali 15 Din.
u_ V društvu »Soča« — matica, Ljubljana, bo v soboto 4. t. m. v salonu pri »Levu« zopet lep, zabaven in zelo poučen večer. Našega dobro znanega in vsem priljubljenega predavatelja mestnega zdravnika g. Franta Mis, ki je že v našem društvu večkrat nastopil v prejšnjih sezonah z zelo velikim in lepim uspehom, bomo imeli priliko ga zopet slišati, ko bo predaval o svetlobi, zdravju Ln mladosti. Po tem predavanju pa bo prosta zabava, pri kateri nastopi iz prijaznosti oktet Ljubljanskega zvona pod vodstvom g. Doreta Matulja. K temu lepem družabnem večeru so ne le »Soča-ni; ampak tudi vsi njeni prijatelji vabljeni. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsakomur prost.
u_ Otroški oder »Svobode« uprizori dxe-
vi ob pol 17. v ljubljanski drami Oton Zupančičevega »Cicibana«, ki je biser slovenske mladinske literature Vstopnice se dobe dopoldne v operni blagajni, popoldne pa v blagajni dramskega gledališča.
u_ Sokolsko društvo Ljubljana IV. priredi družabni večer 9 plenom v soboto 4. februarja ob 20. v vseh gost Iniških prostorih brata Jožka Jelačina na Dolenjski cfsti Zdravo!
u_ V slov. starokatoliški kapeli na Go.
sposvetski cesti 9, bo jutri sv. maša ob 9 UTi.
u_ Predavanje v lepem vedenju bo zopet
v četrtek 2. L m. ob 18.15 v dvorani Delavske zbornice. TKD Atena
u— Sokol v štepanji vasi priredi na Svečnico svojo vsakoletno predpustno veselico s plesom in drugimi predpustnimi zabavami. Poskrbljeno je za najboljšo pijačo, jedačo in krofe. Začetek ob 18. Dostojne maske dobrodošle! Vstopnina je 5 Din. šte-panci, sosedje in Ljubljančani, pridite vsi! Društveni odbor.
u_ Kolinsko vodo (Eau de Cologne) in parfume v vseh dišavah toči odprto na litre oz. dkg Parfumerija Uran, Mestni trg 11., Steklenice je prinesti seboj.
Danes veliki
GASILSKI PLES
V KRANJU
u_ Pred malim senatom sta se včeraj
v tajni razpravi zagovarjala zaradi zločin-stva po členu 3 in prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi oženjeni delavec 59-letni Jože Mar-tinjak in 42 letni mizar Janez Svetelj, oba iz Srednje vasi pri Šenčurju, srez Kranj. Prvi je poleti lani pobral neki letak in ga dal drugemu obtožencu, ne da bi ga bil prečital. Drugi obtoženec pa je ta letak, ki je bil deloma naperjen proti sedaj obstoječi ureditvi države in proti Sokolu, prečitai najprej na domačem vrtu in pozneje še v neki gostilni. Prvi obtoženec je bil oproščen, drugi pa obsojen na 3 mesece strogega zapora, toda pogojno za 2 leti. _ Fantovske šale kaj lahko spravijo človeka na zatožno klop. Neki Janez P. je poleti v Notranjih Goricah snel z velikega kmečkega voza kapico in osnik. Na vozu je bilo 15 oseb, ki so se peljale po banovinski cesti proti Ljubljani. Zaradi ogražanja življenja je bil Janez obsojen na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 4 leta. Izgovarjal se je pred sodniki, da je to napravil na prigovarjanje domačih fantov in da je bil le navaden >špas«. Sodišče pa v takem primeru ne pozna šale.
u_ Navodila za bohemski karneval. Zaradi rekordnega obiska prosi prireditveni odbor občinstvo, da se ravna po naslednjih navodilih: Začetek karnevala točno ob 20.30 oficijelni sprejem gostov od 21. do 21.30, ob 22. pa sprevod mask, pri katerem se po posebnem razsodišču izvrši ocena. Po de-maskiranju bodo ocene razglašene in razdeljene nagrade. Nagrajene bodo: najlepša maska, najoriginalnejša skupina Ln maska, ki bo vzbujala največ pozornosti. Za maske je določen vhod skozi vežo, kjer se bo vršila kontrola. Po kontroli naj se zbero vse maske v beli dvorani v prvem nadstropju in čakajo do 22. ure. Vsaka maska, ki želi konkurirati, naj zahteva pri blagajni posebno številko. Maske, ki pridejo po določeni uri in brez številke, so izključene od konkurence. Vodstvo plesa in epTevoua mask je poverjeno plesnemu mojstru g. Jenku. Pri karnevalu svi-ra v poLni zasedbi Ronny-jaz. Preprodaja vstopnic bo od jutri dalje v kavarni Evropa Ln priporočamo občinstvo, da nabavi vstopnice v predpro-daji. Klubovi člani dobijo znižane vstopnice samo v predprodaji.
EPIDEMIJA KRIPE
Prošle epidemije hripe so pokosile mnogo žrtev. To je slučaj tudi pri današnji epidemiji hrlpe. ki se vedno bolj širi po svetu. Razumljivo je torej, da opozarjajo oblasti in zdravniki ponovno na to. kako zelo potrebna je pravilna higiena, s pomočjo katere moremo sebe in druge obvarovati infekcije.
Po pravici se opozarja na to, da je pravilna higiena ustne dupline dolžnost vsakega poedinca napram sebi in drugim. Za desinfekcijo ustne dupline so eno najboljših sredstev, po mnenju mnogih avtorjev - zdravnikov z vseh strani sveta, Panflavin-pastile »I>ayer«. Panflavin ne uničuje samo klic, ki se razvijajo v ustni duplini, temveč napravi neškodljive tudi povzročitelje bolezni, ki prodro cd zunaj v usta.
Iz Maribora
a— Andrej Antonac f. Pohorski gozdovi so izgubili svojega varuha in zvestega vsakdanjega obiskovalca Po dolgotrajni, trpljenja polni bolezni je umrl v 58 letu g Andrej Antonac, gozdar v pokoju Gozdarjev sin je bij in je vzljubil prosto naravo že v nežni mladosti, ko je poslušal v mogočni samoti buKev v Trnovskem gozdu šepet vejevja Tudi on je delil po prevratu bridko usodo toiikerib naših bratov z ozemlja onstran sedanjih državnih mej ter se naselil v Maribor Zeleno Pohorje je postalo njegovo drugo kraljestvo Se v polpreteklih dneh, ko ga je bolezen prikovala na posteljo, je z vsem hrepenenjem govoril in sanjal o sprehodih pod pohorskimi smrekami Možu, ki je bil vedno vrl narodnjak, bodi lahka naša zemlja!
a— Miran Viher, komaj 11 letni violinski virtuoz, bo priredil svoj samostojni koncert v mariborskem gledališču v petek ob 20. Pri klavirju ga bo spremljala ga. Mirta Sancinova
a— Podružnica Narodno-strokovne zveze v Mariboru bo imela svoj občni zbor 5. t. m ob 9.30 v velini dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9 Vse člani naj se zbora udeleže polnoštevilno!
a— Prireditve »Mariborskega smučarskega kluba«. Medklubska skakalna tekma, 50 km smučarska tekma. Polovična vožnja od 18. do 28. t. m. Potrdila Putnik, Maribor.
a— Občni zbor mariborskih gasilcev iti reševalcev. V ponedeljek zvečer se je vršil v slavnostni dvorani gasilskega doma na Koroški cesti 62. redni občni zbor Prostovoljnega in reševalnega društva v Mariboru v navzočnosti mnogoštevilnih članov, častnih članov, zastopnikov občine in tiska. Vodil ga je poveljnik g. Voller, ki je podal v svojem obširnem poročilu veliko in skrajno požrtvovalno delo društva. Lani je društvo s svojimi 55 aktivnimi člani pomagalo in posredovalo v 29 primerih požarov, 5 avtomobilskih in 11 živalskih nesrečah Gasilci so napravili pri teh svojih vožnjah po mestu in najširši okolici 509 km. Reševalci so bili klicani na pomoč v 2283 primerih nesreč in bolezni ter so napravili njihovi trije reševalni avtomobili 1669 voženj. i^iepo samaritansko požrtvovalnost mariborskih gasilcev in reševalcev je priznala tudi država, ki je odlikovala več zaslužnih in vodilnih mož z raznimi redovi. Kakor vsa ostala društva, se je moralo tudi to društvo boriti brez ozira na svojo vzvišeno nalogo, ki bi pač zaslužila večjo podporo javnosti, z velikimi finančnimi težavami. Pri volitvah je bil izvoljen z majhnimi iz-premembami dosedanji odbor s poveljnikom g. Vollerjem na čelu. Društvena odlikovanja so bila podeljena 5 zaslužnim članom, ki so se udejstvovali pri požarih že petde-setič oziroma stotič. Med slučajnostmi je bila izražena želja, da bi se izboljšalo vodovodno omrežje pri carinskih poslopjih, kar je zelo važno za primer izbruha osnja v tamošnjem okraju.
a_ Nageljčke, šopke, vence. Kličite telefon 27-66. Jemec, vrtnarstvo. Maribor.
£):(Urandera
Orig. fijola z 20 tabl. Din 20 —
1 tableta Din l'50 Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobreno o a Min. soe. pclitiV« in narodnega zdravja S. Br. 17.429 od 3. oktobra 1931
nadležnimi pravdami, je z vedrim mirom mladega iintelagenitnega Angleža potoval po britskiih kolonijah. Amernkn in Rusiji. Tako se je na vožnji v Južno Afriko seznanil s p isa t e lj em - potnoršča ketn Josephom Con-radom (iz poljskega rodu KorzenowsKih) in sklenil z njim trajno prijateljstvo (Jon-rad je tud' kot pisatelj močno vpi-va! na Galisvvorthvja. o čemer pričajo zu<as*.; njegovi prvi spisi.
Od l. 1896. je Galsworthy s ta m o živ^l v Angliji, v kolikor ni bil na potovanj.h. '.n potoval je 6 posebno naslado do zadnjega (Letošnjo spomlad so ga PEN klub- zo*rd-i*o pričakovali v Dalmaciji; nemara bi bil posetvl tud: Ljubljano). Svoje bva'kš?e je. kakor pravi gospod delil med mesto in deželo: poleti je navadno bival no graščini Bury pozimi v Londonu, kjer je im<*i palaoo Grove Lodge. Pri delu mu je b;la najožja sotmdnea duhovita soproga A da. kareri je vedno narekoval svoje -.piše, keT se sani ni oprijel niti stenografranja niti narekovanja v pisalni stroj.
Svoje prve pripovedne spise 'e objavil 1. 1898 v knjigi! z naslovom »Frcm the Fout Wii*ds«, im sicer pod psevdon'mcm John Sinjobn. V tej knjigi 9e čufligo vplivi Stevensona (pisca v naš jezik prevedenih, liini pri Tokovni zadrugi rzišlih »Pngoo Davida Balfourja) in Kiplinga Sledila »ta romana »Jocelvn« in »Villa Rubein«. za n jima zbirke »A Man of Devon«; vsi kože io veselje do živahnega fabuliranja v duhu Georgea Mered'tha. vendar na že nemodevajo ptfhoJog«, ki išče človeškemu
dejanju in pehanju notranjega az&d'ja in sluti za vsem realnim neko življenjsko simboliko. V romanu »Villa Rubein« že srečujemo nekatere karakterje, ki so se pozneje v G»'sworthyjevi največji mojstrovni »Forsyte-iSage« vobličiui v mogočne epič-o<e like.
Preidemo iz začetme faze v zrelo: označuje jo roman »The Islend Phansees« (1. 1904), 6 katerem se je pojavil nov Gals-\vorthy: ironik in satirik, kritik angleške družbe. Z mnanom »The Man of Proper-ty« (Bogat mož) je položil temeljni kamen svoj', po (Svetovni vojni dograjeni mogočni fantazijski sitavbi »Forsvte Saga«. (F. Wild). V njem opisuje z živim realizmom najvišje plašiti angleške diružbe. V naslednjem romanu »The Countrv House« i/, leta 1907. pa je poda'! genre-sliko angleškega nižjega plemstva. Srednje in spodnje s4o|je opisuje im kritično analizira v romanu »Fro-temity« Tu nastopajo trije razliičn-i moški značaji, ki vsak po svoje »rešuje« socialno vprašanje: Mr. Stone zgolj čuvstveno, Ste-phen razumsko, medicinec Martin pa praktično. Zbirka »Motlev« n 1. 1910. vsebuje G a.lswo<rthyi e vi h 28 črtic in novel. L. 1911. je izšel njegov roman »The Patric'an«, svetovnonazorski m psihološki roman, ki kaže. da je Galsvvorthv v tem času pisal svoje največje draonatske spise« (Wild). Knjigi drobne proze (The Jun ob TranqurMility« ie poleg dramatskih del. lri bo o njih še beseda, sledil umetniki roman »The Dark fIower«. ki smo ga Slovenci dobili pred dvema letoma v Zupančičevem prevodu
(»Temni cvet«). Med vojno je objavil roman »The Freelands«. ki v njem 'bmv oava probleme angleškega podeželja predvsem konflikt med konvencijami in nov,mi idejami, ki pretresajo tudi podeželske pe-tienike. »Bevond« je roman iz rimskega življenja, »Five Ta'e>s« obravnavajo različno snov iz družabnega življenja, -oma-ru »Sa mt'3 Progress« je posneta snov .z <"u-hovruškega življenja. Sledita zbirki krajše in daljše proze »Tatterdemalion« in »Cap-tures«.
Sedaj je Galsvvorthvjeva epska moč dozorela do romanovega cikla »Forsvte Si ga«, ki ga je začel že z »Bogatim možem«. Drugi del se imenuje »V sponah«, tretji »Odda se«: stavba je rastla m dolvvala nova »kri'«*: »Po?m.o poletje«. »Lahod;i spev«, pa »Be'« opica« in »Srebrna žlica« in sledinjiič »Na borzi Forsvtov«. V tem velikem ciklu, ki ima podobne pri Balzacu Zolaju ali Rennetu, zasleduje Galsworthv skozi več rodov usodo rodbnne Forsytw ki ne stoji pred č;tate!jem samo kot neki izjemen pojav, marveč je plod Tmelptega opazovanja in pnoučevamj« celotne ang,1e-ke »boli®e družbe«, rnovitih in vplivnih stanov, ki jih Ga'sworthv slika v njihovem tipičnem okolju, v individ-j«lnih in stanovsk'h usodah, sredi človeškega in so-c^lmega dogajanja. V »Forsvte Sagi« je Galworthv pokazal vso profinjemo tehniko svojega psihološkega opazovanja in v.metnost &nske<?a oblikovanja, svojo fino ironijo i,n hlagohobno kritiko. Pri vsaj kritiki pa je ostal čisti epik: ne razredni bo-
jevnik kakor Shaw in ne reformator po iimstvenih receptih kakor VVells. Galsvor-thy se tudi tu kaže tipičnega Angleža, ki mu je izkustvo več kot čustvene ali razumske spoznave, obenem pa se kaže gentle-mama, ki gleda svet z mirno plavajoče žtvljenjske ladje, na kateri je dobro preskrbljen z vsem česar je pravemu gentie-manu treba za »življenja pot«, in kjer ei res lahko želiš samo mirnih in pametnih družabnih preosnov, brez hudih vznemirjenji m težikih žrtev.
Galsworthy je bil plodovit dramatik. V odrskih delih se kaže enako kot v romanih in novelah realista s solidnim psihološkim opazovanjem in lahno zastrtim simbolizmom Njegove drame so pretečim problemske; prvim je bil boter Ihsen »Justice«. »Silver Box«, »Familv Man«. »The Show«. »Loyalties«, »The Pigeom«, »The Eldes? Son«. »Joy«, »W:ndows«, »The Torest«, sodijo med najbolj znane. Nekatere so igrali tudi p i" nas.
John Ga'sworthy je bil med usranovi-*elji PEN-k'uha m vse do »mrfr predsednik londonskega centralnega kluba P' ha jal je na vae kongrese te mednarodne H-'erarne organizacije in sii ie povsod prid«v b'\ a' simpatije s svojim rmrnm vn c'nim nastopom vn s svojo Je na prvi videz prikupno vnanfoetjo L. 1928. je vodiJ ve čerio. ki jo je londonski PEN-klub nrredP v čast slovenskemu pesniku Otonu Župančiču in se je ob te? priliki zanimal tudi za Slovence in naše »'ovstvo. Če ga ne bi sedaj pokosila anrt, bi leto« prdeo«tvovij
mednarodnemu kongresu PEN-klubov v naši Dalmaciji Umr! je v času, ko je Evropi najbolj treba plemenitih in pomirljivih mož. ki kažejc preko zagrizenih nacionalnih in razrednih nasprotij skupne interese prosvetljenega človeštva.	—o.
Gospodična Milena Verhičeva, ki je z resničnim uspehom debutirnla m nulo soboto v naši operi kot Marta v D'Albertovi operi »Nižava*, je absolvirala srednjo in visoko šolo solopevskega oddelka državnega konservatorija v Ljubljani pri iro&p j prof Vandi Wistin®hau?en Chonlaw*ki. Vmes pa je bila po eno leto nčenKa uo?p. Betetta in ravnatelja Hubada Toliko elede na netočno navedbo o njenem študiju v kritiki o oper »Nižava«.
Libretist Viktorja Parme umrl. \Ta Dunaju je umrl ina Rihard Brauer. ki ie slovenskemu skladatelju Viktorju Parmi spisal libreto za niegovo opero »Zlatoros«
Andrej Gahrš?ek: »Goriški Slovenci« Nadaljevanje članka pod eorniim naslovom, ki smo ca zaradi pomanjkanja prostora morali danes izpustiti bomo oriobčili iutri.
Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan
za 10.000 Din!
a— Planinski ples. Mariborski planinci f
jMirede, kakor vsako leto, tudi letos svoj planinski ples danes v sredo t Unionu. Vabijo k obilnemu posetu!
a_ Protituberkulozna liga naproša stanovanjske najemnike, da iaroče vsakega prvega v mesecu svoje dinarske prispevke hišnemu lastniku o priliki plačevanja stanovanjske najemnine, hišni lastniki se pa prosijo, da izroče zbrane dinarske prispevke t svojimi vred liginemu inkasantu.
a_ Z doma je pobegnila. Policiji Je prijavila hišnica Antonija Fervegova, da Je odšla « njenega doma t Ciril-Metodoviulici 14 letna nezakonska hčerka Matilda Kapu-nova že t nedeljo in se doslej se ni vrnila Dekle Je dobro razvito, velike postave, okroglega rdečega obraza in svetlih las. Ob-l.-čena je v siv zimski plašč in nosi na glavi belo pleteno čepico. Komur bi bilo o d©; k letu kaj znanega, naj sporoči materi, aa pa predstojništvu mariborske mestne policije.
a Tatvina v tovarni uanja. Včeraj zjutraj je opazil pri odpiranju skladišč v Halbartfiovi tovarni usnja skladiščnik Ivan Viirstovšek, da Je nekdo ponoči odperl skrivaj skladišče in odnesel 12 sirovih telečjih kož, vrednih 700 Din. Za tatom zaenkra, ni nobenega sledu.
\z Celja
e_ Spremembe v občinskem svetu Celje-©!<olica. Samska uprava je razrešila dolžnosti občinskih odbornikov občine Celja-o:iolice: Jakoba Kralja. Frana Tomana, Ivana Pajmana, Franca Š lan dr a, Jakoba Vo-dopivca in Josipa Vrunca. Namesto njih io namesto pokojnega Franca Pograjca so bm 7.-A občinske odbornike imenovani inž. Ivan Krulc, Anton Kajtna. Karel Vodnan, Anton Vermozer, Dominik Uršič in Matko Žagar, za podžupana pa Je imenovan Franc Samec, posestnik in gostilničar v Ložnici.
e_ Protituberkalozna liga v Celju Je ime-
l?i lani 669 rednih, 53 podpornih in 15 ustanovnih članov. Prejela IGO dopiov in prošenj, odposlala pa je 210 dopisov, 180 prošenj občinskim uradom za podporo in 520 industrijskim, obrtnim podjetjem in posameznikom. Odbor je dovolil 20 jetičmm bolnikom podporo za nabavo živil v znesku ",450 Din. Liga Je poslala osem slabotnih otrak za tri tedne v počitniško kolonijo na Pohorje. V propagandne svrhe je razdelila izvodov brošure >0 nevarnosti in obrambi jetike«. V dispanzerju v Zdravstvenem domu so bili brezplačno zdravniško preiskani vsi jetični bolniki, ki jih je pošiljala liga. Tam so prejeli na račun lige sobne in žepne pljuvalnike z razkuževalnim sredstvom. Liga je pošiljala potrebne bolnike tudi na ren-tgenološki pregled. Po javnih lokalih je razpečala 50 pločevinastih tablic i a prodala 6600 kolkov. V protituberkuloz-nem tednu je v Mestnem kinu na svoje otroške predvajala film »Dva brata«, predaval pa Je g. dr. FischeT. Skupno Je bilo p predstav. Obisk Je bil zelo zadovoljiv. Liga Je ustanovila lani v celjskem srezu 29, v laškem 4 in gornjegrajskem 3 pover-jeništva. Mesta poverjenikov so povsod prevzeli učitelji in učiteljice, po katerih nakazuje liga podpore zunanjim jetičnim bolnt-Isom. Liga zasluži v polni meri, da bi jo vsa iavnost podpirala izdatnejše nego doslej Za podpore tuberkuloznim je v živilih izdala S653 Din. za proti tuberkuloz no propagando 1306 Din, za upravne stroške pa 1917 Din. Zdaj ima še 40.196 Din imovine. Na občnem zboru v četrtek je bil izvoljen dosedanji odbor. Predsednik g. Zdolšek je poročal o načrtu ustanovitve azila sa jetič-ne bolnik« v Celju. Glede prispevkov za to se Je liga obrnila na Društvo hišnih posestnikov in najemnikov, a še ni prejela odgovora. Sedaj bodo odborniki uvedli osebno agitacijo.
e— MaH violinist Miran Vilher bo priredil danes ob 20. svoj koncert v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu ima skladbe, ki jih čujemo samo na koncertih svetovnih mojstrov goslačev. Mali Miran je najmlajši jugoslovenski virtuoz in je žel v jeseni v inozemstvu vprav triumfalne uspehe. Posetimo v velikem številu nocojšnji koncert! Mirana spremlja na klavirju pianistka ga. Mina Sancinova. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja, vdove.
e— Na reprezentančnem tehniškem plesu 11. t m. v Narodnem domu v Celju bo pri koncertnem in plesnem delu sodeloval i-zborni akademski »Rorony-iazz iz Ljubljane. Člani tega emsambla, ki so kot prvi uvedli v plesne komade tudi petje, so poznani tudi iz blejske »Kazine«, kier so z velikim uspehom delovali pred mednarodno publiko
e_ Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je imelo v soboto zvečer v Gasilskem domu občni zbor, na katerem je bilo podati o poročilo o izredno požrtvovalnem in uspešnem delovanju v mimilem letu. Društvo šteje 5 častnih članov. 1 izvršujo-čega častnega člana, 47 izvršujoči članov in 12 darovalcev. Lani so sodelovali pri gašenju 10 večjih iti 11 manjših požarov ter 4 ognjev v d;mtiiku. alarmov iz naga-jivosti na ie bilo 7. Gašenja se ie udeležilo 40 gasilcev, ki so žrtvovali 368 ur. Pri požarih je bilo položenih 1725 m cevi. gasilsko orodje je prevozilo 1836 km, brizgalne so obratovale 55 ur. bencina pa je bilo porabljenega 973 litrov. Reševalni oddelek ie prevozil 371 ponesrečencev in bolnikov. Reševalni pomožni in opremmi avtomobil so prevozni 3901 km in porabili 1035 litrov bencina. Reševalno službo je opravljalo 41 oseb. ki so porabile 425 ur. 19. avgusta ie ob;skal celiske gasilce načelnik zveze jugosiovenskih gasilcev g. Marijan Hržič iz Diakova. 28. septembra načelnik strokovne zveze avstrijskih tovarniških gasilnih društev g. Štefan Menzins: z Dunaja. 19 oktobra Da g. Anton Waldert. Drvi podna-čelnik štajerske deželne zveze gasilnih društev ;n poveljnik prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Gradcu, ter g Anton Pacbleitner. stroini mojster zasilnega društva v Brucku Iz vol'en ie bil do večini dosedanji odbor z načelnikom g Ivanom Jelencem namestnikom povelmika s Aloizom Kališnikom. ta?n:kom g. Fncem VerdovSkom. blagatoikom Francem Varbev-com ni. in orodSarlem Henrikom Fingeis-m>m
e- Pohitite takoi v celfeko podružnico .Jutra« in si nabavite srečke za zadnn. glavni razred žrebanja drž. razredne loterij«.
Šport
Zimski šport na deželi
SD Vrhnika priredi v nedeljo 5. februarja mladinske smučarske tekme s startom in ciljem prt Hrušcvou poleg kolodvora. Start ob 14. Proga H ruše v ca—Hribi — Stara Vrhnika — Sv. Trojica — Hru-ševca na cilj. Prva skupina do 15 let 3 km, druga do 1 2iet 2 km in tretja do 8 let 1 kilometer Tekmovati sme vsa mladina Vrhnike in okolice. Prijave sprejema športna trgovina Frnc šušteršič poleg lekarne do 5. februarja dopoldne. Prijavuina 2 dinarja.
Nova skakalnica v Lescah. Neoficielno je bila v četrtek 26. t. m. otvorjena nova smučarska skakalnica v ii^escah. Nad 500 ljubiteljev belega športa je prihitelo iz bližnje Radovljice, Bleda, Begunj in drugih krajev, da vidi uspeh dela mladih smučarjev. Kmalu po 14. je zdrčal preko umetnega, 22 m visokega zaleta prvi skakalec in v lepem stilu izvozil. 16 je bilo skakalcev, veliko število skokov ter razen dveh vsi izvršeni brez padca. 32 meterski skok je bil ta dan najdaljši, doseči pa se dajo skoki do 40 m. Oficijelna otvoritev skakalnice bo 12 februarja, združena z medklubsko tekmo, ki jo priredi SK Lesce. V soboto 11. februarja bo ob 15. tek na 18 km, v nedeljo 12. februarja ob 9. predpoldne blagoslovitev skakalnice, ob 9.30 pričetek skakanja. Prijave za tekmovanje sprejema Janko Tor-kar, Lesce št. 62. Prijavnina 5 Din. Tekmovalo se bo po pravilniku JZSS. Zaprošena je polovična vožnja. Skakalnica je za trening vsak dan na razpolago, zglasiti se je treba v gostilni Olip. Skakalnica je oddaljena od železniške postaje 5 minut.
Propagandne smučarske tekme SK Ptuja 29. t. m. se je udeležilo razen članov tudi vojaštvo Prireditev se je vršiča pod protektoratom komandanta mesta g. podpolkovnika M. Šairca, g. dir. Šalamuna in predsednika 5<KP g. Jos. FiirCbnerja. Uspeh tekem je naslednji: juniorji od 14. do 17. L na progi 10 km 1. nagrada srebrna ura Dolar Boris, 31, 10, 2. 'šacmum Bogdan, 3. Hutter Guntran. Dame: I. nagrada likcr-servis ga Jospina Sakotnikova 19, 4, 2. gdč. Dana Fermevčeva, 3 Seiler Gertrud. Otroci pod 14. leti na 3 km: 1. nagrado pokal je dobil BLanke Viljem 18, 50, 3, 2. Hutter Helirouth. 3 Scharmer Albert, 19. 25, 7. Seniorji na 2 2km. 1. nagrado, srebrno plaiketo. je dobil Franc Stross 1. 19, 4, 9, 2. Kukovec Igor, 3. Stross Josip. Raze« tega s je pribori" za sekcijo sen:orjev član Gabrovec Anton srebrni pokal in za damsko sekcijo gdč. R'di Kropfova srebrno zapestno uro. Na sestanku vseh tekmovalcev v oficirskem paviljonu, kjer ee je na.manil rezultat in razdelile nagrade, ie pozdravil g komanda* športnike z lepim nagovorom. Za vzdrževanje reda na progi startu in cilju so skrbeli g-g. oficirji, orož-ništvo. vojaštvo in člani SKP, katerim izreka SKP najlepšo zahvalo za lepo uspelo prireditev.
Gospodarstvo
Dve zanimivi drsalni produkciji v Celju sta bila 28. p. m. zvečer in 20. p m. dopoldne na drsališču SSK Celja v mestnem panku. V soboto so nastopili pred več kakor 200 gledale, državn- prvak Celjan g. Polo Schwab, jumiorska prvakinja gdč. Jelka Sevcrjeva ter gg. Emanuel Thuma in Marjan Avčin iz Ljubljane, v nedeljo pa zadnji trije in juniorski prvak Gvič iz Celja. G. Schwab je pokazali, da je drsalec velikega formata. Izreden talent je g. Thuma, resen konkurent državnega prvaka kr še ni tako eleganten kakor g. Schwab, a je temperamentnejši in drznejši. Gdč. Sever-jeva je kljub pomanjkanju prave rutine s svojimi gracioznimi in težavnm1 produkcijam- navdušila gledailce. G Avčin je zlasti briljira! z lepimi epiralamn v ra. nožiki. Juniorski prvak Gvič je talentiran drsalec, t bo $ amotre o vežbo dosegel gotovo še zelo lepe uspehe.
Ljubljanski zimsko-sportni podsavez. (Službeno.) SD Vrhniki :-n Sokolu Tržič se do nadaljnjega prepoveduje prirejati odnosno imata prepoved udeležbe na vseh prireditvah, ki jih pmrede v savezu včlanjeni klubi Opozarjajo se vtri klubi — društva, da verificiranim oanom ni dovoljen start na tekmi nesaveznega kluba SK Bloke.
Službene objave LHP. Seje upravnega odbora danes ob 18.30 v demskem salonu kavarne Emona Polnošteviilna udeležba vseh odbornikov je potrebna Redna glavna skupščina katera b1 morala biti v nedeljo 5. februarja, je zaradi murnih ovir preložena na nedeljo 12 februarja.
Smučarski klub Ljubljana Dane« ob 19.30 sestanek vseh tekmovalcev v dam-ski fiolr kavarne Emone Po sestanku seja
SK Ilirija. Nogometni trening I. moštva bo danes ob 14. na igrišču Zvečer točno ob 20 sestanek I skupine v garde robi na drsališču — Kluibova uprava sporoča vs»m interesentom, ki bi se radi včlanili v Ilirijo, da se dobijo klubske prijavnice od danes dalje pri blažja mi v kavarni Evrooi m pri blagajn- na drsališču. Prijave se lahiko pošljeta tudi nismeno na naslov kluba poštrv predal 175.
2SK Herme* funnava igrišča). D^evl ob 19.30 seja pri Beliču Zaradi rešitve važinih zadev poinoštevilno!
SK Jadran. Redni občni zbor kluba bo 26. t. m. ob 9 dopoldne v lalonu ^ostiHne Sokliič (Obl^k). pred konjušnico. Ob tej prilllr se opozar'flio 'ilani. k' niso poravnali canarinp za 1932. da store to bla-^imiku g Preziru, ker sicer n« bodo imeli pravice do glasovanja, dani, ki	klubovo
opremo, nai io vrnejo gospodarju g. Ovnu. Cesta v Mestni lo<» 4. v svrhe sortiranja ;n ponravila za n^^lednio se zor C.
Občni zbor SK Amaterig bo 5. februarja ob 16. v gostilni Volker Vstop dovoljen le tistim, ki imaio č^narin« ra lani poravnano. Sestanek članstva 2. februarja ob 16. v klubskem 'ofkalu.
Vremensko porodilo JZSS z dne 31 Ianuaria Kr*„f«1r» tfor«- —2. barometer se dvi«»a	20 do ^ cm «ne<*fl "«>-
hinb -0 megla. 10 do 30 cm	Rl^a
'oblflčno veter ed 'e	m om
nršiča T—1 ze'o	mirno
?0 cm sne^a	—1 ^'"JSr^ f
centimetrov tvr*:?«	na V»HV! Plani-
ni: —6. oblačno rvoneVod iasno. sne^i na staro poHi«oo 60 cm snoga oadlo 15 cm snega suh pršič. vetra m.a1o od s^vp^o-v7h/vla. Za nedelio ?n prarrrk id^lna «m n Va
Vremensko pnro^lo SPH VrSif- 31 janmrM *viPga 1 tn na podila^i, pršiia 25 centimetrov.
Gospodarske vesti
—	Štirinajsti mednarodni kongres zadružnikov bo letos ob koncu avgusta v Londonu. Prijave so že pričele.
—	Konferenca o prodaji tkaninskega blaga in o proizvodnji sirovin za tkanin-sk0 industrijo bo letošnje leto v Beogradu. Zastopani bodo na njej predstavniki tka-ninske industrije iz vse Jugoslavije. Obravnavalo se bo vprašanje o organiziranju prodaje tkaninskega blaga doma in v tujini Obenem se bo sklepalo o tem, kaj je treba napraviti, da se zagotovi zadostna proizvod na sirovin za tkaninsko blago.
—	Svoboden uvoz sirovega masla v Nemčijo. Igrava nemških železnic je obvestila našo železniško direkcijo, da je nemško ministrstvo za prehrano dovolilo uvoz sirovega mas-la v Nemčijo brez uvoznih dovoljenj, vendar v določenih količinah in le preko Salzburga.
= Banka za mednarodne obračune. Dne 15. t. m. so se sestali guvernerji emisijskih bank v Baslu in so se seznanili z bilanco Banke za mednarodne obračune, ki znaša 1024 milijonov švicarskih frankov. Od me-seca septembra je bilanca prvič zopet prekoračila milijardo. Na seji naslednjega dne je uipravni odbor obnov 1 za tri mesece kredite novčanionim bankam Srednie Ev-rope. Vprašanje o obnovi kredita Nemški državni baraki v znesku 86 milijonov dolarjev (ki je pietj znašal 100 milijonov), katerega rok dospe 4. marca, se bo obravnavalo na prhodnji seji upravnega odbora, ki bo 13. februarja. Kakor se doznava. se bo zahtevalo od Nemške državne banke znatnejše odplačilo tega kredita na zahtevo Federalne rezervne banke, ki je zainteresirana pri kreditu za eno četrtino
—	Hmetijski kredit na mednarodni obnovi. Na tretji balkanski konferenci, ki se je vršila v Bukarešti oktobra lani, se je obravnavalo vprašanje kmetijskega kredita na mednarodni osnovi. Letos se bo sestala v Beogradu predkomisija. ki jo bodo sestavljali odposlanci držav, katere so se udeležile balkanske konference, in bo podrobno proučila to vprašanje. Za danes 1. februarja je sklican narodni komite balkanskega sodelovanja v Privilegirani agrar-ni banki v Beogradu, da zavzame stališče k temu vprašanju. Posvetovanjem bodo prisostvovali tudi zastopniki naših glede na kmetijske zadeve odločilnih ustanov
—	Vinogradništvo v savski banovini. Iz poročila načelnika kmetijskega oddelka savske banovine Zoričiča na seji banovin-skega sveta povzemamo, da ima savska banovina 41.632 ha vinogradov. Od tega je 7460 ha posajenih s samorodnicami. Trgatev je vrgla lani na hektar povprečno okroglo 30 hI, to je skuoaj okrog 1.29 milijona hektolitrov vina Od tega je čez 900 tboč hI belega vina. Vinarskih zadrug je v savski banovini 17
—	Dobava Smučarske opreme. 6. t m. bo pri in ten dan turi komande dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani 1'citacija glede dobave smučarske opreme ("smuči, pabce. dereze, vezi, nogavice itd.) Oglas na vpogled v Zbornici TOI.
—	Dobave. Splošni oddelek železniške direkcije v Ljublj ani sprejema do 7. t m. ponudbe glede dobave 26.000 pol pisarniškega papirja. Strojni oddelek isto di-ek-cije spreiema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg Samotnega malterja ln 500 kosov samotne opeke. Prometno-ko-me-cijelni oddelek Iste direkc;'e sprejema do 9. t. m ponudbe glede dobave 500 kg
Pogoji na vpogled pri omenjenih oddelkih Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 1000 metrov kokosovih preprog. Pogoji na vpogled v Zbornici TOI. Dne 14. t. m bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 10 000 kosov perila (sra 'ce in hlače) Jn 10000 prevlek za blazine Oglas na vpogled v Zbornici TOI. pogoji pa pri skla dišču.
Borza
31. januarja.
Na ljubljanski borzi sta popustili devizi na Belin in Trst. a narasle so devize na Amsterdam, Bruselj. London. Newyork 'n Pariz. Neizoremeniena sta Curih in Praga. Avstrijski šilin? se ie v privatnem prometu trgoval no 9-15 — 9.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Voina škoda malo sl;'b?a in se je trgovala za kaso po 200 in 204. za februar po l&ri in 197, za marc pa po 195 in 196. Privilegirana agrarna je imela zaključek po 222
Devize.
Ljubljana Amsterdam 2304.29 — 2315.65 Berlin 1*58.47 _ 1369.27. Bruselj 797.18 do 80112, Curih 1108 35 - 1113 85 l>»nr!o!> 194.14 _ 195 74 New Tork ček 5709 64 do 5737 90 Pariz 223 74 224 86 P-asa 169 56 do 170.42. Trst 292.446 — 294.86.
Zagreb. Amsterdam 2304.29 - 2315.65 Berlin 1358.47 — 13«9 27, Bruseli 797.18 do 801.12. London 194.14 — 195.74. Milan 292.46 — 294 86. Newvork 5731.64—5759 90. ček 5709 64 — 5737.90. Pariz 223.74—224.86. Praaa 169.36 — 170.32. Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 201P5. London 17.545. New-vork 517. Bruseli 71 95 Milan 26.42. Madrid 42 45 Amsterdam 207 90. Berlin 122.90. Du-nai 52 95. SofHa 3 75. Praga 15.30, Varšava 57.90. Bukarešta 3.08.
F,Teleti
LjuWlana. 7®/« investicijsko 46 — 47. 8"/o Blair 39 — 41. V>« Blair 37 - 38. Vojna škorfa 203 - 205. Trbovlje 175 blago.
Zagreb Državne vrednote- Vn'nfl škoda za kaso 20t — za februar 195 _ 196. za marc 195 — 196. za december 205—220. 7®/» investiciisko 46 — 47 4"o agrarne 24 do 26. 7°/» Blair 37 — 38.50. 8Blair 3950 do 40. 7®/» posoiilo Državne hipotekarne 43 do 44. 6-Vo besrlnrke 31 — 3225: industrijske vrednote: Narodna, šuinska 24 — 26. Gutmann 80 bi.. £očerana Bečkerek 900 blaco. I»is 30 bi. ImpeVs 50 den.. Dubr<> vačka plovidba 95 _ 150 Šečerana Osii?k 159 bi-. TrbovPe 150 — 165. Lievaonics Osi-iek 150 _ 200: bančne vrednote: 39^0 do 39*75 Privilegirana a<?r*rnn 221 — 222
Beograd. 40/o agrarne 2350 — 25.25 6"« beglučke zaklinčka 32 in 31 Vojna škod3 oromntnn 7aVliurVa °00 in 100 7.a februar raki in ček 197 7B'n Blair zaklinček 37 Narodna raVliurok 4150 Privilegirana agrarna raVlmčV* 219 in °18 50.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13 57. Stnat«-eisenbahnsres. 16. Alpine Montan 12 90.
Borzna tržišča
» PS
+ Ljubljanska bor*« (31. ian.> Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vaaon tramov.
2IT0.
-f Chicago (31. januarja). Začetni te-fiaji: pftenica: za marc 47.405, za maj 47.675 za julij 48.675; turSčIc«: za marc 26.135] za maj 27.675. za julija 28.945; ©ve«: za marc 17.
+ VVinnipeg (31. januarja). Začetni tečaji: pšenica: 46.50, za maj 47.405. za Julij 48.50
+ Ljubljanska borza (31. jan.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 285-2S7.50; baška, 77 kg 292.50 — 295; turščica (mlev-voz., slov. postaja plačilo 30 dni): času primerno suha. promptna 122.50 — 125; za februar 127.50 — 130; moka (mlevska voz-nma. slovenska postaja, plaCilo 30 dn »: baška, >0« 425 — 430; banatska, >0< 435 do 410.
+ Novsadska blagovna borza (31. jan.) Tendenca neizpremenjena. Promet 42 vag. 5š«nica: baška, okol- Novi Sad, srednje m gorniebaška, pot ska 232-50 _ 335; okolica Sombor 230 — 232.50: gornjebanatska 230 do 232.50; južnobanatska 227.50 — 230. Turščica: baška in sremska 71 — 74: za marc, april in maj 80 — 82.50: banatska. garantirana 70 - 73. Moka: baška in banatska. *0g< in >0gg« 360 _ 375: »2« 340 do 355: >5« 320 - 330: >6« 295 _ 3^; »7« 205 — 215- >8« 100 — 105. Otrobi: baski v kitastih vrečah 77.50 - 8250; banatski v jutastih vrečah 75 - Fižol: baski in
sremski beli 117.50 - 120.
+ Somborska blagovna borza (di. januarja). Tendenca neizpremenjena. Promet 45 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 232.50—237.50. gornjebaška 236— 240; sremska 232.50—237.50; slavonska m banatska 230—235; baška potiska 237.25— 242.50; banatska potiska 235—240. Oves: baški in sremska 100—102.50. Jcčiner: baški in sremski. 63—64 kg 100—105; baški in sremski pomladni, 6768 kg 107.50— 112.50. Turščica: baška promptna 60— 62.50; za marc. april, maj 80—82; baška sušena 78—80. Moka: baška in banatska >0g« in »Ogg« 3S0—375, >2« 340—355 »5« 32—335 »6* 295—305, s>7« 210—220 »8« 100—105 Otrobi: baški v jutastih vrečah 77.5O—82.50. Fižt»!: baški beli 115—125.
-f Budim peš tanska termi nska borza (31. januarja). Tendenca nedoločna. Promet sreden. Pšenica: za marc 13.57 — 13.58 za maj 1389—13 90. Rž: za marc 6.68—6.70. za maj 7.08—7.10. Turščca; za maj 7.54—7 56 za julija 7.93—7.95.
ŽIVINA
+ živin®k| sejeno v SremskJ »TtrOvici
(29. januarja). Dogon precejšen, a kupči ja slaba. Cene za kg žive teže: teleta 5—7 mlada živina 4, krave za klanje 2—3 50. plemenske 3—4. biki 2.50. svinje 6.50—8 dinarjev. Cene teletom in sviniam čvrste
-f Dunajsk,- živinski sejem (30 januarja). Dogon 2097 goved; od tega iz Jugoslavije 183. Cene za kg ž ve teže: voli ekstremni 1 60. I. 1.30—1.40 n. 1.10—1.20 m 0.65—070, krave I. 0.80—1.10. II. 0.80—0 85 biki 0 85—1.15, slaba živina 0.55—0.79 šilinga. Cene so popustile do največ 15 grošev pri kilogramu.
Opozorilo načelstvom kmetijskih podružnic
i<lede pobiranja naročnine za »Kmetovalca* in članarine za Kmetijsko družbo
S pr ©obnovo Kmetijske družbe v zadrugo =0 nastal« nekateie nejasnosti pri pobiranju naročnine za »Kmetovalca« v znesku 25 Din in članarine ali zadružnega deleža v znesku 10 Din, katerega je plačati vsakemu pristopivšemu članu enkrat za vselej. Zaradi tega podajamo potrebna p>
iasnila.	.
Pred vsem je plačan je narocnme «a »Kmetovalca nujno ker se vsake številke lista tiska samo toliko kolikor je bilo do časa izdaje naročnikov. Poznejši naročniki torej ne bodo mogli prejeti vseh številk Na to opozarjamo csobito vsa na-čelstva in tajništva podružnic, sploh vse nabiralce naročnikov »Kmetovalca«.
V 1. številki »Kmetovalca« smo natančno pojasnili, kako se bo list urejcval_ in Izdajal Poleg strokovnega dela bo izhajal tudi »Vnovčevalec« v katerem bodo pojas-n;ene vse zadeve glede posredovanja in nakupa pridelkov naših članov in naročnikov Član brez glasila »Kmetovalca«, nikakor ne more b;ti poučen o vseh poslih ki jih izvršuje Kmetijska družba za svoie člane Zato poudarjamo, da je neobhodno pogrebno vsem članom naročiti in Mtati tudi »Kmetovalca«. Dejstvo je, da je naše glasilo naicenejši list v državi in izven nie. ki ga izdaja kaka stanovska organizaciji Zavedamo se v polni meri denarnih tež-koč na kmetih ali kdor čita in se ravna po svojem stanovskem glasilu ga zamore samo en nauk ali nravočasno opozorilo če-stokrat obvarovati velike izsube. nesreče pri živini, pridelkih itd.
Uspeh, kako bo Kmetijska družba delovala za svoie člane in naročnike, gotovo ni odvisen samo od vodstva, temveč tudi od svojih delovnih podružnic ;n zavednih članov Težki časi nas sili j > da se združujemo in organiziramo iim t.isneie po stanov;h Zato smo prepričani da število naročnikov na »Kmetovalca« in naših članov ne bo padlo, ampak >e bo še povečalo.
Da je Kmetijska družba krenila na pravo pot pomagati svojim članom m na«rrf nikom, so dokaz mnogoštevilna zahvalna pisma in osebne zahvale že • ed?i pri komaj započetem delu. — O^ozariamo terei ponovno načelstva in ostale nab:rabt d* se zavzamejo za dobro stvar in nam prvbv-be čim več naročnikov in članov Čim več nas bo. tem močnejša bo Kmetijska družba m tem lažie bo zastopala kmetske koristi.	Kmetijska družba v Ljubljani.
Pravilno krmljenie ptic
Tudii pri nas posvečamo posebno v zadnjih letih pticam pevkam preceišnjo pozornost. Posebno po mestih i.n trgih kakor tudi Dn napredneiših kmetovalcih le opaziti. da so ž« med letom napravili dovoli krnrlnic in ram'h valilnic (nmetnih gnezd) da nrjvabfo t?>Vn čim več koristnih ptic v b'ižino seVšč Ne smemo namreč pozabiti. da maShra sinica požre dnevno toliko mrčesa, kolikor sama tehta, in da zarod ali potomci enega senič;e?a para požro letno 150 kg raznega škodljivega mrčesa, kar ie enako 120,000.000 mrčesne





A.
V »• ' G»>


zalege in gosenic. Varstvo ptic ie prav za prav varstvo ku-ltur in s tem nas samih.
V zimskem času je pa posvečati tem pticam vso pozorno« s pravilnim krmljenjem. Ni vseeno, kai in kam iim polagamo hrano. Največjo važnost moramo obračati na to, da je krma zavarovana pred po-kvarjenjem. Skrbeti moramo, da nh krmimo rajši po malem, aH to čestokrat, v iahko dostopnih prostorih in krmiščih. Krma se ne sme pokvariti in izgubljati. Najbolje je, da je krmikiica zavarovana s streho pred snegom in dežjem. V ljubljanskem parku vidimo zares praktični krmilnice. ki so dovolj velike, pokrite, ob straneh s steklom zavarovane, a deska, kamor se polaga krma. ie s stranskimi deščicami obita. tako da tvori plitvo, odprtemu zaboju podobno mizico. Pri nas na kmetih, sploh na deželi, je tem laže napraviti krmilnice. kjer krmimo ptice, bodisi da jih postavljamo pod skednii.Jo-pamu uticami itd., bodisi da so nameščene na balkonih, oknih in na prostem.
Posebno pripravna krma za zimo ie razno oljnato seme. kakor konoplje, solnčni-ce, seme kumar, buč in sadja, lan. mak in podobno. Tudi posušene jagode bezga, belega trnja, bršljana so prav dobra krma v te namene. Jasno ie. da so tudi ječmen. ajda. proso. oves. deteljno seme. razno travno senie, sploli odpadki po skednjih zanje dobra krma. Prav tako loj in odpadki sveže, neslane s'aPitie dobri. Nikakor pa ni pokladati nagnitih jabolk, piesnivega kruha in pokvarjenega krompirja. Glavno pravilo je pri zimskem krmljenju ptric: Pokiada.i suho krmo dsnevno in redno!
Repertoarji
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda. 1. februarja ob pol 5.: Ciciban. Prireditev otroškega odra društva ^vobodf. Izven. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Dopust na Franco-kem. Sreda. Četrtek 2 ob 15.: Voda. Tzven. Znižane cene/_ Ob 20.: Roksi. Izven. Znatno za:> žane cene.
OPERA
Sreda, 1. februarja: Viktorija in njen buzar.
Izven. Znatno znižane cene. Četrtek 2. ob 15 : Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. - Ob 20.: Bohen):\ Gostu ie tenorist g Josp Riiavec. Izvfn.
Abonenti reda Sreda imajo za svoi abonma drevi veseloigro -sDoou«t na Francoskem« v režiji s. prof. Šesta. Veseloigra ie imela pri premieri izredno lep uspe«. Obisk naitoole-e priporočamo — > oir.ber-garjeva ljudska komediia »Voda« se ponovi na Svečn'co popoldne.
Opereta »Viktoriia in njen huzar« se ponovi drevi. Zasedba ista kakor pn vseh dosedanjih uprizoritvah Ooereta ie imela v lanski sezoni v resn:ci velik uspeh. \ eliaio cene od 36 Din navzdol.
Go^ovanie a os o- Josipa Rtjavca. Znameniti in ob?e priljubljeni lirični tenor nas roiak J R javeč bo gostoval po dalisem presledku zooet jutri zvečer. I prizori se priljubljena in melodiozna opera »Bobe-me« v kateri poje gost ulogo Pvidolfa. ki spada med na-boli Publiene partije njegovega obširnega repertoarja in ki io ie pel v Pragi. BerVnu. Beogradu in Zagrebu-Rijavec spada med tenoriste mednnrodn^2a slovesa in bo z njegovim gostovanjem ustreženo vsem ljubiteljem opere in visoko kulturnega pevskega interpretiranja.
SEVT.T A K OB8K O GT>RD AL!SCE Sreda. t. februarja: Drrni plavač. Četrtek. 2-: Drzni plava?.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 1. februarja' Zaprto. Četrtek. 1 ob 15.: Pri belem konjičku- — Ob 20: Boccaccio. Gostovanje Josipa Povheta
Petek 8- Koncert violinskega virtuoza Mirana Viheria iz Celja Znižane operne cene
!> gledališča Prva popoldanska predstava operete >Pri belem koniičku« naibolj privlačnega letošnjega glasbenega dela bo v četrtek Velezabavna silno pestra vsebina ter me1od;o7na glasba te operete sploS-no uealata. _ Znani operetni komik in bivši režiser ljublianske operete s Josip Povhe. gootnie na Svečnieo kot tuecio v Suppejevi klasični opereti >Boe-eaeeioc.
. Sreda 1. H 1933. Tiho oboroževanje
Drsanje — naj-eiegantnejši zimski šport
Na levi nemška drsalca VVeiss in Hemplova. eden najboljših evropskih parov v umetnem drsanju. Na levi 12-letna Herber-jeva iz Monakovega, ki si je kljub svoji mladosti priborila naslov ženske , prvakinje v drsanju

o®
t s

Pet i?o oibvlatf.anja vremena
Letošnja zima je bila v primeri z lansko precej mrzle jša in še vedno ne vemo. kako se bo razvila navzlic južnemu vremeni zadnjih dm. Zdi se. da se hočejo vremenske razmere približat: spet tlrtim. kakršne sr.no im?!: pred
Zadnjo ostro zimo z neznanskim mrazom smo imeli v početku i. 1929, Odtlej, so minila št ri leta. To se pravi, da b: se stvar precej zlagala z ugotovitvijo, da so se ostre zime v pretek'osti ponavljale v periodah po 3. 4, 11. 16. 35 89. 108 150 in 242 let. V Severni Ameriki so na 500 letnih drevesih oz. njihovih ietn h krogih, ki po svoji obliki dobro kažejo vremenske vplive na rast v posameznih letih, ugotovili v pravilnih presledk h do naših dni ponavljajoče se vremenske vplive.
Znanost o periodno sti vremenskih pojavov je sicer še precej v povojih, vendar je že danes gotovo, da takšna periodičnost obstoji. Tudi vreme je podrejeno čudn m serijskim zakonom in za človeštvo je seveda zelo važno, da jih dožene, kajti od tega najbolj zavisi uspešen boj zoper vremenske neprilike. Prav gotovo se bo znalo človeštvo nekoč na podlagi vremenskega serijskega zakona že v naprej moglo pripraviti na mrzle ali mile zime n se zavarovati pred vplivnimi slabimi posledicami, kajti obe vrsti zim imata svoje neprijetne strani, ostre zime n. pr. mraz. mile pa bolezen, človeštvo bo tudi le tedaj zšlo za vselej iz dobe svojega barbarstva v dobo popolne kulture, ko ne bo več igrača v rokah muhastih in skritih zakonov vremenskih pojavov.
Praktični nasveti berlinskega zdravnika
Berlinski zdravnik prof. dr. Spitta poroča o novem načinu, kako se ubranimo hripe. On sam je še pred 15 leti zelo lahko oboleval za to bolezn jo. sedaj pa se je izogiba s preprostim sredstvom ki se je d^bro obneslo tudi pri drugih osebah.
V z:mskih mesecih jemlje vsako jutro po 50 mg kmina v oblik; kroglic n le ra višku epidemij jemlje še popoldne isto-tolikšno ko-ličmo. Uspeh je ta, da se ga ni !ot.:!a bolezen nit' v letih svojega najhujšega raz.sajaoja. Postopek je zelo preprost in obenem zelo poceni, saj porabi
človek na mesec komaj poldrugi gram
te snovi.
V svojem poročilu navaja prof. Spitta,
da razsajajo epidemije hripe v zadnjih letih huje nego svoj čas ep demije kuge ln kolere. Od 1. 1918. je pobrala ta bole-zen že mnogo milijonov ljudi, na njenih posledicah pa je umrlo več sto milijonov oseb. Najhlabši meseci so od decembra do sredine marca in za ta čas priporoča berlinski zdravnik fvojo preizkušeno metodo.


Razkrinkani slepar z
Citateijem dobrih knjig je gotovo znana j zgodba Balzacovega polkovnika Ch a beri a, i ki je pade! na bojišču. Pozneje sc je iz- j kazalo, da je le dozdevno mrtev obležal j med mrtveci. Ko se je vrn 1 domov, ga m j hctel nihče priznati za Chaberta ker so i bili vsi prepričani, da je polkovnik padel, j
življenje je sedaj nadkrililo mogočno i domislijo francoskega romanopisca s tem, da si je izmislilo še grozovitejši roman, kakor ga je napisal Balzacov gen5i.
V neki bitki pri Notre Dame de Lo-rette ie obležal na bojišču korporal Gran-dadam. Usmrtil ga je drobec nemškega šraonela. Grandadam je bil eden najvzor nejših bojevnikov in njegova smrt je iz-zva!a splošno obžalovanje med tovariši. Tem večje je bile presenečenje Granda-damovih staršev, ko so prejeli 1 1919. poziv, nai vrnem občini 80 frankov pravd nih stroškov. Strošfki ?r> nastali s orece som. ki so ga bil' obesili bivšemu korpo ralu Grandadamm. ker ie b 1 pobegml iz bitke pri Notre Dame 1° Lorette Is+o časno so bili obupani starši obveščeni da je odsede1 Grandadam štiri mesečno ie*o
Korooralcv oče. pošten trgovec °e je zaradi tera nemudoma ob^rvl ra vojafin,, oblast z vprašanjem kje	p*-«-.-
njeeov ki j? po poreč lih po'ko pa^e! na bojišču <» 4e po voini nenadoma v?"a! od smrti TVhfi odsrovor. da ie (tTPv*?--dam cd^de1 sv^-o	v	r.^ v-p
(3pt ep if, napotil t>o svetu O V- G~?nda. dama ni n?t? namaanie dvom?! ^p. sta zamenjavo ali pa mfst'f kaeiio Pi! je pre verjen d? ni niegov ^n "'koli omadeževal svoje ča«*ti s pobego-m ""'"f. Vseeno
pi rri^cri pVrpn*:	^ ^ V), dosegp'
ipcnrff v etvsri. k® ga le	neprijetno
da ni vzel nekega dne v roke lista, k'
ukradenimi papirji
poročal o gentiemanskipm vlomilcu. Posebnost (Lega vlomilca to bili vlomi v vile, kamor je vlamljal ponoči. Prihajal oa je samo v vile starejših dam, od katerih je terjal derar in nakit. Večinoma je uspel. Pri nekem takšnem podvigu se je vlom lec izdal za Grandadama in. listi so pisali, da je to tisti, ki je dezertiral s fronte v činu korporaia.
Tedajci je oče Grandadam napravil sklep, da ga morajo konfrontirati s sinom. Pn konfrontaciji .se je pokazalo, da je Grandadam navaden slepar Nadaljnja preiskava ie odkrila kako je prišel Grandadam do svojega imena. Ukradel je papirje korporaia Grandadama in z njimi pustolovil tako dolgo dokler mu niso
prišli ^a sled--
E'	1	»v,
KaoTD.n^ 7Ti "^P - ty>
Kanadske poFcrjsIce oblasti «o izpusti1'" r-t svobodo nekega kaznenon ke* se ?e m »d poIptr*n v severna Kana-do. kamor co ga bdi r-oslaJi z letalom ki ie med vožnjo tresočo nn tla. obnašal izredno ■n hrabri'
Leta']p ie vodi š°p: letalec b;': v semnlanu Ni^-Mandr j
ke v	zrilš-lo na 7Pm'>a .S".->epc
oVcža' r,c'i rp^stu m "te v potn k' =o V1
ran '"en • Kaznenec se ie kljub ra^-Vte
junaško
svotovn; voini p-"-i-k . nance Razen njp®a so
<p trije potnik'
letalo zaradi nwke nana-
1 i..-, ^-^^n/in f.
mc:
mu aerop'anu izmota' temu d<i ie sapi ;rpp pomn ' «opof»i.;:kom.
kljub zVvrdieme kost'. Ia c«"> so osvobodi'-spravil sopotnike na krri

/mr/ova* U',
tr" ^r	p. K*l-o
OH !••>"> m i? ki iuh rani hromi ia' do nait):' n 1,'j - p--1 - iop sV ° pnep^bp^* organiziral
V-n^pro :n 7 n'o no ponesr«čenc V-i.ij-tvi -'.i 7*' fn človekoljubno dejan je HiTa nono'n:i nrostost.
Pariško vlado je sestavil
radikalni socialist Daladier
Nemci ob vsaki priliki poudarjajo, da so sneoborožen narod«. Ta slika, posneta v Berlinu, kjer občudujejo vojaki 260 stotov težki top, pa kaže, da so besede lažje kakor dejanja. Nemčija ne zaostaja v obereženju prav nič za drugimi državami po svetu
Tajnica - mačeha svojega predstojnika
Poročna zgodba molčečega industrijca
Citatelji lundor.skih listov so pred dnevi j zažcljenih pojasnil, kaj jc na srtvari. In-du-mo&no ob^trme i. ko so čvtali v dnevnikih I strijec Hubert Mew jim je pripovedoval naslednje poročno o'.i:a.nilo:
»Mr. Aleksander >lew se je 30. avgusta 1924 v Portnmouthu oženil z m ss A delimo Loui/o Escottovo.«
Mnogi ^o menil', da gre za tiskovno po-fnoto. m potegavščino aii za zapoznelo ali p:i preurainjenc aprilsko šalo — ampak preiskava je dognala, da ie bil inserat verodostojen -n prav Ino oddan v upn.iv dan pred ob;avo ir. da tudi besed'lo popolnoma odgovarja zahtevi oglaševalca. Londorski reporterji pn so želeli stvari priti do dna in so tako dolgo vrtali, dokler niso dobili
Ples nemškega tiska v Berlinu
zbere vsako leto ogromno elitno družbo, M Je z novinarstvom v kakršnikoli zvezi. Na tej sliki vidimo (od leve proti desni) filmski zvezdnici Lyen Dyersovoin Liano H a i d o v o ter znanega filmskega režiserja von Sternberga
Priprave za polet čez
.Vi letališči
Londonu so delali te dni- pr\t pjsku.se z dvosedežnIm le-talom /a polet če/. Mount Everest. Iz fega letala bodo tud fotografirali najvišji vršac sveta ti druge glav- himalajskih velikanov
Poskusni polet sc 'e cbnc-el rad %-sako pričakovanje Pilotu se je rosrečilo doseči v 22 minutah višino 8000 m n letalcem ni Kilo pn-.v nič mraz ker so bili oblečeni v električno ku.r»tne obleke. Ko so se izkrca' . s- sc tako potili, da so morali o tre t' f !•'»' o Kabina letf»'-i tipa 1 lou»aton-NVesfand je odprta in v njeni snredi'\i'i stpni ie vdelan aparat m avtomatične fo-to2raf>-''ke nosnefk.'
levme v osi^ia
Cesta, koder je nekoe pljuskalo morje
V Zliuu se jp n-:merila te dni za-raJ' ne-pa .ljivost". huda ne«-e«>. ne»c; pralnici sta pnali dve služkinj1 Rm;lijo M:kš;i in Francišk . Ca'dušpk 'Naložili peri o v kotel im sta hotel: izrabiti č's ko je v kotlu vtc'o. ;;a m. -'o b; oč.:s*;1: ne'-:e ,bleke z benoliir-m Benc;n v ra namen zlili v veliko skledo Nakliučje p«i je naneslo, d« ie nmv te<b»i fjtopi1^ v pralnico 'etna Amalija Jaivk 'vi.	->-ep'h in
vnele so se beneške n-re Oblckn obph deklet je b 'a mahoma v o",,j'J. DekVrj. ki st° /ičp1' kPcat5 na	sta nrkHcaH
b:špicp n ko '"e t? odn-rl"1	da K: fto-
nm- -i-en:1-i.
r"d-i	rajp,: ptarn""5	nio m
Složno	K.i a1"	Hi
zrt*v«>lo T p d*; ri" :f p—£' ■' poVcM" 'n nekaj T»oiiimn:b	V' v n-p 'ir iP i,j neviT"^'- 7i Ns*Pn 7:v'Ipp V	ciorpre 7pp<jV° i' t-Tt,*r p-i p sra mi'p o">"-?en: :n v' ■ m ' IM ii pa c o odd°*: v bnln:šn:co. Njuno pta-
P:P 'p 71	mfiB^O
Hitlerjeva fesnisa in levica
državni podkancelar v. Papen in vod-
naskdnjo zgodbo:
Novopočenec. ki je v oglasu oznanjen za ženina, ni nihče drugi kakor moj — blago pokojni oče. Mr. Aleksander Mew je umrl že pred petimi leti. Gospodična Escot-tova je prišla pribiliano pred dvajsetimi leti k njemu za tajnico. Bila je vzorna uradnica in brezpr-merna v svoji skromnosti. Od zore do mraika ie sedela pri delu in nikoli ni prosila za povišanje plai-e. Ostaja je v podjetju tudi po smrti mojega očeta to pa zategadelj, ker sem jo cenil kot izredno delovno moč.
L. 1924 se je odpeljal moj oče na poletni dopust. Ob istem času (je šla na p^>-čitnice tudi njegova tajnica Nekaj tednov pozneje sta se oba vrnila domov in gospodična Escottova je bild pri dolu marljiva kakor poprej. Nihče ni opazil pa njo kakšne spremembe, tudi ni nihče videl, da b: se bil moj oče kdaj zanimal za svojo tajnico. L. 1927 je oče umrl. Gospodična Esoottova je tudi tedaij bila mo'čeča. Ostala je slej ko prej v pisarni in marljivo delala. Šele ko smo odprli očetovo oporoko, «no t-p vsi začudili. Pokazalo se jc namreč. <l.i sta bila moj oče in njegova bivša tajnica — za-kriusika mo ž i,n žena. Ven da r se nismo zadovoljili s tem. kar je stalo v oporoki. Poslali smo v PoTtsmouth na nr:sto:m: u-.ad po informacije — «n glei. bilo ie res kakor je stalo v testamentu! Talko r»po f!ob'"- v roke uradno listino, ki je izpričevala, da sta bila očetova bivša tajnica ;n oče ža-
bi'«
tpm kaj p''ut'1. del dnd'ščipe. Po dvajsetletnem delovanju pri tvdV je izstopila -7. službe ip bo zdaj o*vorila 'ustno podiptie.
L;ud.k\ ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamppib v meburju. ter oni. ki trne na prekomerni tvoritvi ?ečne l*'.sline in napadih proti na uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravno »Fran/ Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da ie »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče snlinično odvaiaino sredstvo, tako da io priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani dank in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
5ai^mor cigana
V Ptungstadtu pri Darmstadtu ie zvršil te dni neki starec originalen samomor. 72-Ie"oi mizar, ki je b:l v svojem okoiišu na glasu vePkega čudaka, je šel zvečer -j gostilno. kjer je pripovedoval, da si bo vzel življenje. Seveda mu ni nihče verjel. Ko se je vrnil domov, pa se ie vlegel v rake v, v kaAori je spal že leta in Vta. se pokril /. oblenci. polil to s petrolejem in vse skupaj zažgai Ko je zadel-> goreti starec vpil na pomoč. so nritekli ljudje p ceste. Pogasili s ~> ogeni toda starec je b:l tako opečen, da je kmalu potem izdihnil.
ANEKDOTA
Neki kritik je napisa? zlobni c ta vek: "S prisilno odredbo b: moiali prepovedati prodajo peres, črnila in papirja nekim avtorjem«.

V osušenem delu Zuiderskega morja so Holandci zgradili krasno prometno cesto,
po kateri danes dirjajo avtomobili
K«-sp:o> (Mas«acbusett^l se je ^.VMli^m Hag\vc" 'ako napil, tla co ga prijatelj' p';-pp=m- d.r iov v vrnrtvašvem sprevod'!" '' |ož:'i	v kubin5" Vi/alp^rip iut"1
je na^'3 žp^.i mrtveca Sm-t i-- nastop-' zaradi preobilice zaužitega alkohola in zaradi mraza.
ja nemških nacionalcev Hugenberg
Losra zarmrznila
! Zaradi ostrega mr-i/u ki vir.da v Fran ; ' ji je ;am-r/.ni a rek« Lo ra v jolzin 40 j kilometrov, t i v strug1 med Orlear.som in Sullyjem. Led ra^treljujejo z dinaini-tcm.
Ko oi le večin - i ;vi.. ui; -..-m za god!« Lahka reč! Vprašaj jo, česa si želi.-s »Ne, toliko pa zopet ne bi rad potrošil zanjo.'
P. Rosenhajm:
15
Štiri prigode Joeja Jenkinsa
In najemnik,
Oče se negotovo ozre name, nato na tujca m pobesi glavo. »To na žalost ne bo mogoče, gospod ravnatelj,« pravi tiho.
»Zakaj nri?«
»Nu, zato, ker sem dal svoje posestvo v najem, neki gospod Johnstrup, ne bo nikoli dovolil takega filmskega
snetia.«	,	. .
Gospod van Dymen vstane, -pomirjajoče mahne z reko m se spet
nasmehne.	^	„ ...
»Vse to je že urejeno,e se tiho zasmeje. »Da, se vec vam lahko povem: ne le, da se bo vršilo snetje na vašem vrtu v Skodsborgu — ampak vaš najemnik, gospod Johnstrup, je četo pristal, da bo
vaš partner v tistem prizora.«
Oče je brezmejno začuden pogledal tujca, in tudi ja« rasem mogla
skriti svoje osuplosti.	.
»Vedel sem, da se boste začudili, gospod Carstens,« nadaljuje ravnatelj, »toda - ali ste že kdaj opazili, kakšna krasna impe-ra-torska prikazen je gospod Johnstrup? Nobenega igralca ne poznamo na Danskem, ki bi bil zmožen ustvariti takšno masko, pa da je rvečji umetnik. Gospod Johnstrup ni hotel izprva — saj si lahKo
na;
našem predlogu, in ponuditi smo mu morali
zelo visdko vsoto. V vsem filmu igra samo ta prizor: tisti prizor, ko mu stopite vi nasproti. Diktatorja igra, ki je zapeljal ženo svojega vojskovodje. Vi, kot vojskovodja, ga pokličete na odgovor m planete nadenj, ko se baš vrača od vaše žene.
Seveda, nekaj previdnosti bo že treba. Zato bi radi, ako se strinjate, gospod Cartens, in ako se pogodiva že te dni, kakor hitro bo lepo vreme, napravili poskusno snetje. da vidimo, ali bo gospod Johnstrup v filmu tako nastopal, kakor pričakujemo. Nu, m — skratka: za prvi film vam ponudimo začetni honorar dva tisoč
kron.«	, . . . „
Tako govoreč vzame gospod van Dymen neki papir iz žepa.
»Ali se strinjate, gospod Carstens? Tedaj prosim za vaš podpes.* Oče od razburjenosti ni zmožen spraviti besede iz sebe. Zdaj gleda mene, zdaj ravnatelja.
»Nu, že vidim,« nadalljuje ta, očividno nekoliko užaljen »naa-brž vam je ponudba prenizka. Reciva torej tri tisoč kron. Ah bo tako prav? Več namreč »res ne bi mogli...«
Oče globoko zasope, nato se odločno strese, prime za pero in
podpiše pogodbo.
»že prihodnje dni boste spet sEšaii o meni,« pokima gospod van ■Dvmen. »In prosim vas, da se pripravite, zakaj poskusno snetje bo vsekako še v začetku prihodnjega tedna. Ali želite kaj pred-
jema?«	XT . ,
Oče smehljaje se zmaije z glavo. »Ne, hvala.« »■Kakor hočete Do svidenja torej. Oglasim se kmalu.« I o reksi se goSoJ van Dymen očetu in meni globoko prikloni in od.de rz fabr^lu Ito slišna, kako se zitraj voz zaloputne m odbrzi.
Tisti večer sva bila oba skoraj omamljena.
»Ce bi bila to tvoja rajnka mati doživela,« ie spet m spet po-
navljal oče in me nežno božal po laseh. »Ce bi bila to tvoja rajnka
mati doživela, Ellida!«
Lahko si mrslite, da nisem hotela kabti očetu sreče. A ko sem tisto noč še enkrat premislila vso zadevo, so me vendarle obšle kaj čudne misli. V vsem tem nekaj ni bilo tako, kakor bi moralo biti. Zakaj ponoviti moram, gospod: kakorkoli ljubim svojega očeta, vendar nezmotno vem, da je manj ko skromen igralce. Kar od s;.e čudno se mi je zdelo, da so bili izmed obilice talentov, ki jih najdete v Kodanju, izbrali baš mo}ega očeta. Seveda, to je bil razbg, ki bi bil obveljal za vsakogar drugega, samo za očeta ne. Z njim samim o svojih pomislekih nisem mogla govoriti. Ko sem se vendar olirab-
rila, se mi je smejal.
Nihče izmed vas nima zaupanja vame,' je nejevolr.o vzkliknil. .Saj vidiš, tuja so morali priti, da so me opazili. A zdaj se začno drugi časi, tega sem ti porok. Ime Petra Carstensa bo se slovelo po
svetu!'
Kaj sem mogla drugega kakor molčati.-'
Včeraj popcMne, ko sva se z očetom vrnila iz mest?., sva našla
doma brzojavko:	. ,
,Jutri zsjutraj podi sedmih pristajata brv Skod^borg poizkusno
snette cestna obleka. Ostalo ustno.'
Oče je bil ves večer kakor omamljen. Zadajal je na tsove vprašanj in si kar sam odgovarjal nanje. Kadar sem ga sknvaj opazovala, sem videla, da je pred zrcalom skrivaj poizkušal ustope. V,s dan je stopical sem in tja. Nazadnje je nestrpno dejal:
Veš kad, tu mi ni več obstanka. Neprestano se bo^n da ne ta jutri zjutraj zaspal. Bolje je, da se še nocoj peJjem v Sk<^org žn vzamem v hotelu sobo, pa bom zjutraj lahko točno o poli sedmrfi n«
pristajalni brvi!' _____
okoli
Vrhnika dobi Sokolski dom
w o
žalostno je bilo dosedanje životarjenje
vrhniškega Sokola. Telovadil je v telovadnici osnovne šok, prireditve in gledališke ■jc»re pa so bile v nekdanjem »kmu«, v prostorih. ki so te preveč spominjali na bivši hlev. Zadnji čas pa Sokol niti teh prostorov ni imel več na razpolago. Opustiti je moral vsako večjo prireditev m igro ter
omeievati na prav skromne prireditve t šolski telovadnici. Vedno bolj m bolj se ie odlašala potreba po lastnem Sokolskem domu. Skozi 10 let se je na vsakem obenem zboru to nagla šalo, veliko se ie Predlagalo, debatiralo in projektiralo. Zbirali so se prostovoljni doneski, napravljah raz-lični načrti, kupljen je bil že celo svet, pa — nič in zopet nič. Zdelo se je ze, da bo 7-aclcva zopet za nekaj časa zaspala. A pri-šk> je drugače, domala nepričakovano
Na letošnjem občnem zboru vrhniškega Sokola ie br. starosta Završnik v nagovoru izrazil trdno prepričanje, da bo vrhniški Sokol svoj prihodnji občni zbor že irnel v lastnem gnezdu. Omenjal je, da se vršijo prav resna kupna pogajanja z g. Lenarčičem, da gospod prodajalec stavi ze-*o ugodne pogoje in da se bo kupna pogodba podpisala že prihodnje dm. Zborovali so deloma navdušeno pozdravljali to novico, med tem ko si drugim razločno videl na obrazih dvom in bral na njih _ne-izpregovorje.no misel: Poznamo te pripovedke, že dostikrat smo jih slišali!
V četrtek 26. t. m. pa so nas lepaki in Vzi sli klicah v šolsko telovadnico na nujen in važen večerni zbor. Mnogoštevilno smo se zbrali in z radovednostjo pričakovali novic, zaradi katerih nas je br. starosta tako na naglico sklical skupaj. — Pa nam je br. starosta svečano sporočil, da je vrhniški Sokol kupil od gosp. Lenarčiča stavbo, podpisal 25. t. m. kupno pogodbo in s tem položil temelj bodočemu Sokol-skemu domu na Vrhniki.
Ker se sklenjena pogodba veliko komentira in se mnogo govor' o raznih klavzulah in neugodnih obvezah, gotovo ne bo odveč, če v izvlečku priobčimo glavne točke te kupne pogodbe. Dvomljivci in kritiki se bodo no teh podatkih prepričali, da so v pogodbo vpletene klavzule brezpomembne.' prevzete obveznosti § 4. malenkostne, kupnina in odplačila pa več, kakor ugodna
S 1. Josip Lenarčič proda svojo stavbno pirceio št 9/7 in njivo parcelo št. 2058, pod zemljiškoknjižno vlogo 143 društvu Sokol na Vrhniki za 100.000 Din z zlato klavzulo kar odgovarja danes po sporazumu med pogodbenikoma 10.000 švicarskih frankov, in" to proti hipoteki v isti vrednosti m kvalifikaciji na prvem mestu prodanih zemliišč zgornje označbe.
S 2 Društvo Sokol na Vrhniki kupi m prevzame v točki 1 navedene parcele za dogovorjeno ceno z obvezo, da plača kupnino v desetletnih obrokih vselej do lo. januarja vsakega leta v isti valutni vrednosti. kakoT pod točko 1. obenem s 5,o (pet) obrestmi, nateklimi za preteklo leto. Za jamstvo ostanka vknjiži hipoteko v korist prodajalcu Josipu Lenarčiču, odnosno njegovemu nasledniku. Kupovalec si pa pridrži^ob enem pravico v 1. odstavku te pogodbe navedeno kupnino po 100.000 Din plačati tudi prej.
§ 4. Društvo Sokol se zaveže, da prepusti Josipu Lenarčiču v prosvetne namene vporabo dvorane proti njegovi obvezi, da krije stroške postrežbe, kurjave, razsvetljave in snažen je ob takem času, da ne pride v navskrižje s Sokolom pri njegovi lastni uporabi
Tako torej, Sokolski dom imamo! Tre-balo bo pa še veliko truda in znoja, da si bo S jkol svoje gnezdo udobno in lično uredil Kar =e da s krepkimi in zdravimi mišicami opraviti, to bodo čili Sokoli opravili, podporniki in dobrontiki pa napravite svoje Ka delo! Zdravo!
za vodnike v skokih. Zato pozivamo vse vodnike-pripravnike, da se javijo v Mojstrani pri vodstvu tekem — Smučarski odsek sokolske župe Kranj na Jesenicah.
Zbor trboveljskega Sokola je bil 23. t m. v Sokol ske m domu ob poinoštevilni udeležbi. Vodil ga je starosta br. Pleskovič, ki je pozdravil vse, zlasti zastopnika župe br. dr. Hrašovca. Nazdravil je kralju Aleksandru in starosti saveza, prestolonasledniku Petru ter se nato spominjal lani umrlih bratov Zupana in Sušca. V materialnem pogledu je tudi Sokol močno občutil krizo, ki vlada v revirju, vendar pa se je število telovadečib kljub temu povečalo pri vseh oddelkih, poživela je dramatika, obnovljen je orkester in osnovano je lutkovno gledališče. Pozval je vse članstvo k vztrajnemu delu v Sokolu, dotaknil se je tudi znanih punktacij in poslanice episkopata ter dal na glasovanje primerne resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Po poročilih funkcionarjev je bila po večini izvoljena stara uprava: starosta br. Pleskovič, podstarosta inž. Ivanovič, tajnik Plavšak zal., načelnik Bizjak, načelnica štihova, prosvetar Von-čina itd. Zastopnik celjske župe br. dr. Hra. šovec je pozdravil zbor v imenu župe m izrazil veselje nad živahnim delom društva, ki je eno najjačjih v župi. želi pa še večje oddelke telovadečih, saj število telovadcev
m telovadk ni v pravem razmerju s številom članstva. S poglobljenim delom bo Sokol dosegel nadaljnje uspehe in tako najbolje pariral vse napade od koderkoli.
Hrastniški Sokol je zboroval preteklo nedeljo v svojem domu. Zbor je vodil br. Kušar, ki se je uvodoma z ogorčenjem dotaknil punktacij in napadov škofov na Sokolstvo. Društvo je odposlalo primerne protestne brzojavke savezu in vladi. Dalje se je predsedujoči spomnil obletnice smrti br. dr. Schreinerja, staroste SSS. Delovanje se je lani poživilo in bilo v marsičem vzorno. Razveseljivo je, da se je oživelo resno prosvetno delo, zlasti prirejanje iger je _ bilo živahno. Društvo ni priredilo lani z ozirom na težke prilike v revirju nobene veselice, ni pa tudi posojalo dvorane v svojem domu za hrupne prireditve, temveč le v kulturne namene. Novi upravi nacelujejo: starosta br. Groznik, podstarosta br. Ros, tajnica s. Groznikova, blagajnik br. Cander, bpravitelj doma br. inž. Burger, načelnik br. Kušar, načelnica s. Slanova.
Sokolski dom v Laškem jc dograjen in
davatelju smo zelo hvaležni za pouk. Predsednik JRKD g. Fran Bule je obljubil, da se bo v tej zimi vršilo več poučnih predavanj. Za Mimo in okolico se je ustanovila sadjarska podružnica. Njem namen je dati kmetovalcu teoretični in praktični pouk. Namerava se urediti tudi drevesnica. Želimo obilo uapeha in napredka!
POLZELA. Krajevna organizacija JRKD priredi v nedeljo 5. t. m- ob 14. v Jele. novi gostilni zborovanje za Polzelo in okolico. Na zboru bo poročal g. poslanec prekoršek o neetičnem položaju v državi.
VIŠNJA GORA. Prejšnjo nedeljo je imelo naše Tujsko-prometno in olepševalno društvo, ki je najstarejše te vrste na Dolenjskem, svoj redni občni zbor. Pnso-stvoval je v imenu bansk uprave načelnik tu jeko-prometnega sveta g. dr. S ter, ki je ugotovil, da ima Višnja gora tako lepo pokrajinsko okolico, da naravnost kriči po tujskem prometu. Bodril je društvo, da ne odneha kljub začetnim težkočam, katere je bilo treba tudi drugod prebroditi. Zborovanje je izzvenelo v sklepu, delati
BUDIMPEŠTA 16: Ciganska godba. — 17.30: Zborovsko petie. — 20.10: Preno*« Kobenhavna. - Orkester. - RIM 17.80: Koncert orkestra. — 20-45: Simfoničen koncert.	__
Izgubila sem ljubezen
svojega moža.
r\«v« — > • • *-----	,	■ iv* > uuj v	j v	' -------* ■	.
manjka samo še notranja oprema. K.er ]e vztrajno in neumorno, da stopi Višnja go-
— j.___t__.1 ^ n 1 n i TSUTl O i O fond. so sokolski I _______i-; »i na T*Vrv1 ioiv**.m T>0
stavba domala izčrpala fond, so sokolski prosvetarji pridno na «e4u, da zberejo do pomladi, ko se bo pričelo notranje urejevanje doma, novih sredstev. Dramatski odsek bo vprizoril v začetku februarja burko >Avtomobilist«. Tudi pevski odsek se pridno vadi in se obeta v pričetku pomladi večji pevski koncert. Dne 4. februarja pa bo sokolska tombola.
h življenja na deželi
Vsem društvom in četam sokolske župe Kranj sporočamo, da »e bodo župne smu-čarsk<; tekme z. nespremenjenim »pore. dom vršile neprekiicno 4. in 5. t. m. V
Mojstrani. Vsa društva pozivamo, da takoj prijavijo svoje tekmovalce; ona društva. ki so prijave že poslala, prosimo, da jih dopolnijo in navedejo ime, priimek tn rojstne oodatke tekmovalcev ter panoge v katere se jih pripravlja in razred, kamor so uvrščeni. Prijave morajo biti podip sane od društvene uprave ter načelnika smučarskega odseka Opozarjamo, da se k saveznim smučarskim tekmam v Bohinju ne bo pripustilo nikogar, ki bi se n* udeležil župnih smučarskih tekem Brate in sestre, določene v vodstvo tekem opozarjamo, da je vodstvo ostalo ne-izpremenjeno. torej isto kot je bilo prvotno določeno. Seja vodstva bo 4. t. m._ob 20 v hetu »Triglav« v Mojstrani. — Dne 6. t. m. popoldne bodo ob priliki skakalnih tekem v Mojstrani tudi praktični iapiti
Iz Kranja
r_ Največja predpustna prireditev na
Gorenjskem bo današnji gasilski ples, ki bo združil vse meščanstvo ter bližnjo in širšo okolico v prijetno družabno zabavo. Vsa pripravljalna dela bodo opoldan zaključena ter vsi prostori prireditve primerno dekorirani da se dostojno sprejmejo gosti. Poleg originalnih senzacij t. j vinski sejem, Afr'can-bar, keglanje ra tekma »Jo-jo« igre naj omenimo, da bo skrbela za ples v sokolski dvorani godba dravske divizije, — v sipodnjih prostorih pa domače harmonike. Vsak bo torej prišel na svoj račun Zato kličemo prav vsem meščanom !n vsej Gorenjski na svidenje danes zvečer v Narodnem domu.
r_ Občni zbor podružnice NSZ v
Kranju bo na Svečnico ob 10. dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma. Odbor vabi vse člane in članice, da se udeležijo občnega zbora poinoštevilno.
Iz Krškega
kr— Dobrodelni večer. V polnem razumevanju poziva sreskega odbora za pomoč brezposelnim, priredi eokolsko društvo v soboto ob 20. v svoji dvorani dobrodelen večer, da zbere sredstva v olajšanje^ bede brezposelnim in pomoči potrebn m. Ker je ta prireditev prva in splošno dobrotvonne-ga značaja, bi bik dolžnost vsakega občana, da večer obišče. Sicer pa poznamo plemenita srca naših občanov.	.
kr— Za predavanje o zaščiti civilnega prebivalstva proti strupenim planom je vladalo splošno zan-mamie, ki je dalo povod da se je docela napoVnla sokolska dvorana. Z veliko pozornostjo so navzoč; sledili izvajanjem g. Jos:pa Westna m ga h koncu zasluženo nagradili e priznanjem. Kakor «. predavatelju tako moramo izreči iskreno" zahvalo tudi RK in sokolskemu društvu, ki sta to prireditev omogočila.
Sz Trboveli
t_ Občni zbor Rdefepa križa 24. p- m
Pie ie vršil letn: občni zbor prepotrebnega Rdečega križa Zal oa zanimanje za to humano društvo ni tako, kakor bi to zahtevala njegova važnost posebno v rudarskih revirjih Kljub vsemu je društvo tudi lam napelo vse svoie moči za lajšanje goria revnim Med letoin Ustanovljen, odbor RK je nabral 5000 Din za stradaioče v Beli Krajini, v juliju ie bila postavljena ferialna kolonija 80 revnih bolehnih otrok v Št. Janžu pri Dravogradu, ki ie prav dobro uspela. RK je tudi podprl akcijo, da se je otvorila javna kuhinia za brezposelne in protitu-berkulozni dispanzer. Domače reveže je podpiral z denarkm in z živ li. Damski komite pod vodstvom ge. Hamrlove je razdelil 12-754 porcij mleka in kruha deci. Zal, da se ie morala nrehranievalna akeiia nehati zaradi nezadostnih denarnih sredstev. RK prireia tudi samaritanske tečaje, ki so zelo dobro obiskani. Te naloge pa vrši RK s pomočio društvu naklon ienih občanov in ustanov. Vsako leto ie b"la zimska prireditev RK zelo dobro obiskana in tudi leto-šnia. ki bo 1. februaria zvečer v Sokolskem domu. ne bo zaostalala za drugimi. Vsak dober občan pa bi moral podpirati to važno humano društvo vsaj 9 tem, da pristopi kot član. Javi se lahko pr' odbornikih RK. Dokler nacionalni, ekonomski in esoistični razlogi razdvaiaio narode 'n ustvarjalo opasna oboroževania. ie Rdeči križ pokl -can, da čuva mir, goii ljubezen in slogo med občani. Zato 'nai bo vsakdo Slan Rdeče-
aa križa. Odbor RK z % Omerzo kot predsednikom je ostal isti, nanovo pa sta vstopila v odbor gg. Cotičeva m Bučar.
t— Na občnem zboru pevskega društva »Zvon« so pokazala poročila, da se društvo lepo razvija in da števlo izvršujočih članov od leta do leta narašča. Lani je bil pevovodja g. Oskar Moli odlikovan z redom sv. Save IV., društvo saimo pa z redom sv. Save V. stopnje. Na občnem zboru so se stvarno obravnavale razme interne zadeve društva, nakar je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Pleskovič Ivo, podpredsednik Ličar Tone, pevovodja O. Moli, tajnica Grilc Drag'ca, blagajnik Saje Franc, ostali: Perme Franc. Tori Jože. Plavšak Marija, Pavlič Efrem, Jesih Adolf, Hvala Adolf, Stih Erna, šip Gustav, Pod-bršček Slava Jeiušič Marija. Do^ičar Rudolf, Kuhar Tone in inž. Vrbič Pavel.
Iz Konjic
nj— Sokolska lutkovna predstava >Za-čarani gozd« je izredno ugajala odraslim in mladini, ki je do zadnjega kotička dvakrat napolnila dvorano Požrtvovalnim lutkarjem z Marjano Režakovo na čelu gre vsa pohvala za vestno delo. V teku zime se bosta vršili še dve predstavi. Pri predstavi v soboto 21. t. m. je po daljšem presledku zopet nastopil društveni orkester, ki ga sedaj vodi g. dentist Pere. Orkester premore izredno izvežbane moči in bo še to zimo priredil poseben koncert.
nj— Podružnica vinarskega društva v Konjicah je imela svoj občni zbor 22. januarja v naši deški šoli. Zbor je pokazal važnost te organizacije in njen lep napredek. Društvo šteje že preko 50 članov. Za predsednika je bil izvoljen g. Križnič Lojze, za podpredsednika g. Berce Anton, za tajnika Nemec Ivan. Zadnji je imel na zboru zanimivo predavanje o boleznih vina in o pomenu vinarskega društva.
Iz Ptuia
i— Velik javen shod JRKD bo v nedeljo ob 9. dopoldne v Narodnem domu. Poroča1'« bost« minister dr. Albert kramer in narodni poslanec Lovro Peto ver. Pridue vsi!
i— Kino bo predva'®1 danes ob 20. in juitri ob pol 19. in pol 21. zabaven zvočni film »Ha!>o Pariz — Halo Berlin«.
j— Roman »Prokletstvo ljubezni« se dobi pri g. Bogomiru Christofu, Ptuj, Masarykava cesta. Cena obeh 35 Din.
ra na ono mesto, ki ji na Dolenjskem po njenih naravnih lepotah pripada. Desno in levo Višnje gore, to je pri Sv Duhu, na Gradišču in na Kuceljnu so krasni in pripravni smučarski tereni, ki vabdio vedno več smučarjev. 2e redno vsako nedeljo se izkrcavajo v Višnji gori celi bataljoni modrih zimskih športnikov, katere prevzema g. Jože Rus. tukajšnji sodnik, da jih kot požrtvovalen vodja povede v belo kraljestvo. Lanskemu odboru je uspelo, čeravno je oral ledino, pridobiti celo letoviščarje iz Beograda, ki so bili tako zadovoljni, da so prijavili tudi že za letos svoj prihod. Za požrtvovalno delo je bila odsto-pivšemu odboru, posebno pa gg. Škufoi Josipu. Dolencu Francetu in Seherju Jakobu izrečena zaslužena zahvala. V novi odbor so na bili izvoljeni kot predsednik notar dr. Peham, kot podpredsednik g. Skuf-ca Josip, za tajnika g. Dolenc Franc, za blagajničarko ga. Hotzel-Lehrmaren Marija, za odbornike pa ga. Spitzer Marija in gg. župnik V'dmar Franc, Holmar Matej, Jaklič Franc. Tomšič Gregor, Pajk Rudolf, No vi jan Josip, Bemik An dre f in Volk Jože
1 O
Četrtek, 2. februarja. LJUBLJANA 7.30: Travništvo. — 8: Nasveti za kmetovalce. — 8.15: Gimnastika.
—	8.45: Poročila. — 9: Elektrotehnika. — 9.80: Versko predavanje. — 10.10: Prenos cerkvene glasbe. — li: Slovenske narodne s salonskim kvintetom, poje g. Gostič 12: čas, poročila, plošče. — 15.15: Ciklus pesmi o Bogu. — 15.45: Salonski kvintet
16.30: »? ? ?« ali >Kar si bodi«. — 20.10: Prenos danskega večera iz Kobenhavna. — 22.15: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05: Rad o - orkester. _ 15 Prenos zvočnega filma >Orlov«. — 19: Lahka godba. — 20: Proslava sv. Vlaha. — 22.20: Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 17: Lahka glasba.
—	2010: Prenos koncerta iz Kobenhavna. _ 22.30: Jazz. — PRAGA 19.35: Violinski koncert. _ 20.1: Evropski koncert iz Kobenhavna. — 22.3: Plošče. — BRNO 19-35: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. — 20.10: Prenos iz Kobenhavna. — 22.20: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.30: Viol ne in klavir. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Zborovsko petje 20 05: Prenos iz Berlina. — 21.25: Koncert iz Kobenhavna. — 22.30: Trio. — BERLIN 20: Mešan program. — Plesna glasba. — 24: Operetni večer. - KONIGSBERG 19 Peemi _ 20.10: Orkestralen koncert. — MOHLACKER 19.30: Citre in kitara. — 22.10: Evropski koncert iz Kobenhavna. —
Toliko se je začel moj mož zanimati za aeko blondinko s prekrasno poltjo, da sem, kar sama priznam, postala zelo ljubosumna. Začela pa lem razmišljati o vzrokih njene privlačnosti. Njen no« se ni nikdar svetil in njena polt je bila vedno sveža in lepa, pa če je vsak večer še toliko plesala v topli plesni dvorani. Nazadnje pa mi je neki znani strokovnjak za lepoto razodel njeno tajnost: Ona je enostavno vmešala malo kreme v svoj puder. Ta dodatek je povzročil, da se je puder oprijel kože tudi pri vetrovnem in deževnem vremen« in pri znojenju. Na moje veliko veselje mi je po prvem takem poizkusu deial mož: »Nocoj si pa krasna«. Danes se moj mož ie divi moji krasni in sveži polti in vse znanke me zavidajo zaradi nje.
OPOMBA: Edino pravico za uporabo kreme s pudrom si je za velikansko vsoto pridobila Tokalon krema. Ta krema pomešana s pudrom osvežuje kožo in ne da bi jo samo pokrivala, jo napravi tudi naravno lepo. Popolnoma odstranjuje vsako svetlikanje lic ter da polti nenavadno lepoto.
SNEŽKE
še velika izbira vseh številk. ZNIŽANE CENE!
ALEKSANDER OBLAT
LJUBLJANA Sv. Petra e. 18
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikes, Lltsfelfana
poleg hotela štrukelj*
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal: entlanje. izdelovanje gumbnic, predtiskana roč. dela. »Breda« žepni robci kom 2 Din, beli robci s čipkami 5 Din, batist in svileni robci 79

Uživa več decenij zaupanje milijonov ljudi
Dokazano razširjena po vsem svetu
delov
BLED Danes in jutri na praznik bo oredvajal kino Bled grandiozni zvočni film o vohunstvu »X—27.« Kot dodatek dom?č kulturni zvočni film.
LITIJA. Naša pridna narodna delavka Pavk Meškova. pocestnica m gostiln;čar-ka, jo srečala Abrahama. V svoji delavnosti' in požrtvovalnosti ne pozna mej. zato ji vsi želimo, da bi učakala še mnogo srečnih let Rodila se jo v Litiii 24. januarja 1983 v znani narodni taodbini in je po smrti očeta Josipa prevzela posestvo in gostilno. Njena gostilna je nekako zatočišča sestankov naprednega življa. Vedno so na razpolago njeni prostori za razna dela v prid društvom. Pridno se udejstvu pri SPD, kateremu je tudi odborn!ca, imenovana »Planinska mati«! Le tako, draga Pavla, naprej! V delu je spas!
MIRNA. Krajevna organizacija JRKD je priredila 3. p. m. v šoli predavanje veterinarskega svetnika g. Vandota o temi iNujna pomoč živinskih boleanš«. G. pre-
i 1
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril
CVETLIČARNO
z današnjim dnem
v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičev! cesti.
Sprejemam naročila za različne vence, Šopke, dekoracije, aranžmaje za slavnostne kakor tudi za žalne prireditve. — Postrežba točna. — Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča
IVAN BIZ O VIČ A R, LJUBLJANA
VRTNARSTVO	CVETLIČARNA
KoSczltska ulica 16. — Tel. 26—68. MfldofcJčera cesta. — Telefon 24—12.

Cene malim oglasom
Zenttvm im dopisovanja. vsaka bes&la Din &— mkrmhm pristojbina ta Hfro Ji ta dajanja naslova Dia JL—v Ogla* trgovskega to reklamnega enačaja: vsaka beseda Dta I.—> Po Din |.— u besedo M taračunajo nadalje val oglasi, Id spadajo pod rubrik• »Kam p« koM, » Auto-moto*. »Kapital«, najem*. »Posest*, »Lokalu., movanja odda*. »Stroji»Frerfno/e«, ■>Informacije«, »Živali*. uObrt« bi »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki• tn »Zaslu-fefc«, črn ** * oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor al pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ali služba, plača aa
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 por Pri vseh oglasih, ki srn zaračunajo po D«n Ista besedo, sa zaračuna enkratna pristojbina Dui 5.— m iifro atl ta dajanja naslova Vsi ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po SO par ta vsako besedo Enkratna pristojbine ta htro ali za dajanje naslova pri oglasih, H se zaračunajo do 50 par za vsako
besedo, znaka D'n 3.—. Nafmanjb znesek prt oglasih po SO om za besedo, fe Din 10.—,
pri oglasih po I Din ta besedo oa Dtn 15.—„ V aa pristojbine ta mate oglase fe plačati pn predati naročila, oziroma hh le vposlaH v oisrro) oheneen t naročilom.
Potniki
K far M* m«Mo po* sik«. pJaia sa vsako besedo 50 p«", aa da janjo naslov« aii z* iifro t Din. - K d« ■prejema potnike, p'a ga besedo po 1 Din: ■t dajanje naslova a!; u iifro pa 5 Din.
Zastopstvo
za LJubljano
(rreurt. tndi komisijsko ea-1»?o dobrega predmeta prevzamem. Ponudbe na očm. oddelek »Jutra« pod »Foeeataik 71« . 2981 5
b,«**!« 1 Din; ta dajanj« tta«l<»va »ii «a iifro 5 Dni. Dijaki, ti ISftejo inatrukMje, pla-&ajo vsako bes*-do 50 par: ta šifro ali u dajanj« naskrva S Din. (4)
Šofer, šola E. Ceh
Tvrieva ;Dinaj«ka'!
»t. 86. iabt-evajte prospekt
Učenko
S dobrim sopran glasim, iSčem 'a potuj odo aamsko l.a.pe!o, proti mesečni p-a-fci 300 Din. Ponudbe 9 fotografijo na naslov: M. Gojak, kapeloik, hotel Evropa, Kruževac 2820-44
Službo dobi
Viaka freacda 50 par; M dajanje oaelova ali M Iifro pa 3 Din. Hi
Dobro kuharico
t večletnimi spričevali. ki frov-ori slov. in nemško, smošno popoln om-s samostojnega dela vseh poslov, (.prejm-eim takoj v restavracijo. Ponudbe i navedbo lahtev. dosedanjega službovanje in si;ko na hotel »Balkan«. Knin. Dalmacija 2801-1
Mesar, pomočnika
ali prekajevalca rabim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šltro »Ljubljana«.	2706-1.
Boljšo dekle
jnarljirvo, mlado in simpatično, k; ima veselje do poma(ga.nja v bufetu. išče manjka obitolj vta h;š-tia del«. Ponudbe s sliko na naslov: Josip Luk'č, Virje, Hrvatska. 2908-1
Železnmarja
* daljšo prakso, ie mogoče i % e V4 kapitalom in trg. k<ra<-e«.i V), ali pa da to dobi, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra < pod šifro »Nova l,pg¥>viffia«.	2&J1-1
On eberohe ponr Be^g-ade
une gouvernanie instruite,
tfrMS<?aifce. siuissesse, sa-pl.iite ou allemande par-liaat parfaj.temervt le fran-r.iis. — Ecrire a Madame Štaflitcfc. R»« Jevremova 37. Beigrade.	2925-1
Samostojno
kuharico
vajeno okusne meščanske kuhe, ki je že služila v boijiih družinah, i dobrimi spričevali, sprejmem k dvem osebam proti dobn plači. Na«lov p..ve oglasni odoe.ek »Jutra«. 2977-1
v^kab^edasopartl sa da;enje naslnva ali j i» šifro T« 3 D;n. ,'21 I
Prodajalka
všča delikatesne .n spe-ee-rijs-ke stroke, žeii pre-menit! službo. Cenjene po-nnrib" na og^ni odde-ek »Jutra« pfKl »P"Jteno^t«.
2755 2
Postrežnica
•pridna in poštena, išče za-
pi>siitev. Naslov ■oddelku »Jutra«.
og as. 2919-2
Mesto hišnika
išče 7.akon»k:i par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Skrbeti in zanesljiv«.
2911-2
Pekovski pomočnik
mlad. trezen in pošten fant-želi službo — najraje v kaki večji pekam: na deželi ali v mestu. Ponudbe na ogijfir oddelek Jutra £yvi šifro »Nastop f febru-
arj em«
2946-2
Ključavničar-kuriač
vešč pri strojih. sam> c, bivši mornar. 5 spričevali, išče resno službo. Cenjene ponudbe na naslov-. Mrhar Avgust, Rakek. 29t)4-2
Registrir. blagajno
s 6 predali — popolnoma brezhibno prodam. — Ponudbe na og.a^m oddelek »Jutra« pod »Jamstvo«.
2411 6
Odpadke od žage
dobro asušene, kratko žagane, v vsaki množini prodaja Ivan Šiška. Metelkova ulica 4. 2923 6
Prah vsesavajoča krtača
60 D;n, športni gramofon 250 Din. avtomat za bucike 12 Din. mape s šiivao-kami. 100 k»^sov 4 Din. — »Ominia«, Dunajs.ka cesta 36 2666-6
Družabnika
ali financirje iščem v »vrbo otvoritve zelo dobička-nosnege sezonskega podjetja na otoku. Cenjenim interesentom daje informacije K. 0.. Split. Svaeiče-va 1, vrata 6. 286^-16
Hrastovo jedilnico
lepo i« moderno, ter klub garnituro v usnja prodam. Zarnikova ulica štev. 17.
;963-6
Postelja, psiha itd.
ugodno na.prodaj v Rutar-j*vd ulici 4a/L	2980-6
Kupim
Oglasi trg. sna£«ja po 1 Dia beseda; aa dajanj« naslova ali u
šifro S Diffl. — Odasi somainee« »naftaja vsaka beseda 50 par; ia dajanje aeLslova ali ia iitro pa 3 Din. (7)
S 100—150.000 Din
gotovine, iščem tihega družabnika ali financirja,
za dobro, večjo, vpeljano trgovin«) na Gorenjskem, z mesečnim pro-metom 60 do 80.000 Din, radi po man.jika.aja goTovine. Garancija o« raipolago. Dopise pod značko »Potrebujem takoj« na oglasni od delek »Jutra«. :939-16
Vsa-ka bes«-da 1 Din: aa (tajanj« nabora ali za šifro pa 5 Diu. fl21
Kompletna spalnica
iz hrastovega lesa, dobro ohranjena — in poste^jmo pregrinjc.lo. ročno delo — naprodaj v Levstikovi al. št. 25/ILI.	•.'982-12
V najem
Vsaka beseda I Din; *» dajanje naeiova ali <• Šifro pa 5 Din. (IT)
Brezposelno žensko pisarniško moč
obenem kot osebno tajnico »prejmemo. Ponndbe zaenkrat brez prilog. « sliko do 5. februarja pod šifro »'.938« na oglasni oddelek »Jutra«.	2927-1
Služkinjo
poeluSno in epretoo eprej-mam na Poljar>ski česati lo I. stopnjišče, vrata 2.
Služkinjo
H »ira knbati in vsa hišna dela (opravljati, sprojmem n« Abaciijemi ee«tš št. 10, g stopaj.. I. nadfttr., vrata R. 39._2955-1
Gozdni čuvaj
©■ionje-n, vešč gozdnih !a poljskih del. dobi namešče-nje z m«.jem. Ponudbe z zabterrki na naslov. »Lesna«, Ljubljana, poštn-i predal 133.	2952-1
Radio-tehnik
išče mesito za takoj. — Pismene ponudbe La ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen tehnik«. 2831-2
Naobražena gdč.
vešča slov., italijanščine in nemščine, žf-Ii mesto vzgojiteljice otrok. — Ponudbe na naslov: M. Braj-nck. Ljubljana. Tvrševa e. št. 69."	»83-2
Mlad pek. pomočnik
dober delavec, umoSen nemškega jezika, išče službo v okolici Maribora. Naslov pove podružnica Jutra v Mariboru.	2966-2
Vsaka beseda 1 Din;
daianje laslova ali za Sitro pa 5 Din. (10)
5—6sedežni avto
kupim. Plačilo proti kilometra« Dir. 1.50. Naslov v 0"ias. oddelku »Jutra«.
2539-10
Osebni avto
Chrvsler, limuzina model Ti, "rablje« in prav dobro ohranjen, 4 vrata, 5 sedežev (ev. tudi 7) prodam s kovčkom in celo priti-klino. Vp-ušatj pri »Jugo-i-ndus« (Triumph) v Liub-liaai. Celovška cesta 38.
2906-10

0	(Tla« trg. značaja p«
1	Dia beseda; M da janj« naslova ali ta šifro 5 Din. — Ogla« socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naftkrv« ali za
šifro p« 3 Din. (6)
Sanke in štedilnik
dobro ohranjen poceni oa prodaj v Slomškovi
št. 27.
ulici 2705-6
Smrekovih in mecesnovsh sadik
krepki-b. gorske proveni-jt-nce. več desettisoč odda Uprava družbe Jezersko, Kokra nad Kranjem.
24o(W>
Samsko spalnico
malo rabljeno, pred sobno steno i ogledalom, tridelno kredenco, vago za 100 kg i.D majhno stekleno omarico za slaščice poceni pro da Mrak, paviljon. Cesta v Rožno dolino. 294-4-6
Stare kovine
baker. med. cink. svinec, kupuje A. Sušnik, železnl-na, Ljubljana. Zaimka e.
2510-7
Pozor!
Kdor Ima nove štofove odpadke (f 1 i. k e) naprodaj, naj javi svoj naslov, da pridem iskat, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stofovi odpadki«. 2914-7
Otroški voziček
šijMirtnii. kupim. — Trnovo. Vogelna ulica štev. 5.
2931-7
Vsaka beseda 1 Din; ia dajanj« naslova ali
za iifro pa 5 Din. (80)
Lepo posestvo
rodovitno, 22 h«, s prav dobrim gospodarskim po-s'opjem naprodaj blizu Raibe.nbu.rga. — Natančna pojasnila daje Rihter Ma-t.i.ia, krojač v Rajhenburgu &t. 82.	2910-20
Novo hišo
z veMikim vrtom, pri Mariboru za 30.000 Diu proda Zagonski, Maribor, Frao-tiškainska ulica štev. 31.
2905-20
Vrednote
<>ka beseda 1 Din, ea dajanj« naslova ali ia Pfro pa S Din. (951
Srebrne krone staro zlato ln srebro
kuouje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Dtrska ulica 5tev. 36 — vbod \t Vidovda.nsike cest«, pri po stilni MoJima.	70
GBB	• l	za
Vsaka beseda 1 Dtn; 1 ta dajanje naalova aii j ta ftifr« pa 5 Din. (i«) j		
Lastnik večje žage
n« dobrem kraj« Gorenj ske. iSSe »olidmegi »» ud el eiemca • primernim ka prta! »m. a» skupno last aiT»o alf «amo k produkciji o®ii. !e#m 'rgoviaL Vpra šati: Ivan Be.rčun. Ljub liana, pjšm^ preda! 151.
1626-16
Hranilne knjižice
kupite ali prodaste najbo lje pri M. Jankole. komadi tn a družba, Ljubljana Selenburgo-va ulica 6/II — tel-efon 3065. Prosimo, da se pred nakupom ali pro dajo obrne-t-e zaapno o« naš naslov.	2392-16
bugar K h*« liurroughs:
Tarzan, kralf džungle
DRUGI DEL
Veliko trgovino
t mešanim blagom, v lepem in promeUit-m kraju oddam takoj radi bolezni v najem, pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jamčeno odplačevanje«.
2412-17
Gostilno v najem
iščem na prometnem kraju Najemnino, kavcijo ali potrebno plačam naprej v gotovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod snačiko »Gostilna«.
2973-17
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova aH ta iifro pa 5 Din. (83)
Svinjsko masi
domafto, v sodih od 50 in 100 kg. garantirano čisto
in domačo šunko sJa »Westfaler« po 12 Din franko oddajali) a postaja nudi Tavčar, Perlez, Banat 231 S-33
Lep lokal
zelo svetel in prostoren. » 1. nadstropju odda L. R-n. Mestn-i trg 5.	1286 19
Vinotoč
na prometni točki, z obr-tom takoj oddam. Naslov v ogiasnem oddelku Jutra 2928-19
Gostilno
na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na ng!as. oddelek »Jutra« pod »Tudi dežela«. 2912-19
Pozor, pletilje!
Dobro vpeljano pletarno. v trgu. brez vsake konkurence. ugodno preda A. Kljun, Ormož.
Dvoje stanovanj
štiri- in tri«obno. i plinom v centru mesta oddam. — NasJov v ogiasnem oddelku »Jutra«.	;950-21
1 rtrob. stanovanje
lepo. v vili za Bežigradom oddam s 1. marcem. Na-jl-n-v p<»ve ogiasni oddelek »Jutra«.	2917-21
OoremMeno sobo
oddam. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 29-2-23
V okolici Celja
oddam stanovanje sobe 'n kuhinje. Nas ov pri pod.rui u.ci »Jutta« v Celju
2970-21
frisob stanovanje
lepo. solnčno, z vsemi pri-tiklinamj takoj oddam. — 99 O 9 i N a^1 o v v ogiasnt-m odde'ku ' ' »Jutra«.	2979-21
Vsaka Oeeeiia 1 Dui, ta lajanje naslova ali ia iifro pa 5 Din. (15)
20—30 vagonov
bukovih drv
klanih, suhih in zdravih, brez okrogiic, franko postaja Mokronog po 14 Din 100 kg franko vagon prodam takoj proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »20—30 vag.«
2817-15
Bukovih drv
100 vagonov sekanih in 50 vagonov jelovih ali topo lovih, z žico povezanih odrezkov, kupim proti ta kojšnjemu plačilu ob sprejemu biaga. Ponudbe po možnosti ? italijanskem ali nemškem jeziku ue naslov: Ditta Venturi, To rino (115). Via Chiesa sa lute 9.	2529 15
Sobe iste
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali
za šifro 3 Din. (23-a)
S
tanovanje
Vsaka beseda 1 Diu: za dajanj« naslova aH xa iifro pa 0 Don. (31)
Gobe
smšeme, ter majhne v Visa ali slani vodi kupim. Ponudbe z navedbo mai.ožine pod šifro »Gobe« na ogl. ■oddelek »Jutra«. 2902-33
Lokali
Vsaka beseda 1 Din, ta dajanj« oasieva ali
u iifro pa 5 Din. (16)
GostHno - bufet
dobro vpeljano, odprto nož io dan, v centru mesta prodam radi odpotovanja. ZagTeb, Radičeva nliea 13 2819-19
Lokal
iSSetn oa Dunajski ceati — od železniške proge naprej. Ponudbe na oglasni odoeleik »Jutra« pod šifro »Lokal«	2967-19
Stanovanie
obstoječe iz 2 sob in ko
hinje. solnčno. v podpri •Jičjn vije takoj oddam Vprašati v Knafijevi ulici št. 13/11,_1711-21
Stanovanje
obstoječe iz Ž sob i-n pri-t.fklin, v Frančiškanski ul. št. 10 oddam s 1. marcem. Poizve se pri hišniku.
2934-31
Trisob. stanovanje
pa.rketirano, z vodo v kuhinji, kopalnico, elektriko, plinom, vrtom in verando oddam takoj ali z marcem zraven Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2920-21
Štirisob. stanovanje
zete zračno jn lepo, poceni takoj odda Konzumno dništvo, Žibertova ul. 27/1 2926-21
Takoj, event.
s 1. marcem
oddam dvosobno stanovanje. Vprašati pri hišniku, Glinška ulica 5. 2933-31
Lepo stanovanje
90.1.nčn0, v I. nadstropju, obstoječe te 4 sob in vseh pritikliin, 9 souporabo vrta oddam s 1. majem v Knaf ljevi nlici 13/2. 2953-2H
Veliko odsoten
gospod išče le[y), majhno m 3-trogo separirano sobico v nebotičniku ali blizu mište. s 15. februarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Odsoten«.
2938-23/a
Opremljeno sobo
» posrbnim vhodom, išče državni uradnik. Ponudbe i navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«.	2934-23/a
Opremljeno sobo s kuhinjo
in posebnim vhodom, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča«.
2934-23/a
Osmošolec
išče s 15. februarjem sobo s popolno oskrbo pri boljši družim v bližini klasične gimnazije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »15. februar«.
2978-23/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za iifro 8 Din. (23)
Ooremliero sobo
oddam na Aleksandirovn cesti št. 7/IL	2849-23
Dva gospoda
sprejmem v mirno poceni stanovanje v Trnovem —
Mivka 28.	2828-23
Lepo, zračno sobo
s posebnim vhodom, po nizki ceni oddam s 1. februarjem solidnemu gospodu na Starem trgu 17/HT.
2822-23
Lepo sobo
opremljeno, z balkonom, elektriko in kopalnico oddam 1 ali » g.os.pod.o<m« na Poljanski ceeti 13/II, levo.	2504-23
Lepo sobo
i 8 posteljama, v ceutrn mesta takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutrac.	2434-23
Prazno sobo
idealno lepo in veliko, ▼ Stritarjevi nlici takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2945-23
OPEKA
najcenejša (zidaki in strešna) ter drugi gradbeni material iz Topilnice v Litiji naprodaj. Vprašanja na Topilnico
železa, Topnsko, savska banovina.	2147
■
Opremljeno sobo
separirano in solnčno, z ■zajirkom po nizki ceni ta koj oddam v Rožni dolini, cesta VI št. 4. 2812-23
Mesečno sobo
solmčno. z elektriko in par ketom takoj oddam. Na s!"v pove oglasni odd*-iek »Jutra«.	2900-23
Opremljeno sobo
1 ali 2 osebam poceni odda Plichler. B!eiweisova c. št. 15/IU.	2915-23
Gospoda
sprejme na stanovanje Urbančič. Hrenova ulica 19.
291 i-23
Ooremlieno «*>{*>
s separatarm vhodom, parketom, električno razsv«-v ljavo in centralno kurjavo v centru mesta oddam. — Na«lov pove por lir hotela »Slon«.	2916-23
Ooremlieno sobo
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2929-23
Kabinet
dobro opremljen, z elek triko in postrežbo za 300 Din mesečno oddam v Knafljevi ulici štev. 13/2.
1912-23
Onreml»eno sobo
s prostim vhodom, v bližini Tabora takoj oddam za 200 Din mesečno. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	2937-23
Opremljeno sobico
poceni oddam t Židovski ulici 6.	2960-23
Sobo
lepo in solnčno, oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	2965-23
Sostanovalko
sprejmem na Starem trgu št. 19/1. levo. 2956-23
Toplo sobo
oddam gospodu v centra mesta. Nas'ov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 2956-23
Nasproti sodnije
oddam takoj ali s 15. veliko *<•>>> - [-..febuim vito dom — prazno al; o-prem-1 j ••n	soui oraV. kopa:
niče. Tavčarjeva št. 4/III levo.	2974-23
Opremljeno sobo
lepo. z 2 posteljama, separirano. s kopalnico, v centru mes"« oddam. Na slov pove og.asni oddelek »Jutra«.	2975-23

Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ia iifro S Din. (21-a)
Sobo in kuhinjo
č<'stv>. išče i marcem ves dan odsotna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odsotna«.
2943-31/a
Vsaka beseda 2 Din; za dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (26)
Simpatičen gospod
38 let star, posestnik, z dobro obrtjo, vrednost Din 500.000. želi v svrho ženit-ve znanja z lamo. ki ima 150.<KK» Din gotovine ali posestvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sam«.	2930-25
Glasbila
Dotična dama
v Operni kleti
k; je vzela dežnik stia-nišča. je dobr<' poznana. :n uai istega odda v točilnici. sicer bo kazensko zasledovana.	2949-28
Vsaka hese-la 1 Din. za dajanje naslova al: zs šifro tia " Dn f29
Pisalni stroj
»Mignon«. z latinico in cirilico. zelo ugodno naprodaj. — Na ogled v radio trgrvini T. Po.jšak. Ljubljana, Aleksandrova ee-ta 5 2957-29
Informacije,
Vsaka t»ese<la 1 Din; I ia dajanj* oaslovm ali | . šifro pa 5 Din. (31) |
Avtopromet. družba »Bistra«
naznanja cenj. občinstvu, da vsled snega začasno prekine promet med Blagovico in Celjem. 2S65 31
V mka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« aH t« iifro pa S Dio. (26)
Lepo sobo
na Mestnem trgu št. 9/1, opremljeno, deljeno v dva prostora, ugodno oddam s 15. februarjem eni ali dvema snažnima in solidnima gospodičnama.	2961-23
Onremlje"0 <w>bo
z e'pktrilvO oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2976-23
Triton. harmonika
prvovrstna poceni na pr o daj. Naslov v ogiasnem oddeiku »Jutra«. 2373-26
Pozor!
Dvotonsko koncertno harmoniko, skoraj novo. in lep kovčeg-gramofon vsled selitve zelo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2968-26
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par: ia dajanj« nasJova ali za iifro pa 3 Din. (28)
Zamenjana smučka
V tramvaju (na povratku iz Šiške v smeri na Vič) je bila v nedeljo zvečer zamenjana smučka, vsled česar sta sedaj oba para brez vrednosti. Kdor ima mojo brezovo smučko, naj jo prinese v trgovino g-Gorca v Kreditni banki, kjer dobi svojo daljšo — jesenovo.	2940-28
Vsaka beseda 1 Di.n. za dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (37
Alojz Grebene
nakup in prodaja vreč. Ljubljana. Dunajska e. 36
69-37
Telefon 2059
PRE M 03 suha drva POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
Kurja očesa
Najbo'jše sredrtvo proti kurjim očesom »Ciaven« je mast
Dobite v lekarnah, drope-rijah ali naravnost iz tvor-nice in glavne«« skladišča Čuvajte se ponaredb! 15
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Vse, kar
dobite v »Jutrovem« malem oglasniku.
Kupim rabljene
VREČ
Obrnite se na AVRAMA ŠIFA, Novi Sad, veletrgovca vreč, ponjav in motvoza.
Posojevanje vreč in ponjav 2198 Telefon štev. 24—03. Depeša: Jutešif.
SMUČARSKI Iti GOJZERI
iz prvovrstnega materiala in izdelave. KONKURENČNE CENE! Pri
ALEKSANDER OBLAT
LJUBLJANA Sv. Petra c. 18
Pristopajte k
ZARADI INVENT
se proda po globoko znižanih cenah naslednje blago:
C repe de Chtne, čista, svila C repe tnongol ..... Crepe flamisol . . , . Svileni georgette . . . Velourchiffon .... Svileni georgette Imprime . Crepe de Chine >
Din 40.— 43.— 95.— 50.— 89.— 50.— 50.—
» »
s
»
»
Blago za plašče . . . Blago za obleke . . . Blago za moške obleke Blago za pohištvo . . Barhenti ..... Platno, sifoni itd. . . Blago za srajce . . .
Din 60.— naprej
»	25.—
»	55.—
»	50.—
7>	7.—
»	7.—
»	12.—
» » » » » »
Velika izbira raznih vzorčastih žametov, gladkih, flanel, pralnega bla^a, blaga za zavese, blaga za kopalne plašče, popelinov itd.	Z[J1J
Dolček & Marini, Maribor, Gosposka ut t
/
PRIJATELJ GOSPODINJE
poveča toploto za ... . ........75%
prištedi na kurivu do..............
pospeši kuhanje za............30%
Ta patentirani štedilni obroč namestite lahko na vsak štedilnik in ga dobite pri	1852
„JELODVOR", Ljubljana, Sv. Petra c. 2
Zahvala
Vsem, ki so spremili mojega ljubljenega brata, gospoda
FRIDERIKA VVISSIAKA
rez. kap. H. klase na njegovi zadnji poti in mi izrazili svoje iskreno sočutje ob njegovi smrti, se tem potom najtopleje zahvaljujem.
Posebno zahvalo dolgujem komandantu dravske divizijske oblasti, ki je odredU nad vse častno vojaško spremstvo vojni žrtvi.
Prisrčno se zahvaljujem tudi gg. rezervnim častnikom, ki so v tako lepem številu spremili svojega tovariša na njegovi zadnji poti. 2099
V Ljubljani, dne 1. februarja 1933.
Antonija Wissiah
190
Nazadnje je prišel do prepada, v katerem je bil spodaj vodnjak in onkraj katerega je bila njegova bivša jetniška celica. Njegovo tanko uho je začulo oddaljene glasove in jih spoznalo. Smrtni ples med daritvijo! Celo glas velike svečenice je spoznal. Groza ga je stisnila za srce. Pa ne da bi prišel prepozno?
Kot čudežno izginejo hibe polti
OporaMja)t> rodoo »Larenor« voA» •a tiabn tD atoraa Vietouj* fcosm«-tairae	»VuguučiDfga čarob-
nega frmič.ja, Bsmain«lš (Haima o«U6	Wrad-.ii Hazei). kd ga
bvalijo arrtorteot« kmt Aarobno zdra vito. Odipra-n kmAn* hibe. oatvarl JaoiMK neMu>. tnbnp • krvjo pro-pluto fcojo, pretnne ifube, ragt is
starostne pojaiv«. Iirahrot« ca nego trojo pnjti na §od» tnnjnčo moč »Wiffi™ftn«ca ftairohiMKa prmočj*«.
ft u tSta
„LAVENORM vodo za kožo in obraz
Oena mali rtedclomrt Dio 20—, •rednji Dat 36__ia veliki Um 4B—
Izdelovatelj: Jttnger & Geb-bardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-cija Gregorift. LJubljana, Prešernova r
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš dobri soprog in oče, gospod
Andrej Antonac
okrajni gozdar v pokoju
danes po hudem in mukepolnem trpljenju v 58. letu preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 2. februarja 1933, ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maribor, dne 31. januarja 1933.	2214
Josipina, soproga; Ada, por. Lovrec, učiteljica, Oda, abiturientka, hčeri: Franjo Lovrec. učitelj, zet.
t Ma	- "" —~ --r	.	...	___^___——————----. .
Urejuje Davorin Kavijen. izdaja sa Konzorcij ,Jutra« Adoil Riboikar. Za ^aroOno usKamo d. d. .01 mtonrnrja Kraac Jezeri ža la^tal del je oUgovor«, Aiojz Novak. va , Ljuoijan,