PoStnlnu platana v uutmtiil ng Cfena Din 1— Mtmtmki ucm Ste®. 29» U Hublianl, o tetctck, 31. dctcmbui 1936 leto 1« Pogodba o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo pomeni Mir z vsemi našimi sosedi Belgrad, 31. decembra, o. Včeraj so prišle v javnost vesti, ki so jih prinesli najprej francoski listi, (la bo v kratkem podpisan prijateljski sporazum in politična pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta sporazum bo samo kronal prisrčno razmerje, ki vlada te nekaj časa med obema sosednima državama. Sporazum bo utrdil in uravnovesil politični položaj na Balkanu, ki bo zdaj enoten in združen kakor Se nikdar v zgodovini. Zdaj bo Sele mogoče govoriti o Balkanski zvezi v pravem pomenu besede. Jugoslovanskobolgarska pogodba bo največji Solitični uspeh sedanje vlade dr. Stojadinoviča. r. Stojadinovič je razgovore ta to pogodbo začel novembra, ko se je sestal na poti iz Turčije z bolgarskim kraljem na gradu Kričinu. Odmev v Bolgariji Sofija, 31. decembra, m. Vest o prijateljskem faktu med Jugoslavijo in Bolgarijo, za katerega se vodijo pogajanja med tema dvema državama, je bila sprejeta v Sofiji kot največja senzacija. Za ta dogodek se jo prvič zvedelo v ožjem krogu šele predvčerajšnjim. — Čeprav bolgarsko časopisje o tem paktu Se ni poročalo ničesar, vendar dobro informirani krogi vedo, da sc pripravlja pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo in da v dosego tega cilja polagajo bolgarski in jugoslovanski državniki in odgovorni činitelji največje napore. Glasovi iz Turčije Ankara, 31. decembra, m. Zastopnik turškega zunanjega ministra Numan Oglu je podal v zunanje političnem odboru v skupščini izjavo o pogajanjih, ki se vrše med Jugoslavijo in Bolgarijo za sklenitev prijateljskega pakta. O teh pogajanjih je Numan Oglu dejal, da bo ta pakt dal možnosti, da se bolj okrepi Balkanski sporazum. Nato je govoril še o Sredozemskem paktu, ki ga Turčija navdušeno pozdravlja. Glede rešitve vprašanja Aleksandrete je izjavil, da bodo po novem letu pričela nova pogajanja s Francijo. Kai pravi Romunffa Bukarešta, 31. decembra, m. S pogajanji med Jugoslavijo in Bolgarijo za sklenitev prijateljske pogodbe se bavi tudi romunsko časopisje ter med dr im »Universul« pravi, da bo novi sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo, .na katerem se sedaj dela, predstavljali samo utrditev stalnega prijateljstva, ki med tema državama . že obstoja. Vseboval naj bi tudi najnujnejše medsebojne obveznosti, to pomeni, da bodo vse obveznosti Balkanskega sporazuma, kakor tudi obveznosti nenapadalnega statuta Zveze narodov, ki veže države Balkanskega sporazuma in Italijo, ostale še nadalje v veljavi. To vprašanje je tudi Antonescu razmotrival ob priliki svojih zadnjih razgovorov, ki jih je imel s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Stojadinovičem v Rešici, kjer se je mudil na lovu. Zasluge kneza namestnika Pariz, 31. decembra, m. Vse francosko časopisje se obširno bavi s pogajanji med Jugoslavijo in Bolgarijo glede sklenitve prijateljskega pakta ter za sklenitev te pogodbe pripisuje velike zasluge Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, za katerega pravi, da je lahko ponsen, da je ustvaril mir z vsemi svojimi sosedi. Francosko časopisje povdarja tudi velike zasluge, ki jih ima pri tem sedanja jugoslovanska vlada. Srečno novo leto Seli svojim prijateljem Slovenski dom Sovjetsko vojno brodovje odpluje v Španijo Moskva, 31. dec. o. V zvezi z ustavljanjem ruskih ladij po nacionalističnem vojnem brodovju v španskih vodah, ki se je zlasti izrazito pokazalo ob zaplembi sovjetskega parnika »Komsomola«, govore v boljševiši.ih krogih, da bo v nekaj dneh del ruskega vojnega brodovja zapustil Črno morje in odplul v Sredozemsko morje. Brodovje baje pluje v španske vode zato, da zavaruje neovirano gibanje sovjetskega trgovskega brodovja po Sredozemskem morju in skozi Gibraltar. Oddelek brodovja bodo sestavljale naslednje edinice: ena križarka, 3 torpedovke in 9 podmornic. Vse sovjetske trgovske ladje pa dobe brzostrelne topove in nekaj vojaštva, da se bodo lahko branile pred napadi nacionalistov. Sofija. 31. dec. o. Sem so prispele vesti, da so nacionalistične ladje ustavile bolgarski parnik »Balkan«, ki je vozil orožje v Španijo. Nacionalistične ladje so odvedle parnik v Cadix. Marseille, 31. dec. o. Na nekem španskem parniku, ki je naložil v Marseilleu velik tovc-- . orožja in letalskih motorjev za rdečo vlado, so * neznanci postavili peklenski 6troj in sicer v spodnjem delu, da bi uničili vijake. Stroj je eksplodiral s silovitim pokom, pa ni naredil pc«ebne škode. Predsednik Azana u*etn!k Saint Jean de Luz, 31. dec. o. Iz Barcelone poročajo, da predsednik Špan. republike Azana, nele nima več nobene moči in ugleda pri katalonski vladi in pri ljudstvu, marveč da ga anarhisti celo strogo nadzorujejo in mu 6lede povsod, da ne bi pobegnil. Imajo ga za talca valencijske vlade, da ne bi ta ukrenila česarkoli proti katalonski samostojnosti. Azana je že čisto otopel in išče razvedrila po knjižnicah benediktinskega samostana na Mon-serratu. La Passionaria ubita Fari«, 31. dec. o. Po poročilih iz Madrida je bila včeraj na bojišču ob nacionalističnem napadu ubita španska komunistična poslanka Dolores Iba- Mednarodna rdeča brigada London, 31. dec. o. Znani angleški komunistični pisatelj Brailsford je včeraj v »Daily Heraldu< objavil poziv za zbiranje prostovoljcev, ki naj bi so vpisali v mednarodno rdečo brigado za pomoč proti španskim nacionalistom. Poziv pravi, da je to potrebno, ker Anglija do zdaj še ni 7.a obrambo Madrida dal toliko, kolikor bi morala in v tem močno zaostaja za Francijo in drugimi državami. Zlasti so potrebni dosluženi vojaki-specijalistt, Ki jih rdečim branilcem manjka. Poziv pristavlja, da stopanje med prostovoljce ni v Angliji nič nezakonitega. \ Vesti iz Burgosa Burgos, 1. dec. o. Nacionalistična vlada je prepovedala prodajo in širjenje vseh socialističnih, komunističnih in revolucionarnih knjig v kateremkoli jeziku. Vladni list nacionalistične vlade objavlja tudi uredbo, po kateri je prepovedano prodajati živež in poljske pridelke iz pokrajin, ki so pod oblastjo nacionalistov. Stanje sv. Očeta političnim imenom La Passionaria. Ta je eeja agitatorka za revolucijo v Španiji in rurl ali s bila največ,.* -------------------— , . . je slovela po svoji krutosti. Vest so prinesli ubež-niki iz rdečih vrst. Komunistične demonstracije v Parizu maie.o Biumovo vlado Pariz, 31. dec. o. Predsinočnjim so bile v zvezi s stavko mestnih nameščencev v Parizu velike demonstracije, ker so komunisti izdali geslo, da morajo nameščenci zasesti magistrat po vzorcu stav-kujočih delavcev v tovarnah. Pariški župan pa je zdaj bivši vodja francoske policije Chiappe, ki je znan desničar. Policija je zaprla vse dohode proti magistratu in je pri tem prišlo do težkih spopadov s komunisti, pri čemer je bilo ranjenih osem policajev in en častnik republikanske garde, ki je ostal na mestu mrtev. Policija je morala dobiti ojačenje, da je preprečila zasedbo magistrata. Nato so komunistični mestni svetniki z balkona prosili demonstrante, naj odnehajo. Demonstracije so povzročile veliKo razburjenje zaradi tega, ker je pri njih tekla kri in so padali mrtvi. Razburjeni so zlasti radikalni socialisti, brez katerih sedanje ljudske fronto sploh ne more biti in napovedujejo, če se bodo te stvari nadaljevale, da bodo vrgli Juda Bluma in omogočili sestavo vlade Lavalu, ki simpatizira z desničarskimi kropi. Na vse te zadeve bo skušal dati pojasnila Blum v nocojšnjem govoru o francoski politiki v preteklem letu. Mala zveza le pripravljena na obrambo Praga, 31. dec. o. Češki listi razlagajo obisk romunskega zun. ministra v Parizu in pravijo, da bodo trdne zveze med. Romunijo, Jugoslavijo in ČSR ostale še naprej take, kar je potrdilo bivanje romunskega kralja v Pragi. Kar se tiče spremembe meja, je jasno, da bi vsaka, najmanjša pretresla vso Evropo. Poudariti je treba, da bi vse pogodbe za varstvo meja stopile takoj v veljavo tn dobile izraza v medsebojni pomoči držav Male zveze. I o teh pogodbah mora vsaka država pripraviti obrambni načrt za primer kakršnegakoli napada od kogarkoli. Francoska vojska je pripravljena in sicer tako dobro, kakor še nikdar poprej, je izjavil pri proračunskem razgovoru v zbornici vojni minister Da-ladier ter pristavil, da ne bo v vojski prepustil politične propagande z nobene strani. Vatikan, 31. decembra. AA. Stefani. Zdravstveno stanje sv očeta je se zmeraj zadovoljivo in zadnje dni se ni zgodilo ničesar, kar bi upravičevalo kak strah afi pa bojazen. Sv oče mnogo trpi zaradi bolečin v nogi in je zelo nervozen, ker se že dolgo ne sme nič gibati. Hude bolečine prenaša bolnik z močno potrpežljivostjo. Dnevi so že čisto enolični. Ta enoličnost vesti je pri nekaterih tujih časnikarjih povzročila razburjenje in so zato začeli spuščati v svet ploho senzacionalnih vesti. Tako je včeraj neki angleški časnikar sporočil svojemu listu, da je bila sv. očetu amputirana noga. Sv. očeta so sproti obveščali o teh vesteh in zato se je odločil, da bo na božični dan govoril po radiu. jL nasmehom je rekel: »Tisti, ki me bodo slišali, bodo vsaj lahko rekli, da še živim.« S tem je zanikal vesti nekaterih tujih listov, ki so že objavili njegovo smrt. Stanje sv. očeta ni normalno, vendar pa ni takšno, da bi bila upravičena čezmerna bojazen. Sv. oče Pij XI. je sprejel kardinala državnega tajnika Pacellija in mu naročil, da naj pošlje pismo redu karmeličank. V tem pismu jih pro6i sv. oče, da naj molijo zanj, da bi mu Vsemogočni dal potrpežljivost, da bi dostojno prenašal bolečine. Izplačilo pokojnin Upokojenci! Pošta Ljubljana I. sporoča, da bo izplačevala pokojnine v nedeljo, dne 3. jan. dupoldnel » Uspehi turlkeoa run. nrnfstr- Atene, 31. dec. m. Turški zunanji minister Tev-fik Ruždi Aras in predsednik grške vlade Metaksas sta končala svoje konference, ki sta jih imela te dni. Oba državnika sta se popolnoma sporazumela ne samo glede vprašanj, ki interesirajo ti dve državi, pač j>a tudi glede vseh tistih, ki zanimajo države Balkanskega sporazuma. Turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa je sprejel tudi grški kralj Jurij II. Popoldne ob 14 je minister Aras odpotoval Šroti Carigradu in Ankari na neki romunski ladji, menjega državnika sta ob tej priliki razpravljala tudi o ponudbi bolgarske vlade jugoslovanski vladi, da se med obema državama sklene nenapadalni pakt Kolikor se je moglo zvedeti, ostale države Balkanskega sporazuma nimajo ničesar proti sklenitvi takega sporazuma. 0 njem se bo razpravljalo še na prihodnjem sestanku predstavnikov držav Balkanskega sporazuma dne 15. februarja. Dobro poučeni krogi tudi izjavljajo, da bo Ruždi Aras posredoval med Bolgarijo in Grčijo za rešitev njunih gospodarskih vprašanj, ki so v precejšnji meri razdvojila obe državi. Motorizacija romunske vo*ske Berlin, 31. decembra, m. Organ propagandnega ministra »Angrif« poroča, da se je romunski posrečilo najiti finančnika, ki bo finansiral motorizacijo romunske vojske, ki jo bo izvršila tovarna Škoda. Za vse nabave romunskega vojne- fa ministrstva pri Škodi ie dala na razpolago redit neka češkoslovaška bančna skupina in to pod pogojem, da romunska Narodna banka da jamstvo, aa bo ves dobiček, ki se bo dosegel z revalorizacijo romunskega leja, uporabil za izplačilo teh nabav. Velike protinemške demonstracije so bile v Amsterdamu, ki se pripravlja na poroko svoje prestolonaslednice z nemškim princem Bernhar dom iz Lippeja. Ta je navdušen narodni socialist. Boje se, da ne bi prišlo do demonstracij celo na dan poroke. Nezaposlenost ▼ Angliji narašča in znaša število brezposelnih po vsej Angliji 1,628.719 ljudi. Nemški parnik >Indra< ne more izkrcati tovora v Marseilleu. ker je pripeljal železno rudo iz španskega nacionalističnega pristanišča Huelve. Socialistični pristaniški delavci se branijo izkrcati ta tovor. Franco je dan denar za romanje ▼ Meko več sto muslimanskim rodbinam iz španskega Maroka ter dal tem romarjem, ki gredo na božjo pot v svoje največje svetišče, na razpolago poseben parnik. To je storil v priznanje za zvestobo, s katero so se izkazale marokanske čete v španski državljanski vojni. Vesti 31. decembra Socialistični delavci so zastrupili kruh v veliki budimipeštan8ki pekarni, ker se je lastnik branil, da bi jemal v službo samo delavce, ki so organizirani v sindikatih. Delavci so svoje dejanje priznali in 8 tem preprečili hujšo nesrečo. Gospodarska pogajanja med Madžarsko in Francijo se bodo začela 7. ianuarja. Verjetno je, da bodo Madžari pri tej priliki skušali doseči od Francije tudi podporo za svoje politične težnje. Maršal Čankajšek je spet odstopil, pa Je kitajska vlada njegov odstop zavrnila ter mu dala nekaj mesecev dopusta, da se odpočije. Drugi govor proti komunizmu je imel kardinal Lineart v Lilleu. V tem govoru se je postavil tudi odločno proti vsakem upolitičnemu nasilju, 9 novih potniških ladij bo zgradila angleška plovna družba Cunard Line. V ta namen bo dala deset milijonov funtov šterlingov. Trockega nameravajo ubiti mehikanski komunisti, Če pride tja, tako javno pripovedujejo njihovi voditelji. Velika ležišča rjavega premoga so našli italijanski strokovnjaki v Abesiniji, blizu kraja Debra Brehan. Cenijo jih na nekaj sto milijonov ton. Razbitje elektronov se je baje posrečilo nekemu švedskemu fiziku na vseučilišču v Upsali. Poskus je trajal miljotinko sekunde in so ga morali takoj prekiniti, ker bi sicer razneslo delavnico. Najbogatejša Angležinja je umrla včeraj v Londonu. Bila je to lady Houston, ki je zapustila 7 milijonov funtov šterlingov ali 1 milijardo 750 milijonov dolarjev. Romunski prestolonaslednik Mihael je prišel r Florenco k svoji materi, s katero bo preživel mcse* dni. Amerikanski razbojniki so odpeljali sina ecua-dorskega poslanika v Washingtonu in so ga imeli zaprtega pet dni. Proračun francoskega mornariškega ministrstva so zvišali zaradi višjih plač in cen surovinam. Novi poljski komisar za Gdansk Chodacki je prišel včeraj na svoje službeno meeto po odhodu prejšnjega komisarja Papeja. Propagandno ministrstvo jc ustanovila mehi* kanska vlada zato, da bo pobijalo propagando, ki jo jm> radiu, časopisju in filmu širijo proti rdeči vladi desničarski krc^i. Amerikanska vojna mornarica gradi trenutno tri matične ladje za letala, 11 križark, 36 rušilcev in 18 podmornic, s skupno vsebino 288.000 ton. Za nemške manjšine na Madžarskem se je baje zanimal nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki je bil zadnje dni na političnem lovu pri regentu Horthyju. Poleg tega sta se pogovarjala tudi glede Horthyjevega obiska v Nemčiji. Polovico francoskega posojila Poljski bo ostalo kar v Franciji, kot jamstvo, da bo Poljska res naročila in plačala vojni in industrijski materijal v Franciji. Propagandni litin proti fašizmu je posnel v Madridu Odbor za pomoč žrtvam fašizma. Zdaj ga kažejo v Angliji in zbirajo prispevke za žrtve fašizma, najbrž za tiste, ki so cele tone španskega zlata naložile na svoja imena v francoskih bankah. V čast turškemu zun. ministra je priredila grška vlada v Atenah svečano kosilo, pri katerem so se politiki ra/.govarjali o važnih vprašanjih. O pokojnem Nikolu P&šiču piše francoski list »Amitie-Yougoslave< in pravi; da je Pašič že leta 1914 dal neko izjavo o srbski državi in o srbako-hrvatsko-slovenskem narodu. Spominska svečanost za letalca Mermoza in njegove tovariše, ki so izginili na 24. poletu Čez AAtlantsko morje iz Afrike v Južno Ameriko, je včeraj priredilo francosko letalsko ministrstvo. Mermos je bil največji francoski letalec z najbolj pestrim in čudovitim življenjem. Smrti v habsburški rodbini se mnoie. Za nadvojvodom Friderikom, ki je umrl na Madžarskem, [e zdaj smrt pobrala vnukinjo cesarja Franca Jožefa, 35-letno Marijo Habsburško, hčer bivšega nadvojvode Franca Salvatorja. Angleški ministrski predsednik Baldwin je poslal spomenico konservativnemu društvu Primrose, v kateri pravi, da je Anglija kljub vsem težkim dogodkom dosegla lansko leto veliko uspehe v gospodarstvu. Pogreba nemškega maršala von Seeckta, ustanovitelja nemške državne obrambe, so se udeležili Hitler, vlada, vsi uglednejši zastopniki narodnega socializma, vojaški poveljniki, generali in admirali ter tuji vojaški zastopniki v Berlinu. Blumov novoletni o«, staroletni govor bodo danes ob 19.30 oddajale vse franco1’1'« radijske postaje. Politiki pričakujejo od njega odgovora na različna mednarodna vprašanja. Kitajska revolucija Je povzročila škodo v znesku 30 milijonov italijanskih lir, belgijski železniški družbi, ki ima proge okoli Siaojuja, Koncerti v decembru Ljubljanski kvartet Ljubljana. 31. decembra. Skoro si ja težko predstavljali tri bolj različne muzike-komponisto od onih. ki jih je združil Ljubljanski kvartet na program svojega prvega letošnjega koncerta: Mozart-Žebre-Grieg. Prvi skok Mo-zart-Želtro je bil precej tvegan: ne mislim ravno zaradi akustičnega nasprotja med tonalnostjo iti atonalnostjo, konsonanco in disonanco. Naše uho bi preneslo tudi skok preko 150 let brez večjih težav, če ne bi obenem naš duh pri tem opazil globljega prepada, ki leži med ono takozvano klasično dobo in med današnjim povsem neklasičnim časom: na eni strani muzika kot izraz harmoničnega človeka, uiavnotežena v najglobljih elementih (melodija, harmonija, ritem, zunauja oblika, dinamika itd.), muzika, ki najde zato pot od gole snovnosti v druge skrivnostnejše svetove. Na drugi strani umetnost današnjega časa, Enostransko usmerjena, skoro bi rekel omejena v svojem demoničnem nemiru, v katerem se vrti kakor v začaranem krogu in iz katerega še ni našla ravne poti. In ker je ta umetnost v bistvu analitična, ker ni niti iskala novega etosa, ampak je le analizirala t. j. razkosavala svoje lastne temelje in je razjedla dosedaj veljajoča pravila harmonije, melodijo, ritem In razjeda še dalje formo, zato se mi zdi ta umetnost bolj spomin na preteklost kot kazalec v bodočnost. Morda govorim iz srca tudi mnogim drugim: jaz bi si želel v novi umetnosti sinteze novega življenja, želel bi, da bi nam sodobna glasbena umetnost pričela tudi po svoji notranji etični moči kazati pot naprej, ne samo po revolucionarnih zunanjih sredstvih. Če bi se te naloge zavedala in se oddaljila od svoje dosedanje larpurlartistične zaljubljenosti in narcističnega občudovanja lastne revolucionarnosti, potem bi nedvomno dobila bolj življenjski stik z ljudmi bodočega časa in zavzela v našem življenju važnejše mesto. Kdor od nas namreč danes hrepeni v glasbeni umetnosti po Čem višjem, kot po samih zunanjih eksperimentih in efektih, ta čuti, da mu je umetnost marsikaterega stoletja bližja od današnje. To je tisto globlje nasprotje med muziko Palestri-nove, Bachove, klasične dobe itd. na eni strani in današnjo umetnostjo na drugi strani. Kar se posebej tiče Žebreta. mladega našega komponista, ki je izšel iz šole prof. Osterca in nadaljeval potem študije v Pragi, moram priznati, da je elemente atonalne struje ki jih smatra kot podlago svojemu subjektivnemu izrazu, v svojem kvartetu obdelal prav s talentom, mladostno ognjevistoti in invencioznostjo. Zato je njegova muzika dovolj gladko tekoča kljub precejšnji gostoti v sozvočju vseh štirih glasov (posamezne glasove vodi v lepo zgrajenih linijah, glede sozvočja mu daje seveda princip atomaluosti veliko, morda preveliko svobodo). O formi bi bilo po enkratnem slišan ju težko soditi; na splošno bi njegovemu kvartetu kot ciklični obliki v treh stavkih očitali pomanjkanje kontrastov, posebno, ker se v srednjem, oočasnejšem stavku ne zna umiriti in odpočiti. To je oni ahasverskl nemir sodobne glasbe, o katerem sem govoril že zgoraj: da ne najde miru niti tam kjer r»i ga hotela. Griegov kvartet kot zadnja točka programa Je bil bržkone mišljen kot nekaka korektura za prehudo nasprotje med prvima dvema kvartetoma. i,’a ker to nasprotje ni bilo zgolj akustičnega značaja, tudi Griegova blagozvočnosl ni mogla prine- Koliko veljajo tuji denarji Belgrad, 81. decembra. AA. Finančni minister je izdal odlok, da veljajo od 1. do 31. januarja 1937 tile tečaji, po katerih se bodo v svrho pravilnega izterjavanja pristojbin po taksnem zakonu in določevanja prejemkov plačil preračunavala vrednost dinarja pri vseh listinah, ki se glase na zlato ali na tujo valuto: 1 na|X>leondor 308 din; 1 zlata turška lira 844 din; l angleški funt 239 din; I ameriški dolar 43.20 din; ! kanadski dolar 42.90 din; l nemška marka 14.50 din; I zlot 8.15 din; I šiling 8.30 din; I belga 7.30 din; I peng 8.80 din; l braziljski milreis 2.45 din; 1 egipčanski funt 217 din; l urugvajski pesos 22 din; 1 argentinski pesos 13 din; I turška papirnata lira 34.2!"> din; UK) albanskih frankov 1390 din; 100 francoskih frankov 202.30 din; !00 švicarskih frankov 1.000 din; 100 italijanskih lir 227.60 din; 100 holandskih goldinarjev 2365 din; 100 bolgarskih levov 46.50 din; 100 romunskih lejev 81.30 din; 100 danskih kron 947.50 din; !00 švedskih kron 1094 din; 100 norveških kron 1066.50 din; 100 peset 260 din; 100 drahem 40 din; 100 češkoslovaških kron 152.50 din: 100 finskih nmrk 93.65 din; 100 letonskih lat 780 din. Ti tečaji vsebujejo tudi premijo in se imajo upoštevati v tehle primerih: pri sprejemu suhega zlat«, napoleondorjev in zlatih turskih lir pri državnih blagajnah, pri plačilu davka in drugih državnih dohodkih; pri plačilu pristaniških pristojbin, o čemer bo davčni oddelek izdal potrebna navodila, in pri preračunavanju tečajev za angažiranje in izdatke po proračunu za leto 1936-37 pri vseb državnih izplačilih v tujem denarju, pri spre- jemanju obveznic naših povojnih državnih zunanjih posojil v kavcijo (7% Blair, 7% Državne hipotekarne banke, izdanih v Newyorku za preračunavanje dolarja in dinarja) Metlika Metlika. 29. decembra. sti še prave rešiive (zaenkrat govorim brez ozira na izvajanje); in ker Grieg po svojem bistvu ni absoluten muzik, je prinesel v kvartetu nov svet več ali manj nedramatičnih (v smislu absolutne glasbe), mirno tekočih, z nordijsko folkloro pobarvanih melodij. Pravi zaključek koncerta je tvoril šele Adagio iz Haydnovepa kvarteta, ki so ga izvajalci dodali, pa se je zdelo kot do spada nujno k koncertu: kot da je on prinesel tisti pra- vi komorni mir. ki je manjkal Zebretovemu srednjemu stavku. Ljubljanski kvartet (gg Pfeifer, Stanič. Šušteršič, Milller) napreduje v tehničnem in umetniškem pogledu od koncerta do koncerta. Temperamentnost njihovega izvajanja, ki se kaže posebno v ponavljajočih se in deloma preveč (»udarjenih čustvenih zagonih nad posameznimi melodičnimi frazami, je pri Mozartu deloma zakrila lah no kontinuiteto njegove melodike in plastično izrazitost v razmerju posameznih glasov (v kolikor ni tega zakrivila akustika dvorane, ki spodaj v parterju ni najugodnejša), tem bol' pa je koristila Zebretu. ker je dala njegovemu izrazu pečat živahne neugnanosti. Večjo mirnost in zvočno polnost so izvajalci dosegli pri Griegu, Iti so ga podali v vsakem oziru dovršno: bilo je, kakor da so šele pri Griegu dosegli ono mirnost, da so mogli v Haydnovem Adagiu izraziti vso skrivnostno globino in zvočno lepoto klasične glasbe. Dasi je bil Adagio mišljen kot dodatek, se mi je zdel z ozirom na izvajanje, krona koncerta Mladi umetniki, ki po svoji neumornosti in umetniški kvaliteti, ki so jo že dosegli (in ki jo bodo nedvomno še stopnjevali) bili lahko vzgled vsem mlajšim in starejšim glasbenikom Vsekakor je lahko naš konservatorij, predvsem prof. Šlais. iz katerega šole so izšli umetniki (razen čelista), ponosen nanje, kot bo lahko nanje ponosen ves naš narod. VV. Silvestrovanje »Športnega kluba Metlika«. — Agilno športno društvo priredi silvestrovanje v bivši dvorani »Narodne čitalnice«, za katero že sedaj vlnda veliko zanimanje Že lansko leto je bilo prvo društveno silvestrovanje razkošno razveseljivo. Letos pa člani pripravljajo senzacije, katere naj ne zamudi noben Metličan Ob tej priliki bo Igral tudi novoustanovljeni društveni orkester. — Kdor želi pričakati novo leto v veselem razpoloženju, naj pride v četrtek zvečer v dvorano »Narodne čitalnice«. Ilripa. ki je pred kratkim razsajala kakor tudi pljučnica, je * nastankom suhega vremena po nehala. ion eh£» Ha veselem Dunaju Magda Sclmeider, Wolt Aibacb Retty, Leo Slezak, Adele Sandrock Zarinil predstava se prlCne toCno ob tl. nrl, hertletll filmu bogal In pester sllvisterskl spored ljubil, radlof. postajeI nemimi Najboljša burita sesone' 2 nrl smeli« Kdo nori? Najboljša vloga komika UaiBs Moserla ■TEI. , 21-24 MATICA Premiera' Film romantičnega ljubavnega čara Hrepenenje Marlene Dietrlcb, Oary Cooper g\satitaAH!,o6. 21.” Silvestrovanje v kinematografih Ljubljana, 31. decembra. Za slovo od starega na novo leto so dali ljubljanski kinematografi na spored samo zabavne in vesele filmske programe. V kinu Union se predvaja opereta »Na veselem Dunaju« s prikupno Magdo Schneiderjevo in njenim priljubljenim partnerjem Volf A. Rettyjem v glavnih vlogah. Ta film, ki ima prav ljubko operetno vsebino, se odlikuje po svojem pristnem dunajskem humorju, za katerega skrbita zlasti Adela Sandrokova in komorni pevec Leo Slezak. Zadnja predstava v kinu Union s prične danes izjemoma že ob 21. ker bo sledil filmskemu programu izredno zabaven in pestro izbran silvestrovski spored ljubljanske radiofonske postaje. Prav tako vesel in zabaven bo silvestrov večer v kinu Sloga Tam bo kraljeval splošn« znani najboljši današnj- komik Hans Moser in njemu ob strani Paul Horbiger v burki »Kdo nori?« Film je poln komičnih prizorov in zapletljajev tako, da človek pri tem sporedu kar ne pride iz smeha. Elitni kino Matica prinaša danes premijero najnovejšega filma »Marlene Dietrlchove« — »Hrepenenje«. To priljubljeno igralko Ljubljančani že dolgo niso videli in razumljivo je, da si jo bo občinstvo po dolgem odmoru prav rado ogledalo. — Župani so zborovali Sv. Ana v Slov. gor., 30. dec. Na Štefanovo dopoldne je bil v narodnem domu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah sestanek žu panov za okraj Sv. Lenart. Sestanka so se udeležili župani in odborniki iz vseh devetih občin okraja. Zborovanje je vodil predsednik okrajne kmetske zveze in župan občine Sv. Ane Jože Špindler. Gospodje župani in odborniki so obrazložili važna vprašanja in potrebe občin v Slov. goricah, ki so sledeče: 1. Ustanovitev nove županslie zveze, ka tere občni zbor je bil v Ljubljani 29. t. m.; 2. Elektrifikacija Slov. goric, predvsem trga Sv. Lenart; 3. Razpravljalo se je o samorodnicah t slovenjego riških vinogradih, to je šmarnice in Izabele. 4. Potreba kmetijskih tečajev za moško mladino, ki se bodo vršili po župnijah. Cestni nadzornik je nato govoril o potrebi nadzorstva nad obč. cestami, ki so v slabem stanju. Nadalje so še sledila vprašanja naših lovišč itd. Kakor je razvidno, čaka naše župane in odbor nike ogromno delo, da bodo naše občine dobile to, kar bo v zadovoljstvo občanov. Požar v Podborstu Kamnik, 30. decembra. Danes je posestnik Grčar iz Predboršta, občina Komenda, prijavil tukajšnjim orožnikom, da je med 8 in 9. uro zvečer izbruhnil požni. ki mu je uničil skedenj in Supo Vsi domači, so malo pred 7. uro zvečer legli k počitku in trdno zaspali. Le malo hčerkico je zbudilo prasketanje, ona pa Je takoj prebudila še ostale domače. Kako je požar nastal, doslej še ni znano. Ško da je precejšna. Pogorelec je zavarovan pri »Vza jemni zavarovalnici«; le za 2600 Din Kmečka zveza prirejuje v dvorani »Hranilnice in posojilnice« tridnevni kmetijski tečaj za gosjtod^rje. Na tečaju predavajo samo »trokovnja ki Obisk je zelo številen, kat priča, da naš knn hrepeni po strokovni izobrazbi. f Prof. Fran Novak Ljubljana, 31. decembra. Včeraj zjutraj je za vedno zatisnil svoje oči upokojeni gimnazijski ravnatelj in oče slovenske stenografije, profesor Fran Novak. Pretekla sta šele dobra dva meseca odkar smo proslavili 80-letniro njegovega rojstva. Praznoval jo je še dokaj čil, a so njegove moči od tedaj neprestano pešale, dokler včeraj ni izdihnil. Pokojnik je bil rojen 22. okt. 1856 v Mengšu >ri Kamniku. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani, eta 1883. pa je položil na Dunaju državni izpit iz slovenščine, leto dni pozneje pa iz Gabrlbergove nemške stenografije. Po štirih letih je dobil stalno suplenduro v Ljubljani, eno leto jiozneje pa je bil poslan v Novo mesto, kjer je ostal nadaljna štiri leta. Potem je služboval še v Kranju, nazadnje pa na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, kjer je leta 1917 postal tudi ravnatelj in vršil to funkcijo vse do svoje upokojitve leta 1924. Kot dober poznavalec Gablsbergove stenografije in kot mlad visokošolec, ki se je vedno zanimal za slovenske razmere, si je pokojni Fran Novak že v svojih prvih visokošolskih letih prizadeval, da ustvari Slovencem primerno stenografijo. Njegova prizadevanja so bila kronana s prvini uspehom, ko je izdal leta 1900 prvi del svoje stenografije, v kateri je obseženo koresjKmdenčno pismo. Drugo izdajo je izdal leta 1910. tretjo pa 1916, dočim je četrta izdaja izšla leta 1921. Pokojnega Frana Novaka so dičile vse lastnosti vzornega slovenskega inteligenta: izredna delavnost, ki je rodila toliko uspehov, neomajna zvestoba slovenskemu narodu in v nemali meri globoka vernosit, ki se je nikdar ni sramoval. Povrh je bil dobričina v pravem pomenu besede. Pokojnika bomo spremili k večnemu počitku na Novega leta dan ob 14 iz mrtvašnice Loonišča k Sv. Križu. ★ Slovensko stenografsko društvo jjrosi vse stenografe in stenografinje, zlasti svoje člane in članice, da se udeleže pogreba ustanovitelja slovenske stenografije gimnazijskega direktorja v pok. gosp. Frana Novaka, ki bo na novega leta dan ob 2 popoldne. Mestne socialni kolek Ljubljana, 31. dec. Mestna občina ljubljanska je izdala za podporo ubogim in brezposelnim poseben socialen kolek, za enkrat v dveh različnih izdajah, v eni po 1 Din, v drugi po 0.50 Din. Kolek nikakor ni obvezen, temveč prostovoljen, kot so n. pr. razni koleki, ki so bili izdani v narodno-obramhne namene. Podjetniki, trgovci, obrtniki so se z veseljem odzvali prošnji mestnega socialnega urada, da se postavijo s svojim pomožnim osebjem vred v vzvišeno socialno službo in bodo svojim strankam ponudili v prostovoljni nakup te koleke. Prav tako so se vabilu odzvali tudi kino-i>odjet-niki in zagotovili od svoje strani vso pomoč. Lepaki po lokalih in uradih bodo opozarjali na te koleke in vabili meščanstvo k sodelovunju pri pomoči brezposelnim. Prepričani smo. da meščanstvo, katerega usmiljeno srce poznamo, ne bo odklanjalo te skromne pomoči, vsaj bo s tem pomagalo odpraviti pogostno nadlegovanje prosja-kov, pomagalo pa tudi ubožcem samim. Z izdatno podporo bo mestna občina lahko gradila večja dela In zaposlila Čim več brezposelnih, s tem pa odpravila tudi občutno nadlego delomržnežev. ki rastejo Iz dneva v dan. Prepričani smo. da bo ta socialni kolek dosegel svoj popoln uspeh. Kolek je umetniško delo našega priznanega ; i1 umetnika Miha Maleša. Nova planinska postojanka Ljubljana. 31. dec. Poročali smo že, da je prešla planinska koča v Planici, znani Tamar (1108 m), v oskrbo Slov. Plan. društva v Ratečah. Planinsko društvo pre-e vzame to kočo s 1. januarjem. Podružnica je koči oskrbela novo opremo, ki jo bo s časoma Izpopolnjevala tako, da bo povsem odgovarjala važnosti te planinske postojanke. Že sedaj je na raz-polago več fmstelj. Preskrbljeno je tudi za dobro hrano in pijačo po primernih cenah. Nova planinska postojanka bo vsekakor dobrodošla številnim smučarjem, ki obiskujejo Tamar. Dober pSen Naročajte „1 usidrano prilogo?" V božično številko našega lista smo priložili na ogled ilustrirano prilogo in poziv, naj nam naši naročniki do novega leta sporoče, ali hočejo za skromno doplačilo 2 Din mesečno to tedensko prilogo prejemati Doslej smo prejeli že veliko odgovorov naših naročnikov, ki žele ilustracijo čim prej imeti. Večina naročnikov pa se doslej še ni oglasila. Opozarjamo ponovno, da bomo prilogo začeli izdajati le, £e se bo priglasilo dovtlj naročnikov. Prilogo nameravamo izdajati vsako soboto in je najnižja naročnina določena le za one, ki so naročniki vsakodnevne izdaje našega lista. Prosimo, da prav vsi, ki bi racT imeli ilustrirano prilogo, čim prej sporočite na: »Propagandni oddelek Slovenca in Slov, dom a«, da jo želite za doplačilo 2 Din mesečno prejemati. Trmast policijski gost Ljubljana. 31. dec. Trmastega gosta imajo danes na policiji .le to Leo I., ki je star sicer šele 19 let, a kaže vse znake prebrisanega postopača, ki neverjetno trmasto taji vsako krivdo, čeravno je popolnoma jasno, da je blago, ki so ga našli pri njem, ukradeno. Doma je iz Zagreba, kjer je stanoval v Radičevi ulici 26. V Ljubljani so ga videli, kako je švigal iz lokala v lokal ter prodijal okrog tobačne izdelke. Ljudem se je malo čudno zdelo, da je lahko prodajal škatlje »Vardar« ali »Morava« ceneje kakor trafike. Tako počenjanje ga je seveda spravilo v dotiko s stražnikom, ki je mladega Leona privedel na policijo. Leo je imel pri sebi paket, ki so ga seveda tudi odprli. V njem so odkrili celo kolekcijo najrazličnejših cigaret. Tako je med drugim imel zavitih v paket 14 škatelj »Drina«, 12 škatelj »Vardar«, 4 škatlje »Morava« itd. Večji del je seveda najbrž že razprodal. Vse te cigarete, ki so vredne 282 Din, je ponuial Leo za »okrogel« znesek ICO dinarjev Razen tega je imel v paketu tudi novo baterijo, novo pipico, nož za rezanje stekla, navaden nož in še nekaj drobnarij. Več kakor gotovo je, da vse to izvira iz kake tatvine. Leo je pri prvem zaslišanju pohlevno izjavil, da je vse to, posebno cigarete, dobil doma od svojih tovarišev kot božično darilo. Pri drugem zaslišanju, na drugem mestu, je zopet izjavil, da mu je vse to dala teta v Zagrebu Nazadnje pa je dejal, da je kupil cigarete in ostalo drobnarijo od neznanega moškega v nekem zagrebškem baru za 100 Din. Radi takih različnih izpovedi in radi drugih okolnosti, ki so s tem v zvezi, mu na noliciji seveda nič ne verjamejo. To tem manj, ker so pri Leonu našli tudi 495 Din gotovine, o kateri fant ne more nuditi verodostojnih dokazov odkod jih ima. Začasno so fanta pridržali na policiji, odkoder bo skoraj gotovo odrajžal pred sodnijo. Filmi, ki jih veifa videti... ali ne videti »Kdo nori7« (Kino Sloga.) Prav času in razpoloženju primerna je komedija Hansa Moserja in Pavla Hfirbigerja, ki nosi gornji naslov. Burka je izredno živahna, razgibana in okusna, kakor 'fftfhi bilo mnogo. Vsa teža je v situacijski komkii in dovtipih, ki jim odgovarja zmerom dobra mimfkk^ln maska Prav zaradi tega ni slike, ki bi bila dolgočasna. Hansu Moserju leži taka igra, da jo podaja naravno. -Ponekod preveč teka sem in tja, svoj efekt pa le doseže. Smeh, ki ga izvablja, je ret prisrčen. ker se vse veže z dovtipi, ki so nekajkrat celo zelo duhoviti. Za obiskovalce pomeni ta film dobro uro smeha In primerne zabave. »Na veselem Dunaju« (Kino Union) je druga komedija, ki ima tudi svoje mesto v kinoprogramu. Kadar Dunajčani črpajo iz sebe, se jim šala vedno posreči, Flim ne prinaša nič novega, ostal je v tirih, ki so jih zarezali že mnogi filmi take vrste, vendar pa je ta inačica svojska po zasnovi in živahnosti. Nastopajo pa tudi popularni igralci, kakor so Leo Slezak, Magda Schneider in Adela Sand-rock Okretna igra teh ljudi nadomešča deloma pomanjkanje duhovitega humorja, deloma pa jo zakriva ta pomanjkljivost operetni dodatek. Govoriti moremo bolj o situacijski komiki. Vse je lahko in prebavljivo, obiskovalce, ki ljubijo dunajsko burko, pa privablja in zabava. Med resno je treba včasih tudi šale in razvedrila. Ljubljana, 31 dec. Včeraj je padel varnostnim organom v roke šele 19 let star postopač Franc L., ki je po poklicu sicer mizarski pomočnik, a se z mizarstvom ne ukvarja toliko, kakor z raznimi stranskimi akcijami. Zadnji njegov podvig je bil v Sevnici ob Savi, kjer je ukradel pri Francu Kraglju kar 16.000 Din. France z denarjem očividno ni vedel kam. Zato ga je imel pri sebi. Ko so ga aretirali, so našli pri njem še 15.533 Din. Oškodovani g. Kragelj bo seveda vračila tega zneska zelo vesel Manj vesel pa je France, ki na policiji premišljuje nadaljnjo pot, ki jo bo napravil pred sodniki in pred sodnimi pazniki, med katerimi se že nahaja. Vesti iz Bdgrafa Belgrad. 31. decembra, m. S kraljevim ukazom je na predlog predsednika ministrskega sveia postavljen za stalnega delegata pri Zvezi narodov v II/2 dr Ivan Subotič, svetnik IV/l stlne dele- gacije pri Zvezi narodov. Belgrad, 31. doc. m. Po razsodbi mednarodnega sodišča v Ilaagu naša država ni^ dolžna plakati Madžarom 40 milijonov dinarjev, ki no prišli pod agrarno reformo po pariških sporazumih. Kočane, 81. dec. m. V Crepaji v Južni Srbiji je celotna organizacija borbasev prestopila v JRZ. Razvoj Maribora v številkah o živlfenju in smrti v letu 1936 Ob zaključku leta se ponavadi zbirajo in objavljajo najraznovrstne|še statistike, ki pa s kopico svojih številk zanima morda le ozek krog bralcev. Najzanirtivejša je med njimi pač statistika v življenju in smrti, ki je zlasti za mesta prav značilna in važna v presoji njihove razvojne in življeniske sile. Mesta, v katerih te številke naraščajo, so mesta bodočnosti. Rastejo od leta do leta, privlačijo v svoje območje vedno več ljudi Imamo pa zopet mesta, ki so že leta in leta glede števila prebivalstva na isti stopnji ali celo nazadujeio. laka mesta so obsojena na smrt ter so prav za prav samo še spomenik stare slave. V kategorijo prvih mest spada naš Maribor. Do srede preteklega stoletja je bilo neznatno provincialno mestece, ki ga je dvignila potem zgradba južne in kasneje koroške železnice sunkoma v novo življenje. Par decenijev je mesto rastlo in se večalo, ob zaključku stoletja pa je la napredek zopet zastal in mesto je spalo do konca vojne. Šele osvobojenje ga je prebudilo k novemu življenju in od takrat Maribor nevzdržno raste. Zlasti intenzivna industrializacija mu je prilila novih življenjskih moči. Zadnja leta se to opaža v vsakoletni statistiki prirastka prebivalstva. Tudi leto 1936 nam doprinaša ta dokaz: Maribor je imel tega leta 505 poročnih parov (leta 1935 pa 464), rojstev je bilo 1297 (leta 1935 še U53), smrtnih slučajev pa 84J (dočim jih je bilo leta 1935 kar 847). Prav zanimiva je ta razdelitev z ozirom na mariborske župnije. V stolni je bilo 912 krstov, 84 porok in 205 smrti. Nesorazmerno število rojstev ima ta župnija radi tega, ker se nahaja na njenem področju naja na mariborska porodnišnica, v kateri pn-ej* na svet večina mladih Mariborčanov. Prav zanimivo je še to, da se nahaja porodnišnica že •zven mariborske občine tako, da se rodijo mladi meščani prav za prav že v okolici. Leta 1935 je bilo v tej župniji 829 rojstev, 85 prok in 181 smrti. V frančiškanski župniji so imeli v letu 1936 86 rojstev, 167 porok, 167 smrti, leta 1935 pa 91 rojstev, 169 porok in 119 smrti. Najžlvahnejša ie bila letos magdalenska župnija: 259 rojstev, 253 porok in 563 smrti. Leta 1935 je bilo 259 rojstev, 210 poročnih parov in 547 smrti. Število smrti je tukaj izredno veliko zaradi bolnišnice, ki se nahaja na župnijskem področju. Magdalenska župnija kaže od leta do leta v primeri z obema ostalima mariborskima župnijama največji prirastek, kar je v zvezi z naglim razvojem mesta in predmestij na desnem dravskem bregu. Letošnja statistika je zanimiva tudi v pogledu na spol življenjskega prirastka. Prvič po dolgih letih se je zopet dogodilo, da je bilo v letu 1936 rojenih več dečkov kakor deklic, in da je ve^ umrlo žensk kakor moških. Po navadi ie bilo to v Mariboru in je tudi po vsem svetu ravno narobe. Kulturni koledar Nifrinova Vela 31. decembra 1908 je umrla v Belgradu gledališka igralka Vela Nigrinova. Rodila se je 14. novembra 1862 v Ljubljani. Vse očetove sestre so bile čitalniške igralke. Tako je bilo prav naravno, da je tudi mlada Avgusta nastopila igralsko pot. Prvič je nastopila 19. aprila 1876 in dosegla uspeh. — Davorin Jonko, ki je bil tokrat v Belgradu, jo je pridobil za belgrajsko Narodno gledališče. Tu se je razvila v izredno dobro dramsko igralko in občinstvo jo je tako vzljubilo in tako cenilo njeno umetnost, da jo je država v znak najvišjega priznanja pokopala na državne stroške (2. januarja 1909). Velik uspeh je dosegla v tragičnih vlogah (Julija, Ofelija, Sopho) vendar pa so ji še bolj ležale vloge naivnih žena (Nora, Marjeta v Dama z kamelijami). — Gostovala je tudi v Ljubljani, Zagrebu in Sofiji. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 31. decembra: Silvester. Jutri: Novo leto. • Nočno službo imajo lekarne: mr Leustek, Resljeva cesta 1; mr Bahovec, Kongresni trg 17 in mr. Komotar, Vič. Drama: >Koraiža velja«. Izven Opera: »Pod to goro zelen*« Izven. Kino Union: »Na veselem Dunaju«. Kino Sloga: »Kdo nori?« Kino Matica: »Hrepenenje«. ljubljansko gledališče drama Z a če I ek ob 20 ur? Četrtek, 31. decembra ob 21: »Korajža velja«! Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol Potek, 1. januarja ob 15: »Kralj z neba«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20: »Na ledeni plošči«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Na Silvestrovo ob 21 bodo igrali Zerkaulenovo nabavno veseloigro »Korajža velja« v premijersJd zasedbi, vlogo peka Žolne igra mesto bolnega g. Kralja g. Potokar. Igra je polna humorja in nadvse zabavnih situacij. Predstava je izven. OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek, 31. decembra ob 21: »Pod to goro zeleno...« Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Petek 1. januarja ob 16: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 80 Din navzdol. Gostovanje tenorista g. dr. Adrijana v Verdijevi »Aidi«. Naše občinstvo bo imelo priliko slišati v partiji Radainesa g. dr. Adrijana, ki se je vrnil iz inozemstva. Simpatični pevec, ki žanje v inozem-„,styTJ odlične umetniške uspehe, bo bre zdvoma dobrodošla izprememba v repertoarju naše opere. Občinstvo opozarjamo na to zanimivo gostovanje, f,kl,se vrši na Novega leta zvečer. Partijo Aide poje gdč. Oljdekopova, Anmeris ga. Kogejeva. Veljajo znižane cene od 30 Din navzdol. Mariborsko gledališče Četrtek, 31. decembra ob 21: »Ples v Savoyu«. Petek, 1. januarja ob 15: »Visokost pleše«. — Ob 20: »Baron Trenk«. Gostovanje Matilde Kraljeve. Znižane cene. Sobola, Z januarja ob 20: »Ukročena trmoglavka«. Znižane cene. Zadnjič Kako je z našim šahom? Ljubljana, 31. decembra 1936. Med redke stvari, s katerimi se Slovenci lahko uvrstimo med ostale narode, spada naš šah. Šahovski uspehi, ki smo jih Slovenci dosegli doma in v inozemstvu, nas opravičujejo, da se lahko postavimo na tem |x>lju med najnaprednejše narode. Jasno pa je, da je tudi v tem oziru dosegla vse zasebna inicijativa ter posamezni naši velemojstri. Slovenci smo sploh poznani, da se vse, kar imamo, ustvarjamo takorekoč iz nič, brez vsake javne ali državne podpore. Vsi večji uspehi so posledica nesebičnega dela |H>sameznih idealistov. Ni naš namen, da tukaj poudarimo, kakšno važnost polagajo tej lepi in za vsakega primerni igri drugod. Saj je na primer znano, da poučujejo na Nizozemskem šah kot obvezen predmet po vseh šolah. Ustanovili so tam celo šahovsko akademijo in pozvali kot predavatelje najbolj znane šahovske strokovnjake, kakor Kmocha, Ruben Fina in druge. Dočim torej drugod država sama na najučinkovitejši način pospešuje popularizacijo te igre, je pri nas vse v zasebnih rokah. Kljub temu, da je bilo to delo pri nas brez pravega enotnega načrta in sistema, je vendarle obrodilo krasne uspehe, s katerimi se lahko postavljamo pred marsikaterim kulturnim narodom. Danes hočemo pri tem poudariti, da se opaža v zadnjem času v na!em šahovskem življenju nekako mrtvilo. Nočemo reči, da gremo s šahom pri nas rapidno navzdol, marveč le to, da ni več tako, kakor je bilo. Kdor se spomni veleturnirja na Bledu, številnih turnirjev v Ljubljani in kdor pri- Tatvma v Podgorju Kamnik, 30. decembra. Posestnik iz Podgorja, Galjot France, je prijavil orožništvu, da se mu je ‘23. decembra 1936, ko je še! ob 6 zjutraj k sosedu klat prašiča, vtihotapil nekdo v njegovo »obo, mu premetal posteljo in vse kar se je nahajalo v omarah. Na prvi pogled ni mogel ničesai ugotoviti, da bi mu bilo kaj ukradenega Pač pa pravi, da mu je v mesecu oktobru zmanjkalo 2000 Din iz iste sobe, kar je Rokodelski oder bo vprizoril jutri 1 januarja ob pol S zvečer Vomberjfarjevo igro »Vrnitev«. Vstopnice se dobivajo v predprodaji jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani priredi v zvezi s kinom Unionom v Ljubljani na starega leta dan, dne 31. decembra 1936 ob 21 v dvorani kina Union za ljubljanske poslušalce in za obiskovalce kina Uniona Silvestrovanje z izredno bogatim in pestrim sporedom Prvi del sporeda tvori velezabavni film »Veseli Dunaj«, drugi del, ki se začne ob 22.30 in se prenaša po radiu, pa je organiziran kot velik pisan večer pod geslom: »Vesel pohod v novo leto«. Večer bo vodil kot conferen-cier gosp. Viktor Pirna*. Nastopali bodo najbolj priljubljeni sodelavci radijskih sporedov, tako: radijski orkester pod taktirko gosp. dirigenta D. M. Šijanca. znani Kvartet, ki poje slov. narodne: gdč. Poldka Zupanova, gospa Milena Slrukelj-Verbiče-va> J- Franzi in Ione Petrovčič, dalje Akad. pevski kvintet, groteskni kmečki kvartet »Hmtadra«, harmonikarja gg. bra>ta Goloba, operni tenorist g. J. Franzi, iiotem g. Mirko Premelč s plesnimi pesmimi, žvižgač g. Jože Šorn s kitaro in priljubljena i>evea Jožek in Ježek. Za povzdigo veselega razpoloženja bosta poskrbela skromni poslušalec Pere-grin Pajek in podjetni Ribničan Urban. Polnoč bo naznanil zdaj že dobro znani in popularni »zvočni tednik« — Foxl mukiton novosti. — V stranskin prostorih kina bo obiskovalcem na razpolago dobro založen buffel. — Vstopnice se rezervirajo pri blagajni kina Union. merja takratno razgibanost med našim šahovskim svetom z današnjo, la bo gotovo priznal, da je nastala nekaka zaspanost in izmučenost. Res je sicer, da naši šahisti še vedno prirejajo simultanke ali turnirje, toda vse te prireditve niti zdaleka ne oživljajo šahovskega življenja tako, kakor svoje-časno. Vse so izvaja v znatno manjšem obsegu. Vzrokov za to delno nazadovanje je gotovo več. Predvsem je vmes denarna plat. Saj je vsak večji turnir združen z velikimi stroški, za katere ni najti kritja. Poleg tega poslabšanja splošnih razm;r, v katerih pade tudi blagostanje, kar ima vedno za posledico tudi nazadovanje družabnosti in družabnih iger. V nemali meri pa bo vzrok tudi to, da nimamo zadostn?ga števila nesebičnih delavcev, ki bi se lotili dela z ono ljubeznijo, kakor jo zahteva vsa;k večji uspeh. v Ljubljani imamo, Kakor je vsakemu šahistu gotovo znano, najstarejši naš šahovski klub — Ljubljanski šahovski klub. Ta klub slavi prihodnjo spomlad 25 letnico svojega obstoja. To je vsekakor dogodek k> bi ga bilo treba proslaviti s kako večjo prireditvijo. Nasprotno pa slišimo, da bo »proslavljena« ta obletnica i navadnim družabnim večerom. Ce kaj, potem načrt o tej »proslavi« — ako pri tem načrtu ostane — dokazuje viden padec našega šahovsikega življenja. Mesto da bi take redke prilike izrabili za večje prireditve, s katerimi bi obrnili nase pozornost sveia — šah je zato eno najprimernejših sredstev — bo šel svet in mi preko 25 letnice našega prvega šahovskega kluba kakor preko vsakdanjega dogodka. prvotno sumil, da mu je zmaknil nek domačin. Končno so tudi ugotovili, da mu je ta dva jurčka odnesla neka B. M., takrat stanujoča v Šmarci, ki je večkrat služila pri Galjotovih in so ji bili vsi prostori in razmere dobro znane Istotako se je dognalo, da mu je tudi v decembru B. M. pokradla precej komadov s|>odnjega ženskega perila, robcev, posteljnega perila itd. V zadevo je zapleten tudi neki tovarniški delavec iz Kamnika, ki je bil njen ljubimec. lz|>ove-dal je, da je videl tokrat pri njej 2000 Din denarja in da je od tega zneska njemu dala 1500 Din B. M. je priznala tatvino vsega perila in pravi, da je poleg tega vzela tudi tri mesene klobase ki jih je pojedla, en bankovec za 1000 Din ter 10 bankovcev po 100 Din. Galjot je bil tako oškodovan pri obeh tatvinah za nad 5000 Din. O zadevi se vršijo še poizvedovanja in zasliševanja, nakar bo tatica dobila svoje, kar je zaslužila. Drobne športne Pred nedavnim so bila na Dames skakalnici blizu Honefosa tekmovanja v smuških skokih. Na startu so se znašli štirje bratje Andersen. Zanimivo je, da £0 bili zmagovit ci prvih štirih mest bratje Andersen in sicer je bil prvi Reider (naš znanec iz Planice 1. 1935), drugi Olaf, tretji Arne in četrti Erling. V nedeljo so bile po raznih krajih smučarske tekme, posebno v skokih. Glavna prireditev je bila v Garmisch-Partenkirchnu, kjer ie S8rensen skočil 50. 52 in 50 m V Mittenwaldu pa je mladi Pteffer dosegel 43,* 43, 47 m, dočim je pri tem tekmovanju Sorensen skočil le 40, 43 m pa 46 m. V Berchteagadenu je nam znani lanski zmagovalec Bradi skočil 60 m, v Les Diableters pa je Ruud dosegel dolžino skokov 49. 53 in 52 metrov. Svetovni prvak v tenisu Perry je sestavil tabelo najboljših svetovnih temis igralk: 1. Ang! Helen, 2. Nem. Krahwmkel, 3. Angl. Rauftd, 4 Amer. Marble, 5. Angl. Stamrner«, 6. Polj. Jedrze-jowsika, 7. Franc. Methien, 8. Amer. Palfrey-Fabyeo, 9 Čil. Lizana, 10. Amer. Babcock. Najboljša Jugoslovanka pa je Hela Kovač. Srečno novo leto želifo naslednje tvrdke: | „Cvetlični dom4* Ivan Jcmec Maribor Veselo novo leto želi Ivanka Zupančič trgovska agentura Slomškov trg 16 J\cč*u> HOKO ioJtoJ Posojilnica o Gornji Radgoni registrovana zadruga z neomejeno zavezo Kafre r M ar Ha špecerija, galanterija, posoda, nogavice Maribor Državna cesta 24 Rudnik Stanovsko Poljčane Zastopstvo Maribor Kopališka ul. 10 Tel. 2714 FRANC REfCHER modni atelje Maribor, Tržaška cesta 18 VILIBALD USSAR splošna čistilnica Maribor SLAVAN RIBARIČ trgovina galanterije, pletenine in papirja Maribor, Glavni trg 14 JOS. ŠKOF črkoslikar, soboslikar in pleskar, zavod za emailiranje , Maribor, Vetrinjska 22 Veselo novo leto želi elektromehanična delavnica EDVARD CICEK Maribor, Vodnikov trg 3 ŠTEFAN GODEC čevljarski mojster Maribor, Gregorčičeva ul. 11 Srečno Novo leto želi GUSTAV MES1CLK splošno sedlarstvo in tapetništvo Tržaška cesta 1, Pobrežje, MARIBOR Jjtečn& novo (Ltto-f »pot: 1 ofic. potovalni biro m konc. menjalnica Tujsko-prometne zveze za bivšo Mariborsko oblast MAMBO® Aleksandrova c. 35 (Hotel »Meran« - Telefon 21-22) Podružnice: Maribor gl. kol., Celje, Ptui, St. Ilj, Gornja Radgona, Dravograd, Rogaška Slatina Isezonsko) j hočtio hovj& teto želt vsem strankam, prijateljem in znancem Aaatfcoffii Mawiomagati na najbolj enostaven način. Posel mu je šel nekaj časa v klasje, da ga niso zasačili sedaj. Čevljarski učenček Branko Oizmek iz Zagrebu je imel navado, da se je prerad obešal na tramvaj in skakal / njega tudi takrat, ko je najbolj drvel. Včeraj se je obesil na tramvaj, ki je vozil po Iliči. Sredi vožnje pa je skočil, a na nesrečo je priletel ob cestni kandelaber in si razbil glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar mu življenje niso mogli rešiti. Razšlo se je zagrebško društvo, ki je skrbjo zn odpuščene kaznjence. Društvo je delovalo nekaj let in res vršilo svojo plemenito nalogo in obvarovalo pred ponovnim propadom veliko število odpuščenih kaznjencev. Z leti pa so se sredstva društva izčrpala, ker ni bilo od nikoder izdatnejše podpore. Zaradi tega je bilo nekaj odbornikov mnenja, da se mora društvo raziti. Tudi država, ki je po zakonu dolžna v tem pogledu prispevati tudi svoje, ni storila svoje dolžnosti. 2HS7 potnikov je bilo prepeljanih z letati na vse strani iz Zagreba v letošnji sezoni Od teh jih je 857 stopilo v češkoslovaške avijone. Potniški promet v Zagrebu se stalno veča in so zato že večkrat poslali na merodajna mesta prošnje, da bi se uvedla nova zveza z Dunajem ter nova z Dalmacijo, ki bi Zagreb vsakodnevno vezala s Splitom in Dubrovnikom. Velike količine žita so se začele izvažati iz Splita v svet. Izvozniki so že napolnili pristaniška skladišča, zaostaja pa tam ker nimajo na razpolago dovolj parnikov za prevoz Tako ne morejo najti drugega izhoda, kakor najeti tuje parnike in nanje natovoriti žito. Zaradi pogodbe z Madjarsko bodo prišli na svoj račun tudi dalmatinski ribiči, ki bodo mogli pošiljati tjakaj sveže in posušene morske ribe. Zlasti' pa je živahna trgovina z boksitno rudo, ki so je ta mesec izvozili že 50.000 ton. Ruda gre večinoma v Nemčijo, Norveško in Ameriko. Produkcija te rude se je letos tako dvignila, da so je izvozili že 25.000 ton. Za 100.000 ton več kakor lani. Najbolj požrtvovalnim gasilcem ko bodo podeljevale vsako leto na božič nagrade v znesku 840 din. V Sremski Mitroviči živi najstarejši jugoslovanski gasilec Gjoka Živanovič. Mož se je spomnil na stara leta te organizacije in kupil za 12-tisoč dinarjev delnic Privilegirane agrarne banke. Ustanovil je poseben fond, iz katerega se bodo podeljevale nagrade iz obresti, ki jih bodo te dol-nice prinesle. Obresti znesejo letno 840 din. Prva nagrada bo znašala tri šestine obresti, druga dve. tretja pa eno šestino. Za letos so nagrade že podelili. Izredno redek plen je padel v nedeljo lovcem v lovišču Karla Kovača v Starem trgu pri Ložu. Ustrelili so jelena i. mogočnim rogovjem, ki jo tehtal 200 kg, povrh pa še košuto,' ki je tehtala 50 kg. Obe živali sta v izložbi pri Slamiču in ju bodo jutri na novo leto z njima postregli goslom. Novosadska produktivna borza je imela letos večji promet kakor lani. Prodanih je bilo 18.900 vagonov žita, od tega 6701 vagonov pšenice, 0400 vagonov koruze, 2261 vagonov moke in 375 vag. raznih drugih vrst žita. Lani so prodali vsega skupaj okrog 700 vagonov manj. Pšenice so prodali več, a koruze manj kakor lani. Banket, ki je bil prirejen na čast banu duuav-ske banovine Daki Popoviču v Novem Sadu. je ostal neplačan Lastnik hotela, v katerem je bil banket, je delal odgovorno občino in jo tožil pred sodiščem Sodišče je zaslišalo več ljudi vendar ni inourlo ugotoviti, kateri od vnetih častilcev prvega bana je prav za prav naročil slavnostno pojedino. Zato je moral potegniti kratko hotelir. Sodišče je namreč odbilo tožbo. Hotelir se bo potem takem moral obrisati /.a 19.203 din. Na železniški postaji v Moščenici je umrl od kapi zadet starec Anton Brnad iz bližnje vasi. -Namenil so je iti obiskat svoje sorodnike v Petrinji. Pri obdukciji so videli njegovo ogromno srce, kajti mož je bil strasten alkoholik Sovaščani so povedali, da je mož popi! dnevno po štiri ali še več litrov dvakrat kuhanega žganja na dan. Poslednja dva meseca je spil tako okrog 240 litrov žganju. Streli" iz vsemirja ff Zemljepisna znanost prejšnega stoletja je poznala, kadar je bilo govora o kakšnih žrelih v zemeljski skorji, predvsem le takšna, ki so ognjeni-škega izvora. To so nekakšnim lijakom podobne odprtine, ki so nastale tam, kjer je zaradi notranjih zemeljskih sil pridrla na površje zemlje ognjena lava iz žareče notranjosti. Taka žrela lahko pri kateremkoli ognjeniku v več ali manj in se ohranjeni prvotni obliki. Sčasoma pa se je o podobnih izdolbinah začelo govoriti tudi tedaj, kadar je šlo za okrogle kotanje, ki so čisto drugačnega izvora, kakor pa ognjeniška žrela. Tak primer so n. pr. lijakaste izdolbine, ki so jih napravile na bojnih poljanah med svetono vojno težke granate ali pa še bolj one, ki so nastale zaradi nekakšnih svojevrstnih strelov iz vsemirja, t. j. ko so padli na zemeljsko površje tako imenovani meteoriti. To so žareči drobci nebesnih teles, ki so prišli tako blizu zemlje, da jih je ta pritegnila nase in so padli nekje na njeni površini na trdna tla ter se zarili vanje. Kako pada meteorit Dne 3. aprila leta 1916 so na Hessenskem pri kraju Treysa prav lepo lahko opazovali, kako paaa ineteoriit na zemljo, bredi sonenaga popoldneva so opazili, kako pada svetla ognjena »krogla« t.a zemljo. Nekaj sekund je trajal izreden prizor, nato pa je izstrelek iz vsemirja ugasnil. Za njim se je vlekla neka dolga črta kakor dim, ki se je počasi razlezel na vse strani v obliki vrtinca, nakar je pobledel končno popolnoma izginil. Ko je meteor ugasnil, _ je zdelo, kakor da je padal poševno in je bil popolnoma črne barve. Mesta, kjer je padel, sicer ni nihče natančno opazoval, vendar pa je njegov pojav marsikoga 06iipnil, saj je njegovemu padcu sledil nekak pritajeni šum, kakor ob potresu, in so zašiklepetale šipe na oknih ure in ure daleč od mesta, kjer je meteor padel na zemljo. Kakor kažejo ugotovrtve profesorja Wegenerja, je ta meteor zasvetil nekako 80 km nad zemeljsko jx>vršino, ugasnil pa je približno 16 km uad njo. Sele dobro lelo pozneje 60 našli mesto, kjer je padel meteor na zemljo, in sicer sredi nekega gozda. Temni kos meteorja se je zaril kak meter in pol v zemljo. Bil je (o okoli 60 kg težek kos železa, ki mu je bilo primešanega nekaj nikla. Pri padcu meteorja pri Treysi gre torej za dobro opazovan dogodek. Vendar pa na mestu, ker je ta vse-mirski kos železa padel na zemljo, ni prav za prav videti nikakšr.ega žrela, čeprav se je ta »izstrelek iz vsemirja« zaril razmeroma precej daleč v zemljo. Žrelo pač ni nastalo zaradi tega, ker pri tem padcu ni bilo nikake eksplozije. Nastanek meteorov Znameniti dunajski geolog Edvard Suess je ugotovil, da vlada samo na Soncu ona toplota 1400 stopinj, zaradi katere moremo razumeti, odkod so tiste raztopine, iz katerih izvirajo ti meteoriti, ki sicer precej pogosto padajo na zemljo. Edvard Suess razlaga nastanek meteorov v sedmih razdobjih in sicer takole: V prvem razdobju na- stane določena snov za tak meteorit na nekem nebesnem telesu, ki ie takšno, kakor je n. pr. naše Sonce. V nadaljni dobi se ta snov odtrga od dotič-nega nebesnega telesa kot velika kaplja neke raz- i topine, ki ne vsebuje vode. Zatem na tem odtrganem kesu nastane nekakšna n Kolenčasta plast s kovinskim jedrom. Četrto razdobje v tem razvoju je ohlajenje teh nebesnih teles, nakar sledi razpadanje strnjenih kapel v robate koščke, ki obkrožajo Sonce. V predzadnji fazi je po Suessovem naziranju treba imenovati še nadaljna kemična presnavljanja, ko se zaradi velike bližine Sonca rudnine, ki vsebujejo velike količine kremenice, raztope. Končna laza pa je ona, ko se delci teh teles odtrgajo od celotnih kosov, pridejo v bližino zemlje, ki jih nato zaradi svoje privlačnosti jwtegne nase, in ko se zaradi velike hitrosti, s katero se gibljejo skozi [ zemeljsko ozračje toliko tarejo ob ta zrak, da znova zažare Zvezdni utrinki kar dežufeio Ce gledamo ponoči v zvezdnato nebo, vidimo, da se zvezdni' utrinki vrste neprestano drug za drugim. Učenjaki, ki si do vseh jx>drobnosti skušajo biti na jasnem tudi v tem, kaj je prav za prav s tem našim vsetnirjem nad nami, so mnenja, da ti zvezdni utrinki niso nič drugega, kakor večji ali manjši drobci snovi, ki sc je odtrgala od tega ali onega svetovnega telesa, in so na tej svoji poti skozi vsemirje preleteli v zemeljsko ozračje, zaradi drgnenja ob zraku nenadoma zažareli in ko so j»rišli iz območja tega zemeljskega ozračja, zopet ugasnili in torej za naše oči izginili. Ce se učenjaki ne motijo v tem, potem vse te »utrinjajoče se zvezde« niso ničesar drugega kakor meteoriti, ki so padli na zemljo. Razlika je jx>tem samo v tem. da so se nekateri drobci teh svetovnih teles ‘oliko približali zemlji, da jih je ta pritegnila nase, drugi pa so leteli le bolj skozi zunanji iob zemeljskega ozračja in ga v nekaj sekundah presekali, privlačnost zemlje pa je bila zanje j>rema|hna, da bi jih spravila z njihovega tira. Iz vsega tega pa sledi, da velika večina mete-orov sploh ne pride v območje zemelj, privlačnosti, kajti sicer bi morali kar deževati na remljo, saj se zvezde utrinjajo včasih kar druga za drugo. Tako pa se hvalabogu le redkokdaj pripeti, da pade kakšen hujši »strel iz vsemirja«, pa še ta ne napravi prav |x>sebne škode. Našli pa so se seveda (udi takšni ljudje, ki so skušali razložiti uničenje Sodome in Gomore tudi na ta način, da ogenj in žveplo, ki sta jx>končaIa ti dve mesti, nista bila nič drugega kot dež meteoritov. Ce so se s takšno razlago čisto pomirili, vedo sami najbolje. Moderno Sosed A: Ali zapisuješ vse, kar izdaš v enem mesecu? Sosed B: Da, samo da beležim 15 dni jaz, 15 dni pa si zapisujejo drugi. ilil w V * ‘J ——T- BI Vlak na električni pogon, ki so ga zadnj« čase vpeljali v okolici Varšave na Poljskem. Ameriški avtomobilski magnat H e n r y Ford otvarja v Detroitu veliko stanovanjsko hišo, v kateri tudi najmanjše delo opravlja le elektrika in jo popolnoma lahko upravlja vsak otrok. — Treba je za vsako delo pritisniti samo na gumb. Ford je pri otvoritvi približal navadno petrolejko inagičueinu električnemu očesu in v hipu je bila vsa hiša razsvetljena. Gore v snegu, mrazu in soncu Zima, zima bela vrh gore sedela .. Stara šolniška. Cas teče. Saj se nam zdi, da smo še |>ravkar hodili jx> samotnem jesenskem gozdu, ki je med orumenelimi krošnjami odpiral razglede na sivo-modrikasta slemena gora in na pozno, zaspano jasnino mirnega, trudnega neba. Po rebrih je žol-tela skopa trava, ki jo je mrzli dih vetra gladil z o|>rezno dlanjo kakor dobri duh izmučeno čelo: rad bi jo usjjaval za zimo, ko bodo beli kosmi pregrnili vse, kar je čez lelo zelenelo, raslo, cvetelo, ko bodo bridke burje vihrale čez opustošene, mrtve ploskve. Le pa tu pa tam je še visel zadnji rumeni list na goli, črni veji, obledel in otožen kakor papir v stari knjigi, ki je že zdavnaj več mkdo ne rabi. Pod nogami je šumelo listje, v mračni gozdni globini je začivkal Jroben ptičji glas, nebogljen in ves zaskrbljen pred bližnjo lakoto sn mrazom. Rezko so ugriznili sekači ob zakrito skalo: glas se je razlegel po širni tokavi ostro in prodorno kakor po mrtvaški veži. Solčne lise fjo tleh in po deblih so se razlezle, zmehčale, vpilee v tla, v listje, v lubje, v skale. Ob poti so inale druščine lastavičjega. globoko plavega svišča jx)vešale uvele zvonce. Mrzlo in brezbrižno je studenec razkazal svoj motni vodni lesk. V skriti grapi je udaril kamen, odskočil ir. se zakotalil v grušč. Neka žival je daleč preč. bogve v kateri gošči, presunljivo zalajala. Iz dolino se je izgubilo jx>poldansko zvenenje Zaspanost, vdanost, nemir, skrb — vse ozračje je trepetalo v njih: v skrbeh teh najmanjših živih bitij, v nemem, enoličnem in otožnem snovanju mutastih stvari. Samo macesni, ki jim je veter na višinah česal redke zelene lase, so stali mirno, sami sebe svesti: najbolj tiho, samozavestno in značajno drevo, ki še sekiri s hladnokrvnim prezirom strmi v modrikasto bledi, sijajni obraz. S r>olno zavestjo gledajo za spomladjo poletje, za jesenjo zimo, spremembe stvari, tok dogodkov, rast, ljubezen, 6mrti in odmiranja. Priče so, ko skozi ledenkasti sneg začenja v toplih viharnih urah spet zemlja kazati svoja umazana, rjava usta. Nič hitreje ne udari njih ravnodušno, izkušeno srce, ko se uveli, uležani prt, skopo pregrnjen |>od njihovimi nogami, v strmini, med gnečo čeri, razbitin in strmih, nerodnih 6kaluih reber, ki so sama sebi napoti, spet nanovo f>oba:rva, svetlo, živozele-no, bujno: vsaka, še tako neznatna koreninica vedno znova spet požene bilko in jo ozeleni, — njihovega tovariša v zimskem plesu, zlomljenega, že malo preperelega, zvestega druga v solncu in viharju pa ne bo nikdar več. Ali ni to lepo in žalostno? Ta mlada, živa travica in stvari, mrtvi veteran, siv od mahov in lišajev, siv od starosti, gosto porasel p° jx>lnočni strani, kjer se je leto za letom znova zavaroval proti vlažnemu dihu saj>. Ali njih tudi to ne gane. Samo majhno se razburijo, ko začutijo vroči val ljubezni ki se kodra strastno in nemirno pod tli, pod surovo skorjo puste, siromašne zemlje, na kateri stojijo. Poletno solnce jih žge, kovinsko blešče od luči in ljubezni pijane trave daleč tam spodaj v pobočju. Sekiro pojo, drvarji vriskajo. Vroči dnevi: ponoči nastavljajo macesni svoje razgrete glave izgubljenemu vetru, ki je že čez dan obredel skrite, od Boga zapuščene grape, kamor nikdar ne posije solnce, kjer mrzli, sajasti sneg nikdar ne skopni. Veter jih boža, ljubkuje, hladi: oni pa brez strasti strme k nočnemu nebu, kjer blešče goste, velike poletne zvezde. Jeseni vse umira, vse trepeta v smrtni slutnji. Dnevi dobivajo tako malo solnca kakor bolnik zdravila. Vetrovi nosijo jx>d plaščem že odurnost zimskega, bridkega mraza. Megle so posivele, dež udari iz neba in z mlačnimi curki pere njihova debla, njihove nežne, toda čvrste veje. Viharne, puste noči zagrnejo ves svet, tesnobne ure teko, ko jx> zapuščenih jarkih in težko dostopnih rebreh v čudni motnjavi glasov javkajo duhovi uničenih življenj, od male marjetice, ki so jo pohodile okrutne človeške noge, od bukove veje, ki jo je odlomil pastir, da bi živini odganjal muhe in potem zalučal preč v goščo, od debla, ki ga je privlekel bogve odkod in zataknil v tolmun sredi nedostopne graj>e nepremišljeni, od jeze penasti hudournik, od planike, l reme, borza — 18 &a delopust (ploSfee) — 1S.40 81oven66ma v.a Slovence (sr. dr. Rudolf Kolarič) — 10 Cas, vreme, poroftila, spored, obvestila — 19.30 Nae. lira: Šolsko predavanje — 19.50 Plošče — 20 Popoprana inventura. 1936. — Hndomuion pretre« arhiva Lij kronike nafiih oddaj v potekajočem letu. Besedilo sestavili Jožek in Ježek tca* Ivan Itob. Izvajajo ftlanl rad. igr. družine. Vmes plodfte — 22 Oa-s, vreme, poro61a, spored 22.15 Ciftradke to&ke (plošče) — 22.30 Ve»ol pohod v novo leto 1937. V pisanem sprovo-d u uas popeljejo vannj: Itadij&k orkester — Kme&kii trio — Adamičev jazz — kvartet za narodno pe-srai: Poldka Zupanov a, M. Štrukelj — Verbičeva — p:. Jean Franci — p. Tono Petrovčič, dalfe Svetoz. Banovec, Mirko Premlč, Akademski i>ev»kii kvintet — Jožek in Ježek — potem Ribničan fJr ban — Peresrrin Paje.k in dr upri člani in članice radijske igralske družine, naposled pa Se Foxl. m uk Hom, novosti. Oddaja se prenn&a iz velilke unionsko dvorane. Konec sporeda ob 0.30 im. Drugi programi Četrtek, 3f. dcccmbra: Bel orad: 30 Violončelo 20.80 Havajske kitaro — 21 Humoristični časopte ‘-4-22.20 Narodna im plesna glasna — Zagreb: 20 OpdNNta 22 Silvestrov večer — 24 Plesna grlasba — Dunaj: 10.15 Singerji 1929—1931 — 21 Silvestrovo — 0.05 Pester cert — 20.10 Operetna in plesna glasba — Rim-Bart: 20 40 Izbrana glasba — 21 30 Igra — 22.40 Plesna glasba — Praga: 19 10 Plesna glaod zdravnik, pri naj1"'l'J‘' je nisem mogel dalj kot sedem minut.« Sven Elvestad: 37 Zlodej se dolgočasi Ni vpraševal z besedami, ampak z gibi: odprl je namišljene lupine ostrig v zraku in nalil vina iz namišljene steklenice v namišljene kozarce, vse kretnje so bile jasne, hitro sta ga razumela in mož je odšel. »Ne zdi se mi ravno, da bi naju tu kdo pričakoval,« je ugotovil Brede rahlo presenečen, »niti mož ob točilni mizi nas ni pogledal, kaj naj je torej pomenil signal, ki ga je fantalin zaklical skozi vrata?« Rist ni odgovoril naravnost, nadaljeval Je s svojimi mislimi precej glasno, tako kakor da sam sebi govori: »Kočijaževo obnašanje sicer ni, da bi kaj posebnega moralo pomeniti. Toda to pa tem falotom že lahko pripisujeva, da tujce prav radi poskušajo zapeljati v javne hiše in podobne prostore, kjer lahko pozneje dobijo napitnino. Toda nemara se zdaj res kaj drugega dogaja ... no, jaz sem si za vsak slučaj zapisal številko kočije... Kar se pa fantalina tiče, gospod Brede, to pa je seveda vratarjeva zadeva.« »Vratarjeva zadeva, kako to?« Rist je skomignil z rameni. »Ze spet kakšna combinazione,« je odgovoril. »Morate vedeti, da je vratar velikega hotela v Napoliju precej oblasten gospod. Gospoduje nad avtomobili, nad izletnimi čolni, potovalnimi pisarnami, trgovinami, restora- ni in zabavišči. Predvsem pa gospoduje nad | rojem fakinov, »ki jih imenujejo ,scugnizzi‘ in j ki se potepajo navadno okrog velikih hote- j lov. En sam znak iu fakin že sledi potniku. 1 Znak ,Ombassadeurs‘, ki ga je zaklical skozi vrata, je pomenil, da sva luksuzna potnika, kar bova občutila predvsem na računu. Plačala bova tudi vratarjevo napitnino.« »Oh, to je pa potem precej vsakdanja kupčija,« je rekel Brede, »je pač tako na tem starem svetu.« »Na vsak način naju opazujejo,« je dejal Rist. »So ljudje, ki jim je precej do tega, da vedo, kaj počenjava, in mislim, da to tudi vedo.« Vzel je prvo ostrigo na vilice in dodal: »Prijatelju in sovražniku želim takole ostrigo.« Brede je sedel in srkal iz šampanjskega kozarca, nič ni jedel, posebnosti so ga vedno dolgočasile. Začel se je' ogledovati, njegove oči so se že precej navadile teme, počasi je že določno videl posamezne postave. Naenkrat je dejal: »Ali ne bi morda popila coctail znamke Z. S. D, saj tako dobro spada v ta velika presenečenja?« Rist je postal pozoren. Pritrdil si je monokel in sledil Bredejevemu pogledu. Za eno od mnogih miz je globoko v kleti sedel človek, ki je pravkar bil plačal. »To je on,« je dejal Rist, »zdaj nama je pokimal. Ali imate kaj proti temu, da mu na IK»zdrav odgovoriva?« »Popolnoma nič. Zelo rad odzdravljam svojim starim poslovnim prijateljem.« Dotični gospod je vstal in odšel proti mizi, kjer sta sedela oba prijatelja. Zdaj ni bilo nobenega dvoma več. Bil je on. Bil je signor Vittorio, njegov podrsavajoč hod ga je izdajal, hodil je, kakor da mu je že prišla v kri navada plaziti se tiho za ljudmi iu bližati se jim. Potem pa njegov obraz, pristni južnjaški obraz, ki lahko privzame vsak izraz, kakor glumačev obraz, in ki mu nazadnje ostane le maska, nekaj sumljivega, kar so še bolj povečevale velike, črne oči, dvoje raz-gledovalnih lin, ki je v njih prežalo nevarno čakanje. Iztegnil je svojo majhno, mehko roko in pri tem sprožil kretnjo, kakor da bi razvijal nevidno igro s kartami. Dejal je: »Ali se motim ali ne?« »Ne motite se,« je odvrnil Rist in pokazal na prazen stol. Nato je sedel in čakal. Razvil se je pogovor (deloma v precej čudni angleščini), ki bi lahko služil za vzor obojestranski vljudnosti med resničnimi svetovljani. Kadarkoli je Rist kaj dejal, se je Vittorio uslužno priklonil, tako da najmanjše zlato zrnce Ristovih besed ne bi ušlo njegovi pazljivosti. Rist je vprašal po Johnsonu Vittorio pa nič ni vedel o njem. Njegovo znanstvo z Johnsonom je bilo sicer precej površno. Ta zveza mu ni kaj prijala. »Zakaj ne?« »Zato ne, ker ni tovariški v kupčiji,« je odvrnil signor Vittorio. Stavek je tako končal, da je konce desnih prstov položil na svoje ustnice, kakor da bi jih hotel položiti v sama usta, kar bi naj pomenilo mangiare, jesti, preveč jesti, pač človeka, ki je preveč požrešen. Nagnil se je k Bredeju: »Spominjam se, da je med nama, dragi gospod, nastal v Kopenhagenu majhen nesporazum.« »Kolikor pa se jaz spominjam, so se vsi nesporazumi razjasnili,« je odvrnil Brede. »Seveda, med gentlemani, kajpak ... saj ni besed vredno « Zdaj stavka ni končal, marveč je znova napravil kretnjo z desno roko, tako, da je z vsemi petimi prsti zapored zajadral po zra-ku; to je bila kretnja, ki je po napolitansko pomenila, da so »ladri«, tatje v bližini. Rist je dejal: »To pač ni vam veljalo, dragi gospod?« Signor Vittorio je pritisnil kazalec na svoje prsi in osuplo vprašal: »Meni?« V tej njegovi kretnji je bilo nekaj resnično pretresljivega, kakor da bi hotel reči, da tak sum lahko pade tudi na koga drugega, nemara celo na samega nadškofa, samo na njega ne. Zmajal je z glavo: »Dragi gospod, kaj pa vendar mislite!« Pridodal je: »Morda se radi jezikovnih težkoč nismo razumeli. Napolitanci se le težko sprijaznijo z nordijskimi jeziki.« »SloveuakJ dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din za tnozem Telefon 295)51 Za Jugoslovanko tiskamo v Lju' ' 2fr.D1n Uredništvo Kopitarjeva nlica 6/TII Telefon 2904 io 299t>. Uprava; Kopitarjeva b. i?ViL Čeč. Lzdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože ELošiček.