Libuša JP^ (Ceska jtripovedka.) llsifr z'a*em Višegradu ]p vladal knez Krak. Ljudje so ga Ijubili, ker je Iffiill'^' m°der in pravičttn. Ko je umrl, zapusti) je tri hčere: Kazo, Teto ^ggfin Libnšo. ^yl Kaza jo poznala vsako travo in njeuo zdravilno moč. Cehi so misliU, tla je čarovniea. Teta je učila ljadi spoznavati bogove in jih častiti. Grad Tetin ima svoje ime od nje. Libuša je biJa najmJajsjt ali rnocirejša in fcrasnejsa od sestei: 7,ato je postala kneginja. Vladala je dobro, pravično je sodila, in jo bila Ijnbezniva bogatinu iu beraču. Zato jo je spoštovalo vse ljudstvo. Kekdaj se raapreta Hva brata, Hrudoš in Staglav zaradi of«tove dedovine. Hrudos je hotel imeti vsfi sam, ter ni hotel bratu ničesar prepustiti. Zato po-kliče Libuša lehe in vladike na sveti Višograd. da bi se posvetovali o pravu. Zbero se, da bi sodili bratoma. Kneginja pridft v belej obleki in sede na visok stol. Poleg nje sedejo tri krasne device. .Ipdna je držala oster mee, > druga čisto vodo, a tretja je kurila na žrtveniku. Vse ntihne. Libuša vstane in re5e: ^Hrudoš in Staglat, sinova Klenova, rodna brata! Moja volja jo. da bi vidva vladala skupaj vsemu imenju, ka- j terega je vama zapustil oče. Taka je bila navada pri nas do sedaj." Lehi in vladike so hvalili izrek kneginje in mlajši Staglav je bil za-dovoljen z njim. Ali Hradoš ne tako; ou skoči srdit na nogi, razjezi se in m zavpije na vse grlo: .Sramota moisakom, katerim vlada ženska!" ¦ 87 Te besede razžalijo kneginjo. Ni hotela vladati dalje, Lehi in vladike ho se jo7-ili nad Hrudosem in prosili kneginjo, uaj bi si izbrala raoža, njega bi slu&ali kakor kneza. Knjeginja ukaže osedlati svojega konja beica. Izmed iehov in vladik izbere dvanajst poslanrev, da jim zlat plafcč, belo žczlo in knezov klobuk, rekoč: ^Jezdite za mojiin beleero. Nafifi bodete moža sedečega pri železnej mizi in jedečega v senci velikega drevesa. Moj belec se bode ustavil pred njim in poklcknil pred njega ; ogrnite ga s knožcvo opravo in pripeljite ga na Vi&egrad. Ta je moj izvoljeni in vaš knez. Odpravijo se poslanci za belceui; dirjal je pred njimi, da so mogli komaj za njim. Jezdili so Še dolgo preko gor in dolin, preplavali vže Moldaro in Labo iu prišli k Stadicem. Tam zdirja Ijihusin belec po novo izoranej njivi, ustavi se in pokloni pred oračein. Poslanci prijezdijo in najdejo vladiko Preinista sedefega na preobrnenem plugu; na železnora Ierneži je irael 9voj kruh kakor na mizi, košato drevo mu je dplalo senro. a voli so se pasli po njivi. Poslanci spoznajo svojega novega kneza, globoko se rau priklonejo, po-vedo mu Libušioo voljo in mu izroče plašf, žezlo in klobuk. Kadar vidi Premisl to, zgrabi svojo leskovo palico, vtakne jo v tla, na-grebe prsti okolo nje, kakor bi sadil drevo, in glej! palica ozeleai in požene tri inladike. Ali dve se posužite, a tretja raste tem krepkcje in dozori sad na ujpj. Premisl refe: nPoslanci Libušini in naroda Českega ! OraŽa klieete na prestol, predno je dokončal svoje delo. Ako bi bil potegnil moj plug brazdo d<> meje, ostala bi Česka neodvisna na veke. Tri mladike pa naznanjajo vasef knfgmji iri sinove; dva bodeta zvenefa predao dorasefe, a tretji 6ode vladal na prestolu." Poslanci se čudijo Prcmisln, opravijo ga z zlatim plaščem, dajo mu žezlo v roko in ga pokrijejo s klobukom. Belec* sam priskačo, ter pusti mirno sesti novega gospodarja na svoj hrbet. Veseli se vrnejo na dvor Libušin. Radovala se jc LibuŠa svojega moža, radoval se je narod novega kneza. A Premisl je bil s seboj prinesel na Višegrad leseno torbo in črevlje iz Kfija v znamenjc, da jc prišel iz kmetskega stanu na prestol. Kadar so njegovi sinovi in vnuki uglcdali torbo in črevlje, apominali so se svojega deda Pre-misla; spominali so se, da je bil kraet in se cuvali osabnosti. Leska na njivi Preraislovej se jc mzrasla in zarasla vso njivo. A ob^ini, katerej je pripadala njiva, dali so kralji čeaki za spomin pravico, da jej ni bilo treba plačevati drugega davka nego merieo lesnikov.