J9,°XIII, I telbp v. 228 ON UREDNIŠTVA: 2S-4S7 OPRAVE) 25—67 In 28—47 POSLOVALNICA CELJE. Prelernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.469 Maribor, četrtek 5. oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cona din 1*— Italija ne bo posredovala bi. ^ er bo govoril jutri opoldne na seji nemškega državnega zbora — Mirovni predlog Posredovanja — Po francoskem mnenju bo stavljen predlog po nediplomatski poti Anglija in Francija se bosta pogajali samo, ako bo predlog sprejemljiv Italija ostane nevtralna ,^nL°^ra- Dočim je še pred-Snai MgIedal°’ da 550 verjetne SjKfcj .j' so jih objavili skoraj vsi Vah inS na za*10du *n v nevtralnih imele neko podlago celo v Nktea , tisku, ne glede na tovorilo 06,0 P°udarjal, In ki doc,® tem> da bo Italija prevzela na Btl) j Va*ca med Nemčijo in Ru-% d"‘ *er Veliko Britanijo In Fran-V al5nie« s*ran'> se Je položaj tekom J?ne docela spremenil. Ka-ii’^i«v nastala ta sprememba poit/. Ilirov s s o H n I preštudiral nem- ® Predloge, katere }e zunanji H ^no prinesel s svojega I? P * spremenjena situa-Itu tem’ da ,ta,'ia ni Pr*Prav- ne *u
  • 0 1,0 ves*' ho- Iz Berlina napovedana »j*3 državnega zbora v petek »Min te* Seil b° sporočil Hitler Za sklenitev miru. Kakor postavljata svoji vojni akciji proti Nemčiji vse drugačne cilje, kakor pa je bila le zaščita Poljske. Po vsem tem je verjetno, da bo Nemčija morala sprejeti z zahodnima velesilama vojno in jo voditi ____________ —__ dalje, kajti na to, da bi sprejela njune SoTHv.^roča iz Berlina, je pa tam zahteve, ni mogoče niti misliti. Zaradi te-^Panja, da bi bilo sploh mo- ga se zdi, da bo Hitlerjev govor, ako bo ■Jogi usP®h s kakimi mirov- v njem res stavil napovedovane predlo. ' (J .Govori angleških in fran- ge, imel bolj značaj notranjepolitičnega sflierj v ,0v s° razbili vse iluzije efekta, kakor pa zunanjepolitične akcije. ^ elika Britanija in Francija ^adierjeva izjava vladi vKa „ - Na včerajšnji seji *ii francoski ministr- & a. Hinj ®viillf r> noncuMti mmibir Ha "afodm aladier obrazložil seda vu ’ Položaj in izjavil, da fran >erlainovV Ce*0^ sprejema zadnji V.e*a sn,.:-°'!0r In njegovo stali-z Nemčijo S> K______________________ F”SS: H pripravljajo, bo mogoče govoriti šele tedaj, ko bodo stavljene. Anglija in Francija jih bosta seveda preučili in odgovorili nato nanje tako, kakor zahtevajo njuni interesi in vojni cilji. Sodelovanje med obema velesilama je tako trdno, da ne more biti v nobenem pogledu med njima nobenih diferenc. Ob koncu jc podal še poročilo o akcijah na bojišču. m,t0vn,h Ponudb, ki se baje niev v pariškem tisku iii 1 fe vOrl| *uvi>ra, v Kate- ^ V«hn bi radnwKŠk^ Pr°Pasando, „ ''ke rt.;, ^11: oddvoiiti Fraii- oddvojiti Fraii-pri," . Sicer Pa listi iz-fvll Da?® *a mi1'3"!? Chaiuberlaino-h jDa!adleri ®ir* »Petit Parisien« Je .!V 8oyor v celoti in pra-niške v »rnosti ledu, l da s v°V zadnJi govor v VMuzave,„1*1, In i>ra" VIe ! staUie v, Voine ci|!e kot ^Kih t6ln Posded°StVin miru- Da' s Cfc D°kS J1’ kakor ‘udi v »(Jok^beriai’ .Se popolnoma 5S BlSS0® *■ le brez re- je - v 2ve . & s sklicanjem vlade izjavil, prevza-za primer, cana . „1U, LT* doma, da »Ni1 *»i VJle,1l Predb0,Sti za prliner< CUtlll! trail? za sklenit0v !t kar s® Karanci'‘e kon- da Hiti« iPa doslej še ni Prišli nn f Predlogl za diplomatski poti preko nevtralnih držav, ker so te preveč previdne, da bi posredovale za razpravo o nesprejemljivih pogojih. Skandinavske ladje dobe angleško spremstvo PARIZ, 5. oktobra. Havas poroča iz Londona: Po pisanju londonskih listov je neki visok uradnik poslaništva neke skan dinavske države izjavil, da njegova država ne namerava niti najmanje zmanjšati ob»ega trgovinskih odnošajev z Veliko Britanijo. Pogajanja, ki se vodijo zdaj med Veliko Britanijo in skandinavskimi državami, imajo splošen značaj in se vprašanje prometa še ni načelo. V tem pogledu pa so skandinavske države predlagale, naj bi ladje, ki prevažajo blago za Anglijo, dobile spremstvo. Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem v presledkih. Včeraj je bila najvišja toplota. 8,5, danes naj-ni/.ja 5.7, opoldne pa 7.0. Padavin je padlo od snoči do danes 1,2 milimetra. laponski napad na Cungking TOKIO, 5. okt. Japonski bombniki sol uri. Porušeni sta dve kitajski letališči, sedem zaporednih noči napadali glavno Vsi bombniki so se vrnili v svoje baze. mesto Čangkajškove Kitajske Cungking. Napad devetih kitajskih letal na Hankov Zadnji napad je bil davi. Trajal je dve‘ni naredil velike škode. Mžogin ni odpotoval iz Moskve ANKARA, 5. oktobra. Anatolska agencija poroča: »Vest, ki jo je razglasil neki tuji radio o nenadnem odhodu turškega zunajega ministra Saradžogla iz Moskve, ni resnična. Agencija je izvedela, da se bodo pogajanja med Turčijo in sovjetsko Rusijo, ki se vodijo v Moskvi v popolnoma prijateljskem ozračju, nadaljevala te dni.« Kakor je bilo mogoče tu izvedeti, je sovjetska Rusija sedaj osvojila turško stališče, da je treba pri urejevanju rusko-turških odnošajev upoštevati pogodbe, ki vežejo Turčijo z Veliko Britanijo in Francijo. LONDON, 5. oktobra. Tajnik zunanjega ministrstva je dejal, da Velika Britanija z zadovoljstvom gleda na razvoj prijateljskih odnošajev med Turčijo in Rusijo. BERLIN, 5. oktobra. DNB poroča iz Moskve: Agencija Tass sporoča, da jo vojni komisar Vorošilov sprejel včeraj turškega zunanjega ministra Saradžoglu-ja. Istega dne je Saradžoglu obiskal komisarja za zunanjo trgovino Mikojana. Teh sprejemov so se udeležili tudi turški veleposlanik v Moskvi Ali Hajdar-Aktar in sovjetski veleposlanik v Ankari Teren-tijev. Saradžoglu je obiskal tudi Ljenlnov mavzolej, kjer je položil venec. MOSKVA, 5. oktobra. Razgovori med turškim zunanjim ministrom Saradžo-glom ter sovjetskimi funkcionarji se nadaljujejo. BERLIN, 5. oktobra. DNB poroča iz Ankare: Turški politični krogi pričakujejo, da bodo pogajanja v Moskvi dokončana še ta teden. V teh krogih tudi izjavljajo, da bo po vsej verjetnosti prišlo do sestanka med Saradžoglom in romunskim zunanjim ministrom Gafencom v Constanzi, ter poudarjajo, da je Turčiji na tem ležeče, da se sedanji spor v Evropi poravna na miren način. Ruska pogajanja z Balti KOVNO, 5. oktobra. Elta. Litvanski zunanji minister IJrbsis se ie vrnil semkaj, da poroča vla^i o razgovorih v Moskvi. Urbsls se bo v kratkem spet podal v Moskvo na nadaljevanje razgovorov o vprašanjih, ki zadevajo Litvo in Rusijo. KOVNO, 5. oktobra. Misli se, da vsebujejo sovjetski predlogi Litvi tri zadeve: 1. Rusija dobi tri prehode do pristanišča Liepaja v Letoniji preko litvanskega ozemlja. 2. Rusija organizira plebiscit v okolici bivšega litvanskega glavnega mesta Vilne, ki je bilo do nedavnega v poljskih rokah. 3. Podpisan bo pakt o prijateljstvu med obema državama. TALLIN, 5. oktobra. DNB. Estonski zunanji minister Selter in sovjetski odpravnik poslov Bockarev sta izmenjala snoči ratifikacijske listine estonsko-sov-jetskega pakta o medsebojni pomoči, sklenjenega 28. septembra. S tem Je ta pogodba stopila v veljavo. TALLIN, 5. oktobra. Sovjetska komisija, kateri je bila poverjena priprava izvršitve določil estonsko-sovietskega pakta, je pomnožena s 6 pomorskimi častniki, ki so danes prispeli semkaj. Hull o panamskih sklepih PARIZ, 5. oktobra. Havas poroča iz Washingtona: Minister za zunanje zadeve Hull je pri današnjem sprejemu časnikarjev, razlagajoč sklepe panameriške konference, izjavdl, da predstavlja ustanovitev »varnostnega pasu« razširjenje sistema nadziranja ameriških obal po pomorskih in zračnih patruljah, kakor ga je vlada ameriške unije ujjeljaila takoj ob izbruhu sovražnosti v Evropi. Hull je izrekel priznanje duhu solidarnosti iExchange Te-legraph« poroča iz Moskve, da zavzema sovjetska mobilizacija vedno večji ob- seg. Klicanje letnikov ni omejeno samo na zahodno polovico Rusije, ampak se razteza tudi na vzhodno in azijsko. Ne ve se, ali naj bi bila ta mobilizacija odrejena za primer, da Francija in Anglija odklonita nemško-ruski mirovni predlog, zdi pa se, da je vendarle v neki vzročni zvezi z razgovori ob priliki zadnjega obiska nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Moskvi. V deželo Hsing-kjang, ki je sicer kitajska, a pod sovjetskim vplivom, je Rusija odposlala že 300 tisoč vojakov, a prav tako pošilja znova zelo močne okrepitve na mongolsko-mandžursko mejo, kjer kopiči tudi velike količine letalstva in ostalega orožja. Možnosti sta tu dve: ali hoče sovjetska vlada pritisniti s tem na Japonsko, da bi se vdala njeni volji, ali pa nanierava pričeti odkrito vojaško akcijo. Pojavljajo se tudi glasovi, ki menijo, da ima Rusija posebne načrte proti Indiji, toda istočasno se opaža na drugi strani, da išče še dalje ohraniti stike tudi z Anglijo in Francijo. Po vsem tem so sovjetski nameni zaviti v meglo, ki jih trenutno absolutno ni mogoče 'razvozlati. Pobeg nemškega parnika LONDON, 5. oktobra. »Eschange Te-legraplu iporoča: Po sem prispelih vesteh je nemški oceanski parnik »Colum-bus« pobegnil iz internacije v mehiškem pristanišču Vera Cruz, kjer je bil zasidran od 4. septembra. Iz istega vira se tudi izve, da so bile nedavno opažene v bližini Vera Cruza neke tuje podmornice, ki so bile po vsej priliki nemške. NI zato Izključeno, da je pojav teh podmornic bil v zveri s pobegom omenjenega nemškega oceanskega parnika. PARIZ, 5. oktobra. Havas poroča iz Dublina: Neka nemška podmornica je potopila neko grško ladjo, 60 milj od britanskega otočja. Posadka 28 mož je rešena in izkrcana na kopno. Šest mož so odpravili v bolnišnico. Kapitan je izjavil, da je podmornica opozorila ladjo, preden jo je potopila. CORK, 5. okt. Neka nemška podmornica je izkrcala na Irskem moštvo potopljenega grškega parnika »Diamantes«. PERNAMBUCO, 5. okt. Semkaj je prispelo 31 mornarjev s potopljenega angleškega parnika »Clementes«. Prvi inženir je izjavil, da je iparnik potopila nemška 10.000-tonska križarka »Admiral von Soheer«. LONDON, 5. oktobra. Angleške ladje so prejšnji teden zaplenile 33.000 ton blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo. Angleži so do sedaj zaplenili 290.000 ton nemškega blaga. Poljsko zlato in protektoratska vlada PARIZ, 5. oktobra. Dopisnik «News Ohromela« iz Poljske poroča, da bo novi poljski vladi, ki jo namerava Nemčija ustanoviti v Varšavi, naložena naloga, da zahteva izročitev zlata, katerega je Poljska deponirala v Angliji, Švici, Holandiji in skandinavskih državah, kakor tudi dragocenosti ruskih carjev, katere so boljševiki izročili leta 1902. kot za-stavnino za vojno odškodnino republiki Poljski in so deponirane v Parizu. Med temi dragocenostmi je tudi zlata krona carja Nikolaja I., krona zadnje carice in mnogo dragega kamenja, kar vse je postalo poljska last, ker Rusi niso pravočasno preskrbeli odkupnine. Amerika ne priznava legalnosti oviranja plovbe LONDON. 5. oktobra. Reuter poroča iz VVashingtoua: Zunanji minister Hull je dal formalno izjavo, v kateri je dejal, da vlada USA ne prizna zakonitosti oviranja plovbe ameriških trgovskih ladij. Hkratu opozarjo Hull ameriške izvoznike na posebno nevarnost plovbe v atlantskih In baltiških vodah, ki obUvajo ozemlje vojskujočih se držav. ROOSEVELT POVABIL MOSCICKE-OA V USA PARIZ, 5. oktobra. Havas poroča iz Bukarešte: Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da je predsednik Roosevelt povabil bivšega predsednika poljske republike Mosciokega, naj se naseli v USA. Toda Moscickemu zdaj ne dopušča njegovo zdravje, da bi se podal na tako dolgo pot, pa bo nekaj tednov prebil v Švici, kakor je bilo to že javljeno. ZAKONITOST POLJSKE VLADE V FRANCIJI LONDON, 5. oktobra. Lord Halifax je predložil parlamentu načrt zakona o priznanju zakonitosti poljske vlade v Francija. PRAZEN TRAMVAJ V PRAGI PRAGA, 5. okt. Nemške oblasti so odredile, da gre ves inkaso praškega tramvaja ob .sobotah v korist nemške zimske pomoči. Prejšnjo soboto se ni nihče vozil s teamvaiem. PREDLOG ZA ROOSEVELTOVO POSREDOVANJE BERLIN, 5. oktobra. DNB poroča iz Washingtona: Kakor je znano, je senator Johnson včeraj predlagal resolucijo, s katero se predsednik Roosevelt poziva, naj posreduje, da pride do premirja v Evropi. Resolucija je izročena zunanjemu odboru senata. Ni Še znano, ali bo odbor o tej stvari imel izredno sejo. JAPONSKI POSLANIK PRI HORTHYJU PARIZ, 5. oktobra. Havas poroča iz Budimpešte: Regent Horthy je sprejel v svečani avdienci novega japonskega poslanika na Madžarskem Kojira Inueja, ZASEDANJE FRANCOSKEGA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA ZAKLJUČENO PARIZ, 5. oktobra. Uradni list objavlja ukaz o zaključenju zasedanja senata in poslanske zbornice. PARIZ, 5. oktobra. Ukaz o zaključitvi zasedanja dosedanjega parlamenta je bil izdan iz notranjepolitičnih razlogov. Komunistični poslanci ne bodo več imeli posla niške imunitete in jih bodo lahko prijeli, ako bodo hoteli nadaljevati propagando razpuščene stranke. Po govorih Churchilla in Chamberlaina ter po včerajšnjem govoru lorda Halifaxa, v katerem so označeni stališče Velike Britanije in njeni vojni cilji, je bilo potrebno, da šef francoske vlade stori primeren ukrep in pokaže, koliko so francosko stališče in francoski vojni cilji v skladu s stališčem zvestih in lojalnih zaveznikov. AMERIŠKO BRODOVJE NA HAVAJIH PARIZ, 5. oktobra. Havas poroča iz San Diega: Jutri bo krenilo 20.000 častnikov in mornarjev na 29 vojnih ladjah pod poveljstvom podadmirala Andrievvsa proti Havajskemu otočju. To brodovje, ki ga je mornariško ministrstvo označilo kot »varnostne sile«, obstoji iz nosMca letal »Enterprise«, 7 lahkih in težkih križark, 18 rušilcev in 4 minonoscev. NORVEŠKI LADJARJI NISO NAVDUŠENI LONDON, 5. oktobra. Reuter poroča iz Osla: Norveški ladjarji ne kažejo veliko zanimanja za. načrt ruskih lesnih izvoznikov, da bi pošiljali svoje blago z norveškimi parniki čez Belo morje. Vendar poudarjajo v krogih norveških ladjarjev, da je pot proti Angliji veliko varnejša skozi Belo kakor skozi Baltiško morje. RIM, 5. oktobra. Stefani poroča iz Rige, da je v Kronstatu zbranih ves tisoč sovjetskih pilotov in 600 letal. ČLANI BIVŠE POLJSKE VLADE V ME-HADIJI PAitIZ, 5. oktobra. Kakor poroča Havas iz Bukarešte, so člani bivše poljske vlade, ki so bili doslej internirani v Slatini, danes odpotovali v Mehadijo. Prchaia potuje v Fran*1‘JV BUKAREŠTA, 5. okt. Havas iz Bukarešte, je češki S h hala, ki le na Poljskem orga*!"L in slovaške legije, odpotoval oafl®* karešte v Francijo. M ČEŠKOSLOVAŠKA VOJSKA v cm ... PARIZ, 5. okt. CeskoslovasKi v Parizu, Štefan Osusky, in Da.u‘'^ podpisala pogodbo o ioncir31”11 slovaške vojske v Franciji- NOV MADŽARSKI POSLANIK v PARIZ, 5. oktobra. Kakor r‘ ; vas iz Budimpešte, je za m® g poslanika v Hagu imenovan » ^ tistvany, ki je bil več let šef oddelka v madžarskem zunaflJ strstvu. ITALIJANSKI KAPITAL ZA JV PARIZ, 5. oktobra. Havas Fj, Seville: Snuje se špansko-italjl3 ba za kolonizacijo in izkoriščal m-nih rudnikov okoli Guadalquivi ^ družba po zaposlila vse špans.s v tem okolišu. Ko bodo vsi ziWw^ bodo izpopolnila potrebna nieS,^‘,: janskimi delavci. Kapital te znašal 50 milijonov peset. REZULTATI AMNESTIJE PARIZ, 5. oktobra. Havas P.^ Madrida: Okoli 20 na smrt pomiloščenih in jim je smrtna menjena v dosmrtno ječo. R** ^f mestu Madridu ■.$[ šes. fr To v samem obsojenih na manj kot izpuščenih na svobodo, amnestije. ANGLEŠKO MASLO ZA1® m LONDON, 5. oktobra. "lJJV ford«, ki se bavi z izvozom L^i® ■ javila seznam pošiljk masla11® ^ f rodnosocialističnim voditelj11’ ^ \ izbruhom vojne. Vsak 5-L'e »Bradford« poslala večje ko» na naslov nemških voditelj' na^ TEžKOčE JAPONSKE ZW TRGOVINE BERLIN, 5. oktobra. DNJ5 Tokia: V tukajšnjih Pol,t smatrajo, da se bo japonska ^ čo težkoč okoli predloga, ^ ^ ministrstvo za zunanjo trgo ^(0' v zelo težavnem položaju, f ne K t? nanjo politiko, japonska vla rek zum z USA še ni dosežen- > * - la kakega posebnega usPe ’foti • prijateljsko stališče USA °aSjLjijii se bo zlasti odražalo v vpr j Istotako n .L UP' Britanije ne ^ i$' na Kitajskem, stališče Velike da bo konferenca v Tokiu 11 ^jg| PAPEN PRI PREDSEDNIC « VLADE _ J), RIM, 5. oktobra. Stefani turški ministrski predsedm "jel ^ $ nik zunanjega ministra , p«r' nemškega poslanika von > dalje časa z njim razg°va ODPOKLIC BOLGAROV lj0, RIM, 5. oktobra. Listi P°J g P p državi^1* vr(tej da se do vsi bolgarski jo v Franciji, poklicani mov. Borza. Curih, 5. Ja K Pariz 10.22, London # 177.50' ilia£e 445.75, Bruselj 74.75, ¥ sterdam 237, Berlin 106.15, Oslo 101.15, Kope" nos Aires 104.50. poslanika na Madžarskem Kojira Inueja. odpotovali v Mehadijo. nos Aires 104.50. f Drobni dogodki na zahodni fr®1!! PARIZ, 5. oktobra. Sinočnje francosko poročilo pravi, da so bile na fronti le manjše praske patrol. Nemci so poizkušali napadati južno od Pirmasensa. Na fronti je naliv ter so tudi letalske akcije onemogočene. Neka francoska podmornica je zajela neko nemško trgovsko ladjo. PARIZ, 5. oktobra. (Havas.) Vojne operacije na prostem od Rena pa do Mo-selle so bile v teku včerajšnjega dne zelo živahne. Sicer te operacije niso imele večjega obsega kot le bolj lokalnega, toda so se razvile po daljšem zatišju .vzdolž cele fronte. Tako s francoske ka- [dele na sovražnika, ki se je tudi previ kor z nemške strani so delovale patrole na terenu med najbližjimi utrdbami. Nekatere teh francoskih patrol so, izkoriščujoč deževno vreme in spretno se krijoč, šle še dalj, nego jim je bilo naročeno in so prehodile prostor »Nikogar zemlje«, ki je ves razoran od granat. Vse to je znano kot »klasični stik izvidništva, ki ga dobro poznajo bojevniki iz svetovne vojne in ki dejansko pomeni, da patrole, približajoč se sovražniku, skušajo dognati mesta, kjer so maskirane pasti, bodeča žica itd. Tu in tam so pa-t role, ki so se spustile daleč naprej, za- dno približeval z istim ciljem, da s* - tnrttl ln patrole v izjei imele tudi nalog. ražnikovih postoj^P' vitim napadom osamljene kote, ki P * jjt . pa ne sira ni veliko V5iSn jjfit rfih izjemno v„ldr0 Pri z da *■» in ne strani veliko va popolnoma ne asjiiko^ ujamejo nekaj je so . a L g teku včerajšnjega ‘a) n*P. #06 $ poskU^Jerti^n*-jnj & speti do pr^ franCu°g ga je primoralo op. od Pirmasena letel na hud °p*{„c^V-}0 ^ ,60 S Lil*boru dne 5. X. «939. •Večerni*« Stran & Razgovor o demokraciji •Sfoven^?1 nas*°VOm odgovarja današnji dja v n * na članek »Najprej demokra-Djl saj.., ***• ki sem ga priobčil v zadka,. 0 .°‘no-nedeljski številki »Večerni-starih m„,VOr »Slovenca« je žal pisan po Vo o h strankarskega boja: pose p,n.Prav,ia na osebno polje, izogiba % -T^ovpriti na glavno vprašanje, ki »le, ui J®°tesa članka, namreč vprašajo - j? Slovenčev« teoretik m nje-0 •..Stori,°’ da pride lepa teorija ®c Rk-jac,]' do veljave tudi v praksi. Na Z"8’ bJc salta! jorjan, lzpade v »Slovencu« ne od-^ > ker se nočem spuščati na po- lje dolgih rekriminacij. Tega tudi zato ne storim, ker mi ni dana svoboda pisanja, da bi tako odgovoril, kakor bi lahko in kakor bi bilo sicer potrebno. Res je — kakor piše »Slovenec« — da je slovenski narod sit strankarskih pre-klarij. Do tega prepričanja sem prišel že davno in sem zato že pred leti izvajal vse politične konsekvence, da lahko krenemo v politiki na novo pot. Brez kon-sekventno izvedene demokracije na vseh poljih javnega življenja ni rešitve za Slovence! Slovenski narod ni samo sit starih strankarskih preklarij, marveč tudi ne more in tudi ne sme več prenašati avto- kratske politike, izvajane pod devizo: »Mi sami m samo mi!«, pa naj se v praksi udejstvuje pod zastavo avtokracije ali pa demokracije. Kdor hoče služiti slovenskemu narodu in njegovi srečnejši bodočnost}, mora danes nujno demokracijo priznati najprej v praksi. Kdor tega ne bo še pravočasno storil, bo pogubil samega sebe in bo prizadejal slovenskemu narodu nedogledno škodo. To in ničesar drugega nisem hotel dobrohotno povedati »Slovencu« in njegovemu zaledju. Adolf Ribnikar. ,°r|haliziranje železniškega prometa čutnih iz^ru*1'u vojne je prišlo do motenj v mednarodnem želez- P°sebno pa v prometu j Drompf a* ^asa jo celo bil potnica Ničijo in našo državo ti,Hay^en- Otežkočen pa je bil ^ dni n °m* promet. Tekom zad-** Dotnisv^ te 23čel tako tovorni, ka- brz<>VIO!Zn!* P™0** znova VOz*te pred sedanjim vojnim ^ Drosi Maribor—Dunaj dnev- ? »otDišiSi^ J"®*1 vlakov m po trije L^et * via-kov. Do danes pa se vi %ioŽe ^iko Popravil, da vozijo Iti 0y in 113 Progi po en par brzib dva para potniških vlakov. Ozove med Zagrebom in Du-Sjjamo pri brzib vlakih in pri “ Provi « ai' v iKjj^psonice—Beljak—Monakovo *tl«mem času vozila po dva pa- H Sli ra brzih vozov in po dva para potniških vozov, zaradi vojne pa je bil docela ustavljen brzovozni promet ter je ostal na tej progi samo še en par potniških vlakov. Od danes naprej pa bo tudi na tej progi promet v toliko normaliziran, da bo na njem vozil po en par brzih voz in po en par potniških voz. Prav tako so uvedeni na tej progi direktni vozovi, kakor so bili pred vojno. Pri vožnji z direktnimi vozovi je nastala edino ta izprememba, da direktni vozovi ne vozijo več iz Sušaka preko Zagreba, ampak od Beograda do Monakova. Direktni vozovi bodo priključeni vlakoma št. 5 in 8. Promet z ostalimi državami kakor Italijo, Madžarsko, Grčijo, Romunijo in Bolgarijo se vrši v redu. Tudi tovorni promet z Nemčijo se vrši redno, samo da z manjšim številom vozov. šolsko leto na soboški gimnaziji •>« te tudi Soboto precej Sinih,J. ''rnilo se je dijaštvo na real-" ter poživilo tudi soboške primer napada sovražnih podmornic. Poveljnik parnika je to zahtevo odklonfl. Zato so se mornarji izkrcali. Ker druga posadka ni imela Mstin v redu, naše pomorske oblasti niso dovolile, da bi parnik odplul. Zato je poveljnik angleškega parnika zahteval iz Malte novo posadko. TAJNA TOVARNA ZDRAVIL Policija je te dni v Subotici odkrila protizakonito tovarno zdravil, ki jo je vodil preprost subotšški delavec. Preiskava je dognala, da je »tovarnar« dobival surovine od svojih zaupnikov v tujina. V poslovalnici te tajne tovarne je polioija zaplenila velike količine najrazličnejših zdravil, med katerimi je bilo največ aspirina. Zdravila je prodajal mnogim lekarnam v Vojvodini. Lastnika Andrijo Dobroto so izročili sodišču. Ni še ugotovljeno, ali so bila njegova zdravila človeškemu organizmu škodljiva. o. Za invalidski kongres, ki bo v nedeljo, 8. in v ponedeljek, 9. t ra., v Zagreb u, je dovoljena vsem udeležencem (invalidom, vdovam in staršem) polovična vožnja po železnici za potniške in brze vlake. Pri odhodu se kupi celo karto in H Je ^m trgovine. Število učencev Dov«xai s°fr°§ki realni gimnaziji ia .• c^- To dejstvo je najboljši .^■Dotrak ** popolna realna gim-fiAtia a ter da ni samo umetno t^iermLJ* kraj- Skupno se je v % 5?fi lnu vpisalo na soboško gim-bf \ Sn/*ncev in učenk (m 486, ž °Upravna razreda VII. in ^ >11118 -io , L6111 ^6 učencev (58 mo-liDrJ^tRu ask'b). Lansko leto je bilo (to *■& J?1Saa'h v državnih in samo-*!ntn.’ 156 skupno 588 učencev naraefi Ltelotno število učencev Vr, satno„ ° os za 90- Lani ie bilo % i I3^\avnib razredih 60 učen-K *• 16 J? ter ie tudi tu letos pri-^ Jega ra-/r e?oev- v vse tri paralel-*** i« • te bilo letos vpisanih ^ u^tle ’zf n‘pa komaj 142, tako da Brvie ;8 učencev. Peti razred !* w e Dami n . t°ia soboške gim-^ Hi!8l,Cev. t , 1 s skupnim številom 1 5cev‘ u- ^ Boston,50 stisnjeni v enem • ■— Številčni napredek, ki ga je izkazal letošnji vpis na soboški realni gimnaziji ponovno dokazuje nujnost takojšnje graditve novega gimnazijskega poslopja v Soboti, za katerega je bil že odobren kredit ter je dala občina na razpolago zemljišče pri vhodu v mestni park. Kljub mnogim obljubam, da bodo kmalu začeli z zidavo, je tudi novo šolsko leto zateklo staro stanje. Vodstvo državne realne gimnazije si bo moralo tako tudi letos pomagati z deljenim poukom ter z mnogimi drugimi pripomočki, da bo za silo rešilo »stanovanjsko vprašanje« v pretesnem poslopju nekdanje ogrske meščanske Šole. Na mnoge potrebne pomožne prostore pa niti misliti ne bo smelo. Naj bi poleg mnogih drugih dejstev tudi visoko število učencev, ki so se letos vpisali na soboško gimnazijo, pripomoglo kmalu nagnati merodajne, da bodo začeli z gradbo novega šolskega poslopja. Nekoč v preteklosti se je zgodilo, da je bil kredit za gradbo po ne obrazec K 13, potem pa velja karta brezplačno tudi za nazaj, o. V Škofji Loki se bo otvorila za tam-je postaja za kontrolo so- i - • °yl x Lajsnje podroc; dov. o. Učiteljske premestitve. Po prošnji so premeščeni učitelji iu učiteljice Kar! Se-pec od Sv. Tomaža k Sv. Lovrencu, Ivanka Rakovec iz Velenja v Dob pri Domžalah, Ivan Lelič iz Kuzme v Prevalje, Henrika Voršič iz Velenja v Ptuj, Karla Vuk od Sv. Lovrenca v Ptuj, Elizabeta Troha iz Hoč v Ljubljano, Marija Petkovšek iz Lahovcev v Mur. Soboto, Anton Droč iz Budavcev v Laško, Neža Čepon iz Gr. Lakoča v Rečico ob Savinji in Marija Istenič iz Svetine v Skaručno. o. Ogromno gob v Ljubljani. Zadnje dni je tržno nadzorstvo postavilo prodajalke gob v Ljubljani v 15 vrst, kjer prodaja vsak r0lnet Rk°rai nl več za avto-S , ra r'zoi^ ie za prve Sc[, ! ^trebna . atesti*vene raz-’ 4 bQa St ki j0 ,^'hšča na obeh h. 0(10 v ternJ0 bodo razširili. Videti ^JlT aniu nastale ovi- Ta . staui re, ki bodo naibrže preprečile takojšen pričetek regulacijskih del. Nekateri posestniki stavijo pretirane zahteve pri oddaji zemljišč. Zato bo potrebna ponekod prisilna razlastitev. Podjetniki, ki so prevzeli gradnjo ceste, bodo zaposlili 400 do 500 delavcev, da bo šlo ddo hitreje od rok. iS J***™3 R0LN,SKIH Vvrjj , ‘bister u , , C J,a2,hciit«,, t dobl1 pooblastilo, iaboimxw Jftevnega delov- v ,V’ ^ k r blagahle osebnih l teblja.ni T'novske bolniške 1,1 {S k ^erk«rja v'T*1* T,LKOvačkc ze Ur i v Zagrebu. Pri- Na. ^l- 5521 ° tej razmejltvi’ V>lU§lJ. mbra v veljavo. P0D vlakom ebci'h ec kotiil ob koroški kletni delavec Ma- tevž Csilak. Zaradi naglušnosti ni slišal prihajajočega osebnega vlaka. Lokomotiva ga je z vso silo vrgla v jarek, kjer je obležal z nevarnimi poškodbami na glavi. Takoj so bili na kraj nesreče poklicani mariborski reševalci, ki so moža prepeljali v bolnišnico. STAVKA NA ANGLEŠKEM PARNIKU V SPLITU Te dni so v splitski luki natovorili na angleški parnik Golly krompir za Malto. Parnik pa ni mogel krenit! Iz luke, ker je posadka zahtevala zavarovanje za ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO PODPETNIKJ Celje c. Mesino gledališče. V sredo, 11. t. m , ob 20. se o tvori sezona v našem Mestnem gledališču. Člani mariborskega Narodnega gledališča bodo vprizorili kot otvoritveno predstavo Shawovo komedijo v treh' dejanjih „Pygmalion“, Predstava je za abonma. — Priglaševanje abonentov bo zaključeno v soboto, 7. t. m. Vstopnice za neabonente se dobe od ponedeljka, 9. h m., dalje v Slomškovi knjigarni. Cenj. občinstvo se naj še do sobote prijavi za abonma, ker so cene v abonmaju mnogo nižje. Nekaj sedežev je še na razpolago. c. Poučen izlet z avtobusom iz Celja v Slovenske gorice in Prekmurje bo v nedeljo, 8. L m. Odhod izpred celjskega kolodvora ob 6. zjutraj. Prijavite se v pisarni ,,Putnika“. c. Izpiti za šoferje bodo 19. L m. ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije za šoferje iz območja mestne policije in laškega okraja. c. Mesino poglavarstvo celjsko ponovno opozarja vse v celjski občini bivajoče rez. častnike in voj. obveznike, da javijo vsako spremembo bivališča na vojaškem oddelku mestnega poglavarstva. c. Umrla je v Gosposki ulici 16, '18 letna zasebnica Ana Potnikova. c. Prste inu Je odrezalo. 28 letnemu sinu posestnice Antonu Steinerju iz Gotovelj pri Žalcu je slamoreznica pri delu odrezala vse prste na levi roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. PtUj p. Hud spor. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah so se fantje na kožulianju tako hudo sprli, da sc zdaj Petrovič .lože iz Hvaletincev zdravi v ptujski bolnišnici. p. Letos je ajda v začetku zastajala zaradi suše. Nato si je po prvem dežju hitro opomogla in lepo razcvela. Zrna so se na gosto navezovala, ki pa niso utegnila dozoreti. Prehitel jih je mraz. Pridelek rane ajde je še precejšen, ker je ušla mrazu, pridelek pozne pa je slab. Zrnje je večidel puhlo. p. Vlom. Redžepovič Viljem, slaščičar iz Zrinjsko-Frankopanske ceste, je bil več dni zdoma. Medtem je neki nepridiprav s pomočjo vetriha vdrl v njegovo stanovanje. Odnesel je novo obleko, perilo, živež in še oelo kuhinjsko posodo. Oškodovan je za 2000 dinarjev. Za obnovo vinogradov Ze dolgo sc je kazala potreba obnovitve naših vinogradov. Zato je banski svet na zadnji proračunski seji sklenil ustanovitev sklada za dajanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov. V letošnji banovinski preračun je vneše-na za to potrebna postavka, tako da se bo načrt lahko že pričel uresničevati. Te dni je ustanovitev tega sklada, ki je za naše gospodarstvo velikega pontena, odobrilo tudi notranje ministrstvo kot nadzorna oblast. V banovinski sklad za obnovo vinogradov se bo skozi 6 let stekala dotacija po 1 milijon din iz banovinskega preračuna ter obresti in vrnjena posojila iz tega sklada. Posojila se bodo dajala v letih 1939 do 1944 in se bodo vračala v 5 enakih letnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo šest let po prejemu posojila. nadaljnja posojila pa v 4 enakih letnih obrokih, katerih prvi zapade 5 let po izplačilu posojila. Pravico do posojila u tega sklada imajo samo tisti vinograd- niki-kmetje, ki ne morejo iz lastnih sredstev obnoviti vinograda. Brezobrestne posojilo se bo dajalo le za obnovo najmanj 15 arov in največ 75 a nov vinograda. Vinograd 15 arov se mora obnovit najkasneje v enem letu, do 30 arov \ dveh letih, do 75 arov pa v treh lettli od dneva, ko se posojilo dovoli. Za er kvadratni meter vinograda se dovoli posojilo do največ 1.75 dm. Posojilo za obnovo vinogradov se ne sme uporabiti v druge svrhe, sicer zapade v takojšnje plačilo z obrestmi vred. Prošnje za posojila za obnovo vinogradov je treba predložiti banski upravi potoni okrajnih načelstev najkasneje do 1. 'oktobra vsakega leta. Priložiti je tudi izpisek iz posestnega lista za celo posestvo, zemijoknjižni izvleček za celo posestvo in izjavo županstva o družinskih premoženjskih in pridobitnih razmerah prosilca. Vknjižba in izbris posojila se izvršita na stroške prosilca. Maribor - _______ Ob otvoritvi trgovske hiše »Lama11 Veletrgovec g. Lah: »Vedno sem ogromno inseriral in prodajal solidno blago" Začetkom .oktobra je bila v Jurčičevi ufoi na prostoru, kjer je bila popreje »Mairibarska tiskarna« d. d.«, otvorjena v na novo zazidanem dvonadstropnem poslopju ena izmed najmoderneje urejenih (trgovskih hiš, ki jo je zgradil od lanske jeseni mariborski veletrgovec gosp. Jakob Lah. Konfekcijska trgovska hiša, ki ,bo kunah: izpopolnjena še z manufakturami oddelkom ter še ostalimi pripadajočimi oddelki, nosi na pročelju ime nove mariborske firme »Lama« okrajšava za LAh MAribor). Stavba je bila izdelana po načrtih mladega mariborskega inž. Borisa Pipana, ki je v Mariboru napravil že nekaj posrečenih načrtov za podjetniške stavbe. Pri novi Lahovi trgovski hiši »Lami« je .posebno posrečen projekt za izložbena okna, ki so prav za prav podaljšan vhod, ki neprisiljeno privede kupca v trgovino. Obenem je vsa trgovina tako razmeščena, da si lahko vsakdo ogleda mimogrede vso prodajalno. Pri osrednjem vhodu vodijo stopnice še v prvo nadstropje, kamor se bo sčasoma premestila konfekcija. Stavbena dela je izvršilo gradbeno podjetje inž. arii. Jelenca & inž. Šlajmerja. V drugem in tretjem nadstropju pa so nameščeni stanovanjski prostori, ki so napravljeni naimoderaeje tr izr dno praktično. Sedanji mariborski veletrgovec Jakob bah obhaja letos tudi dvajsetletnico svoje trgovske delavnosti. Srečala sva se v novem lokalu, ki si ga ljudje pridno ogledujejo, pa seveda prav tako segajo po docela novem blagu. V razgovoru zvem, da je Lab s svojo trgovsko naobražerao ženo odprl v Mariboru trgovino na Glavnem trgu, kjer je še sedaj. Podjetnost slovenskega trgovca je pokazala kmalu uspehe. Statistika bi vedete povedati, da prospeva pri nas le 5% trgovcev, ostalih 95% životari. V Sloveniji je še premalo zasidrana tako zvana trgovska tradicija, slovenski človek je še premalo živel trgovsko življenje, vse premalo je vedel živeti’samo s trgovino; v precejšnji meri pa so krive neuspeha tudi male razmere, v katerih živi slovenski trgovec. Seveda bi pa slovenski trgovec vse drugače napredoval, če bi imel od vsega po-četka drugačno podlago. Po navadi so postali skoraj vsi večji slovenski trgovci z lastno iniciativnostjo. »Kaj pa je bila glavna podlaga vašega uspeha?« — V prvi vreti reklama. Vedno sem ogromno inseriral. Spominjam se, da so prišli ljudje s priloženimi reklamnimi listi po časopisju od naših meja in globoko iz ■ slovenjegoriških krajev ter zahtevali v reklami navedeno blago. Seveda pasa ma reklama ne bi ničesar napravila, če ne bi bilo blago' ki sem ga prodajal tudi solidno. Solidna postrežba in reklama, to sta bila sploh dva temelja, na katera sem postavil svoje trgovsko podjetje. Nadalje pa sem gledal, da sem imel vedno najboljše pomočniško osebje, katero pa sem tudi vedno dobro'plačal. Vseh dvajset let .se mi.še ni zgodilo, da bi me kateri pomočnik tožil ali zapustil, v kolikor se seveda niso pomočniki osamosvojili. Večina trgovcev' pa danes vse preveč špekulira z neplačanim, vajeniškim osebjem, ki ga po učni dobi ne more niti namestiti. Sedanja zameglena evropska situacija se je močno poznala pri kupčiji zadnji mesec* vendar se že znova nekoliko popravlja.,, Med razgovorom prihajajo ljudje in. naš veletrgovec se .kar porazgubi v pomenkih svojim velikim odjemalskim krogom. Nadomestilo za pohorsko vzpenjačo m Gostilničarji in točilci msggrm jač v Mariboru. V smislu čl. 25 Pf ^(i za izvrševanje tariine post. 62 z ^ taksah (točilna taksa), začne dne ■ ^ arja 1940 novo triletno odmerno r ^ 1940-1942 za takso za pravico t01-koholne pijače na drobno in n® Zato se opozarjajo vsi imetnw' za točenje alkoholnih pijač na na debelo, da vložijo radi pravim® re te takse v času od 1. do 3°. 1939 prijavo na predpisanem glavnem oddelku finančne c Uji Mariboru. V prijavi je treba nave.l|j|s podatke, ki so za pravilno odmer ^ potrebni. Obrazec prijave se ^ i glavnem oddelku finančne Jcon.^iH> Mariboru, po nabavni ceni din čilec, ki . prijave vohče ne, vloži v gori določenem roku, vico pritožbe zoper odmero p®,’; mu odmeri po uradni dolžnosti- ^ m. Oblasti iščejo nekega Aloj*® Maribor* Vprašanje gradnje pohorske vzpenjače se vleče iz leta v leto. Že pred- leti je bila ustanovljena »Zadruga za gradnjo pohorske vzpenjače«, ki je v teku let zbirala deleže in prispevke za gradnjo pohorske železnice, ki naj bi še bodj povečala tujski promet na Pohorju. Naši turistični krogi pa so menda uvideli, da ta železnica ni takšna življenjska potreba našega Pohorja. Turizem je na Pohorju že tako razvit, da poleg avtomobilske ceste vzpenjača pač ni potrebna. Zadruga je zbrala že precejšnjo vsoto, ki presega že menda milijon dinarjev, če všte-jemo obljubljene subvencije. Kljub temu pa so gradnjo vsako leto zavlačevali. Na vsakem občnem zboru je bilo govora o likvidaciji tega načrta. Menjavali so se predsedniki zadruge in vprašanje se' je spet obnovilo, dokler ni zopet obtičalo na mrtvi točki. Tako bo naibrže tudi ostalo. Prijatelji naših obmejnih planinskih postojank razmišljajo, ali; bi ne M nov planiški. dom na zapuščenem Kozjaku mnogo bolj potreben, kakor pa pohorska žična železnica? Takšen dom bi prinesel tuj-skoprometne, gospodarske in narodne koristi našim obmejnim Kobancem, ki so zaradi nerazvitega turizma kakor odrezani od sveta. Zato bi brlo priporočljivo, da Zadruga pohorska vzpenjača likvidira svoj prvotni načrt in sklene, da se zadružna dmovina uporabi za gradnjo lepega obmejnega kozjaškega planinskega doma. - - ■ Nemška letalka v Mariboru Boročaii smo že, da je v Mariboru za-siteio pristalo neko nemško športno letak*. Pilotirala je slavna nemška letalka B8i Rosen*eyer Beinhom. Poleg nje se Je vozil zastopnik nemške poldržavne gospodarske ustanove Karl Sonning iz Berlina. Slavna letalka, ki ima v svojem potnem listu vizume vseh svetovnih letališč, je bite na potu v Bukarešto. Zaradi deževja m zaradi pomanjkanja bencina je morate pristati na tezenskem le-taUš&u. T*ra so prišli tudi ■mariborski nemški konzul, pristojni okrajna glavar dr. Ajlec, uradnik mariborske carinarnice in zastopnik Aerokluba. Ugotovili so, da je imela letalka dovoljenje za prelet našega ozemlja. Slavna nemška letalka Eili Beinihornova, ki je stara 32 let, se je s svojim spremljevalcem nato odpeljala v hotel Meran, kjer je prenočila. Simpatična letalka se je pred leti poročila s slavnim nemškim avtomobilskim ditfcačem Rosemayerjem, ki je kmalu po poroki postal žrtev avtomobilske danke. Praznik živali se vsakoletni praznik živali, ko po vsem kutturnem svetu proslavljajo društva za varstvo živali rojstni dan svojega zaščitnika sv. Frančiška Asiškega. Na ta dan v nedeljo 8. t. m. priredi tukajšnje Društvo za varstvo in rejo živali proslavo z obhodom živali po mestu. Zbirališče četveronožcev bo na Zrinjskem tflgu ob 10. uri dopoldne. Obhod živali bo po Katodivorski ulici, Aleksandrovi oesti, flfančiškanski, Marijini, Kopališki in Kneza Koclja ulici na Glavni trg čez dr-tavni most na Kralja Petra trg in zopet po istih ulicah nazaj na Zrinjski trg, kjer bo razhod tega pestrega in zanimivega sprevoda. V primeru slabega vremena bo prosteva ma+Si žrvafli prihodnjo nedefljo, 1«. oktobra. KITAJSKI TRGOVCI V MARIBORU Včeraj so vzbujali v Mariboru pozornost elegantni Kitajci, ki so se sprehajali po mestnih uhcah, Biii so to trgovci s tako zvanrni duraping blagom. Skupina kitajskih trgovcev je prišla iz Dunaja, ki so ga zaradi 'trgovinskega zastoja morali zapustiti. Sedaj so na potu v Turčijo, kjer se jjm obetajo dobri posli. Ti kitaijski trgovci so pred šestima leti trgovali s svo-IHra kiiaijstoni šairaimi tudi v Mariboru. Ig Košakov Včeraj popoldne je bila v krčevinski Soji občinska seja košaške ^ občine. Na dnevnem redu so bjfe pretežno same administrativne občinske zadeve, zaključki raznih računov in sestava raznih statist za nadszo«e ofctesti. V poročite gosp. župana Petra Kirarja je bilo pojasnjeno stališče občine do raznih krajevnih potreb. Glavna točka občinske seje je bilo socialno vprašanje košaške občine. Kakor navadno vsako jesen je tudi letos zaprosilo viničarsko občino mnogo revežev za občinsko podporo. Pokazaila se je tudi potreba po pomožni akciji, ki jo ima vsako leto košaška občina. Število brezposelnih bo tudi letos veliko in bo zato občinska pomoč še tembolj dobrodošla. m. Premeščeni so učitelji Anton Faganeli iz Maribora v Ljubljano, Ivan Hel-bes od Sv. Križa v Maribor in Liudmila Vorberg iz Konjic v Maribor. m. Viničarskega zborovanja, ki bi se moralo vršiti v gostilni 2ižek v Košakih, ni bilo, ker ga okrajno načelstvo ni dovolilo.. m. Rdeči križ v Devici Mariji v Brezju se zahvaljuje vsem društvom, ki so sodelovala in pomagala pri blagoslovitvi rešilnega avtomobila Rdečega križa, 1. oktobra, prav posebno pa Prosvetnemu društvu na Pobrežju, ki je požrtvovalno sodelovalo pri vseh pripravah za blagoslovitev. Odbor se nadalje še zahvaljuje Sokolom, gasilcem ter pevskemu društvu „Zarja“. m. Dohodki mariborske carinarnice. Pretekli mesec je imela mariborska carinarnica 6,405.026, 75 dinarjev dohodkov. Od tega odpade na izvoz 22.258,50 dinarjev na uvoz pa 6,882.768,25 dinarjev. Depoziti so znašali 740.785,25 dinarjev. m. Prometno gibanje. V mestu je 6.830 koles (lani 5.850), 187 motorjev (lani 172), 387 osebnih avtomobilov (lani 330) in 101 tovorni avtomobil (lani 94). Vidimo, da je število motornih vozil in koks aelo poraslo. m. Napadalec na motorju. Včeraj zvečer je neki motociklist drvel za kolesarjem Albinom Horvatom, mehanikarskim pomočnikom iz Smetanove ulice. Na Koroški cesti ga je dohitel in ga z nekim trdim predmetom udaril z vso silo po nosu, da 16 padel s kolesa. m. Pri žganjekuhi na Velki je med prepirom nekdo napadel Franca Kocbeka in ga z opeko na glavi težko ranil. m. Tovorni avto v hidrant. Pred nemškim konzulatom v Ciril-Metodovi ulici je neki tovorni avtomobil trčil v vodovodni hidrant in ga odlomil. Vodni curek je švignil visoko v zrak. Mestno vodovodno podjetje ima 4.000 dinarjev škode. m. Zagoneten zločin. V Zg. Bistrici je neznanec iz zasede streljal s puško na posestnika Stefana Kreslina. Krogla je molu prebila hrbet in izstopila na prsih. Vzrok zločina je neznan. m. Umrla je v Hočah 74 letna upokojena učiteljica ročnih del g. Marija Feifer. m. Trojčke je rodila v slovenjegraški bolnišnici 40 letna žena malega posestnika Kristina Baverjeva. Srečna žena je rodila tri zdrave dečke, ki jim bo botroval ban dr. Natlačen. m. Nepoštena dekla. Branjevka Elza Kočevarjeva iz Slovenjgradca je prijavila oblastem _ svojo deklo Terezijo Anderlo-novo, ki ji je ukradla 2.000 dinarjev. Nepoštena dekla se baje nahaja v Mariboru. m. Predstojništvo mestne policije v Mariboru preklicuje svojo naredbo z dne 4. sept 1939, s katero je bilo prepovedano točenje alkoholnih pijač vojaškim vpo-klicanoem. je neznano, kam .izginil.iz *,.*i m. Nočna lekarniška služba (°d j do vključno 6. oktobra): Lekarna p.fi; Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna P” 1 ? ku, vogal Aleksandrove in Meljske 25-32. kino * Kino Esplanade, ..Robin naravnih barvah. Errol Flynn de Havilland. * Grajski kino. Danes velik film „Vest človeštva" (Živi, . Zole). Najboljši igralec Pavel * Kino Union. Do petka sij^tr življenje umetnika „Moja bos« . in ljubezen. John Boles. Radio Petek, C, oktobra j/' Ljubljana: 11. Šolska oddaja; J opoldanski program (plošče); J r, cert BO; 18. Zenska ura; 18.20 Z 18.40 Predavanje o ameriški “ stavi; 19. Nar. ura; 20. 'KI®? cert; 20.45 Koncert BO; 22- „ plošče. — Zagreb: 13.10 men ti; 17.15 Koncert BO; 2(W r Sofija: 6.10 Popularni koncert; koncert; 19. Verdijeva opera S Popularni koncert - 5 Verdijev „Rekviem“; 19.20 ^L,rW cert. - Ankara: 19.15 Simfonij Milan: 21.45 Orkestralni profflf^< Mariborsko gledali&0 . f Četrtek, 5. oktobra, ob 20: »n ® g nej in njegova pravica«. Petek, 6. oktobra: Zaprto- _ Sobota, 7. oktobra ob vičena ura“. Premiera. ^. Nedelja, 8. oktobra ob &' grofje". Mariborska opera priprav*^,, -,j zelo veselo opereto ,.Navihan* yjda • jr Savina slovensko opero ■>»LePL $e d f biteljem glasbenih predstav s® ^ # bote, 7. L m., nudi možnost glase za abonma. e ?-* V gledališki balet se u*J mladenk od 16. do 20. leta, javijo pri gledališki blagaj®^ Med sosedi. Slezen je prišel od soseda , f) j Lvvciltll 51 5 »Sosedu sem vrnil kosilni ' strahovito klel in robantil. 0» pokvarili.« . Žena: »Glej ga nesramneža ^ prihodnjič si izposodimo str« kn.« M Pevski zbor ,Jadran-Nanos rt1 če se ozremo v preteklost delovanja obeh zborov, moramo predvsem ugotoviti nesebičnost in požrtvovalnost obeh pevskih enot za narodno delo in narodnoobrambne cilje, ki sta sl jih oba bivša pevska zbora vzela za svoj primerni smoter. Sedaj, po uspešni strnitvi obeh emigrantskih društev, nastajajo tudi za 0>omaoženi pevski zbor nove naloge v okviru dosedanjega dela. Zbor šteje danes od šestdeset do sedemdeset pevcev, ki stremijo za tem, da se pod veščim in skrbnim vodstvom pevovodje g. prof. U. Vrabca čim globlje izpopolnijo in povzpnejo še na višjo kulturno stopnjo. Moj namen je, da se dotaknem okvirnega programa našega bodočega udejstvovanja in da najdemo v soglasju in plodnem sodelovanju ostalih bratskih, domačih pevskih društev ono sredino, ki je vsekakor potrebna nam vsem na skupni poti za dosego prevzetih ciljev. Med prvimi nalogami bi bila ta, da se ideologija našega dela vsestransko spoji s smotrom ostalih društev in pevske Ipavčeve župe. Vse narodne svečanosti in manifestacije naj bi nas našle roko v roki z domačim občinstvom, ker smo eao in kaj drugega biti, ne moremo. Vendar je P° f pozabimo svojih rojakov vine in da z vsebino nas® ^ ^ znanjamo tudi vse one, . jja# <,# krvi, enega narodnega d ^ na državna meja nam kakor nam je sveto vse je naše jugoslovanstvo, ^ in veličino skupne ® naših pohodov na sever ^ 5 $ budnikov in pionirjev. . pe^. ^ tt biti m pomnoittL rodno zavest tam, aesve iep žavni interesi ogrožani ; # hovanju, je sveta iti novanju, je s vem diflCa žnost slehernega P°«. ^. večjih onot narod« 5*0 < dtlo, na tiJio. s*««""..* tJ' ki preveva iz srca sad.v« zlomljiv stoteren sau"^ &L skrbi. Veseli se vsak vov, ki prihajajo od n°-rlst^5\r češče in sem, da je novi Pev'sf,sW vr^r? flj misiji in bo izpolni' ^ stala, ako bi toEa P p,.0f, 1°^ Žan Žfljivosčg Borbe med jeklenima zidovoma AH bo mogoča preko Rena med Maginofovo !n Siegfriedov© obrambno črto? k v^,.1 a 0 borbah na zapadni fronti so it ;e^o° s'™o redkobesedna, tako da si optticjj Ustvariti pravo podobo vojnih Var nern^e ro francoske armade. l% Je--*Z poročil razvidno, da se vero2a,.pfrac’ie skoraj izključno v se-Predelu, in sicer od lu-^UravAV me^e ® P°saarskega bazena ^ y kotnega kolena pri Lauttersbur-^0zi oh da v tem delu Nem-en° °eno ne morejo prekoračiti Rena vsaj s tolikim številom vojnih edi-ntc, da bi lahko potem .podvzeli kakršno koli pomembnejšo-' ofenzivo proti ravni, ki pada od Rena v Alzacijo. Po mišljenju vseh strokovnjakov je prehod Rena v tem delu načelno sicer mogoč, toda le iznenada in ob artilerijskem ognju največjega stila. Toda vojne sile,- ki bi jim pontonske čete ob teh okolnostih omogočile prehod preko Rena, bi ne mogle nato napredovati na, francoskem ozemlju. Vse, kar bi prišlo čez Ren, bi uničila artilerija iz Maginotove črte in zaledja. Kar seveda velja, v tem oziru za Nemce, velja tudi za Francoz#, če bi podvzeli nenaden sunek, preko Rena. Vsak poskus z ene ali druge strani bi pomenil naravnost — samomor. Podobno mnenje o vojnih operacijah v tem predelu zapadne fronte izražajo tudi nemški vojaški strokovnjaki. Obe poziciji na tem delu fronte sta sicer zasedeni z vojnimi odredi, vendar ni nikjer opaziti priprav v večjem obsegu. Na obeli straneh smatrajo, da je v južnem odseku fronte Ren neprehoden ter zato tu ni pričakovati ofenziv. Docela drugačen pa je položaj na severnem odseku fronte od Lauttersburga med obema obrambnima zidovoma do luksemburške meje. Tu se že mesec dni vodijo s francoske strani spretno premišljene operacije, ki pa so za enkrat tudi šele »ugotavljajočega značaja«. Francozi iščejo namreč v tem odseku šibke točke Siegfriedovega železobetonskega zidu, za katerim se čuti Nemčija popolnoma varno, kot naglašajo poročila iz nemškega vira. V teku operacij pa se je pokazalo, da so Francozi na nekaterih mestih le našli občutljive točke, na katere so sedaj usmerili težo artilerijskega ognja, skušajoč tako na nekaterih mestih preluknjati Siegfriedovo obrambno črto. Tu se vršijo borbe, kjer je važna vsaka najmanjša postojanka, vsak gozdič, vsaka samotna kmetija ali skupina dreves. V koliko je že napredovalo francosko »strategično tipanje« Siegfriedo-ve črte, bodo pokazale borbe v najkrajšem času. Francoski generalni štab že precej razpravlja o ofenzivah v večjem obsegu. . . Pogumne Japonke V japonsko 'armado so sprejeli več tisoč mladih japonskih letalk. Dekleta so bila več mesecev v posebnih tečajih, kjer so absolviraia najprej teorijo, nato pa s šolskimi poleti dosegla silno izurjenost. Poročila pravijo, da so se-japonska dekleta izkazala silno pogumna v tej tvegani panogi. Neka statistika o nezgodah . in defekf>h v japonskem letalstvu pravi, da so se tozadevno razmeroma slabše odrezali piloti nego pilotke. Več japonskih letalk pa je tudi že aktivno poseglo z aparati v vojno na Kitajskem, kjer so pokazale izredne sposobnosti. Prstan, ki prinaša nesrečo - kraljica Viktorija ima ‘ d • m°2el po nesrečah, ki jih aj Povzročil, biti vzrok atenta-. vznemirjali kraljevanje nje- \ j. Povzročil, biti vzrok atenta- V ' . Alfonza XIII. in njegovega Ko Se. Preknanstva. Alfonz VII. poročil s princeso “Cerko vojvode Montpensierja Sdhi 70 letnik h. . ISjti . Qatilrac^n' P° h tik in filozof Ma-' rA,‘ti]j ie 2. oktobra doživel svoj a*n. Kot sin bogatega trgovca, fii >vpo • ^KriClani na zapadnem obrež-ver na . Sf>rva odvetnik v Botn- C^ad1l Ve.Sniatra]- da ta P°klic k ter 2 nicgovimi nazori, ga je ki ;e posvctil politiki indijskega Nekaterih fazah pripelja- je svoji, mladi ženi dal v dar ta prstan. Dal ga ji je neoficielno v intimen spomin, ker je bil že na glasu, da prinaša nesrečo. V posesti tega prstana je kmalu umrla. Kralj ga je potem daroval svoji stari materi, kraljici Kristini, ki je tudi kmalu umrla. Dragulj je pripadel prince-sinji Pilar, kraljevi sestri. Nekaj dni za tem je umrla. Tudi njegova svakinja, princesa Kristina, ki je tretja prejela ta prstan od kralja Alfonza VII., je tri mesece pozneje umrla. Kralj ga je potem nosil sam. Tudi on ni živel več dolgo. Sedaj ga nosi kraljica Viktorija, ki ga je dobila v poročni dar od svojega moža, bivšega kralja Alfonza XIII. Sončne pege in polarni sij Letošnji oktober bo prožil, kakor poročajo iz nekaterih observatorijev, precej zelo zanimivih, nebesnih pojavov. 8. oktobra se bodo spet pojavile na soncu pege, ki jih bo mogoče opazovati celo s prostim očesom. V zvezi s tem pojavom napovedujejo znatne atmosferične izpre-membe. Obenem je pričakovati nenavadno močan polarni sij. V oktobru bosta med zvezdami najbolj vidna Mars in Jupiter. lo do prav ostrih nastopov v odnosih do Anglije. V zadnjem času je Gandhi zelo bolehen ter se njegovi privržene' bojijo, da bo Indija izgubila svojega prvobori-telja. OGREVANJE MEST V SREDNJEM VEKU Pri arheoloških izkopavanjih med Braunschweigom in Goslarjem na Hano-veranskem v Nemčiji so odkrili zanimive naprave, ki nas poučujejo, kako so se ljudje tam ogrevali v začetku srednjega veka. Našli so namreč iz klesanega kamenja sestavljene rove, ki so služili za ogrevanje mesta. Ogrevanje je bilo centralno in se je vršilo s pomočjo segretega zraka, ki je prihajal v vsako hišo. Studiranje te nenavadne naprave še ni dokončano, bo pa pomenilo senzacijo, ki je nihče ni pričakoval iz one davne dobe. Pravi zdravnik Ko je bil slavni bakteriolog Robert Koch še preprost podeželski zdravnik, je nekoč prišel k njemu korenjaški možakar, po poklicu lesni trgovec. Na zdravnikovo vprašanje, kaj mu je, je mož dejal: »Prav za prav, gospod doktor, je to težavna reč. Lačen sem zmeraj kakor volk, zvečer sem truden kakor pes, spim do ranega jutra kakor mačka, potlej pa lahko spet garam kot vol... samo zapomniti si ne morem ničesar v poslu, najmanjše stvarce ne, vse pozabim kakor kokoš.« Koch je motril tega pacienta skozi očala, si pogladil brado in dejal: »Dragi moj, potemtakem bi bilo pa že bolje, da stopite h kakemu živinozdravniku.« Nasilje in krivica je dvorezen meč, ki se prej ali slej obrne proti onemu, ki ga je izvlekel. — Zobozdravnika iščem. — To sem vendar jaz, kar izvoHtel Letalske sile Belgije in Nizozemske POSEBNO POZORNOST VZBUJAJO BELGIJSKI LOVCI RENAR R 36, KI SO Po grenkih izkušnjah, ki jih imata Belgija in Nizozemska iz bivše svetovne vojne, sta le sedaj obe temeljito pripravili, da se na vsak način zavarujeta pred presenečenjem. Obe imata odlično izvežba-no in opremljeno armado. Posebno moderni so njuni motorizirani oddelki. Veliko pozornost sta obe državi posvetili ustvaritvi lastnega letalstva. Letošnjo pomlad sta imeli Belgija in Nizozemska skupno okoli 400 vojnih letal. To število je sedaj verjetno že mnogo večje, zlasti v Belgiji, kjer je domača belgijska letalska industrija delala zadnje mesece s polno paro. Obe državi imata namreč svojo lastno OBENEM BOMBARDERJI letalsko industrijo. Belgija ima tovarno avionov Renar in Stampe e Bertongen, Nizozemska pa tovarni Foker in Kulho-ven. Mimo tega je Belgija nakupila v Angliji tudi več letal težkega tipa. V ospredju zanimanja vojaških strokovnjakov je zlasti nov tip belgijskega lovskega letala Renar R 36. Ta lovec ima namreč zelo izbrušene aerodinamične linije in je najinodemeje oborožen/ Motor ima maksimalno brzino 505 km na uro. Belgija ima v glavnem lovska letala, odlično opremljena in oborožena, ki se utegnejo uporabljati tudi kot bombar-derji. Hji^akrš nisem sklenila V dDge a' V;!"11 revi^ ^’Seni_ se še poznala, ko ^•Stacpooie LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA ROM fes *To je vendar čisto m moje srce se je in jaz ga ne morem sr,!' V* Bas ■ to<,a G»- %a,,*akai -!! i6.' °^rnilo proti njemu » Vit, bi sto vragih!« 5e . je^vojQS?' Sineh^' 6me^al> tQda to ni bil kV $ lastne«, , L vrw ne poznaš, to V1 tufli >io obiL"10*3 odklania5 'n i. 'Ivi. taz u'k° m moio k temu. mojo k temu, svojo besedo Me "r imaš u , avoJ° Deseao 'pris&e °brniu mu reCi- i°. da se VS? ž^ki LPr0ti Niemu. To je :.Wjod^vor, i ;HSStU,,0ia srce Porodi m jaz ga ne boš morala pač Svala in tem-raz. »Nočem! m! tudi slišati no- ^ .n«_ ?alila obraz. »Nočem! AN 32 čem ničesar več o njem!« S temi besedami se je obrnila in zbežala iz sobe. Gunnarsson je udaril s pipo po mizi in tudi odšel. Sedel je na majhno klop pri hišnih vratih. Gunnarsson ni bil rnož, ki bi si pustil kar tako prekrižati račune, in bila mu je lastna trdovratnost, ki je zadostovala, da bi s časom zlomil najhujši odpor. Njegova odločitev, da švala poroči Gudmundssona, se ni po njenih besedah prav nič omajala. Toda ko je tako sedel, kadil pipo in preudarja! stvar sem in tja, ga je nepričakovano obila neprijetna misel. »Ali se je švala morebiti zaljubila v koga drugega?« Prav za prav ni bilo nikogar v Skars-stodu, ki bi pri tej stvari prihajal v poštev. Tedaj pa se je nenadoma domislil Ericssona in se spomnil, da sta bila pred dvema dnevoma skupaj na ledeniku. In spomnil se je tudi, kaj je Magnus dejal o Ericssonu tisti večer, ko je pri njih ve- čerjal: Da je ljubljenec žensk. Nenadoma je vstal in stopil v hišo. Z vznožja stopnic je poklical švalo, ki je takoj prišla doli. Pomignil ji je v jedilnico, kjer je služkinja pravkar pogrinjala mizo. Poslal jo je ven, zaprl vrata in se okrenf! k švali. »Premišljeval sem 0 stvari in tvoje obnašanje sem si razložil s tem, da si' se zaljubila v nekega drugega moškega. Ali je tako?« švala ni odgovorila-. »Aha, potem sem pa zadel v pravo! Zal nimaš matere, s katero bi govorila o tej stvari in ki bi ti svetovala, da bi ne podarila svojega srca nevrednemu. Toda jaz sem tvoj oče in moja dolžnost je, da te varujem. Ali je Erik Ericsson?« Vprašanje je vplivalo na švalo kakor udarec v obraz. > Prebledela je in stala negibno tu, ne da bi mogla izgovoriti besedico. Gunnarsson je tlesnil z dlanmi, kakor da bi hotel med njimi ubiti muho. »To je torej?! Prepovedujem ti, spregovoriti še kdaj s tem človekom samo besedico — si razumela?!« šel je k vratom in divje mršil braao. Potem se je še enkrat obrnil. »Prepovedujem ti — in konec s tem!« S tem je zapustil sobo. Nikoli še ni švala doživela, da bi se oče jezil nanjo, in še nikoli je ni napolnjeval tolikšen bes kakor ta trenutek. Bila je, kakor da bi ji dala ljubezen novo dušo, sposobno strasti in sovraštva, k' ni več poznala prejšnje, nerazvite duše. In žalitev, ki jo je izrekel mož, odhajajoč pravkar iz sobe, se ji ni zdela samo njegova, temveč vsega sveta. Kakor da bi sprejela njena ljubezen iščoča duša ob prvem vstopu v svet smrten udarec. Drugo jutro je srečala na cesti Ericssona. Ericsson je bil, odkar je bila na cesti z njim tako hladna, siten in razdražljiv, in ljubek pojav Švale, ki se mu je približevala, ni pripomogel k zboljšanju njegovega razpoloženja. Sklenil je, da to bo hladno premeril, ko pride mimo. Toda ona je šla mimo njega, ne da bi ga tudi najbežneje pogledala. Okrenil se je in zrl za njo. Tudi lisička ga je gladko odrezala — niti pogledala ga ni. Kake pol minute jo je Opazoval, ko je odhajala, in njegovo srce, ki je zadnje dneve bilo kakor otrplo, je poskočilo v njegovih prsih. (Dalje jutri.) m Kultura Finžgarjeva »Veriga" F. S. Finžgar predstavlja v slovenski literaturi osebnost na prelomu dveh dob in smeri. Izšel je iz dobe pred Moderno, v času ko jo cvetelo epi gon st vo, črpajoče svoje sile iz Jurčiča, Levstika in Stritarja, upodabljajo večinoma življenje na vasi, pri tem pa plavalo v psevdoromantiki. Kot močna osebnost se je F. S. Finžgar te pse vdor om an tike sicer že oitresel, vendar pa še ni dosegel smeri mnogo poznejšega, šele povojnega ruralizma. Tako je o*tal na sredi poti med podeželsko romantiko in ruralizmom. Notranjo podobo mu je pa izoblikovalo katoliško načelo, kateremu je ostal do konca zvest. Tipično delo prehodne smeri in katoliškega nazora, združujoče vse lastnosti Finžgar-jevega peresa, je posebno njegova ljudska zgodba »Veriga«, ki jo je vprizorijo naše mariborsko Narodno gledališče kot drugo predstavo v proslavo dvajsetletnice. »Veriga« je odrsko učinkovita, enotno zgrajena in polna dobro karakteriziranih oseb, zato si je hitro osvojila slovenske poklicne in diletantske odre, da menda že ni kraja, kjer še ne bi bila igrana. Tudi v Mariboru je nismo videli sedaj prvič, prvič pa v režiji g. Jožeta Koviča. Zrežiral in insceniral jo je v okviru realizma, ki ustreza njeni notranji bitniosti: preproso, a prepričevalno. In ker so bile tudi vloge dobro razdeljene in so se igralci večinoma vanje vživeli, moremo celo predstavo prišteti med posrečene uprizoritve. ' V vrsti markantnih igralskih ustvaritev jc zavzel posebno mesto ded Primož g. Pavla Rasbergerja, tako po maski kakor po igri. To je ena njegovih najboljših vlog vsega zadnjega časa. Dve trdi grči, Primoževega sina Marka in Mejača, sta upodobila dovolj markantno gg. G rom in Gorinšek, njuni ženi, Mino in Lizo, pa ga. Zakrajškova in gdč. Starčeva. Fino karakteriziran in prepričevalno razgiban par, Micko in Meja-čevega Janeza, sta ustvarila s svojo realistično igro gdč. Rasbergerjeva in g. Na k r s t, kot tretja se pa pridružuje mojstrska kreacija dekle Alene gdč. Kraljeve. Galerijo teh originalov so izpopolnili še g. Košuta v vlogi kmeta Tomažina, g. Košič v vlogi intrigant-skega bajtarja Drnolca ter g. Blaž v v-Iogi komičnega nerodneža Boltežarja. Pa tudi oba dečka, Markov in Mejačev sin, sta ostala v okviru celote, ki jo je zaključil g. Črno bori kot birič. Vprizoritev »Verige« bi bila po svoji režiji jn igri zaslužila že sama pozornost s strani občinstva, ne glede na to, da je spadala v okvir jubilejne proslave, zato je tembolj vredno obžalovanja, da je bil obisk pri premieri v nedeljo zvečer tako slab. Izgovor s »psihozo časa« ne more veljati, ko ga n. pr. v kinematografih ne čutimo, in če poudarimo, da so gledali šča celo v vojskujočih se državah obiskovana kakor v mirnih časih ali še celo bolj. Ako se nadaljuje kulturno ustvarjanje nemoteno pri narodih, ki jim usoda ni naklonila zatišja, kakor ga je nam, potem se mora pri nas še toliko bolj 1 Ali pa nismo vredni imena kulturnega naroda. -r. OB SMRTI SLIKARJA FRANCETA KOŠIRJA V nedeljo so pokopali v Škofji Loki na Gorenjskem nadarjenega mladega slovenskega slikarja Franceta Koširja, čigar ime in delo je tesno povezano tudi z Mariborom, saj je bil kot profesor v Ptuju nekaj let član marbiorske »Brazde«, s katero se je udeleževal vseh razstav v Mariboru in^ drugod. Košir je bil rojen leta 1906. v Šofji Loki, študiral je realko in obrtno šolo v Ljubljani ter akademijo v Zagrebu, kjer je bil Becičev učenec. Kot profesor risanja je služboval v Ljubljani, Slavonskem Brodu, Ptuju in nazadnje v Kranju, od koder je šel na dopust, s katerega se ni več vrnil: pokosila ga je tuberkuloza, kakor že toliko drugih slovenskih umetnikov pred njim. Pokojnik je bil tih iskalec lepot, ni se znal s komolci prerivati v prve vrste, razodeval je pa resničen talent in pristno umetniško čustvovanje. Ljubil je pred vsem pokrajino z vodo. Skoraj na vseh njegovih slikah, posebno onih, ki jih je nazadnje razstavljal v Mariboru, so bili motivi z vodo, katero je znal naslikati resnično živo in umetniško. Po smeri je bil bližji realizmu kakor čemu drugemu, vendar ne realizmu v starem smislu, ki dandanes ne bi bil več mogoč. Njegove sldke so bile tonsko umerjene, ni ljubil kričavega kolorizma in tudi ne tveganih eksperimentov. Morda je bilo prav to vzrok, da ga naša kritika in umetniška javnost ni dvigala na svoj ščit tako, kakor dviga mnoge druge, katerih dela so po svoi vrednosti daleč pod onimi pokojnega Franceta Koširja. Ni pa nobenega dvoma, da bi si bil Košir v svoji dozoritvi, kateri se je bližal, utrl pot do popolnega priznanja. Sedaj je obstal sredi poti in padel — za vedno. — Spomin nanj pa bo ostal poleg njegovih del trajno in pričal o novi tragediji iz poglavja slovenske umetnosti. -r. va tudi v slučaju, da ji bo priznana zmaga s 3:0, ne more več prehiteti. LIGAŠKA NEDELJA SK Ljubljana bo v nedeljo gostovala v Zagrebu proti Concordiji, za sodnika je določen g. Rožič iz Osijeka. Sicer so v slov.-hrv. ligi na sporedu tekme Hašk— Slavija (O), Ilajduk—Split, Sašk Bačka, Slavija (V)—Gradjanski. V vzhodni ligi bodo tekmovali Jediiislvo —Jugoslavija, Bask—BSK, Zemun—Vojvodina, Bata—Gradjanski (S). SREDNJEŠOLSKI MEETING V soboto in nedeljo bo na stadionu SK Železničarja srednješolski atletski meeting v prireditvi Podmladka JS ldas. gimnazije za prehodna pokala JS in JAS, ki jih brani klasična gimnazija. Pričakuje se zlasti ostra konkurenca med klasično in realno timnaziio. Med nastopajočimi bosta tudi va državna prvaka, in sicer Lončarič (klas. gimn.) ter Brandstatterjeva (real., gimn.). s. Sodniški zlor na 6. srei atletskem mcctingu, dne 7. ,. gjjfc 1930: Vodja tekmovanja prof- re#t| vrhovni sodnik Ledinek s#1 na štartu Bergant Venuti, 7i est1'- na biariu liergajii > enuu, » .. ^ za skoke Smerdelj, glavni soun Gujznik, sodniki za mete in ,sli° erdelj,.'! Podpečan, Jenko, časomerilci j*1?. na ci? scher, Podpečan, Gujznik, somi Jenko, nadzornik trkališča -^ur |C’c $Wf nikarji Skok, Lužnik, n upov Gg. sodniki naj bodo v s< neje do 14.45, v nedeljo do 9-*° s. Damski atletski dvoiioj ®e0S greb bo v nedeljo v Beogradu- ^ jjjr v zagrebškem teamu sodelovale ^ borčanke, pričakujejo v Zagre*3 • vo zmago svoje reprezentance* s. Medmestna nogometna Beograd se bo odigrala 1- ' grebu. Ako ne bo tekme z., bra v * medmestna tekma že 19- 0 L^o® r grebu, revanžna igra pa za« hodnjega leta v Beogradu. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM; V malib oglasih *tane vsaka beseda 50 pa- naiinanJSa edi oglase le din 8— Dražbe preklici dopisovanja in ženitovan.jski oglasi din 1.- JV znesek za te oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računajo d volno y« a te ogiase le um »u.~ l/cucio usnuuc »c .uv.u..u,u ; \-aiIu o*11*« obiavo znaša din 3 Znesek is male oglase se plačuje takoi Dri narociiu. i Disrau sklica! i naročilom ali Da do ooštni DoloJnici na čekovni račon * • enkratno VDOSlfttl v .................. - - , . ... pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložit) znamka za 3 din Razno NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje* platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška cesta 26. 7888 1 ROBAUS-SUHOR VODEČA ZNAMKA Pri boleznih prebave in za slabotno deco uživaite Ro-bausov zdravilni prepečenec. 9189-1 TRGOVINA z mešanim blagom in trafiko na zelo dobrem mestu naprodaj. Resni kupci naj pišejo na upravo »Večernika« pod »Dobra kupčija«. 9597-4 POHIŠTVO spalnico dnevno >n gosposko sobo, moderno in dragoceno, skoraj novo, prodam radi odselitve. Naslov v upravi »Večernika«. 9600-4 takoi oddam poceni- ^ . Sande, Sv. Peter boru. ______________'jjpf DVOSOBNO STAN oddam stranki 1. novembrom. jp 9583^5^-^1; STANOVANJ* £ k. Drama o Vlctorju Hugoju. Znani francoski dramatik Maurice Ros t and je napisal dramo »Victor Hugo«. V verzih spesnjeno delo 'predstavlja življenje tega velikega francoskega pisatelja. k Bolgarija v belgijski reviji. Bruseljski dvotednik »L’ Horizon nouveau« je posvetil eno svojih zadnjih številk v celoti bolgarski literaturi, umetnosti, prosveti in turizmu. Soort Klinar balkanski prvak v desetoboju Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. _______________________9013—1 PRISTNE KRANJSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi. Z. Anderle, Maribor. Gosposka 20. Tel. 29-10. 9431-1 NA DOMAČO HRANO dobro, sprejmem goste. Pra-protnikova 14/1.. levo. 9594-1 POSOJILO 15.000 DIN iščem na posestvo. Vknjižba na prvo mesto. Obrestujem s 7%. Odplačilo po dogovoru. Naslov v upravi. 9602-1 Posest PARCELA lepa, velika, Tomšičev drevored. zraven parka, naprodaj. Vprašati: Gambrinova dvorana. Maribor, Gregorčičeva 29. 9592-2 Kupim HIŠO Z VRTOM v vrednosti do 50.000 din kupim. Ponudbe na upravo »Ve černika« pod »Štev. 50.000«. 9585-3 POSESTVO 8 oralov, naprodai v Vukovskem dolu 19. Slov. Gorice, tik glavne ceste. 9593-2 Včeraj je bil v okviru tretjega dne letošnjih balkanskih iger v Atenah na sporedu drugi del desetoboja in tek na 3000 metrov z zaprekami. Jugoslovanski atleti so zopet dosegli dvojno zmago v desetoboju, šele na tretjem mestu je Grk Letak-sas obenem z Romunom Maješčukom. Naša atleta Klinar in Mikič sta Grka že v prvi točki (tek 110 m z zaprekami) premleta ter ostala v vodstvu clo konca, kjer jc v teku na 1500 m Klinar prehitel svojega rojaka. . končen plasma v desetoboju je sledeč: 1. Klinar (j.) 5020 točk, 2. Mikič (J.) 5537, r'*--Ve1^ksas (G<) in Maješčuk (R.) 5218, 5, Mclih (T.) 4499 točk. V teku na 3000 m z zaprekami je zma-P S# Vilkopuios v 9:43,6, 2. Vavraposto- (?n\ %’nŽ4 Ko,n,k *:57’2’ 4 Chri- stea (R.) 10.09. Stanje točk po tretjem dnevu tekmo* vanja: 1. Grčija 33.5, 2. Jugoslavija Turčija 14, 4. Romunija 12.5 ločke. 2», 3. prihodnji: bvlkanske igre v Carigradu V torek se je začel v Atenah svečani: kongres balkanskih atletskih organizacij; otvoritvi je prisostvoval tudi grški kralj Jurij s prestolonaslednikom Pavlom. Kralju so sc poklonile vse sodelujoče atletske ekipe, v imenu JAS-a jc pozdravil navzoče pod predsednik JAS-a dr. Mlinarič. Na prvi seji kongresa je bilo sklenjeno, da bodo XI. balkanske igre v Carigradu. Na spored se bodo pritegnile tudi atletinje, in sicer za enkrat v treh disciplinah: po en tek, skok in met. DVE JESENSKI PHVENSTVI ZAKLJUČENI Z nedeljskimi nogometnimi tekmami se je zaključilo jesensko prvenstveno tekmovanje rezervnih moštev ter II. razreda mariborskega okrožja. Jesenski prvak rezerv je SK 2elezničar, tablica je sledeča: Železničar 2 2 0 0 11:4 4 Maribor 2 10 1 4:7 2 Rapid 2 0 0 2 4:8 0 V drugorazrednem prvenstvu imamo letos kar dve tekmi, o Katerih bodo še razpravljali odbori LNP-a. Slavija je radi skrajno neugodnih prometnih zvez pre- Eustila dve dragoceni točki SK Lendavi rez igre, kar je tudi Lendavi v visoki meri pripomoglo do naslova jesenskega prvaka. Nedeljski ptujski „derby‘ Drava— Ptuj jc bil že v sredini prve polovice prekinjen, ker je SK Ptuj odstopil. Brez dvoma bo uoslovni odbor LNP-a tekmo verificiral s 3:0 za Dravo. Ker nočemo prehitevati sklepov LNP-a, bomo objavili tablico kasneje. Prvenstvo je že zagotovljeno do spomladi SK Lendavi, ki vodi pred Slavijo z boljšim količnikom in jo Dra- HIŠA 15 minut od kolodvora, Zavedna. naprodaj. Hiša nosi brez stanovanja lastnika 1000 din mesečno. Naslov v upravi »Večernika« Celie. 9604-2 Prodam wmammuxaxtuKUj. z^ssanaatmmtmm ŽLAHTNO VINO 15 hi na prodaj pri Kapeli 14. Slatina Radenci, avto-cesta. ___________ 9584-4__________ AVTO 0pel-01ympia. 4-sedežen, zelo dobro ohranjen naprodaj. V protiračun se vzame tudi razni les ali kuruza. Ponudbo na upravo »Večernika« pod »Lep voz«. 9590-4 NAPRODAJ poceni en rumen in dva rdeča oleandra, vinski sodček. 33 litrov ter večja španska stena. Vprašati v brivnici Novak. 9595-4 KONCERTNE CITRE nove. prima, in otroški voziček naprodai. Pouk na citre. Raičeva 13/1., Maribor. 9596-4 RADIO APARAT 6-ceven, nov. radi odselitve naprodaj. Naslov v upravi. 9601-4 Kadar pošljete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zakai bi se torei Dali naročiti biago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah, Veleblagovnica Zagreb. Mica 4 in 6 (opisi /agrib ll„ Doilm prala Stanovanje STANOVANJE soba in kuhinja, oddam stranki brez otrok. Nova vas Ratova 4.________ 9581-5 STANOVANJE IN LOKAL se takoj odda. Ciril-Metodo- va 5, Studenci. * 9609-5 Spomnite se CMDI sobo in kuhinjo. ali s 15. oktobrom-^ va 4. za Delavsko 9586-l^S stanovanje^ enosobno s kuto«'0 PHfeič, Pobrejg,. • Stanovanj/ DVOSOBNO iščem za 15. •>k‘fpo< vem bregu ifc pod »Zasebni ur* f upravo »Večerni t Sobo “SSSuSZjSfc s kopalnico in e ,/,«lia no takoj oddam. trg 9/1., vra^_p' ?RAZNv°ho> % s posebnim V*JR J/ Tržaška ces^J^^j^ SOLIDNEGA sprejmem na^ jjc3 & hrano. Mlinska SONČNO _ *°bo % Mlinska uIica tenkov« —■——. m*1 SOB&lfe s celo °skrt,fLpjSe uslužbenec. JgJ vo »Ve£erniK3‘ den<- SIVSS* V več čevlJaR^C^p; Kor°^a , sprejmem. za iščem ^VeCer' j* KRED^N2 okt°brradi > sem iproti dite na naslov ^ Gublfea cr Of/Utootilo, Uk\. jutri 6. okt0Ar9film°'/ 1 dovins^11 . Samo danes 5. in vaja eden najlepših zg° Vesi ilo»e. življenje Emila Zole, naj v Grajskem kinu Izdaja iu urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ______________________________________________ . ...anuuru. — — ne vcačujo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni raČ**® predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po CCI