PoStirina ptačaim t eotoTUit
Lete XIV., štev. 121
Ljubljana, petek 26. maja 1933
Cena 2.— Dir
cpiavmsivo: L.juiujana, smanjeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddeieK: LJubljana, fielen-burgova ul. 3. — Tel. 3492. 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana 5t. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ne moremo zaupati
Redki so primeri, da bi se v kratki dobi dobrega tedna nakopičilo toliko pomembnih, po svojem obeležju senzacionalnih dogodkov, kakor smo to doživeli pretekle dni. Serijo je začela Roosevel-tova poslanica poglavarjem držav, nadaljevali in stopnjevali so jo Hitlerjev govor v nemškem parlamentu ter novi nemški in ameriški predlogi na razoroži tveni konferenci v ženevi, efektno zaključila pa rimska senzacija o že sklenjenem sporazumu med evropskimi velesilami. Pod močnim vtisom teh vesti in dogodkov je stopilo v ozadje vse drugo, čeprav bi v drugačnih razmerah vzbudilo največjo pozornost svetovne javnosti, da omenimo le soglasno odobritev rusko-francoske pogodbe po pa-liškem parlamentu in pa japonsko ofenzivo na Peking. To je tudi razumljivo, saj bi dejanski uspeli prizadevanj za ohranitev in utrditev miru dal vsemu svetu novo lice, in vse omenjene akcije slovesno proglašajo, da je mir njihov edini cilj.
Ogromna večina civiliziranega sveta ne želi in noče nove vojne ter je pripravljena storiti vse, da jo prepreči. O tem ni mogoče dvomiti. V Evropi velja to prav posebno za Francijo in njene zaveznice, v enaki meri pa tudi za Anglijo in še večino drugih držav. Vsi ti narodi so iskreni poborniki trajnega miru iri prijateljskega medsebojnega sožitja. Ničesar si ne žele bolj toplo kakor da bi se mednarodni mir fundiral tnko čvrsto, da bi omogočil splošno razorožitev in da bi se lahko veliki, sedaj za oboroževanje potrebni napori usmerili v drugačno, človeštvu bolj koristno udeis ~vo vanje. Toda kakor avtoroobiiist. naj vozi še tako previdno in vestno, ne more vedno preprečiti nesreče, ako mu pri vozi nasproti divjak, tako tudi najbolj miroljuben narod ne more preprečiti vojne, ako trči ob narod, ki vojno hoče. Tn ravno v tej možnosti je jedro razorožitvenega problema in je os, ki se okoli nje vrti vsa svetovna politika zadnjih let. Ako bi bili vsi evropski narodi Iskreno miroljubni in trdno odločeni, da reševanje morebitnih sporov ne posežejo po orožju, bi se dala čez noč izvesti udikalna razorožitev.
Pogoj razorožitve in pogoj konsolidacije v Evropi je zato medsebojno zaupanje. Brez zaupanja ni mogoča učinkovita razorožitev in ni mogoče usta-ljenje mednarodnih odnošajev. To je iasno povedal tudi predsednik Roosevelt v svoji poslanici, v kateri je celo priznal, da one evropske države, ki se upirajo prenagljeni razorožitvi, ne ravnajo tako morda iz špekulacije, da bi ob ugodni priliki koga napadle, marveč le iz previdnosti, da sebe zaščitijo pred napadom. Dragocena in važna je taka ugotovitev iz ameriških ust, ker so doslej Američani slikali položaj tako, kakor da bi se Francija načelno ali pa iz imperialističnih motivov branila razorožitve. Roosevelt je s tem indirektno priznal tudi upravičenost francoske zahteve po resničnih in učinkovitih garanri jah za ohranitev miru. Ako bi bile Ze-dinjene države konsekventne in bi se obvezale, da bodo aktivno in z vso silo priskočile na pomoč državi, ki bi bila od druge napadena, pa bi enako obveznost predela tudi Anglija, bi se gordij-ski vozel razorožitvenega problema kaj hitro razmotal. Toda niti v Washingto-nu, niti v Londonu nočejo iti preko platonskih deklaracij, pa je zato razumljivo, da morajo biti nad vse oprezni narodi, ki so v nevarnosti tujega napada, v prva vrsti pa Francija in njene zaveznice.
Na žalost se ne da dvomiti, da je taka opreznost nujno potrebna. Res je, da Italija že cd nekdaj ob vsaki ofici-elni priliki razglaša svojo miroljubnost in obsoja vojno. Res je, da se je tudi hitlerjevska Nemčija na usta svojega diktatorja slovesno izrekla za mir in proti vojni. Toda to ne more nikogar pomiriti. Saj vidimo, kako je v Nemčiji in v Italiji izrečeno prokletstvo nad pa-cifizmom in kako v Nemčiji na grmadah sežigajo knjige mirovne apostolice Berte Suttnerjeve. Vidimo, kako fašizem in hitlerizem vzgajata narod in zlasti mladino v duhu nestrpnosti in skrajnega militarizma, v duhu poveličevanja vnjne in nadvrednosti lastnega naroda. Nemške mase so pod vplivom te siste-marične propagande že zopet trdno prepričane, da so Nemci narod nad narodi, poklicani, da gospodujejo nad drugimi. In kar je glavno: vidimo in čitamo vsak dan, kako italijanska in zlasti nemška politika vztrajata na programih in ciljih, ki se dajo uresničiti samo na razvalinah drugih narodov in torej samo z orožjem, ker se noben narod ne bo dal brez odpora ubiti.
Vsi ti dokazi so tako močni, da jih ne morejo ovreči še tako poudarjane de-klamaci.ie o miroljubnosti. Zato ne more nihče zameriti narodom, proti katerim so ta imperialistična stremljenja naperjena, da so budno na straži in da ne verujejo samo lepim besedam. Do-
•Naročnma znaša mesečno uua zh.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica & Telefon št. 8122, 3123, 8124, 8125, 8126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St_ 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
PRI DR. JEVTIČU
Rokopisi se ne vračajo.
po tartfu.
— Oglasi
Živahne konference državnikov v ženevi — Zanimanje za končno
antante napram paktu četverice
2eneva. 25. maja p. Mnogo komentarjev Je izzval v vseh ženevskih krogih včerajšnji poset italijanskega delegata na raz-orožitveni konferenci barona Aloisia pri jugoslevenskem zunanjem ministru rir. Jevtiču v hotelu »Beau Rivageu«. Razgovor je trajal nad pol ure. Baron Aloisi je obrazložil dr. Jevtiču najnovejši načrt pakta štirih velesil ter kako si v Rimu zamišljajo nadaljnji razvoj italijansko-jugoslo-venskih odnošajev na podlagi tega pakta. Naglasa! je posebno, da naj služi pakt velesil predvsem utrditvi evropskega miru.
Tukajšnji dniplomatski krogi smatrajo ta sestanek kot prvi direktni stik med Jugoslavijo in Italijo po dolgem času In vidijo v njem znak, da išče Italija tesnejših stikov z Malo antanto. Mislijo pa. da to nI samo v zvezi 3 prizadevanjem Rima, da s« odstranijo pomisleki Male antante proti paktu velesil, nego da gre za dalekoseinej-še načrte Rima.
Kaj prav za prav Italija. s tem zasleduje, še ni povsem jasno; vsekakor pa v tukajšnjih diplomatskih krogih domnevajo, da stopa s tem tudi viprašanje odnošajev med Italijo in Jusroslaviijo v novo fazo. Ni dvoma, da so tudi v Rimu spoznali, da je z novim paktom Male antante vpliv Jugos'av]j'* zlasti na Balkanu znatno porastel. Baš v tem delu Evrope pa doživlja rimska diplomacija v za 'm jem ča.sm neuspeh za neuspe-
hom. Odtaijitev Romunije od Male an tam te
■ne le ni uspela, marveč so se vezi med državami Male antante še nogiobile in b-»do na prihodnji konferenci Male antante v Pra?i poleg politične oslove dobile trden temelj tudi v gospo'arskem pogledu.
V krogih Male antante poudarjajo, Ia Mala antanta nikdar ni bila nenaklonjena zbližamju z italijo in bo ved.no pozdravila vsa.ko akcijo, ki more služiti temo ciliu. če je iskrena in se za njo ne skrivajo kaki drugi načrti. V ostalem pa podčrtavajo, da prejstavlja Mala a.mta.nta medna rodni politično celoto, ki bo okrepila organizaci:o miru in me:hnarod>ne25a sodelovanja r Evropi s pomočjo .svojih že znanih metol.
Ženeva, 25. maja. d. Napram pogajanjem o paktu štirih evropskih velesil, ki se vrše v Ženevi, zavzema Mala antanta, kakor zatrjujejo na merodajnem mestu, še vedno isto stališče, ki ga je označila v svojem komunikeju 25. marca. Mala antanta nima ničesar proti paktu držav, v kolikor bi se ne nanašal na njene interese Po konferencah, ki so jih imeli ministri Male antante s francoskimi in italijanskimi zastopniki v Ženevi, obstoja po zadnjih informacijah v krogih Male antante mnenje, da pakt štirih evropskih velesil v nobenem pogledu ne more škodovati interesom držav Male antante. Povsem jasno je seveda, da si je pridržala Mala antanta odlo-
Francija zahteva tudi razorožitev na morju
Ker bi bila razorožitev na kopnem enostranska, zahteva Francija tudi omejitev oboroževanja pomorskih držav
Ženeva, 25. maja A A. Glavni odbor raz-orožitvene konference je dopoldne nadaljeval razpravo o redukciji vojnega materiala in načel poglavja, ki se tičejo razorožitve rsa morju. Francoski delegat Massigli je ugotovil, da po bile vse »tetoječs pomorske konvencije empirične im da britanska delegacija ni poizkušala postaviti v načrt srplošni dogovor, ki je določen po londonski pogodbi še pred 1935. V takih razmerah obstoje danes trije pomorski režimi: režim treh podpisnikov .oidonske pogodbe, režim dveh drugih velesil, ki sta podpisali washinigtonski dogovor, in režim ostalih držav. Važno je, da se pred drng!m čitanjem poenostavi sedanji zamotani sistem in preurede nekatera, načela, z.asti nače'o o kvalitativni omejitvi. Po-morsKi o.-fbor se je izjavil za znižanje tonaže na 25.000 ton in na redukcijo kalibrov lad^-skega topništva. Francija je pristala na znižanje na 8000 ton namesto na 10.000 za svo:e križarke, katerih topništvo ii prekoračilo kalibra 155 mm. Nato je Massilglf vprašal britansko delegacijo, zakaj ničesar ne izjavi o načelu kvalitativne omejitve Cim bolj vztrajate na omejitvi kvaHtativ-neara orožja na kopnem, je dejal, tem manj more človek razumeti, zakaj z nobeno besedo ce omenite pomorske kvalita*i -"ne omejitve. Prav tako nihče ne govori o tem. kaj naj se zgodi s prepovedanimi pomorskim materialom. Logično je, da je tu vrzel v Rooseveltovi poslanici. če naj se omeji ofenzivno orožje, naj se to načelo uveljavi prav tako na morju kakor na kopnem.
Za Massiglijem je izjavil japonski delegat Sato, da Japonska nikakor ni mnenja, da bi mogli washingtonska in londonska pogodba tvoriti na vse strani pravičen te-melq za bodočo nazorožirtveno konvencijo.
še ostreje je nastopil ru«ki delegat Dov-galevski. Ki je očital britanskemu načrtu, 7 koHkor govori o oborožitvi na morju, da ne določa samo kričečo neenakopravnost g'ede pomorske razorožitve, temveč položaj celo otežuje, ker dovoljuje velesilam novo oborožitev, ki jo na vseh drugih področjih odiklanja.
Španski delegat Madarlaga se je v svojem govoru zavzel za male pomorske države. Zahteval je, da naj pride revizija shina-tonske in londonske pogod<be, ki je določena za 1. 1935, na dnevni red splošne konference in ne kakšne lokalne konference.
Britanski delegat Eden in ameriški delegat Norman Daviš sta hotela zavrniti izražene kritike in sta poudarjala, da sta obe državi dali prvi zgled za razorožitev s^ posodama v Washingtrmu in Londonu. Nato ;e Norman Daviš izrazil obžalovanje, ker nastopa Japonska proti obstoječim pogodbam.
Popoldne je posesrel v razpravo o vprašanju definicije na.nadalca zastopnik Chila eSaaredca. ki je zlasti nasrlašal, da je bila čilska delegacija med onimi, ki ao se med sp'oš.no razpravo ;zrek!e za britanski na-<*rt gle^p definicije napadalca, če bi bi'o možno iti še dakie, bi lahko ugotovil premajhno razliko med »dejansko vojno« in »pravno vojno«. Definicij« napadalca po
kier se vsi evropski narodi ne razorožijo tudi duševno in se ne odrečejo stremljenju po gospodstvu nad drugimi narodi, tako dolgo je razorožitev mogoča le pod pogojem, da se ustvarijo učinkovita sredstva, ki bodo preprečila vsak naval imperializma in šovinizma. Ali se daio taka sredstva in jamstva najti, od tega velikega vprašan ia je odvisna usoda razorožitvene konference.
obrazen, k1 ga Je odobril odbor *a varnost
in ki vidi v napadalen tisto državo, katera se zateče k sili, ne da bi prej najpovedala vojne, nnošteva do gortove mere predlog čilske delegacije v glavnem odboru 27. marca Govornik je nato opozoril na izjavo bivšega čilskega zunanjega ministra Mat tf»ja, ki je dejal, da krutost vočiie iprav nič ne izpremeni, če je vojna formalno napovedana ali pa ne. Naposled Je naglasi] potrebo, da se smatrajo kot formalno v vojnem stanju tudi tiste države, ki se bo-jrjejo, ne da bi vojno napovedale.
Sovjelski deWat Dovgalevski ee Je izrekel za načrt Politisa. Tudi poljski delegat Railžinski ter čilski delegat Saavedra sta se brez pridržkov izrekla za ta načrt.
Nato je govoril britanski delegat Eden. Njegov govor zelo razočaral večino odbora, ker je skušal dokazati, da je definicija preveč okorna in avtomatska ter da ne upošteva dovolj okoliščin neposredno pred napadom. Izjavil je, da so predlagani kriteriji nezadostni in da lahko služijo kvečjemu kot elementi za presojo mednarodnemu organizmu, ki je za to poklicano. Skratka, Eden je zahteval za svet DN popolno svobodno presojo ter tako vnovič demonstriral odpor Anglosaksonov proti točnim in nedvoumnim obveznostim.
Za Edenemom je govoril P «1 i tis. ki }e pobijal izvajanja britanskega delegata in dokazoval prednosti predlaganega sistema, ki daje zanesljive možnosti za dognanje napadalca v večini primerov; v dvoumnih pri merih pa načrt kombiniran s členom 11. pakta jamči za potrebno pomiritev.
Zastopniki Turčije. Perzije in držav Male antante eo se toplo izrekli za načrt definicije; Titulescu je prav tako. kakor Politie, prosil država, ki eo proti temu. nai ne mečejo polen pod noge tistim, ki vidijo v definiciji napadalca novo jamstvo za varnost
Razprava o varnosti 90 bo nadaljevala v ponedeljek. Jutri in v soboto bodo razprav ljali o vojnem materijalu.
Ameriški bančniki
v preiskavi
Washington, 25. marja č. Kakor znano, je
ameriški kongTes uvedel proti več ameriškim bančnikom preiskavo zaradi nedovoljenih špekulacij. Te dni se je pričelo pred posebnim odborom zasliševanje znanega bančnika Pienponta Morgana, ki je včeraj po 'a.i več senzacionalnih izjav, s katerijai je kompromitirana cela vrsta javnih ljudi in delavcev v Ameriki. Morgam je izpovedal, da je tem osebam dajal posojila in delnice svojih podjetij pod zelo ugodnimi pogoji Med drugim je omeni] Owna Tounga, poveljnika ameriške vo.;ske v svetovni vojni generala Perehinga. letalca Lindbergha, vrhovnega sodnika Roberta, finančnega ministra Wo(.-dina in ceio ameriškega delegata na razorožitveni konferenci Normana Davisa. poleg teh pa še celo vrsto bančnikov, inidusfcrijcev Ln drugih zastopnikov ameriškega gospodarstva, ki »o se prav tako okoristili na njegov račun. Ko je Norman Daviš izvedel za Monganove izjave, je takoj odeovoril, da je sicer v Mor-ganovl banki naje! posojilo, ki pa je krito z zadostnimi ln varnimi jaiaistvi in mu tudi nI bilo laplačano na po<Wa«ri kakih izrednih pogojev. V anketnem odboru reprezentančne zbornice pa je takoj po Morganovih izjavah povzel besedo senat-oc Borah, ki je pripomnil, ^a bodo Morgano-ve izjave gotovo nemi'o iznenadile ameriško javnost, vsekakor na ima ameriški narod pravico, da zahteva vsaj finančnega ministra, ki l>o čistih rok.
čitev o svojem končnem stališču vse dotlej, ko bo znano točno besedilo dogovora, ki ga hočejo skleniti Francija, Nemčija, Italija in Anglija. Kakor zagotavljajo, so posvetovanja zadnjih dni že ustvarila precejšnjo jasnost v naziranju delegatov štirih evropskih velesil in zastopnikov drugih držav. Njih potek bo imel direkten vpliv na sestavo končnega besedila nameravanega pakta.
Sestanek med dr. Benešem in Simonom
Bruselj, 25. maja. A A. Ženevski dopisnik agencije »Belga« javlja, da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš danes dopoldne konferiral s Simonom in mu obrazložil stališče Male antante. Izjavil mu je, da bo Mala antanta nastopila proti temu, da se daje neupravičena aktualnost čl. 19 pakta DN v vprašanju revizije mirovnih pogodb, če bi čl. 16. pakta ostal neuveljavljen.
Diplomatska pogajanja se še nadaljujejo
Pariz, 25. maja. p. Rimski dopisnik »Ma-tina«c poroča o razgovorih glede pakta štirih velesil: Sedaj proučujejo besedilo pakta velesil vse prizadete vlade. Besedilo se bo lahko končno sprejelo, ali pa bo služilo le za osnovo za nova diplomatska po-
gajanja Med prizadetimi vladami še ni dosežen sporazum o vseh točkah. Če se sedanje besedilo ne bo izpremenilo, se more reči, da se v novem paktu združijo vsi dosedanji sporazumi ter da se na njihovi osnovi Evropi zajamči mir za 10 let.
Francoski zunanji odbor zahteva pojasnil
Pariz. 25. maja. d. Pomisleki, ki se kažejo v Ženevi v krogih zastopnikov Male antante, so znatno oslabili optimizem, ki se je pokazal včeraj glede pakta "tirih velesil. V zunanjem odboru poslanske zbornice se je izjavilo včeraj popoldne več govornikov proti nameravanemu paktu štirih Odbor je sklenil, da pozove ministrskega predsednika Daladierja in zunanjega ministra Boncourja, naj poročata o tej stvari. Odbor je sklenil tudi pozvati vlado, naj ničesar ne ukrene, dokler ne ču-je mnenja zunanje-političnega odbora poslanske zbornice.
Boncourjeva zagotovila Mali antanti
Pariz, 25. maja. g. Kakor poroča današnji »L' Oeuvreje zunanji minister Paul
Boncour pri svojih včerajšnjih razgovorih z zunanjimi ministri Male antante obljubil, da Francija pakta četvorice ne bo podpisala pred svetovno gospodarsko konferenco in da bo poprej sporočila besed Hm pakta Male antante. V ostalem pa je zagotovil. da se drži besedilo v mejah izjav Male antante od 2.5. marca. Razen tega je Paul Boncour obljubil, da se bo zavzel za to, da bo Francija podpisala pakt šele po iz\'ršenem sporazumu med državami Male antante in Italijo.
Carinska unija med Italijo, Avstrijo in Madžarsko?
Senzacionalna razkritja v francoskem zunanjepolitičnem odboru
Pariz, 26. maja p. V vseh političnih ln diplomatskih krogih je vzbudil veliko pozornost govor, ki ga je imel snoči na seji zunanje političnega odbora poslanske zbornice poslanec radikalne levice Ibernegare v zvezi s pogajanji za sklenitev pakta velesil. V svojem govoru je odločno nastopil proti temu, da bi se Francija pridružila tej »parcelaciji Evrope« med velesilami, ker bd brez dvoma izgubila svoje stare in preizkušene zaveznike, Malo antanto in Poljsko, a pridobila problematično zavezništvo Italije in drugih, ki komaj čakajo, da bi ubili prestiž Francije. Največjo sen-
zacijo pa je vzbudila izjava govornika, češ da ima docela zanesljive informacije o tem, da je bil včeraj podpisan v Rimu dogovor o carinski uniji med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Italija je že s tem pokazala, kako si zamišlja bodočo razdelitev Evrope na interesne sfere in Francija ji v tem ne sme in ne m^re slediti. V vladnih krogih so glede teh trditev zaenkrat še rezervirani, toda v politični javnosti je vzbudilo pozornost že samo dejstvo, da teh trditev doslej niso demantirali niti v Parizu, niti t RhntL
Ostra kritika Macdonaldove politike
Lord Snowden obsoja nejasnost politike angleške vlade glede svetovne gospodarske konference
London. 25. maja. A A Snoči je lord
Snowden zahteval v lordski zbornici od vlade, naj poda poročilo o Svoji politiki glede na svetovno gospodarsko konferenco. Pri tej priliki je silno ostro osebno napadel predsednika vlade. Njegov napad je tesn večja senzacija, ker sta bila oba državnika vse življenje dobra osebna prijatelja in eta tudi v krizi L 1931. nastopila v tesnem sodelovanju. Lord Snowden je govoreč o sve tovni gospodarski konferenci ostro kritiziral skupno poročilo, ki sta ga izdala Macdonald in Roosevelt po washingtonskih razgovorih in naglašal. da iz tega poročila ne sije niti žarek modre politike.
Napad lorda Snowdena na Macdonald« je zbudil pravcato senzacijo v vladnih krogih. Macdonald ni hotel še ničesar izjaviti, vendar je verjetno, da ne bo sam odgovoril na Snowdenove napade, temveč Neville Cham-
Atentatorska svečanost v Nemčiji
Berlin, 25. maja. AA. Nacionalistična Nemčija bo jutri z velikanskimi manifestacijami proslavila spomin Alberta Leona Schlagcterja. 70.000 članov hitlerjevske mladine, 83.000 nazističnih delavcev, 100 tisoč članov jeklenih čelad in veteranov patriotskih društev ter 70.000 rasističnih miličnikov se bo zbralo v Golzheimu pri Diisseldorfu okoli spomenika, ki so ga postavili na kraju, kjer je junak nacionalistične Nemčije padel pod kroglami vojaške salve. V nedeljo se bodo svečanosti udeležili člani vlade; višek slavnosti si predstavljajo tedaj, ko bo diisseldorski župan izročil ministrskemu predsedniku Goringu v varstvo spomenik, ki bo tako
postal nacionalna svetinja Nemčije. ★
O Schlageterju so se dozdaj vršile v Nemčiji neštete diskusije, a samo ekstre-mistični nacionalisti so doslej proslavljali njegov spomin in kovali iz njega argumente proti inozemstvu in versajski mirovni pogodbi — medtem ko niso nemški republikanski elementi nikdar hoteli videti v njem narodnega junaka Glede na to, je prav., da se osveži spomin na okoliščine, v katerih je prišlo do ustrelitve Schla-geterja.
Med zasedbo Pornhria je Sohlaeeter spustil blizu Duisburga v zrak žeie-oiiški most pri čemer ie naSlo smrt več francoskih vojakov Schiaseter ie bi' v ostalem dinami-ter in je pri vsaki priložnosti nastopil pro-
berlam, ki bo za to porabil debato o zunanji politiki prihodnji petek.
Snowdenov napad kaže, da je opozicij" nezadovoljna, ker je predsednik vlade tik pred londonsko konferenco ni informiraj dovolj izčrpno o svojih namenih. >Manche-ster Guardian« piše o tem: Čeprav Snovde-nov?^ga govora ni mogoče imenovati vljudnega, je prav zato pomemben, ker kaže. da se začenja tudi veČina upirati Macdonaldu. Način, kako je premier poročal parlamentu o problemih konference, presega nai razum. Zakaj vzlic temu, da ie šel v Zedi-njene države razpravljat z Rooseveltom « skupnem anglo-ameriškem programu, vzlii temu. da Ji podpisal o tem skupno izjavo ▼ Washingtonu, ki so jo razširili po radija vzlic temu. da je podal dve izjavi v poslanski zbornici, ni mogel ničf«ar dodati, ko »o i»a zadnjič vprašali glede britanske politik« na tej konferenci.
ti f>aFlivni rezistenci tedanje nemške vlade pod kancelarjem Cunom. Izvršil je več atentatov in tako prisilil francoske in belgijske oblasti, da so izdale ostre varnostne nkrepe. Vojaško sodišče je Sehlageterja obsodilo na smrt; usmrtitev se je izvršila 26. maja 1923. Zločin, ki ga je plačal z g'avo, spada tedaj med dejanja, za katera velja kazenski zakonik.
Vredno je omeniti, da je ta pustolovec, ki je po končani vojni izvrševal celo vrsto poklicev, sta) nekaj časa celo v poljski vohunski službi.
Vatikan in Hitlerjev režim
Rim, 25. maja. p. V zvezi z dogodki v Nemčiji in politiko katoliškega centruma, je objavilo vatikansko glasilo »Osservato-re Romano« članek, v katerem brani politiko centruma, češ da ne pomeni nikake kapitulacije. Katoličani morajo podpirati vsak režim, pa tudi Hitlerjev, če zajamči cerkvi njene pravice.
V Albaniji čistijo
Beograd. eA maja. p. Iz Tirane javljajo, da se v vsej Albaniji vrši energično čiščenje vodilnih uradnikov, ki eo bili dosedaj po večini Italijani. Za najvažneje smatrajo ir premembe na samem dvoru, kjer je bil odstavljen dosedanji italijanski nafeln'k kraljeve vojaške hiše in na njegovo mesto imenovan Albanec. §ef kraljeve vojne biše je obenem 5ef albanske vojske, ki je tako po dolgih letih prešla iz italijanskega v albansko vodstvo.
*JUTRO< ft T21
Na sitsrt obsojen!
Nemški šovinizem hode barbarsko iztrebiti £uži£ke Srbe — Narodni voditelji so vsi zaprti, njihovi sodelavci gospodarsko uničeni, nacionalne institucije
zatrte
Petek, 26. V, »33
KR BANSKA TKALNICA PREPROG DRINSKE BANOVINE V SARAJEVU
čm&t*
ra$&tavo &arajev&&ift preprog
v veliki dvorani hotela Uniona
od 27. maja do 31. maja, od 9. do 12. In od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplačila. «483
»okolski tabor v Vižmari:
Veličastna proslava Z$-Ietnice šentviškega Sokola in razvitja njegovega novega prapora
Usoda Lužiških Srbov se dopolnjuje. Skozi stoletja so se ohranili sj-edi tujega naroda sicer kot neznaten ostanek nekdaj mogočnega poiabsko-slovanskega plemena, pa vendar kot živ spomenik velike in močne preteklosti. Izpostavljeni so bili tekom stoletnega nesamostojnega življenja pod prusko in saško oblastjo vsemu raznaro-dova-lnemu pritisku, kakor ga zna izvrševati !e nemška vladoželjnost, pa znali so vendar čuvati svoj jezik in ohraniti kulturno samobitnost. Brez zveze z ostalim slovanskim svetom, brez kakršnekoli dejanske pomoči od zunaj so vodili borbo za »voj narodni obstanek s svojimi lastnimi silami in so si iz svojih vrst rodili W. vzgojili modre, od.ločne in požrtvovalne voditelje. Ni bi'o na videz mnogo, kar so mogli iz redostatnih predpogojev in s skromnimi sredstvi ustvariti, vendar je delo Luži-čanov za samoohranitev že z ozirom na težke zunanje razmere vredno občudovanja. In vendar se z>di, da je bi! ves nacionalni heroizem Lužiških Srbov zaman, da j® nastopila doba. ko so malemu narodu odrezane vse življenjske vezi.
do sedaj ni mačehovska nemška dr žava dajala Lužičanom ničesar, kar bi bili potrebovali za ohranitev jezika in kulture. Odrekla jim je šolski pouk v narodnem jeziku, ki niti v bogoslužju ni prišel do veljave; še bolj. kakor šola in cerkev pa so jim bili tuji uradi. Srbski jezik je imel veljavo le r domači hiši in v u-družen j ih, ustvarjenih iz lastne narodne zavednosti in iz lastnih sil. Lužičani se glede svojega odnosa napram državi niso vdajali nobenim iluzijam in niso stavljali do nje no1-? rlh zahtev. Bili so že zadovoljni, če se jim j" dopuščalo mirno življenje in če se njihovemu idealnemu kulturnemu u1e;stvovan;<u »liso stavljale prevelike ovire. Ir. vendar so v k ljub vsemu njim izkazanemu repri-jate'jstvu daja'5 državi, kar je zahteva.a. in so ohranili natra-m nji vso z/est rbo in legalnost, kakor večje ni razoleval niti vseh pravic in dobrin de'ežni državni na-r»vi. Iredenta je bila Lužičanom nežna i pojem.
Kljub vsemu temu pa je v zadnjem času 7Rče'a Nemčija novo preganjanje Lužiških Srbov, ki ima oči vi den namer, privesti do njihovega popolnega narodnegi uničenja. Ne more se trditi, da izvira germanizato-rična ofenziva ravno iz hitfenevskega ?i-ban ja. izza dobe weimarske Nemčija so kazali znaki n-oostrenja germanizatorič-nega nasilja. Vodila se je točna in ne ravno dobrohotna evidenca ndhove^a narodnega gibanja. Posebno lužiški Sokol je bil deežen intenzivne pozornosti vlarn'h organov in danes se ve, so že v 'as-u lanskega praškega vsesok, »iskegu z. eta fcontroMra-i na mejah udeležbo iz Lužte in zapisali voditelje na proskribcijsko listo, ki je v zadnjih tednih prišla do svojega efekta in zahtevala žrtve. Nestrpnost r>:rti drugim, s'af»ti slovanskim naroinostirn je ena temeljnih lastnosti nemškega značaja, ki nI omejena na nobeno posamezno «fan-ko a-li skunino. Da pa ie mosrlo priti ravno z»1ai do neoviranih terorističnih aktov napram lužiškosrbski manjšini, =o pov-zrofie metode neoviranega nasipa, k, jih jp revolucionarno gibanje Hitlerje "e »obnovljen«^ Nemčije uve'lo v nemško javno življenje ln jih leealizira'0 kot looistio sredstvo vladanja in upravljanja.
Da je moral pasti kot prva žrte-r lužiški Poka", je razumljivo. Zgodilo se je to v obliki -^rostovor.re- razdružitve, ki pa se je izvršila v takih okolnostih, -]a ;e iudi površnemu opazovalcu jasna in vM-ta nra^a »pobuda*-, ki je to prost >voljnost povzročila. Kmalu je sledila uradna ustavitev !užiš>e?a narodnega glasila >Serbske •Kowinvf. V zadnMh dmeh pa so zasoLi hi*-lerjevski udarni oddelki lužiški Nairodni dom obenem ra izvršili aretatriio glavnih narodnih delavcev-voditeljev, doč'm je številne njihove pomočnike zade'a izguba s'užhe in eksistence Knjižna inkvizicija je ^eve".a zadela tu<M lužiško knjieamo in založništvo v Pu^išinu, tako di je ves lužiški srbski tisk rana del pe-seknc:ji in poari-nn. Kazensko zasledovani^ voditeljev, ki fe nadaljuje in se bo najbrž nadaljevalo v
nedoglednost, nI vzelo »armo narodu vodstva, grozi mu tudi vzeti pogum in zavest vsake pravne varnosti. Bil bi čudež, če bi se narod pod takim tlačeitera mogel ohraniti kot etnična Individuai iost; gotovo pa je. da mu to brez težke škode ne bo mogoče.
če bi se mo-glo Izjavam današnjih atm-ških oblastnikov verjeti, bi se moraii čuditi, da je ravno Hitlerjev režim zaial lužičanom smrtonosni udarec. Kajti še nedavno je Hitler sam proglasil, ia on ne poz.na germanizacije in že prej so naro';-i»o-socialistični ideologi v s^oje-m tisku objavljali velikopotezne in širok ogrudne razprave o pravu in o varstvu narodnih manjšin.. Pa tudi politično usmerjanje Lu-žičanov ne daje povoda za izjemne akcije proti njihovi nacionalni eksistenci. Saj so lužiški kmetje z vso simpatijo pozdravili hitlerjevsko revolucijo in so, kakor je ugotovil sam hitlerjevski tisk, pri volitvah v Reichstag ob skoro polnoštevilni udeležbi sklenjeno glasovali aa narodne socialiste. Vrhu tega so Lužlčami poimovredni arijci in torej tudi iz plemenskega stališča niso po.irvrženi izjemnim odredbam »čiščenja-c.
Danes občutijo lužiški Srbi na lastnem telesu to prijateljstvo in spoznavajo, kaj znači v nemškem slovarju >mirno sožitje«. Danes vedo, kaj je fides Germaniea.
Ali to spoznanje jim ne prinaša odreSe-nja. Sami imajo zvezane roke, na.d. glavo jim visi Damoklejev meč novega terorja: zunaj, v internacionalnem svetu pa tudi ne vidijo nikogar, ki bi povzdignil glas v njihovo obrambo.
Nehote se moramo vprašati. kje je ostala nekdaj tako proslavi jama samoodločba narodov. In koliko so vredne mednarodne garancije za varstvo narodnih manjšin. Kolikor vemo, še vedno eksistira oficielno priznana organizacija narodnih manjšin, saij vzdržuje svoj biro in prireje kongres in posvetovanja. Zdi ee nam, da bi morala ravno v slučaju Lužižainov, pri katerem ne gre za nobene politične aspiracije, temveč zgolj za ohranitev najprimitivnejše nacionalne eksistence, v prvi vrsti dokazati svojo raiison d' etre. Že ni dolgo, kair je ta organizacija pokazala veliko vnemo z.i avtonomijo Kataloncev: vsaj generalni t-airk dr. A mm en de je urbd et orbi razglašal, da je zadovoljiva rešitev te zadeve rezultata prizadevanj manjšinskega kongresa. In vendar je bilo katalcosko vprašanje bolj regiorailno-političnega. kakor etničnega značaja, saj Katalonoi niso nič manj integrujoč del španskega naroda, ka-kdr Kasti lici. Enako je x bretonskimi avto-nomisbi, katerim tudi posveča organizacija manjšo mnogo dobrohotne pozornosti. Mogli bi torej upravičeno pričakovati, da se ta ugledna internacionalna organizacija zavzame ra lužiško manjšino z onim darom in toK?! z onim vplivom, ki ji je na razpolago. Morda res lutžiško-srbska manjšina ni izpolnila vseh formalnih pogojev, ki bi bili potrebni i-n običajnti, da se uvede njihova zaščita. Toda v vprašanju, kjer gre za življenje ali smrt oele mino dne skupine, bi formalnost ne fmela biti niti nes-ovina, še manj pa izgovor. Treba bi bilo reisne volje, pa bi se našla tudi pot in oblike.
V prihodnjih dneh bo Društvo narodov razpravljalo o manjšinskem varstvu nemških Židov. In vendar se Zidje v Nemčiji niso nikdar čutili, še manj pa priglašailj kot narodna manjšina. Se v času bojkot« so poudarjali, da je njihova narodnost nemška vda so po poreklu, občutju in udejftvo-vanju no 1 no vredni člani državnega naroda. S koliko večjo upravičenostjo bi se Društvo narodov bavilo z vpno.šflnj^m luži.5k:h Srbov, kameri so brez mednarodne pomoči znmsani nacionalni fmrti.
^ve vedno se nadejamo, da se bodo vsa'j slovanska za-stonstva ogre1« za iwodo te slovanske mn-ajš^ne in spravila na razgovor potrebo n;cne /nednanodne zaščite. SVnpa-tije vse slovanske javnosti so vsekakor na strmimi preganjanih Lužičanov i.n želeti bi bilo, da bi jim -t« »'mnat-ie dale vsaj moralno oporo. Ze jim dejanske pomoči ne bodo mogle prinesti.
g
' Otvoritev kongresa Penklubov
Dubrovnik, 25. maja. p. V Dubrovniku
je zavladalo danes izredno svečano razpoloženje. Dubrovčani 90 z velikim navdušenjem sprejeli zastopnike intelektualcev iz vsega sveta, ki 90 se zbrali na velikem mednarodnem kongresu PEN-klubov. Otvoritveno zborovanje je bilo v dvorani Bon-dinega gledališča ob 11. dopoldne Dvorana je bila nabito polna. Na častnem me3tu je sedela ustanoviteljica PEN-klubov Daw-son Scottova, na njeni levi strani častni predsednik PEN-klubov \Vells, na desni pa predsednik našega PEN-kluba Svetislav Stefanovič. Kongres je s pozdravnim govorom otvoril g. Stefanovič. ki je goste pozdravil kot pionirje ljubezni in bratstva med narodi, kot slavne kulturne delavce, zbrane iz vseh strani sveta, kot stvaritelje splošnega in popolnega miru na svetu.
Kongres je nato pozdravil zastopnik prosvetnega ministra pomočnik dr. EK-or-nikovič, za tem pa dubrovniški župan senator dr. Miča Mičič v imenu starodavnega Dubrovnika. Častni predsednik PEN-klubov Wells se je uvodoma poklonil ma-nom svojega prednika Gallsworthvja, ki so mu zborovalci izkazali čast ter mu zaklicali »Slava!« Nato je govornik razvil ideologijo in program ter značaj mednarodne organizacije PEN-klubov. Ali je mogoče, da doseže PEN-klub neko avtonomijo na svetu? Če jo more, tedaj je PEN-klub na svoji pravi poti, tedaj ustvarja stremljenje po zedinjenju narodov. Težave so velike, toda svet se vedno bolj približuje temu svojemu cilju. Svet stremi za tem, da se združi v veliki zajednici narodov, v veliki disciplinirani in enotni družbi. Ta ideal bo mogoče ustvariti edinole v polni svobodi misli in zapisane besede. Welisov govor je bil sprejet z velikimi simpatijami in navdušenjem. S tem je bila otvoritvena seja zaključena. Popoldne se je kongres nadaljeval na par-
niku, ki je bil rezerviran za zborovalce. ★
Beograd, 25. maja. v. Tukajšnjo založništvo »Naa-odna Prosve-ta« je izdalo povodom kongresa Penklubov v Dubrovniku lepo op remi j-eno amtoiogijo jusmlovenskih pesnikov pod naslovom >Jugos!awischc Dichter«. Knjiga je v tehničnem oziru pravo remak-delo in dela čast naš; tipografski in tanrigoveški obrti. Knjiga je bila tiskana in vezana v Beograda.
V jrugosiovoaskih narodnih krocih pa j« ta knjiga izzivala najostrejšo kritiko, ker v celi vrsti prevedenih jiugosl o venskih pesnikov, med katerimi so tudi prav malo zaiana 'imena, ni niti ave®a slovenskega pesnika. Uredniki knjige niso, kakor kaža, še informira n j o jug o si o venski kulturi, da. bi vedeli; da zavzemamo Slovenci, zlasti v pesništvu •najčastneijše mesto. Zaradi tega nedostat&a •je naslov knjige »Jugoslawischs Dichter« •iažrajjv, za urednika pa predstavlja ta antologija slabo izpričevalo.
Velik protirevizionistični shod v Beogradu
Beograd, 25. maja m. V nedeljo, t m. bo v Beogradu na trgu pred narodnim gledališčem velik protestni miting p«roti reviziji m kovna i h pogoelo, ki je bil že pred kratkim napovedan, a za nekaj d®l odgo-den. Zborovanje priredijo Sokoli, Narodna odbrana in cstaJa patriotska in kulturna društva Na njem bodo poleg naših govornikov nastopili tudi zafitopniki poljskega, romunskega ia češkoslovaškega naroda. Slična zborovanja bodo priredili tudi v glavnih mestih Poljske, češkoslovaške in Rumunije.
Kongres Narodne odbrane v Banjabiki
Banjaluka, 25. maja. n. Narodna odbrana priredi svoj letošnji kongres v dnsh 25. do 28. junija v .Banjaluki. Kongresa »e bodo udeležile delegacije iz vseh krajev nase države.
Kongres slovanskih pravnikov
Beograd, 25. maja p. Z brzim vlakom je prispel davi v Beograd dr. Ciril Bafenka, odposlanec češkoslovaških pravnikov, ki se je sestal z beograjskimi pravniki in se z njimi posvetoval o pripravah za veliki kongres slovanskih pravnikov, ki bo v Bratislavi.
Za morilcem MiljfkovJčem ni sledu
Split, 25. maja n. Za razbojnikom Milj-kovičem še vedno ni nikaikega sledu, čeprav se zasledovanje marljivo nadaljuje. V pristaniščih od Makarske do Splita je oja-čena policijska in orožniška kontrola. Posebno paziic na italijanske ladje, ki prihajajo v splitsko luko, da se Aliljkovič ne bi vkrcal nanjo in pobegniL
Nova nizozemska vlada
Haag, 25. maja. AA. Nova nizozemska vlada, ki jo je sestavil dr. Colijn, je sestavljena takole: predsedstvo vlade in kolonije Colijn, zunanje zadeve Jonkheer de Graff, bivši nizozemski poslanik v Tokiju in NVashingtonu ter bivši generalni guverner Indije, pravosodje van Schaik, notranje zadeve dr. de \V'ilde, prosveta in umetnost dr. Marchant, finance dr. Oud, vojska dr. Deckers, gospodarstvo in delo dr. Ver-schzur, javna dela Kalff. Nova vlada namerava ustanoviti tudi ministrstvo za socialne zadeve, ki ga bo prevzel profesor Slotemaker de Bruine.
Volilna borba v Gdansku
Gdansk, 25. maja. d. Izid volitev v Gdansku, ki bodo 28. t. m. se pričakuje z veliko napetostjo. Volilna borba se bije že nekaj dni s srditostjo, kakršne v Gdansku še ni bilo. Ker so javne manifestacije prepovedane, igrajo glavno vlogo v agitaciji letaki, radio in film.
Vrhovni komisar Društva narodov je poslal senatu Gdanska noto, v kateri opozarja na možnost razveljavljeni a volitev, če se ne bodo upoštevale od Društva narodov zajamčene ustavne določbe o tajni, enaki in direktni volilni pravicL
Nova italijanska podmornica
Rim, 25. maja AA. V ladjedelnici v Tržiču (Monfalcone) so danes spustili v morje v navzočnosti krajevnih oblasti podmornico »Nereide«, ki je dolga 61 m, široka 5.60 m in izpodrine 640 registrskih ton.
Ljubljana, 25. maja.
Ve&ičasrfen je MI odmev vižmarek-ega tabora iz lesa 1869. Ljubljana z gorenjsko okolico, v splošnem pa vse okrožje Ljubljanskega Sokola se je danos iazg-\balo in usmerilo vse svoje sile m pohod tv& tla, kjer <*> nekoč prisegali naši dedje za sveto na'-odno stvar. V op"C^ian«ki-h urah so se pokazale na ljubljanskih ulicah rdeče sokolske s-aioe in so sc zbirali členi ne semo ljubljanskih sokolskrh društev, marveč tudi -iz okolice pred Narodnim domom, nakar se je razvila imnozantna povorka po Bleh-vensovi in Celovški cesti proti Št. Vidu. kjer je sledilo razvitje pnapona šentviškega Sokola na Erženovem travniku v Vižmarjih in pozneje sokolsk« prireditev na sokolskem prostoru v St. Vidu. V po-vonki, ki je kronik proti Vidu, je bila poleg Sokolov v krojih in sokolsko čutečega občinstva za-stopnn« tudi n« jnežnejša rn,lad'na, pestrost pa so dnini« sprevodu številne narodne noše, ki fo korakal« v po-vorki peš, sin p« m vozile m vozovih. Ves ča« po potn iz mesta je bilk sokolskn povorka, ki se je raztegnila v kilometre, živahno pozdravljan* od občiniva. ki je tvorba šnailia- im jo pozneje spremljalo na njeni pori.
Sprejem v št Vidu
St Vid je pričakal goste praznično razpeto že©. Vsem je imponi-ral pohod Sok-oJ-stva ln nedvomno bo sledil čas, ko se bodo otajala tudi doslej še mrzia sroa in ee navdušila za prodirajoče in mogočno so-koleko idejo, v kateri je spas našega naroda. našega žitja in bitja. Po prihodu v Št Vid in pozdir&vih domačega dmištva je krenila povorka dalje proti Všžsmerjem in po klancu na levo na ogromni toavnik, kjer se je pred 64 leti vršila mogočn-a manifestacija, ki so se je udeležili ljudje iz naroda od vseh strani re glede na meje bivših "vstrijskih kronov-in od vse povsod, kjer je brvai m biva slovenski rod. Na travnik, obreščen z zelenimi bukvami in hrastom, se je tudi to pot zgrnila množica tš-sočev, ki je v vsej discipliniranosti počakala, da »pregovore njeni voditelji. Spredaj d rod nana-vno teraso na travniku so se zgrnili Sokoli v kroju, SokoMce in eokofeki naireščaj, zadaj pa so pritiskale množice ostalega naroda iz mesta, iz neposredne okoiioe in pa ljudje od vsepovsod z dežele, ki so hoteli čuti besede, ki naj j%m zopet in »opet vlivajo vero v veličino in posilstvo slovanstva in jugoslovenstva.
Na taboru
N» terasi z« govonwe»ki«n odrom »o se do takrat že postavili nosčlci pn»parof posameznih sokolskih društev, od katerih se je spoštljivo odražaj prnpoir stare Čitalnice. Zastopani 90 bili poleg ditajniškega prepona še preponi sokolskih društev iz V d c*. Kamnika, Šiške, Kranja, Vrhnike. Sokola Ljubljane, Štepanje vasi, Most, Sokola II.. Zgornje Šiške, Sokola I., Škofje Loke in Device Marije v Polju.
Veličastna je bik »lika i» pred pričet-kom govorov ter je dvignilo razpoloženje sokolskih množic in njenih prijateJjev tudi neumorno igranje godbe Sokola I. Množice so se posebno razgibale ob prihodu kuma prapora šentviškega Sokola, bana dr. Ma-rušioa, in pa kumioe ge. Marije Komenove, soproge nairodneg® poslanca g. Albina Komama. Pred tem m z« tem so prihajali na tabor tudi drugi odiičirtlki, ki so se vpisa-vali v spominsko knjigo. Kazalo >e, da ne bo nebo baš naklonjeno veličastna prireditvi, vendar so težki z viago prepojeni oblaki šli preko kraja in se je naposled z<a-smebljala nad Št Vidom ta Vižmarjem sinja vedirina.
Na govorniška oder je stopil pred zbrano množico starosta Šentviškega Sokol* dr. Arko, ki je pozdiravid ruma prapora Šentviškega Sokola, kri ga je razvilo društvo ob 25 letnici obstoja, bana dr. Marušča. kn-mi.-oo go. Mari jo Kom®novo, zastopnika mm.istrra za telesrvo vzsgoaijo, narodnega poslanca g. Albina K omara, senatorja dir. Kavniharja, prvega podst&rosto SKJ br. Gangk. dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo m ostali dam ski zbor ter vse predstavnike narodnih društev m karponacij. ki so 9e udeležili prelepe skvi»osti. Ob koncu svojega nagovora se .je epomni? največjega Sokola našega kralja Aleksandra I. in kraljevskega doma, kar je dail-o množicam vzgon* do burnih manifestacij.
Godba Sokola I. je pozneje zaigrala državno himriO. ki so jo tisoč glave množice posflusa-le odkritih glav.
Za tem je pozdraviš! množice ptsrosfca Ljubljanskga Sokola Kaj želj, zbor Glasbene Matice" pod vodstvom dirigenta g. Poliča pa je zapel starodavno pesem »Rojakom«. Veliiča^štno so odmevali glasovi Sirom zelenih travnikov m posegli tudi v srca in duše navzočih, ki so s čedalje večjo pozo-nostjo sled Mi besedam ostalih govornikov.
Pred množice .je tedaj stopal senator in predsednik Glasbene Matice g. dr. Vladimir Ravmhar, ka je opisal historiait pokreta pred marčno revolucijo in o^ačU težaven položaj Slovencev v tedanjih prilikah in r>od tedanjimi ži^vlfenjskrni pogoji.
Za senatorjem dr. Ravnih ar jem je spregovoril v vznesenih besedah prvi pod starost a SKJ br. En^elbert Gangl. ki je izvajal: 64 let te minilo, ko se je na tem prostoru zg.nni'! tabor, da so narodova srca in duše dobile možnost iskrenega narodnega čustvo van ia. Edina še živeči priča tabora r>red d.avn:mi leti je br. Peter Gm-ssdli. Ze takrat je Sokol usmerili pohod v lepšo bodočnost, a tudi danes so prilike, ko mora gledati Sokol, da nam pribori še lenše življenjske pogoje v svobodni državi. Govornik se je sponvnja.1 Glasbene Matice, slovenskih pevcev in slovenske pesmi, ki naj budi m kreni n*rod tvdK v bodoče. Zopet je zapela Glasben* Matica mogočno:
»Buffi morje Adrijansko«, nakar je sledilo razvitje kresnega prapora. Po razvitju in naklonitvi prapora Ljubljanskega Sokola in pa Čitalnice novemu tovarišu, je spregovori1! pobudne in krepke besede ban dr. Marušič, ki ie oč-rtal vse dobrine, ki jih uživreno v svobodni državi, za kateoo pa se moramo boni-ti še nadalje in stremeti za tem, di pripeljemo v SD-kolske tabore rudi zapeljance, ki se dosedaj še ozi-ra jo v stran.
Kumica Mairija Kon^nn-ova je že pred t-em pripon nad prapor svi.len trak v državnih barvah, n^knir -e starosta Ar. Arko i-zroč-rl pmpor v roke praporščaku društva br. Albinu Komanu, godba pa je zaigrala državno himno, ki «0 jo spremljali s petjem ne sa-nio Sokoli, marveč tudi v>se o^rcrr.re množice zbrsne ne tahoru.
V iro-enu zef?top»»i.ka Trnne^tir« 7« telesno vzgojo ie spreaovon?! nato še v,>3 -o-dni poslanec g. Albin Koman. ki je čestital k rabi leju najstarejšemu sokoleke»nu društvu. Sokolu Ljubcjama. Spomirn;al se je prilik t šentviScem društvu in omonjal d«k) v sprotnem taboru. č^-ffaT sila r« se mora vsekakor zlomiti. Sokol bo vodno ostal čuvar naše edinosti in sp<rejemail pod svoja krila tudi nekdanje zapeljan-ce. tako da nv*ra nujno slediti fos, ko bomo zbmrsi vsi v skupnem pohodu za dobrobit naroda in države. G. poslanec je slednjič zaklk-ail kralju in kraljevi hiši, ka-r vse je trlo spremljano z gromkimi manrifestaoijami. Množice so se n-aito rta oesti »opet strrjy"<» v veličastno po'.-orko. ki je kreni1!« p-ori St. Vidu in -na telovadile. kjw se je pozneje vršil ja^i«; mastop.
Javna telovadila
Po končaneem taboru v Vižsmarjih se vršila na letnem telovadlšču šeirtviš^^a Sokola dobro uspeia javna teiovadba ljubljanskega okrožja Sokolake župe Liubljana. Telovadišče je bilo premajhno, da hi sprejelo oeo ogTonmo množico, ki se je strnila na njem. Javni 'telovadbi je prisostvovalo nad 3000 občinstva, ki ie navdušeno ln z zanimanjem sledilo potekn javnega nastopa. Na okusno okrašenem prostoru so se zbrali odlični predstavniki naše Jav-nositi, fcn sicer kum sokolskega prapora <ir. Marušič, podpredsednik senata dT. Novak, senatorja dr. Ravnihar in dr. Gr&gorin, pod.ban <ir. Plnkmajer, knmi»^a pra,pora, ga Marija Romanova, prvi podstareškia saveza SKJ Gongi, savesnl načelnik Amtro-žič, dvorna dama dr. Tavčarjema, upravnik policije Keršcrvaii. zastopnik komandanta dravske <Hv«!je kapetan Stanojevič, sa-stopnSk pi-edsednika a^elaeijskega sodišča sodnik Javoršek, zastopnik ljubljanskega župana inž. '^a.io Bevc, piredseinik Poikoj-ninskega zavoda dr. Baltič, starosta sokolske župe dr. Pipenbaoher, podstarosta gorenjske eokolske župe Dolesnc, častni starosta dr. Vikto^ M urnik, ter preust-avnfki raznih korporaeij kn društev,
ro&DO ob 17. ori se je pričel* jaraa te-lovačba, ki sta jo vodila okrožni načelnik Mirko Stepišnik ln uaičeioica Mara Gre-goričeva. Ob zvokih godbe Sokola L pod vodstvom Veri.ia švajgarja je pri-borak;U burno pozdravljen na telovadišče ženski naraščaj (352), ki je proste vaje za prvi pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani izvede! zelo dobro iai skladno. Dokaj težke proste vade so bile izvedene ta<ko dobro, da so mogle zadovoljiti tudi strogega tehničnega sodnika. Komaj se je aplavz polegel, so se že pojavili ,pri vhodu burno pozdravljeni naraščajnikl (210), ki so zletne proste vaje izvedli prav dobro in želi zasluženo pohvalo občinsiva. Po naraščaju je nastopilo 5 vrst na orodju in sicer na drogu, na bradlji la v preskoku čez mteo, članice na bradlji, inoškl naraščaj p® v preskokih čer kozo. Vse vrste so po^stzale zelo posreč«n<» vaje, zlasti se je odlikovala kombiniraca vrsta Ljubljanskega Soko'a in Sokoia II na drogu, saj so med njimi nastopili naši mednarodni tekmovalci. Izvajali so take vratolomne vaje, da je bilo občinstvo za-d i vijem o in ni Stedilo z odobravanjem; pa tudi ostale vrste so žele zasluženo pohvalo. Po orodni telovadbi je prikorakajo strumnih korakov 200 članov, ki so teved.il zletee proste vaje dokaj skladno in zadovoljivo. Po članih 90 prišle na telovadišče članice (170), ki so graciozno, skladno in skoraj brezhibno izvedle zletne proste vaje. Pri odhodu s telovadi&ča se aplavz kar ni hote! po'eči. Javno teJorvadbo je zaiklju-čila devetorica č'anov Ljubljanskega Sokola. ki je strumno in brezhibno izvajala dr. Murnikovo te^ova-dno skladbo »Turško koračnico^. Telovadci so želi nav-dnšeno pohvalo občinstva.
Po javni telovadbi se je razvila na telo-▼adišču narodna veselica, ki Je potekla v najlepšem razpoloženju do poznih večernih ur.
Vrlemu šentviškemu Sokolu želimo 6b njegovem srebrnem jubileju, da bi zbral pod svojim novim praporom vse zavedne narodne šentviičane, v dobrobit kralja, naroda in Soko!stva.
Neprijetnosti naših romarjev v Italiji
Sušak. 25. maja. n. Te dni je potovala velika skupina romarjev iz Jugoslavije v Rim. Ko so prišli na Reko. so jih na železniški postaji ustavili. Vseh 326 ljudi so obkoliP karabinjerji in finančni stražniki, ki niso njkomur dovolili, da bi se oddaljil. Spravili šo jih v neke prostore, kjer so izvršili pri njih najstrožji carinski pregled. Nato jih je pregledala zdravstvena komisija, nazadnje pa še fašistična politična policija. Šele po teh nadlegovanjih so jim dovolili, da so nadaljevali svoje potova-•nje. Take so torej konkretne padi« fašistične Italije do hrrtiakih katnHAe*«*
Predrzno potvarjanje resnice
Trst, 24. maja.
Jugoslover-ski javnosti je že dobro znano. na kako predrzen način ee v faš:st.ičnem tisku po t v« rja jo dogodki, pri katerih gre za tako imenovana »jrnaštva« raznih fašističnih na-s»lr-'knv. ki so se ponesrečili pri svojih »kazenskih ekspedkijah« pnotr nedolžnemu našemu ljudstvu in njegovi lastnini Znano je. da utemeljujejo napad ra tržaški »Nr^ofni dom« s »spMtskm bar-ba-rstv-nn«, kjer sta prida kot največja junaka Gulli in Ros5:. dasi je ugotovila med-zavezniška komisija v kateri ee je nahaja! tudi rastopn;k Italije, da so Italijani farni izzvali t.i dogodek. In Francesco Gi-unfa i; dva dni nozneje v Trstu zaključil svoi hujskaški «ovor na Vebkem trgu s pozivom: A;i Bilkan'«, <orej na »Narodni dom«, češ da so mu med govorom ja-v li. da jc med rborovaniem »neki Slove-r<=>c" zabodel pomčnika Casciano. disi je dokn»^nn	da ie Casciano zabodel
reki fa§;st. ker je protestiral proti Ghm-tovf»nu hu^sk^nju. Fašisti so stvar nopoi-*iom" izprevrgU: Casciano so pofaš-istiki, zabodel (ia jp »Slovenec« in danes je Cas-can« j>faš;s'ovsk; mufenik«. k' ip padel za f*šiist;čro stvar Dano-s p3 vm fašsti celo že prepovedujejo, da ie Casciano ubila bomba, vržena iz — Narodnega d-m a.
Tp dn.i «o vsi primorski faši-stični I:sti oS>v'-t; naslednio v=st iz Kopra: »Keper zt prid'^ v Marer^ah«. _ 1.5. t. m. so fašisti iz K opri i<n Marezig ponesli cvetja na tr»»h mladih žrtev komunistične podivjanosti. R;z?ka. G^chV1« in Basa-donne. k-? so padli 15 rr-ajnika 1921 leta. ko so wzdeltevab fnsistene propagandne proglase z« bl^žaioče se volitve. Tain«k fasja se je s plemenitfmi be®ed^mi spomin tal treh mkdeničev. ki so padli za sveto stvar. Kratka zn"čilna cerrmoniia se re zakli"^-la s faši«t;j:n;m poz;vom. k; so mu odgo-vor'1" enodušno v«-i nrico^n' faš-ictr.w
Z grozo se še sorminjajo vsi naši ljudje strahovitih dogodkov v M are žigah pred
12 leti'. Mareznge so bile zavedna slovenska istrska občina, ki se za volitve ni hotela vdati fašistovskemu pritisku. Da bi jo ti s trnih o veli, so konrski fassti po naročilu iz Trsta, kjer je Giunta bil neomejen gospodar, L5. rrajnika rta praviti »kazensko ekspedicijo« prrotn Mairezsi.gam. V več skupinah so od glave do pet oboroženi »skva-dristi« prodirali tja gor proti Marez.igam tn so obkolili va« od vseh strani. Zaklon jeni za zidov jem «n kamenitimi ogra jami so nin-erili puške proti neoboroženemu pre-bivalstvu, ki se je zbiralo okoli cerkve. p'tške so začele pokati rn streli zadevati. Tedaj pa se je drugače tako mirnega in • pohlevnega prebivalstva polastil obupen j srd. S praznimi rokami »e je vrglo na ob-i orožene nasilneže. Ta ali orni je nograbil J «T»ot-ma kamen ali krene!e in fašistovski i - iumaki so tekli navzdol kljub vsemu svoie-S mu orožju, da se niti ozreti niso imeli ča-j sa. Šele daleč doli v dolini so a« šteli in i ooaz„iln. da ro:so vsi. Ni b:(lo tisti.h t-*»h. ki 1 so tako nedolžno »razde! ievali fašistične j propaigK?ndne prog-lsse m	jore se vo-
litve«' in so padli kot »žrtve komunistične podivjanosti«.
K^t ie s!ed:!o temu dogodku, 'e nepopisno. Fašisti so se strahotno maščevali. V ogromnem števMu so pridrveli v Marezige ( ter preteka'i vse. kar se ni poskrilo dflleč ! i7ven vasi. Tn potem so vk^li. kakor afri-! 5ki lo-\rci na sužn je, tja dol v Koner cele j skuoine M^reziconc-ev. zvezane kakor (fv-j re zveri. Nanosled so '"h sodrK rn obsodbi j na pa-'- sto let ječe. Tedai ni bilo fa-( šistovske^a izjemn^^n sodišča bi smrtne kazni v ItaVji. dru^sče bi lih beli seveda poftreMJi streli v Wbet. In Mairezi^anci. pošteni, skrrnni, nohlevni istrski kmetie ri,«o biii nikdar komunisti, temveč samo dobri — Slovenci!
Koprski fašisti p* so sedaj polagati cvetic n« grob »mladih žrtev komunistične T*o-d;v;anosti«. fašsričn.im »junckom«, »muče-r>':Vom« ki so tf>ko nedolžno »razd"';»vali f^š-stčne nmopa.rfondne proglase za bližajoče «e volitve.«
Tako potvarjajo fašisti resnico.
Maši
In lfiiflje
Senzacionalna izpoved cerkljanskih atenta*
torjev
V Cerkljah so orožniki aretirali kaplana Tomazina in posestnika
Andolška
Novo mesto, 25. maja.
V dobrem spominu je še atentat, ka so ga izvršili v četrtek ponoči dne 4. t. m. trije mladi kmečki fanti na stanovanje šolskega upravitelja v Cerkljah g. Ludvike Kabaja. Ti trije fanti. 23 letni France Grame iz vasi Gazive. 20 letni Alojzij Srp-čič in 17 letni Ivan Vid-enič iz Cerkelj so omenjene noči okrog 23. vrgli v cerklansko osnovno šolo. kjer ima soski upravitelj g. Kabaj v pritličju stanovanje, primitivno napravljen peklenski stroj, ki je po padcu eksplodiral, poškodoval stanovanje ter pohištvo, k sreči pa nikogar izmed stanovalcev ranil Učinek bombe je bil močan, toda k sreči je bila lega zakonskih postelj im postelje 11 letne upraviteljeve hčerke Slavice taka, da razstrelki niso dosegli spečih. Ogenj, ki je nastal zaradi eksplozije pod posteljo 11 letne hčerke, ste oba starši še o pravem času pogasila. Orožniki iz Krške vasi, ki so pod vodstvom svojega komandirja Leopolda Valenčiča še isto noč za počeli v Cerkljah obširno preiskavo in poizvedbe, so že drugega dne izsledili ome-
njen« tri mladeniče, ki eo ®e zagovarjala.
da 90 atentat na šolskega upravitelja Kabaja izvršili, ker žele vaščaini, da bi dobili bolj katoliškega učitelja, kakor je sedanji Že na podlagi te izpovedbe nerazsodnih mladih kmečkih fantov se je pričelo po Cerkljah in vsem Krškem polju šušljati, do so za tem atentatom povsem druge osebe, ki so imele na aretirane mladeniče velik vpliv, zaradi česar so tudi izvršili svoje grdo zločinsko delo, ki bii bilo kmalu zahtevalo tri nedolžne žrtve.
Aretira,noi. ki so bili odvedeni z močno orožm:ško eskorto v zapore krškega sodi-Jsro, niso hoteli izdati teh oseb. Po preteku ■") dni po izvršenem zločinu pa so v Krškem izpovedali, da sta jih napotila k atentatu zma-ni cerkljanski kaplan Fran To-maz-in in posestnik Andolšek. Oba so sedaj orožniki aretirali in ju odvedli v zapore krškega sodišča, odkoder bosta z ostalimi tremi atentatorji v prihodnjih dneh prepeljana v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kier bo tudi sodra razprava.
Nova nesreča pod Ljnhmkom
Čez pečine Je strmoglavil delavec Anton Fojkar
Škofja Loka, 25. maja
V škofjeloSld javnosti se še ni poleglo razburjenje zaradi tragične smrti Boguša Burdvcha, ko je danes okoli 15. ure vzbudila največjo pozornost novica, da se je na Kobili zopet zgodila huda nesreča.
Kobila ima zadnje dneve izredno mnogo obiskovalcev, ki si vsi ogledujejo skalnato steno, kjer je strmoglavil Burdvch v smrt. Prostor je označen z dolgo belo vrvico, na mestu, kjer je pokojnik obležal, pa je narejen iz kamenja križ, obložen s cvetjem. Med izletniki, ki so si ogledovali nevarno mesto je bil tudi 231etni Anton Fojkar, po domače Špehov, delavec v tovarni šešir v Škofji Loki in pa njegova prijatelja Skrlj Miha in Guzelj Janez. Fojkar je moral biti pri ogledovanju nesrečnega mesta najbrž nekoliko nepreviden, kajti predno se je prav zavedel že je zdrknil po skalovju navzdol, naravnost na spo-
daj ležečo cesto. Imel pa je še toliko prisebnosti, da se je med padcem lovil z rokami — padel je z glavo navzdol — kar je nesrečo toliko zmanjšalo, da je odnesel le poškodbe resnejšega značaja. K Fojkar-ju je z vso naglico prihitelo več podofi-cirjev, ki so ga naložili na preprosto no-silnico z lestve in spravili nato v Škofjo Loko v Guzeljev salon, kamor je prispel medtem na pomoč zdravnik dr. Hubad. Ta je ugotovil, da poškodbe k sreči niso nevarne, ako ne nastopijo kakšne komplikacije. Fojkar se je pri padcu občutno ranil na glavi, levo roko ima v dlani presekano, manjše poškodbe pa je dobil po vsem telesu. Ponesrečenca, ki se je zvalil s steze na cesto le par metrov proč od prostora kjer se je ubil Burdiych so prenesli na njegov dom in je vsaj zaenkrat izven nevarnosti
Družba razbojniškega ravnatelja Markoviča
Organizacija morilskih 'm sleparskih strokovnjakov z dobro razdeljenimi ulogami
Beograd. 24. maja.
Preiskava o rfočtaih ravnatelj« Markoviča, njegovega tajnika Miljkoviča ki Musili mnogoštevilnih pomočnikov epravlja na čan vedno več dokazov o veliki organizaciji te nevarne zločinske družbe, ki ee je zasidrala ne basno v tako zvani boljši •dražbi, temveč tndi v raznovrstnih javnih ustanovah. V tej aločinski organizaciji eo bile skrbno razdeljene vse vloge in člani eo bili odbrani za vsa zločinska dela od zavrataih umorov pa do tatvin nradnin spisov. podiku,povamja javnih organov in do privabljanja ra-znih irttev.
O zločinski organizaciji Je mainsfkaj razvidno že iz naših dosedanjih poročil, zelo zanimivi pa so tndi tipi, ki so prišli v kriminal v zvezi z ar. Nikolo Petrovičem, o čigar aretaciji je obširno poročalo ponedeljkovo »Jutro«. Dr. Nikola Petrovič je živel dvojno življenje. Priženil se je k zelo ugledni beograjski rodbini in na njegovem domu so se sestajali bogati in v javnem življenju vplivni ljudje, ki najbrž niso niti slutili, Aa se okrog čislanega pcl-vetntka zbirajo tudi najnevarnejši predstavniki takozva.nega zločinskega pod-zem-11 a Zaradi ugleda, ki si ga je pridobil dr. Petrovič v odličnih krogih, je bil nekaj časa tudi član uprarve beograjske odvetniške zbornice. Mož si je pridobil tndi mnogo bogatih klientov in ni niti govora o tem, da bi ga bile eksistenčne brige spravile v zvezo z Markovičem in drugimi zločinci. Vse svoje temne posle je opravljal odvetnik Petrovič v svoji pisarni in je šele sedaj razumljiva njegova velikodušnost, ki jo je izkazal lani napram svojemu bivšemu slugi, ki je vlomil v njegovo pisarno in odnesel iz nje okrog 200.000 Din. Ko so viomik-a zasačili, so se vsi čudili velikodušni dr. Petrovičevi izjavi, da ne zahteva nobene odškodnine. Mož je gotovo mislil, da je sluga pri svojem vlomilskem početju tudi našel dokaze raznih njegovih zločinskih poslov.
Kakor je mano, »o pri ravnatelju Mar-fcoviču našli risbe raznovrstnih ključev in je bilo takoj jaano, da sta Markovič in Miljkovič na skrivaj jemala odtise ključev in ključavnic raznih poslovnih prijateljev, Aa bi pozneje vlomila v njihove pisarne. Ko so bile razkrite te vlomilske priprave, se je dr. Petrovič zelo zanimal za nje, ker ,Je gotovo sumil svojega pajdaša Markoviča da si je on tudi njega izbral za svojo žrtev ob n godni priliki. Kakšno ulogo je igral dr. Petrovič v Markovičevem denarnem podjetju, je že znano, posebno zanimivo pa je to, da je mož v začetku preiskave proti Markoviču, meneč, da zanj ni nobene nevarnosti, beograjskim listom pošiljal tudi popravke po tiskovnem zakonu.
Zanimivi strokovnjaki so tudi sotrudni-kl dr. Petroviča. Njegov pisar Velimir žu-jevič, ki je kradel spise iz raznih uradov, izhaja Iz dobre rodbine, zašel pa je že žigosaj na zločinska pota. Najprej je bil policijski pisar v čupriji, pa so ga kmalu odpustili zaradi poneverb. Ko je prišel iz ču-prije v Beograd, je spet dobil službo pri policiji. Zaradi nepoštenosti je izgubil tudi to policijsko službo. Kmalu po tem pa se je spoznal z dr. Petrovičem im njegovo življenje se je takoj spremenilo. Bil je med prvimi razsipniki po raznih beograjskih nočnih lokalih. Ko je služboval pri policiji, si je pridobil mnogo znancev in .ie bil najbrž baš zaradi teh znanstev izbran za dr. Petrovičevega zaupnika, žujevič je gotovo izipolnil vse nade svojega delodajalca, o čemur najboljše priča njegova vedno polna denarnica. Najbolj čudno pri vsem pa je to, da Žujevič že prej ni postal sumljiv, ko se je smukai po raznih uradih ---
Drugi Petrovičev pomočnik, Ulja Jova-novič pa je bil nra^mifc neke banke, dokler ni propadla. Ko je bil nameščen v odboru za likvidacijo dotičae banke, se je spoznal z dr. Petrovičem in od takrat ae je todi njegovo življenje zasukalo na razkošno p-lat.
Tretji, Kosta Botorlč, pa je bil nekdaj kovač, kar naenkrat pa se je »našel v direkciji vojnega plena Tam ni Imel obstanka in ko je nekaj časa pri neki posredovalnici služboval kot senzal, 6e je spoznal z dr. Petrovičem. S svojo pisano preteklostjo si je pridobil gotove spretnosti in znanstva, ki so bila družbi dobrodošla.
Ko bo zbrano dovolj dokazov, bodo prišli podi klj-uč še nekateri drugi člani zločinske organizacije, o katerih se že splošno govori im na katere skrbno pazi policija, Tako pride na vrsto pustolovec, ki se je Izdajal za bivšega mornariškega častnika in za pod ravnatelja neke beograjske banke ter si je v Zagrebu izbral za svojo žrtev neko bogato, samostojno ženo. Pustolovec je poslal v Zagreb svode pomočnike, da bi mu našli kako bogato ženo, ki bi se rada ,poročila z uglednim podjetnikom. Poslovale! so ga seznanili z do-tično zagrebško damo, od' katere je pustolovec v kratkem času izvlekel v gotovini in vložnih knjižicah za blizu 1,300.000 Din. To premoženje mu je zaupala, da bi ga vložil v svojo banko. Da bi imele laži in sleparije pri lahkoverni ženski čim več uspeha, je nastopil odvetnik dr. Nikola Petrovič, ki je nekoč v prisotnosti žrtve slovesno prinesel pustolovcu razna pooblastila od njegove banke. Nastop uglednega beograjskega odvetmika je žrtvi odgnal seveda takoj vsako senco kakega nezaupanja.
Podobnih sleparij Je bilo še več, potrebno pa je, da zaenkrat ostanejo še tajne, da bi se med tem časom pridobili vsi potrebni dokazi ter brez zaprek izvedle aretacije članov zločinske družbe, ki se še
ne zavedajo v polni meri velike r----------
sti.
Zborovanje slovenskih vinogradnikov
Noto mesto, 25. maja.
V dopolnilo včerajšnjega poročila o občnem zboru Vinarskega društva za dravsko banovino je navesti, da je bil poleg predsednika cosp. Lovra Petovarja izvoljen za podpredsednika veleposestnik od Sv. Marjete ob Pesnici gosp. Alojzij Schic.ker. Odborniki co gg.: posestnik z Bizeljskega Josip Iljaš, tajn k Kmetijske družbe v Ljubljani Franjo Kafol, vinogradnik in tvorni-čar sekta iz Gornje Rad?one Klotar Bou-vi^r, posestnik iz C'^njevc>ev Karel Ko rath, posestnik od Sv. Križa pri Kostanjevici Franc Kerin, višji kletarski nadzornik v pok. iz Ljubljane Franc Gombač, posestnik iz Goric pri Dolnji Lendavi Stanislav Tro-jak, posestnik iz Vrtič Ivan Šerbinek, ravnatelj Kmetijske šole v pokoju in posestnik iz Ptuja Anion Šega, posestnik iz Krapja Franc Bnimen mlajš'. ereski kmetijski referent iz Ljutomera Jakob Znidarič in višji vinarski nadzornik v pok. iz Maribora Josip Zabavnik; preglednika računov sta odvetnik in pos?stnik iz Maribora dr. Ferdo Lašič in sreski kmeti jski referent v pokoj j iz Studencev Josp Blaževig.
Zatem je o prodaji grozdja poročal g. Jakob Žr.idarič. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Berlič iz Ptu.ia, zastopnik Zvv ze gostilničarskib zadrug, iz Ptuja, in v daljšem govoru izvajal, da bi morala vladati med vinogradniki in gostilničarji večja sporazumnost. G. Nemec je govoril o vini čarji h in njihovem delu. Nato pa jo načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Josip Zidanšek pozdravil zbor in snu izročil pozdrave gg. bana in podbana. — Predsednik e. Petovar je zaključil zbor in izrazil upanje, da bo vinogradniških stisk morda kmalu konec.. Pozval je vinogradnike. naj ee čim bolj oklenejo svoja organizacije.
Danes dopoldne se je vršil kongres vinogradnikov v okjsno pripravljeni telovadnici ljudske šole, kj-er je pozdravljal zboro-valce originalni napa: Vino pellibe curast Otvor l je kongres, peti po številu, g. Lovro Pelovar in pozdravil načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Zidanška novomeškega župana g. dr. Rezka, sreskega načelnika g. dr. Logarja, predsednika Kmetijske družbe g. Detelo, senatorja g. Rajer-ja, narodnega poslanca g. Krsjčija in člana banovinskeca sveta gg. Bajuka in Gorjaka. G. inž Zidanšea is »ozdravil vinogradnik-3 v imenu banske uprave, g. bana in g. podbana Pozival je vinogradnike, da ee tesneje oklenejo organizacije, da se bolj bavijo s pridelovanjem grozdja za uživanje, nakar ga je posebno opozoril g. ban, in da se strogo držijo trsnaga sorti men t a. V imenu mesta in vsega dolenjskega prebivalstva jd
pozdravil zborovale« novomeški župan g.
dr. Režek. Sledili so poučni referati, in sicer so predavali: g. inž. Ivo Zupanič o trsnem izboru e posebnim ozirom na Dolenjsko, g. inž. Franjo Lukmann o namiznem grozdju, g. Franjo Gombač o obnovi vinogradov in g. Lovro Petovar o vinu v trgovinski politiki. Zanimiva poročila bomo objavili v daljših izvlečkih, prav tako nekatere podrobnosti o poteku zbora in resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno.
Danes dopoldne kmalu po 11. uri je bila otvorjena izredno okusno aranžirana vii*-ski razstava z vinskim sejmom v dvorani hotela g. Windischerja. Otvoritveni nagovor je imel predsednk novomeške podružnice g. G e r m Govorila sta še g. inž. Zidan-šek v imenu banske upravi in predsBdnik ljubljanske >Krke« g. dr. Perko. Na razstavi je 192 vzorcev, ki sta jih ocenili dve komisiji in ugotovili, da je vinska produkcija na Dolenjskem glede na kakovost in pravilno kletar jen je zelo napredovala.
Popoldne eo vinogradniki napravili izlet ▼ okoliške vinograde, nekateri pa so si ogledali tudi kmetijsko šolo na Grmu. Jutri se bo vršil izlet v Belo Krajino.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Predrzni vlomilci pri Breznem
Maribor, 25. maja.
Danes okrog pol 5. zjutraj je telefonič-no obvestil predstojništvo mestne policije trgovec Drago Čoki iz Podvelke pri Breznem ob Dravi, da so vlomili neznani zli-kovci v noči okrog pol 1. ure v njegovo trgovino in odnesli večjo množino raznega manufakturnega in konfekcijskega blaga. Čoki, ki ga je prebudil ropot vlomilcev, je segel po orožju in pričel streljati. Zločinci so odgovarjali z gostimi streli iz samokresov in nato v temi izginili z velikim plenom. Kolikor je mogel trgovec Čoki ugotoviti, so bili vlomilci velikih in močnih postav ter so govorili domače narečje.
Ko so vlomilci izginili, se je podal trgovec Čoki s svojimi domačimi in sosedi v trgovino, kjer je ugotovil veliko opustošenje. Precej raznovrstnega blaga je bilo raztresenega po cesti okrog hiše. Za vlomilci so bili najdeni sledovi v dveh smereh, vodečih na eni strani proti Mariboru, na drugi pa proti Ribnici na Pohorju. Škoda zaenkrat še ni mogla biti precenjena Dtenarja so odnesli vlomilci Ie malo.
O R T
Razkrinkani nevarni tatovi
Dolenjske Toplice, 25. maja.
V vasi Gornje Sušice so se v letih 1928 in 1929 izvršile razne tatvine, tatovi pa so se znali dobro skrivati in jih ni bilo mogoče izslediti. Te dni pa se je le posrečilo topliškemu orožništvu izslediti vso tatinsko družbo. Njen vodja je bil posestniški sm Jožef Kralj iz Vrduna, njegovi štirje pomočniki pa so vsi iz Sušic. Največ tatvin so izvršili pri Alojziju Kumpu, najemniku gostilne na Gornjih Sušicah. Odnesli so mu večje zaloge mesa, sira in cigaret, vmo in žganje pa so odnašali v velikih steklenicah in tudi v škafih. Kar niso mogli pojesti ir. popiti, so pometali proč in razlili. Da bi nemoteno kradli, so gostilničarju ponoči izpustili živino iz hleva, potem pa so ga klicali, češ da mu je živina ušla. Ko je gospodar iskal živino, so mu praznili shrambo in klet.
Tatinska družba se le zarotila tudi proti Francu Murnu, kateremu so najbrž zažgali tudi zidanico. Neki Medic Franc je Murna tudi napadel s sekiro, ko je sedel pri oknu. Napadalec je okno razbil, žrtev pa se mu je še pravočasno umaknila. Drugič pa je streljal nanj s samokresom, pa ga k sreči ni zadel. Baje je Bilo Medicu obljubljeno 100 1 vina, če ubije Murna. Tatinsko družbo so izročili orožniki novomeškemu sodišču, ki se bavi sedaj z obširno m težavno preiskavo. O početju ne-vam družbe bo zaslišan tudi Franc Turk iz Gornjih Sušic, ki se nahaja v mariborski kaznilnici. On ve o raznih zločinih, ki so ostal doslej prikriti.
V nedeljo Primorje : BASK
Bask je bil minulo nedeljo prost Zato pa sta se mu sedaj nakopičili dve tekmi skupaj. Za tekmo z Gradjanskim je imel težkoče glede postave. Moral je nastopiti z rezervama na obeh krilih. V nedeljo pa bo imel skupaj kompletno garnituro, s katero se tako uspešno uveljavlja v ligi.
Borba v ligi se razvija čedalje bolj ogorčeno. Gre za vsako točko, važen pa je tudi količnik. V tablici vidimo, da zavzemajo štirje klubi šesto do devetega mesta vsak s šestimi točkami. In razlika med prvim in zadnjim v tablici še vedno ne znaša več ko celih pet točk, dasi smo že skoro na polovici tekmovanja. Primorje je že skoro ves čas v opasni coni koncem tabele, pa je gotovo, da bodo naši fantje na-pregli vse sile in poskusili ponoviti veliki udarec minule nedelje.
Sodniki nedeljskih tekem
V Ljubljani Primorje : Bask g. Lepac (namestnik g. Podupski), v Beogradu Jugoslavija : Hašk g. Andre (g. Rakič), v Zagrebu Gradjanski : Slavija (O) g. Mi-kuličič (g. Kujundžič-, v Novem Sadu Voj vodina : Hajduk g. M. Popovič (g. Pejič). v Sarajevu Slavija (S) : Concordia g. Kal-man (g. Focht).
Dve tekmi v nacionalni ligi
Včeraj sta se odigrali v Zagrebu in v Beogradu dve važni prvenstveni tekmi med Gradjanskim ln Baskom ter med Jugoslavijo in Hajdukom. V prvi tekmi je bil favorit Gradjanski, ki je tudi z veliko srečo spravil na varno obe točki, v Beogradu pa so prisojali več šans splitskemu Hajduku. Toda prišlo je drugače. Hajduk je podlegel ter je moral prepustiti svoje vodilno mesto v tabeli Gradjanskemu. Padel je na tretje mesto. Poraz v Zagrebu je potisnil Baska s petega na šesto mesto. Jugoslavija pa si je s svojo zmago zelo pomogla: s šestega je skočila na četrto mesto, BSK, ki je danes počival, je moral oditi na peto mesto. Zagrebška Concordia si je ohranila svoje drugo mesto, ker ima boljšo goldiferenco kot Hajduk. Od sedmega mesta dalje se tablica n\ izpremenila ter je sedaj taka:
» dragim golom zagotovil zmago. Nasprotniki so bili na terenu sicer enaki domačinom, skoraj celo nekoliko v premoči, ki Jo je pa Gradjanski pariral z Izredno dobrimi napadalnimi akcijami. Beograjski napad Je bil slab, domača obramba pa toliko boljša.
Na tribuni je prišlo med teknno do ne ljubega incidenta med Zagrebčani in beograjskimi gosti, ki se je zaključil šele z J intervencijo policija
Sodil je g. Schneller kc LJnfolJane.
Jugoslavija : Hajduk 3:0 (0:0)
Beograd, 25. maja. p. Ob velikem zanimanju se je danes odigrala prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Hajdukom. Kljub dežju je tekmi prisostvovalo nad 5000 gledalcev. Nasprotnika sta si bila v prvem polčasu dccela enakopravna ter je neodločen rezultat v tem delu igre popolnoma realen. V drugem polčasu pa je Hajduk izgubil zaradi blesure svojega vratarja Cu-liča, ki ga je v golu nadomestoval Mato-šič. Hajduk je igral z desetimi igrači ter ni mogel razviti vseh svojih moči. Gole so zabili za Jugoslavijo Kesič, Lojanič in Po-I povič.
i Sodil je g. Fabris iz Zagreba.
Gradjanski	8	5	0	3	11: 9	10
Concordia	S	4	1	3	19: 8	9
Hajduk	7	4	1	2	12: 7	9
Jugoslavija	6	4	0	2	11: 6	8
BSK	7	3	2	2	14:10	8
BASK	8	3	1	4	18:20	7
Slavija S	7	2	2	3	14:16	6
Slavija O	8	2	2	4	10:17	6
Primorje	8	2	2	4	12:21	6
Hašk	6	2	1	3	7: 9	5
Vojvodina	5	1	2	2	7:12	4
Gradjanski	: Bask 2:0				(1:0)	
Zagreb, 25. maja n. Dane« se je odigrala prvenstvena tekma med Gradjanskim in Baskom, ki se je končala z rezultatom 2:0 (1:0). Tik pred tekmo je bil hud naliv in je deževalo še nekaj minut po pričetku igre, tako da se je zbralo na igrišču le okrog 2000 ljudi, čeprav je za tekmo vladalo veliko zanimanje. Gradjanski je imel veliko srečo. Ze v 6. minuti je izrabil situacijo im z nenadnim ostrim Urbankovim strelom v mrežo dosegel vodstvo, ki si' ga je obranil do konca polčasa. V 36. minuti drugega polčasa je sodnik prisodil enajstmetrovko proti Basku. Ta odločitev je naletela pri občinstvu na veliko razburjenje. Gradjanski je tudi to priliko izrabil ter si
Tfirija : Atena 5:5 (3:1)
Včerajšnja prvenstvena tekma med Ilirijo in Ateno, ki se upravičeno smatra za ljubljanski hazenski derby, je končala neodločeno. Tekma je privabila na igrišče rekordno število gledalcev.
Rezultat tekme ne odgovarja popolnoma poteku igre. Zmerna zmaga Ilirije bi bila pravičnejša, ker je bila Ilirija do štirih minut pred koncem v vseh delih, zlasti pa v srednji liniji absolutno boljša. Izredno borbeni napad Atene je v štirih minutah izenačil že izgubljeno igro in rešil s tem važno točko, ki ji daje teoretično še vedno možnost, da doseže podsavezno prvenstvo. Trenotno se nahaja na prvem mestu z naskokom dveh točk, vendar ima znatno boljšo goldiferenco Ilirija, ki mora igrati še dve tekmi, od katerih pa ne sme nobene izgubiti in tudi ne dobiti večjega števila golov, ako hoče ostati na čelu tabele in tako obdržati še dalje podsavezno prvenstvo. Ako izgubi samo eno igro jo prehiti Atena.
Ilirija je nastopila z eno izjemo, katero pa je prav dobro zamenjala Omanova, kopletna. Družina je imela najboljše moči v vratarici in v srednji liniji. Napad ie lepo in smiselno kombiniral, bil pa je za prvenstveno tekmo premalo borben. V vsakem oziru pa je Ilirija pokazala več znanja in več rutine.
Atena je nastopila kompletna. Njena igra je enostavna. Napad poskuša prepogosto s prodori, kar pa nroti dobri obrambi ne more prinesti uspehov. V kolikor je zaostajala Atena v tehničnem in taktičnem oziru za Ilirijankami, je skušala nadomestiti z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo. Najšibkejša je bila brez dvoma srednja linija, ki se je omejevala samo na obrambo.
Sodil je odlično g. Kušar.
Teniški dvoboj Rapid : Sm. klub Celje 7:2
Na igriščih Rapida se je vršil danes dopoldne prijateljski teniški mateh med Smučarskim klubom iz Celja in Rapidom. Zmagali so domačini v razmerju 7 : 2.
Posamezni rezultati so bili: Lirzer (R) :
HOTEL „ASTORIA"
ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minute od glavnega kolodvora. Najmoderneje s vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše ln najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
KURJA OČESA
Xa,JMjfe indMf* pro* kurji«
je m*« »CSiTen« Dobite je ▼ lekinlah, drogerijtfe •« urimo« is tvorni ce ki g)iroeg*. skia-ditta. — Cn-rajt* ee pos»redb! M. H B N J A K. lekarrar - SISAK.
Nežno kožo otročička negujete najbolje, če pri dnevnem kopanju uporabljate samo lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi, napravljeno je iz najboljšega materiala ter je popolnoma nevtralno. Dobiva se v apotekah in drogerijah.
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ,
Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35.
ZijanniSeo« 6iete	po 25 d« 36 Din. Prrorrttia
dometa kuhinj*. Izbrana naravna viTia. Vriik ia W»-d-ea vrt. Pri bivanju prek« 24 nr 15 % j«opwt». — Pripon«« ee lasttrik D JURO PAJIC.	2«!fa,
Skoberna (C) 2 : 6, 6 : 1, 9 : 7; Parin (C) : Halbart (R) 6 : 3, 2 : 6, 6 : 4. Laver (R) : Skoberne (C) 6 : 1, S : 6, Holzinger (R) : NVoschnagg (C) 6 : 1, 6 : 1. Halbart (K) : Steinbock (C) 6 : 2, 6 : 3, dr. Lichtenegger (C) : I nger (R) 1:5,1 : 5. Gospodje v dvoje Laver-Holzingcr : Sreinbock-Skober-ne (C) 6 : 3, 6 : 3, Halbart-Unger (R) : Woschnagg-dr. Lichteneggcr (C) 6 : 1, 10 : 8. — Mešani pari: Lirzcr-Holzinger (R) : Skoberne-Skoberne (C) 2 : 6, 6 : 1, 6 : 4.
Tekmovanje za prvenstvo moštev v tenisu: Ker je Jugoslovenski teniški savez ugodno rešil protest ISSK Maribora, se tekmovanje moštev nadaljuje v nedeljo 28. t. m. Srečali se bosta moštvi Maribora in Železničarja. V tekmovanju dam pa se srečata v nedeljo na igriščih Rapida ATK (Zagreb) in Rapida iz Maribora.
Austria : BAC 1:0 (1:0)
Dunaj, 25. maja. g Pred 15.000 gledalci se je danes vršila finalna tekma za avstrijski pokal med Avstrijo in Brigittenauer AC. BAC je bil poražen, čeprav je bilo njegovo moštvo boljše kot moštvo Austrie. ki bo kot drugi reprezentant Avstrije sodelovalo v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Edini gol je zabil Spechtl v 12. min. prvega polčasa. BAC je zastreljal eno enajstmetrovko. Občinstvo je po tekmi iz-žvižgalo zmagovito moštvo Austrie.
Sodil je g. Beranek.
Korotan : Bratstvo (Jesenice) 3:8 (3:1). Prijateljska tekma v Ljubljani, ki je v U. polčasu bila precej surova. Sodnik g. Ramovš je izključil tri igrače Korotana.
Javno zborovanje Primorja, sklicano za nedeljo dopoldne v zeleno dvorano Uniona, bo imelo na dnevnem redu važno vprašanje, ali in pod kakimi pogoji se da omogočiti slovenskemu predstavniku v državnem prvenstvu nadaljnji obstanek v ligi. Vabljeni so vsi člani in prijatelji kluba, ki se zanimajo za ta problem.
Program tekmovanja za balkanski pokal v Bukarešti. 3. junija Jugoslavija : Grčija, 4. junija Bolgarija : Rumunija, 7. junija Bolgarija : Jugoslavija, S. junija Grčija : Rumunija, 10. junija Bolgarija : Grčija, 11. junija Jugoslavija : Rumunija.
Službene objave sekcije ZNS. Upravni odbor je na podlagi § 5. pravilnika ZNS določil naslednjo opremo za nogometne sodnike: bela športna srajca z odprtim ovratnikom, črne hlačke, visoke črne nogavice (dokoienice), nogometni čevlji, suknjič temno modre barve, na levi prsni strani srajce in suknjiča znak ZNS. To odredbo morajo sodniki brezpogojno izvajati od 1. junija naprej, edino glede suknjičev postane obvezna šele s 1. januarjem 1934. Znake bo dobavSavsem člancm 6ekcija čim dobi od Zbora oanutek Zbor nalaga sekcijam in članom, da se strogo ravnajo po tej odredbi: prestopki se morajo tirati pred kazenski odbor v svrho postopanja po § 10. koz. prav. ZNS (zabrana 1 do 3 mesece, event. fzključenje). Sekcija poziva poslednjič podsavezre sodnike na teritoriju LNP, da sc prijavijo za savezni sodniški izpit. Rok rn predložitev predpisane prijavnice -'n plačilo takse 100 Din se še enkrat podaljša do 1. junija. Fo tem roku bodo podsave.zni sodniki, ki ostanejo tudi na ta poziv gluhi, črtani iz evidence, ker je JNS sklenil odpraviti funkcijo podsa-veznih scdrrikov. Prijave in taksa se morajo poslati sekciji ZNS. kavama »Evropa«.
Ljubljanski zimskosportni podsavez. Danes ob 20. v damski sobi kavarne Emona seja upravnega odbora.
Odbor za izvedbo juniorskih tele ti ima strogoobvezno sejo danes ob 19.30 pri Fritzu. Za klub, ki ne bo poslal svojega zastopnika, se bo smatralo, da ne reflrk-tira na nadaljnje sodelovanje.
Službeno iz LHP. Prvenstvena tekma Ilirija : Celje se na prošnjo Celja preloži na nedeljo 28. t. m. Celje se pozivlje, da javi še tekom današnjega dne podsavcz.a in Iliriji, ali bo nastopilo k tej tekmi. Za sodnika se delegira g. Luin.
Gospod M. R. v Ljubljani. Vaše pripombe glede točnosti tabele o dTž. prvenstvu. ki smo jo objavili v poslednji pone-deljski številki »Jutra« so sicer prav zanimive, ker kažejo, da se nase občinstvo kritično bavi z našimi objavama io poročili. VendaT moramo ugotoviti, da je naša tablice povsom točna. BSK namreč do sedaj sploh ni igral z Vojvodino, za 23. aprila določena tekma med BSK in Vojvodino je bila zaradi gostovanja praške Sparte v Beogradu preložena na pozneja termin. Pao po je istega dne igral BASK s sarajevsko Slavijo ter j*, izprašil z rezultatom 7 : 2, in je bilo tr*b« na vsak način ta uspeh zabeležiti BASK v dobro, ne pa BSK!
SK Ilirija (Table-tenis). Danes ob 20. seja odbora.
Hermesova kolesarska sekcija ima danes ob 20. seio pri Beliču.
NSK Sparta. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek vsega članstva v gos' i-ni Koroški dom zaradi predstoječe tekme v nedeljo.
»JUTRCk St 121
Petek, 26. V. 1933
Iz življenja in sveta
Z razorožitvene konference v ženevi

Prizor z zasedanja razorožitvene konference v ženevi. S papirjem v roki nemški pooblaščenec Nadolny razklada nemško tolmačenje Macdonaldovega načrta
Vezuv zopet bruha
Njegovo delovanje so filmali
V nedeljo zvečer je začel Vezuv zopet živaimoje delovati, Iz ognjenikovega žrela so s® jeli dvigati gosti oblaki dima in pla-meneči jeziki, na zemljo pa se je vsipel pepel V ponedeljek so ee vsi ti pojavi še stopnjevali. Na tisoče zvedavih ljudi ee je zhnalo na prostem, da bi opazovali igro narave. Železnica na Vezuv je takoj podvze-La^ potrebne ukrepe, da se fenomen ne izteče na škodo tujcev. Ustavila je promet n,a vrhnji postaji Vezuva, prebivalstvo na-seSbn ob vznožju ognjenika pa je bilo opozorjeno, naj se pripravi ra morebitno izselitev, če pride do hujših erupcij,
\išek delovanja je dosegel ognjenik v ponedeljek zvečer, ko se je vsipal pepel
daleč naokoli, dočim je d*"m v gostih oblakih zastiral pokrajino pod seboj. Karmima-stordeči platnena so švigali proti nebu ter oblivali pokrajino s svojim rdečim žarom. Iz žrela Vezuva pa se je vlivala lava, ki so jo k sreči usmerili v preveč, ki ni poselien z ljudmi.
Opazovalnica na Vezuvu poroča, dla ee
je oblika žrela ob tej priliki popolnoma spremenila. Podrobnosti so vulkanologi zabeležili, kolikor jim je blilo mogoče. Zadnja poročila pravijo, da je najhujše že minilo. Med izbruhom so učenjaki tudi v letalu preleteli Vezuvovo žrelo in so napravili več filmskih posnetkov, da obranijo dogodek arhivom in zgodovini.
Sonce bi lahko zakril

ta ekstravagantni klobuk za na peščino, tako ogromne so njegove dimenzije, ki šči ti jo nosilko, da je ne zadene sončarica
Smrt rekordnega letalca
Francoski rekordni letalec kapitan Ar-rachart, ki je L 1925. postavil rekord v premem distančnem poletu, je te dni v tekmovanju za Deutsch La Meurthejev pokal treščil na zemljo in obležal mrtev. V višini 200 m je stroj v letalu nenadoma odpovedal in aeroplan je z velik© silovitostjo priletel na tla.
Dehnottejev svetovni rekord
Znani francoski letalec Delmotte je postavil nov svetovni rekord. Letel je z lahkim letalom ki m tehtalo niti 450 kg, in je preletel progo 100 km v 17 minutah 58 in tri petine sekunde. To se pravi, da je letel s povprečno brzino 333.765 km na uro. S tem je posekal celo isti dan postavljeni svetovni rekord svojega rojaka letalca Arnouxa, ki' je dosegel brzino 303 krr. na uro.
Vsak 30. prebivalec Ima radio
Najnovejša statistika o naročnikih radia na češkoslovaškem je pokazala, da pride na vsakega 30 prebivalca CSR po en radijski aparat. Vseh radio naročnikov v republiki je sedaj 510.343.
Od žeje so umrli
Na italijanskem ozemlju Transjube v Afriki je zadnje dni zablodilo kakšnih 130 Somalijcev. šli so na potovanje, da bi se izselili iz Kismayuja v severno Kenyo, pri tem pa so zgrešili pot in poplačali to napako s svojim življenjem. Umrli so vsi od žeje.
Pokopališke hijene
Iz Marseillea poročajo, da so oblasti izsledile tn uslužbence ondotnega pogrebnega zavoda, ki so okradli mrliče na domačem pokopališču, v zadnjem času so ukradli neki ženski, ki je bila nedavno pokopana. nakit in prstan v skupni vrednosti 20.000 frankov.
Novi raketni starti
Znani raketni starter ing. Thilling iz Osnabriicka je te dni zopet delal poskuse z raketami Poročila pravijo, da so poskusi imeli zadovoljiv uspeh, kar je podžgalo inženjerja k nadaljnjemu delu za izpopolnitev svojega izuma.
Polet nad Vezuvom
Iz Napolija javljajo, da je znani letalec Kronfeld te dni letei nad Vezuvom. Polet je trajal štiri in pol ure. Kronfeld je izjavil, da je slišal celo v višini 700 m ropot iz mesta. Nad 20 minut je Kronfeld letel nad žrelom Vezuva ter fe zaznal ponovno grmenje iz notranjosti ognjenika.
Rockefeller in Ljenlnova slika
Ameriški bogataš Rockefefler je poveril slikanje svoje 70 nadstropij visoke »Radio Gity« najznamenitejšim slikarjem sodobne Amerike, med drugimi tudi slikarju Diegu R i veri. Njemu je bila naročena izvršitev ogromne freske v dolžini 20 m, Rivera se je lotil dela. Ko pa je nedavno prišel nadzorovat slikanje mlajši Rockefellerjev snn, je ugotovil, da jte Rivera naslikal sliko z boljševiške tendenco. Sredi kompozicije je stala ogromna Ljeni.no va glava.
Razburjen je Rockefeller mlajši zahtevaj od slikarja, naj takoj preslika Ljeninovo glavo s kakšnim drugim simbolom. Toda Rivena se ni uklonil. Izjavil je, da ne sprejme nobenih naukov. Rockefeller ga je zaradi tega na mestu izplačal in odpustil ter ga dal taikoj odvesti iz dvorane, njegovo delo pa je izročil drugemu umetniku.
Nosorog angleškega kralja
Angleški kralj Jurij V. je daroval živalskemu vrtu v Londonu krasnega nosoroga, ki mu ga je bil poslal v dar ministrski predsednik iz Nepala. Indijski nosorog je danes zelo redek, ker močno izumira. živaloslovci celo trdijo, da je primerek, ki ga je angleški kralj daroval živalskemu vrtu, edini še živi eksemplar na svetu. Indijski veljalri so nosoroga stoletja in stoletja uničevali samo zaradi lahkovernosti .da imajo rogovi te živali čarodejno moč.
v Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in zolca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenči-ca zastajanje v trebušnih organih hitro m l rez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nesreče v pruskih rudnikih
V pruskem deželnem zboru je bila nedavno vložena interpelacija glede pogostih nesreč v pruskih rudnikih. Na podlagi statističnih podatkov so namreč dognali, da se je samo v Prusiji primerilo 1. 1931. nič manj nego 63.298 nesreč, med katerimi je 629 primerov končalo s smrtjo.
Ogenj v tirolski vasi
Iz Innsbrucka poročajo, da je 24. maja izbruhnil ogenj v Mitteldorfu pri Birgenu. Zgorelo je 20 stanovanjskih hiš in prav toliko gospodarskih poslopij ter mnogo živine in krme. Nad 100 ljudi je brez strehe. Gmotna škoda je velika. Prebivalstvo sumi, da je ogenj zažgala zločinska roka.
Rjava Čeka
Hitlerjeva tajna policija je te dni odprla vse poštne predaie v Prusiji ter pregledala pisma. To je storila na videz zaradi zatiranja Komunistične propagande, čemur pa drugače orientirani Nemci ne verjamejo.
Polet z leopardinfo
Športni letalec Karel Schwabe iz Pa-tenkirehna je letos v februarju startal k 30.000 km dolgemu poletu v Afriko. V torek se je vrnil v Berlin in je pristal na tempelhofskem letališču. Schwabe je prav za prav trgovec s kožuhovino in ne poklicni letalec. V tem leži pomen njegovega podviga, Letel je ves čas sam, le na poti v domovino ga je spremljala štiri mesece stara leopardinja, katero je prinesel v dar berlinskemu zoološkemu vrtu.
Roparski umor v brzem vlaku
V brzem vlaku Pariz—Grenoble je te dni neznani zločinec umoril z nožem nekega 55 do 60 let starega potnika. Po umoru mu je ukradel denar in listine, ki jih "e imel pri sebi. Truplo žrtve je nato vrgel iz vagona. Našli so ga pozneje tik proge.
Petdesetletni Dong
V torek je obhajal petdesetletnico rojstva filmski igralec Douglas Fairhanks, ki je prišel na svet v D en ver ju, Colorado. Douglasu ni bilo sile, da bi se bil moral posvetiti filmskemu poklicu. Njegova Todi-telja, ki to imela štiri sinove, sta ga namreč namenila akademski karieri. Toda Douglas je bil že od rane mladosti tako navdušen za oder, da je nekoč pobegnil z doma v New York, kjer se je kmalu uve-ljavil. Najprej je pohajal igralsko šolo, iz katere je šel naravnost h gledališču. K sreči je bil navdušen športnik in zelo okreten igralec. Tako je našel priliko, da se je mogel uveljaviti kot airtist. Neko filmsko podjetje je to posebno opaziilo ter ga angažiralo za platno." FaiiTbanks je snemal svoj prvi artistovski film. Kmalu potem je dobil Ijubmske vloge, postal je »romantičen junak«. Fairhanks je dvakrat oženjen. Od prve žene. ki mu je rodilo sina Dougl&sa, se je ločil, z Ma<ry Piickfordovo pa živi še vedno v harmoniji. V družbi z njo je osnoval lsstno filmsko družbo, ki bo zdaj snemala fiilm o Konfuciju na Kitajskem.
Oderuhi z živili
Nemške oblasti t- Momokovem so o tvorile veliko in upravičeno gonjo proti oderuhom z živili. Po natančnejši preiskavi v Monakovem so prijeli 169 trgovcev, ki J5m je bilo dokazano o de ruš t vo. Vse krivce so nemudoma ekspedirali v koncentracijsko taborišče Dachtfu. njih trgovine pa so zaprli nabili l:stke, zakaj se je to zgodilo. Oderuhi z živili •so v zadnjem čaisu neupravičeno navijali cene za maslo.. Oblasti raziskujejo naprej rn so na sledu tudi ve-letT.govoem, ki izkoriščajo položaj na ra->6un delovnega ljudstva -in osiromašenega srednjega sloja.
Sokolski muzej v Pardubicah
V	Pardubicah so v nedeljo obhajali 70-letnico ondotnega sokolskega društva. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se osnuje sokolski mu/iej.
CooEdgeova sestra se Je ponesrečila
Tz Rima Javljajo, da se je te dni ponesrečila na neki avtomobilski vožnji sestra pokojnega prezidenta Zedinjenih držav, miss Coolidge. Dama se je vozila z italijanskim skladateljem Malipierom tn njegovo ženo iz Vicenze proti Gardonu. Med vožnjo je avtomobil zavozil v neko vozilo, ki je prihajalo iz nasprotne smeri. Pri nesreči sta bili miss Coolidgeova ln Ma-lipierova žena hudo ranjeni.
Deset let nista zapustila stanovanja
V	Erfurtu so te dni odprti stanovan je neke 68 letne vdove in njene 32 letne hčere. Našli so oho ženski v brezupno onemoglem stanju ter so od njih izvedeli, da nista že 10 let zapustili stanovanja in tudi nista pustili .nikogar k sebi. Oblast je uvedla preiskavo, ki je ugotovila, da sta ženski slaboumni.
Taksi za obubožane milijonarje
Packardove tvornice so pravkar vrgle na avtomobilski trg nov ttip vozila, kri ga označujejo ameriški Iristi kot »taksi za obubožane milijonarje«. Avto te vrste je napol limuzina, napol navaden avtomobil. Med sedežem za osebo, ki sedi v avtu in volanom leži priprava, ki se lahko dvi-gne in rabi lahko še za en sedež. Ta sedež je namenjen za šoferja, kadar obubožani milijonar sam vodi avtomobil
Ponesrečena rekordna vožnja
Nemški listi z veseljem beležijo ves»t, da se je izjalovil poskus rekordne vožnje italijanske ladje »Conte di Savoia«, ki je hotela iztrgati prvenstvo v brzj vožnji čez Ocean nemški ladji »Euiropa«. Italijani pa so bili Nemcem tik za petami, kajti njih ladia je vozilla s povprečno brzino 27.63 vozlov na uro, medtem ko je »E uro pa« napravila 27.93 vozilo v. Kapitan italijanske ladje še vedno una da se mu bo le posrečilo premagati Nemce m potegniti preko-morski rekord nase.
Zavarovalnice in »George Philippar«
Londonske zavarovalnice »o naprosile francoskega ministra za mornarico, naj jim izroči v pregled poročilo preiskovalne komisije, ki je proučevala vzrok požara na ladji »George Philippair«. Ladja je, kakor znano, zgorela v Rdečem morju pred letom dni, dne 2. maja 1932 Angleške zavarovalnice so že izplačale zavarovalnino, ki je znašala 1,125000 funtov šterlingov. Londonske »Times« javljajo, da doslej še ni bilo objavljeno nobeno službeno poročilo o tovoru, ki ga je vozila zgorela ladja.
Pravkar Idila Številka ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
vsebuje naslednje zanimivosti;
Slika na ovitku: OB ČASI KAVE
Naslovna slika: PETER ŽMITEK: »MAJSKI SMEH«
_ L. Mrzel-Frigid :
PETER SE ZBUDI V ŽIVLJENJE (10)
Dr. Avgust Korbar: O RAKU (1)
Dr. Vlad. Travner: ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU (1)
Lewis E. Lawes: ŽIVLJENJE IN SMRT V S ING SINGU (21)
Ivan V r h o v n i k: IVAN VRHOVEC NA OGRSKEM SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA ZEMELJSKI MAGNETIZEM (—sj)
Dr. Oskar Reja: SKOZI MAROŠKO PUSTINJO NA VISOKI ATLAS (6),
KONDOR, SONCU BRAT (N. K.) HROŠCEVO LETO (rk) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (21)
MEDNARODNOST TEHNIKE — Katere sodobne romane mora Izobraženec peznati? (D) — Jezični plevel (k) — John Keats (S-n) _
ČLOVEK IN DOM (Cvetlice in vaze — čitajmo!) — ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO
(Holandski vrt tulipanov) — ŠAH — ANEKDOTE — ZA MISLECE GLAVE _
Na platnicah: MOC DOMIŠLJIJE — PIRAMIDA PREDNIKOV — HUMOR
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—* mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri opravi: Ljubljana, Knafljeva nI. 5,
lomaee vesti
	[1
V -	J
•	Glavna skupščina Udruženja Jugoslo-venskih Inženjerjev in arhitektov bo letos v Beogradu od 4. do 6. junija. Istočasno bosta tudi kongresa zveze slovanskih inženjerjev ter jugoslovenskih kemikov in tehnologov, hkratu pa tudi sestanek bolgarskih in jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Po glavni skupščini bodo bližnji in daljmji izleti. Za člane je dovoljena četr-tlnska, za njihove spremljevalce pa polovična železniška vožnja Program je na razpolago r tajništvu sekciie (Novi trg 1) Prijave Je poslati tajništvu do vključno 3L t. m. Razgovor o podrobnostih bo na članskem sestanku v četrtek 1. junija ob 20. uri v družabnem lokalu sekcije (v Kazini). _ Sekcija Ljubljana.
♦	Višja pedagoška šola v Zagrebu bo sprejela v šolskem letu 1933-34 60 rednih Slušateljev ljudskošolSkih učiteljev in učiteljic. Rektorat sprejema prošnje do 30. Junija Prošnji morajo biti priloženi vsi podatki in dokazi o zrelostnem in praktič nem izpitu, o dosedanji službi in o njenih ocenah. Sprejemajo se samo oni učitelji, fcl so službovali najmanj tri leta z odli& nimi učnimi uspehi. Sprejeti kandidati bodo službeno obveščeni o sprejemu in o za četku predavanj.
1 ♦ Velikanski sprevod beograjske srednješolske mladine. Da opozori javnost na svoje javne telovadne prireditve in tekme, •ki se bodo vršile jutri na igrišču SK Jugoslavije, je beograjska srednješolska mla^ dina priredila v sredo skozi glavne beograjske ulice sprevod, v katerem je korakalo okrog 6000 dijakov ln dijakinj. Spre vod se je vil od Slavije do KalimegKlana. 1 ♦ Novi komandant Boke Kotorske. S kraljevim ukazom je za komandanta Boke Kotorske imenovan brigadni general Teodo-zij Lukovič, dosedanji komandant dlvizij-ski general Bogoljub pa je imenovan za drugega namestnika v glavnem genera.l-štabu.
K Slamičn vsi pohitimo finih rib si naročimo in Se eden — dva polička rizlinga ali pa cvička!
Anekdota
Slabe g"o®podarslke prilike so povzročale, da sta morala odpustiti služkinjo. Naslednjega prvega v mesecu izroči mož ženi še nekaj denarja, rekoč: »S hvaležnim srcem ti izročim denar, ki bd ga morala dati drugače kot plačo služkinji.«
žena (spravi denar): »In kje je vsota, ki sva jo prištedila od prispevka za bolniško b! a ga jno ? «
Vsak dan ena
»Krompir je samo napol skuhan.« »Torej jej tisto polovico, ki ni trda.«
♦ Vojaške vesti. Na službovanje so pH-deljeni: inženjerski podporočnik Jožef Pevec kot vodnik 1. bataljonu 1. pontonir-skega polka; pehotni poročnik Maks Jur-kovič kot vršilec dolžnosti komandirja 6. četi 20. pehotnega polka; pehotni poročnik Rudolf Svenšek kot vršilec dolžnosti komandirja 5. četi 56. pehotnega polka; inženjerski poročnik Anton Komel kot vodnik bataljonu golobje pošte; inženjerski poročnik Josip šolar kot manipulant inventarja nepremičnin sarajevske garotzij-ske uprave; pehotni podporočnik Matija Močivnik kot vodnik 39. pehotnemu polku; sanitetni pomočnik 4. razreda Vojko Zupane pa kot vršilec dolžnosti komisarja stalne vojne bolnice 5. anmijske oblasti. 2enitev je dovoljena: artiljerijskemu poročniku Maksu Kosovlncu z gdč. Anico Komovo, hčerko trgovca v Ljubljani; in-ženjerskemu poročniku Antonu Komelu z gdč. štefico Tisauerjevo, hčerko upokojenca iz Bosanskega Broda; artiljerijskemu poročniku Cirilu špindlerju z gdč. Angelino Bratičevo, hčerko posestnika iz Osije-ka; artiljerijskemu poročniku Hugonu či-čeku pa z gdč. Olgo Poljančevo, hčerko prosvetnega inšpektorja v pokoju iz Maribora.
♦	Desetletnica »m rt I Gustava Plrca. Včeraj je moteifclo deset let, odkar je neizprosna usoda iatrgala kmetu in vsemu našemu narodu Gustava Pirca, glavnega tajnika Kmetiiske družbe, ki je posvetil vse svoje življenje kmečkemu stanu in njegovim težnjam.
♦	Izpiti za veterinarje. V dneh -9., 20. in 21. junija se bodo v Beogradu vršili izpiti za veterinarje. V to srrho je Sestavljena komisija.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 42. letošnji številki: kraljevo odločbo o ukinitvi konzulata v San Franciscu; na-redibo o izrekanj« in izterjevanju kazni za železniško-policljske prekrške in odškodnine za prizadete škode; pojasnilo o taksiranju vlog na trgovinske, industrijske in obrtne zbornice in vlog teb zbornic; izve-membe navodil za poslovanje s poštno hranilnico; izpremembe hn dopolnitve pravilnika za izvrševale zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev; ter nared-bo o pobijanju tuberkuloze.
♦	Kongres jugoslovenskih esperantistov. V Beogradu bo v dneb 5. in 6 junija kongres jugoslovenskih esperantistov. Pokrovitelj kongresa bo Bogdan Gavrilovič, predsednik kr. srbske akademije znanosti.
♦	Monumentalna palača beograjske borze. V Beogra*Jn so te dni pričeli graditi monumentalno palačo borze, bi bo eno najlepših poslopij prestolnice. Gradbena dela so proračunana na dvajset milijonov dinarjev.
♦	Arheološke najdbe pri županji. Kakor
poročajo hrvatski listi, s*> te dni pri izkopavanju zemlje za savski nasip pri županji naleteli delavci na neke okrasne predmete, ki so po mnenju arheologov stari približno 2000 let Vsi najdeni predmeti so bili izročeni arheološkemu muzeju v Zagrebu.
♦	Triglavska podružnica SPD sporoča.
da bo koča na Zasiipški planini v Sp. Krmi od 29. t m. naprej zaprta
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Izpuščaje
in lišaj?
Dobro milo in mastno kremo, pa bosta oboje odpravili!
DROGERIJA GREGORIČ
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5
ima 8 dni toaletnega »MERIMA« mil«, Izvrstna kvaliteta, najnižja cena! 64S2
Iz LJubljane
u_ Odhod trboveljskih slavčkov. 2« pra-
teklo leto je sporočil naš >ata žirili< iz »Zvezde<, v Trbovlje, da brezplačno pogosti mlade pevčke, če pridejo še enkrat koncertirat v Ljubljano. Zato so včeraj po dopoldanski matineji odšli slavfikl v >Zvez-do< na obed. Ker so zdaj bolj slabi časi za našo »Zvezdo« slavčiki so pa vendarle nekaj zaslužili, so odklonili brezplačen obed, >ata živili< pa je naredil račun seveda po najnižjih cenah, Otroci so občudovaJi krasni prenovljeni vrt v »Zvezdic, kaikor* šnega niti na svoji turneji po tujem sveta niso videli. Serviralo se jim je vse kakor pri banketu. Za zahvalo so na koncu zapeli tri pesmi atu živiliju v slovo. Vse občinstvo in osobje jim je ploskalo. Tako eo slavčfici na lep način v »Zvezdic zakljra-čili svojo turnejo po tujem svetu.
u— Narodna strokovna zveza za uslužbence ECŽ. Vodstvo NSZ je takoj, ko je zaznalo za razglas vodstva ECŽ o redukciji prejemkov uslužbencev, naslovilo na upravni odbor ECŽ protest proti načina redukcije plač in zahteve, da se že razgiar šena redukcija ukine. Večja deputaciia uslužbencev je s tajnikom NSZ obisikala merodaonega činitelja in ga o vsem informirala ter zaprosila za nujno rešitev tega vprašanja. NSZ je dobila od vseh merodaj-nih faktorjev zagotovilo, da se bo o vprašanju redukcije prejemkov še razpravljalo in da razglas o redukciji, kakršnega Je izdalo obratno vodstvo ECŽ, še ni definiti-ven. Vodstvo NfSZ bo še naperej posvečalo temu vprašanju vso pažnjo, zavedajoč se, da je večina uslužbencev ECŽ izrekla svoje zaupanje NSZ. Na intervencijo NSZ se bo danes sestal odločujoči forum, ki bo sklepal o tem važnem vprašanju. NSZ je prepričana, da bodo vsi odločujoči faktorji reševali to vprašanje tako, da ne bo v škodo uslužbencem.
u_ Prehrupen promet po Smartlnskl cesti. Stanovalci v hišah ob šmartinski cesti so že od nekdaj navajeni na nočne kra-vale, ki jih motijo v spanju ob vsaki uri. Ne pomaga niti straža, zdaj pa ee Je rednim nočnim kravalom pridružil še drugi ropot. Pravijo, da prične že ob 4. zjutraj brlizgati na vse pretege mala lokomotiva, s katero vozijo v vagončkih iz Ljubljanice nakopani materijal v gramozno jamo.
u_ Tatvine. Iz pritličnega stanovanja Marije Slabetove na Viču je ukradel nekdo 800 Din gotovine. Tat se je splazil v stanovanje ob času, ko se je Slabetova mudila nekje zunaj. V hotelu »Tivoliju« Je bil v nedeljo zvečer izvršen vlom v sobo profesorice Smirsove. Tat je odnesel več toa* letnih predmetov, damsko uro in nekaj čepkih kron v skupni vrednost! 500 Din. It spalne sobe gostilničarke Marije Juvanove na šmartinski cesti je bilo te dni ukradenih več dragocenosti v vrednosti 400 Dtn. V noči na soboto je bil Izvršen ▼ barako ob novi stavbi I. Brajana na ljubljanskem polju drzen vlom. Neznanec Je odnesel 10 vreč cementa in pa nov cementni kotel v skupni vrednosti 1000 Din. Po sledovih Je bilo razvidno, da Je tat odpeljal ukradeni cementni kotel z enovprežnlm vozom S »mer! prot! Ježiet.
>7UTR0« St 121
5
Pet«, 26. 1983
»Maroko« velefiim z Marleno DtetrJ-
chovo r.a sporedu ZKD. Danes in jutri bo predvajala ZKD v Elitnem kiuu Matici velefiim »Maroko«, delo slovitega režiserja J. Sternberga. Ta film je doživel ob premieri po vsem svetu triumf. Marle-na Dietrichova je po njem postala še popu-larnejša. Vsebina filma je sicer čisto pri-prosta, vendar silno učinkovita. Marleua predstavlja lepo kabaretno pevko, ki s svojim posebne vrste petjem in prednaSanjem popevk, še bolj pa s svojim sex-apeakvm očara gledalce in posiušalce. In ta razvajena, z razkošjem in bogastvom obdana umetnica se zaljubi v mladega stasiteera iegionaria, ki ga predstavlja Garrv Co<»-r>er. V svoji globoki lj-ubezini se Marlena odpove vsemu blesku in sijaju ter sledi oboževalcu v pustinjo, na trdo >ot življenja Fiten »Maroko«, ki ga priporočamo •vsakomur najtopleje v ogled, bo predvajala ZKE> danes in jutri ob 14.15. _ Velik nov vojni film se nam obeta v Ljubljani. Pre-ndero bomo imeli za binkoštne praznike. Film sam se imenuje >Leseni križi« in je reprezentativno delo francoske filmske produkcije. Režiser sloviti Ravmona Bernard je za to delo prejel visoko odlikovanje viteza francoske častne legije.
u— Prodajalci cvetja v mestu so postali v zadnjih dneh prav številni. Postajajo na vseh oglih, zlasti v sredini mesta, največ v Šolskem drevoredu in na trgu. Pie-mnoge revne ženske iz okolice in ■daleč z <iežeie ponujajo v naku,p duhteče »mamice, narcise in drugo cvetje, šopek po 25 Dar. LjuhVan-čani zlasti dame. res tudi prav pridno segajo po šopkih, s čimer uztrezajo sebi in revnim ljudem.
lahki moški polčevJjl z nsnjatim podplatom. Iz. močnega boksa, rjavi a!i črni, z g-uinnstim podplatom Din Q
ANT. &RISPER, Ljubljana
Mestni trg 26 6398 Stritarjeva ul. 1-3
u__ Gradba letnega gledališča v Tivoliju
se je zaradi neugodnega vremena malo zavlekla. Ob lepih dnevih pa je gradbeni obrat v polnem zamahu. Odrišee in terase so v glavnem dovršene, treba pa je izvesti še vse polno stranskih opravkov. Oder sam bo treba še prezidati, ker sedanja zgradba orri.šča ne ustreza v dovoljni meri zahfte-Tsm gledališkega anarata, zlasti kar se tiče dostopa in odstopa. Prav tako bo treba položiti še vrsto provizomih teras na oben nobočjih hriba za tivolskim gradom. _ Kakor kaže ves potek -del, se bo otvoritev gledališča vršila kmalu po 15. juniju.
u— Deložacije. V maju je stanovanjski irestne občine interveniral v 18 de-ložaf-ijskih zadevah. Večina deložacij je Mla izvedena mirno. Pri nekaterih pa je le prišlo do mučnih in žalostnih prizorov. Na rmevnem redu je tudi 29 deložacij stanovanjskih najemnikov iz mestnih hiš in barak v Gramocai jami. Te deložacije se morajo izvršiti do 16. junija, iz Gramozne jfme se io rjjoralj izseliti 24 strank. Iz raznih mesenih hift pa bo menda deložira-n;h ie 19 stranic Sklep sodiš'3a o deloža-ciji s'ednjih še ni izdan.
Pri 1 iudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčiee. če ga popije te vsak dan zjutraj na tešče lagodno milo iztrebljenje črevesja.
Iz Celi a
f— Odpovedana občinska seja. Za sredo 24. t rr. zvečer napovedana redna seja oko-1 i snaga občinskega sveta je bila zadnji dan odpovedana in preložena za nedo!očen čas.
e— Mlad rekorder. Brezposelni tovarniški kovač Rudolf Kovač iz Ceija, ki je priredil pred tremi meseci dve drzni plavalni produkciji v ledeno mrzli Savinji, je prinesel včeraj v naše celjsko uredništvo dopisnico z eno drobno popisano stranjo. Kovač je napisal na ta mali prostor zgodovino celjske lekarne »Pri orlu« od 15. stoletja do danes. Na celo stran je v 15 urah in 20 minutah spravil rekordno število 87 s svinčnikom pisanih vrst, 13.627 črk. 23S6 besed in 123 številk. Dopisnica, ki jo bo poklonil celjskemu muzeju, ie se daj razstavljena v izložbi drogerije »Sa-nitas«. Kovač namerava ob koncu junija tudi prekositi svetovni rekord v igranju na mandolini, ki znaša 105 ur, s tem, da bo igral na braču nepretrgoma 106 ur.
p— O smrtni nesreči, ki se je dogodila v ponedeljek zvečer na cesti v Šmarjeti pri Celju, 8mo še naknadno izvedeli, da tovorni avtomobil tvrdke Rakusch (Mestni mlin) ni z r, vozil v kup gramoza, marveč da je pad.d delavec M;<ks Žerjav med vožnjo po ravni cesti z avtomobila in se ubil.
r— Lastniki motornih "Ozi! v Celju in celjskem srezu, ki še niso dali uradno pregledati svojih vozil, se opozarjajo, da bo r-idn i i pregled motornih vozil iz vse dravske banovine v sredo 81. t. m. ob 11. d-> poldne pred imravo policije v Ljubljani Vozila. ki 1. 1033. nii=o bila pregledana, bodo izločena iz prometa.
e— Elitni kino linion. Danes ob pol 17 in pri 21. zvočni velefiim »Zasanjane ustno : in d ve zvočni predigri.
It,
a Zanimivo pedagoško predavanje. V
predo 31. t m. ob 20. uri bo v dvorani tukajšnje Ljudske univerze predaval pod okriljem društvs »gola in dom« g. prof. £iiih o redovaniu otrok. Vstopnine ni. — Starši, šolniki in prijatelji mladine so vabljeni
a— Velika tombola Jadranske Straže.
Vof-raj popoldne ie bila na Trg.i Svobode ob velikani udeležbi občinstva iz mesta, bližnje in dplJnje okolice velika tombola Jadranske Straže. Poleg 600 drugih manjših dobitkov b;'o izžrebanih 19 tombol. Tako je zadel 4000 Din v gotovini železniški sprevodnik Andrej Kova čer. kompletno spal-
IS?
HERMAN THIMIG v veseloigri
PRIDE!
ni po za dve o^ebi kuharica Alojzija PeteRn-
šek, šivalni stroj slikar Andrej Pezdioek, šestdnevno potovanje po morju od Sušama do Dubrovnika in nazaj v kabini I. razreda z vso oskrbo na prvovrstnem jugosloven-skem parniku pa soproga pivovarja Zofija Vorina. 1'udi ostali <*r»bitkj so osrečili same take, ki eo jih bili prav potrebni.
a_ Dre kolesarski nezgodi. Predvčerajšnjim ppoldne je padla v Vrazovi ulici s kolesa 241etna Ema Ravokselova tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v nadlehti. Z reševalnim avtomobilom je bila prepeljana v bolnišnico. Istega dne je padel med vožnjo 6 kolesa tudi 251etni Joeip^Čater in li^ii-odovai na oneh rokah. Potrebno po moč je prejel na tukajšnji reševalni postaji.
a— Žrtev neprevidnega kolesarja. V sredo popoldne je podrl v mestu neznan kolesar sedemletnega učenca Edija Ozima iz Krčevine. Oeček ie obležal z občutnimi poškodbami na glavi. Poklicani so bili na pomoč reševalci, ki so dečka obvezali in odda li v domačo oskrbo.
a— Pri gašenju požara, ki je izbruhnil na dvoriščnih objektih posestnika Janžeko-viča v Nas pni ulici na Pobrežju in upepelil pralnico s svinjskimi hlevi vred, se je poškodovala tudi Janžekovičeva žena, bOletna Alojzija. Z gnojnimi vilami,' s katerimi je pomagala podirati goreči objekt, si je pr? bodia ievo roko. Reševalci eo ji takoj nudili potrebno pomoč.
a— Tihotapstvo kokaina. M?stna policija je aretirala nekega moža, ki je osamljen, da se bavi s tihotapstvom kokaina in dragih mamil iz Avstrije v našo državo. Uvedena je bila obširna pre skava
a— Nesreča n« poriva. Pri delu se .je ne varno vrezal nad desnim očeeotn '281etni ključavničar Josip Grzina iz Ipavčeve ulice. Po stopnicah je padel na Pobrežju 73 leini zasebnik Ivan Krepek in si zlomil levo roko v nadlehti. Prepeljan je bil v bolnišnico. Včeraj dopoldne so nudili reševal ci v svoji ambulanti potrebno pomoč 281et nemu čevljarju M rku Dobicu. zaposlenemu pri tvrdki »Karo« na Koroški cesti, ki mu je stroj pri delu odtrgal eredinec na levi roki.
a— Dve tatvini. Železničarju Francu Ob-rehtu iz Nove vasi je bilo ukradeno izpre-J neke hiše na Grajskem trgu 600 Din vredno črno moško kolo. Z Rotovškega trga pa je izginil posestnikovi hčerki Ljudmili Če hovi e Pobrežja 200 Din vreden dvokolesni ročni voziček.
a— Mariborsko gledališče ostane drev? zaprto.
Iz Kamnika
ka— Strelska družina je imela v torek občni zibor ob številni udeležbi članstva. Izvoljen je bil upravni odbor, kateremu načelu je župan Fran KratnaT, na odporniška mesta p>a so bili razen dveh novih članov postavljeni odborniki pripravljalnega odbora. Kamniška strelska družina ima sedaj 111 članov.
ka— Nova cesta v dolini Bistričice. Po dolini Bistričice iz "Stranj proti Zakalu in dalje proti Krv-avcu bodo pričeli te d mi graditi novo vozno pot, ki bo vodila po desnem bregu. Dosedanja pot na levem bregu je v zelo slabem stanju, ker jo Ristri-čioa neprestano izpodjed« in ruši. Cc bi jo hoteli spraviti v dobro stanje, ne hi bili s broški mnogo manjši kot pa z zgradbo rove. ceste. Pretekli teden se je vršil komisijski ogled, katerega.se. je ude težil tudi zastopnik batnske uprave. Stroški za gradnjo prepotrebne ceste skozi to malo /nano dolino, ki leži zahodno od Stranj, bodo kriti iz foinda. katerega občina Bistričioa zbira že par Let. Večino del pa bodo občani ■sami spravili s prostovoljnim kulukom.
ka— Tat v pasti. Neki kamniški trafikant je že dalje časa opažal, da mu nekdo izmika iz predalov denar. Tatu mi mogel izslediti, dokler se ta ni sfm ujel v past. Ko je pred kratkim zopet štori dni zaporedno zmanjkalo iz predala po 30 do 100 Din, se je nekdo skril za mizo in opazoval nekega znanca, lei se je rad zadrževal v trafiki in katerega so osumili kot tatu. Ta je prosil trafikanta, naj mu prinese kozarec vode, medtem pa je prebrskal predale. Trafikant mani, da je bil v dveh letih oškodovan za okrog 10 000 Din.
Iz Hrastnika
h— Kemična tovarna je prosila za dovoljenje za premikanje vagonov na svojem last nem industrijskem tiru s strojem na parni pogon. Tozadevni komisijski ogled se bo vršil v torek 30. t. m. Opozarjajo se na to prizadeti sosedje.
h— Tatvina. Neznani tatovi so odnesli iz steklarne zaboj stekla, ki je bil pripravljen kot orientalska odpošiljka. Zaboj, kjer se je nahajalo 600 kozarcev, so tatovi odnesli na samoten kraj ob rudniškem tiru. Tam so izložili kozarce ter jih odnesli. Odprt zaboj so našli drugo jutro delavci, ki so šli na delo. Svari se vsakogar pred nakupom teh kozarcev.
Iz Novega mesta
n— Velike župne gasilske vaje. Ob krasnem vremenu so imeli v nedeljo popoldne noši meščani in okolicami priliko videti, kaj vse zmore red. disciplina, izvežbano-st gasilcev, Župno načelstvo si je zamislilo ■vot središče požara hiše na Flor jamske m trgu. Gasilci, alaimirani ob 13 30 po mestni sireni, so že po 20 minutah mapeljali iz Krke in hidrantov 2000 m cevii in v tem času je tudi že pričelo delovati 15 motornih in ročnih brizgalo. Vaje se je udeležilo 15 gasilskih društev (360 mož) in se je zaključila z razveseljivim uspehom že pred 15. uro. Po lepem nagovoru župnega na-cemrka g. Karla Jevšeka -so se društva razšla na okrašenih vozovih.
n-— Dve novi organizaciji JRKD v novomeškem srezu. V nedeljo zjutraj je bil v Stopičah pri Žagarju ustanovni občni zbor ■IKKD. Obširno sita poročala narodni poslanec g. Anton Kline in predsednik sreske organizacije JRKD g. dr. Josip Režek. Po poročilih, ki so jim navzoči številni pristaši JRKD z velikim zanimanjem sledili, je bil izvoljen naslednji ožji odbor: predsednik posestnik in gostilničar Mihael Žagar, tajnik šotekf upravitelj Franc Erkor in blagajnik pošter 3tange!j. — Drugi lepo uspeli ustanovni občni zbor JRKD 'e bil d.-n po prvi m«šn v Smihelu pri gostilničarju Hrostarju. Poročal je podpredsednik sreske organizaoije. odvetnik g. dr. Josip Trošt. Za predsednika je bil soglasno izvoljen župan g. Josip Matko. za ood predse din i k.a Franc P lesko, trgovec v ftniheJu. za tajnika g. Josip 3et'i-a. posestnik v Gotni vasi in z« blagajnika g. Vidmar iz Broda. V širši odbor so bili izvoljeni sami ugledni okoh-ški posestniki, zasebniki in uradniki. K obema organ:7aci:atma je pristopilo tn koj prvi dan okrog 200 zavednih mož in mladsnioev.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Samo Se danes ob 4., in % 10.
TONY V AN EYCK, HANS
BRAUSEWETTER
v krasnem filmu globokih čuvstev in ganljive materinske ljubezni
L JU
? n
€m €1
odarstvo
Pred trgovinskimi pogajanji z Avstrijo
Ljubavni roman, vzet iz dnevnega življenja ter prikazan z vso resničnostjo! Film, ki bo zapustil pri slehernem gledalcu neizbrisen vtis!
Premiera! Prvič v Ljubljani! ^ Globoko znižane letne cene!
S5S
n— Diplomirani harmonični virtuez Rudolf Piilieh koncertira v soboto in nedeljo ob 20. v hotelu Windischer. Vstopnine ni.
n— Kino »Do-nt r Sokolskem domu predvaja dane« in jutri obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 15., 18.15 in 20.30 zvočni F Itu »Gospodična — napačen spoj!« Predigra: Zvočni tednik.
Es Lltlfe
Litijska sokolska. mladina svojem mamicam. MIadins.ki odsek SKJ jc priredil v dvorani na Stavbah zelo lep maternski večer. S. Vidika Babnikova je deklam •pesem: »Mamici ob materinskem dnevu«, len je bik riatneinjena v pred, a dm ji številki »Mladega Jutra«. Lepo prednašana dc-kla-maoija je duhovno povezala dvorano z odietn, nakar so predajali neši najmlajši Lo'vsi novo igrico: »Desetoik in sirotica«. T.niidejanka je biia po dara vzorno, splošno pohvalo so žele vile, palčki in vsi ignadci, zlasti še si'rot,:ca a* Ljubica (iererj-eva.. Vsi so se res prav imenitno od>rezaii in g-te zato predvsem zahvala režiserkama: s. Ivi Župančičevi in s. Danici Habjanovi, egiln.i-m-a učiteljicama, ki vodita sokolski mladinski odsek. V medel io pa je litijska in šma>r-ska s'okos'<xi mladina pobi tek pod vod-etvom svojih pnednjakov v Gradiške Laze •in na sončno Grad šče; spotoma -»o nabraM Jcite cvetje, ki so ga ponesli svojim mamicam v da>r. Take mladine smo v resni oi vewsK! Priznanje pa tuds vsem vrlim pred nijakom in pmedn jki rajam.
j— Gozdni pož"-r. Ko se je te dni mudil posestnik Obnan Jo>ž©f 6 svoVm s:r » m Markom iz Budine v svojem gozdu v Gradišču v Halo/ah, je opazil, da. je med tem časom pogorelo v obsegu nad 2.50 kvadratnih metrov gozda samih mladih napadov bukov. Kolikor so dosedaj orožniki dognali. je ogenj nasta'1 zaradi tega, ker je nekdo zažgal večji ku.p suhega vejevja in se je vžgal o tudi suho listje. Le vaščanom, ki so prihiteli takoj gasit, se je zahvaliti, da ni pri šilo še do večje katastrofe. Orožniki zasledujejo krivce.
j— Kino predvaja jutri ob 20. in v re-del jo ob pol 19. in pol 21. uri glasbeno ko-medi;o »Žena diplcrnat«. Dodatek: Foxov tednik.
99KE
DOLENJSKiE TOPLICiE. Kopališka sezona ss je pričela 1. maja. Nekaj kopaliških gostov je že tu, še več pa jih je pripravljenih za prihodnje dni. Kopališko restavracijo je prevzela znana dobra kuharica gdč. Anica Sitarjeva, ki je bila več let v Ameriki v velikih hotelih. — Aprilska suša je poljskim sadežem, zlasti travam in deteljam dokaj škodovala, vendar je zadnje deževje zaostalost rasti dokaj popravila tako, da je pričakovati dokai ugodne letine. Mraz, ki je po »ledenih možeh« nastopil, ni napravil posebne škode. Tudi sadno drevje je lepo odevetelo in je pričakovati prav dobre sadne letine. — Preteklo nedeljo se je vršila v Novem mestu velika okrožna gasilna vaja, katere se je udeležilo tudi naše gasilno društvo s svojim dobro izvežbanim moštvom in s svojo iz-borno motorko. — Sokoisko društvo se intenzivno pripravlja za pokrajinski zlet v Ljubljani. Pred zletom pa namerava prirediti še domačo telovadno akademijo.
REČICA V SAVINJSKI DOLINI Krajevna organizacija JRKD bo imela redni letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 13. pri tovarišu Francu Repenšeku v Nizki pri Rečici. Uro pozneje p-med.i JRKD velik shod. r.a katerega se vabijo vse krajevne organizacije JRKD gornjegrajskega »reza Na shodu bosta govorila poslanca gg. Milan Mravlje in naš Ras to Pustosiemšek Razpravljalo se bo o važnih vpr«šanjih, zato so vabljeni vsi. posehsio agrarni interesenti.
VOJNIK PRI CELJU. Trgovec g. Josip Ban gradi novo hišo. Ko so zidarji v soboto prišli do vrha. so postavili velik drog z smreko in zastavo po starem običaju. Pa glej! Ponoči je nekdo smreko in zastavo odtrgal in raztrosil po cesti. Kaj mu je bilo napoti, ne vemo! Takih junakov noči je pri nas precej: trgajo napise, ruvajo drevesca, pomendrajo travo na prepovedanem svetu, strižejo sadike in nekdo se je celo pri belem dnevu spravil nad novo zasajena drevesca. Zlikovce, ki jih ne bo težko najti, je treba občutno kaznovati.
ŽALEC. Dramatsko društvo v Žalcu bo vprizorila v nedeljo 28. t. m. ob 90. v Ro-blekovi dvorani v Žalcu burko v 4 dejanjih »Vražji Rudi« v režiji g. Rada štoklja.
PRVOVRSTNA KUHARICA
ki je že več let obolelim na želodcu kuhala (dietična hrana) se išče. Pismene ponudbe z označko, kje je službovala na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dieta«.
Naša država stoji trenutno pred važnimi odločitvami v trgovinski politiki. V najkrajšem času se imajo pričeti pogajanja z Avstrijo in Grčijo, nadalje z Nemčijo in Španijo, na vidiku pa so tudi pogajanja z Anglijo in Poljsko. Urediti se imajo torej na novo trgovinski odnošaji s šestimi državami, kamor gre 40 odstotkov vsega našega izvoza.
Najtežja bodo menda pogajanja z Avstrijo, ki zahteva od nas, da pristanemo na višje avstrijske carice za agrarne proizvode in živino, da pristanemo na zmanjšanje uvoznih kontingentov za našo živino in na nove omejitve v obliki kontingentov, po vrhu pa še zahteva, da mi znižamo uvozne carine za blago, ki ga Avstrija izvaža k nam. Na vse to naj bi po avstrijskih zahtevah naša država pristala brez protikoncesij.
Navzlic oči vidnim neuspehom nadaljuje torej Avstrija svojo politiko zapiranja mej, ki je Avstriji sami že toliko škodoval?.. Visoke uvozne carine in uvozne prepovedi je Avstrija uvedla z namenom, da zmanjša pasivnost trgovinske bilance in da zaščiti valuto. Vsako leto pa opaža, da se vzporedno z zmanjšanjem uvoza krči tudi izvoz. Pasivnost je zadnja leta sicer nazadovala, toda le absolutno. Relativno (to je v razmerju z obsegom zunanje trgovine) pa se je uvozni presežek še poveča!, kajti posledica nepremišljene avstrijske trgovinske politike je ta, da se je av-strljski izvoz v zadnjih letih odstotno še bolj skrčil kakor uvoz, kaiti zaščitna politika je povzročila, da se je splošni nivo cen v Avstriji v primeri s svetovnimi cenami dvignil in je s tem konkurenčna zmožnost avstrijskega blaga na zunanjih tržiščih še bolj padla. Avstrija se pritožuje, da mi ne kupujemo dovolj blaga pri njej, toda krivda ni na naši strani, če je blago iz drugih držav cenejše. Enake težave ima Avstrija tudi v prometu z drugimi državami. Avstrijski politiki zapiranja mej je doslej sicer uspelo, da se je uvoz lani v primeri z letom 1S29. skrčil za 58 odstotkov, istočasno pa je izvoz padel kar za 65 odstotkov. Kar pa se tiče zaščite valute, ki jo je Avstrija hotela doseči z uvoznimi omejitvami- je uspeh prav tako negativen. Iniciatorji avstrijske trgovinske politike so povsem neupravičeno pričakovali, da jim bo pri skrčenem uvozu usnelo obdržati izvoz na stari višini, kar bi omogočilo ugodnejšo devizno bilanco. Kor pa je ta politika imela za posledico le še večji odstopni padec izvoza in neprimerno visok nivo cen. se je pozicija avstrijske valute še poslabšala. Avstrijski
V
ali
peli
»Marion, to ni spodobno«
šaloigra, pri kateri se bo vse od srca smejalo!
Gtfsp^&sirs&e vesti
Noveliranje obrtnega zakona. Po vesteh iz Beograda, ee v ministrstvu za trgovino in industrijo pripravlja novela k zakonu o obrtih. Trgovinsko ministrstvo hoče pri tej novelizaciji upoštevati želje gospodarskih krogov in odpraviti nedostatke zakona, ki so se pokazali v dosedanjem izvajanju. Pozvalo je v©e strokovne prisilne organizacije, da čim prej sta/ijo svoje pred-i.,ge za lojiolniiev in spren^mbo posameznih določb teca zakona.
= V Zedinjenih državah se obtok bankovcev ni dvignil. Navzlic dalekosežnim pooblastilom v Zedinjenih državah doslej še ni prišlo do povečanja obtoka bankovcev, nasprotno se obtok še polagoma krči. Dna 17. t. m. je b;lo vsega denarja v obtoku za 5892 milijonov dolarjev, to je za 40 milijonov manj, kakor v prvi četrtini maja. Ogromne količine denarja, ki so bile izdane v marcu v zvezi z likvidacijo bančnega moratorija, so \-se pritekle zopet nazaj v nov-čanične banke. Od začetka marca, ko je bilo doseženo najvišje stanje obtoka, ee ie namreč obtok bankovcev že skrčil za 1686 na 5S92 milijonov dolarjev.
~ Soj šušrr.arstvu! Iz Maribora smo prejeli: že kakih 30 let menda ni bilo v naših krajih nobenega večjega obrtniškega zborovanja, na katerem se ne bi slišale pritožbe o neopravičenem izvrševanju rokodelskih obrtov, o fušarstvu ali šušmar-stvu kakor tak posel imenuje narod. >Boj šušmarstvu!«, tako kliče posameznik, take se sklepa na vsaki načelstveni seji rokodelskih organizacij, tako odmeva iz vsakega občnega zbora, tako se glasijo pred-stavke in pritožbe na sreska in mestna načelstva, banske uprave in ministrstva. Uspeha žal ni. Vsakokrat tolažilne besede, tu in tam kaka okrožnica — in vse ostane pri starem, število šušmarjev je že tako hudo naraslo, da dobiva vedno več podlage trditev, da je v gotovih strokah že danes neupravičenih obrtnikov več nego upravičenih. Položaj upravičenega obrtništva je zaradi hude konkurence šušmarjev postal neznosen in je silno popustila davčna moč rokodelstva, ki je samo brez posla in je odpustilo v teku enega leta do polovice pomočnikov. V zadnjem času se pogosto ponavljajo poprej skoro nepoznani primeri .da se zaradi davčnih zastankov rokodelcu rubi orodje, brez katerega sploh ne more izvrševati obrta. Voditelji obrtništva, ki poznajo to stanje, so že več časa na delu. da zhereio čim več podatkov o šušmarstvu v posameznih strokah. S tem gradivom bo obrtništvo r,topil* pred javnost na velikem zborova-oiu, ki bo po sklepu ustanovne seje uprave mariborskega okrožnega odbora obrtniških združenje sklicano meseca avgusta v Mariboru. Ker je nejevolje zoper šušmar-ptvo med rokodelstvom brez izjeme na višku. ni dvoma, da bo na zborovanje prišlo iz vse banovine mnogo obrtnikov. Zbo-rovanie bo sklicano v siVariborskem tednu«. ko bo veljaka ugodnost polovične vožnje. in se bo vršilo pod geslom »Bci šuš-marstvu!«
— Končna cenitev lanske hme!j"ke leti-
•e. Bavarski r.zelni stati •■'.ič "i M rad ie iz-n:t' končne ee^tev lanske «* >.*n.? I.m-I'-eke letine. Po tei cenitvi j» znašal pridelek lani <\ oklepajih leta 1031.): v Nemčiji 11S.16G metrskih slogov (136 300). v Češkoslovaški 152.3-50 metrskih stotov (230 300). v Jugoslaviji 2S.'00 m. et. (33.000>, v Poljski fj'2.2r>0 m. si. (30 00). v Franciji 20.000 m.st. (12.000), v Belgiji 12.000 m. st. (7000) in v ostalih kontinentalnih državah 3000 metrskih stotov (+000). Skupaj je znaša] pridelek v Evropi (brez Anglije) 864.716 nietr stotov nasproti 4«3.6ft0 stototn v 1. 1931. V Angliji so pridelali 191 00^ metrskih stotov (190.000). v Amerik; 2-ri2.8(>f) metrskih stotov (256.400) in v Avstraliji 21.0;j0 metrskih stotov (20.000).
šiling se je zadnje tedne sicer nekoliko popravil; to pa je le posledica vračanja avstrijskega kapitala iz inozemstva (iz Švice). Vsak, kdor pogleda malo v Avstrijo, vidi, da je tam življenje izredno drago, ne samo v primeri z naso državo, temveč tudi v primeri z drugimi evropskimi državami. Danes je Avstrija med najdražjimi državami v Evropi. Draginja pa pomeni, da denar ni mnogo vreden; zato je malo verjetno, da se bo mogel avstrijski šiling obdržati trajno na sedanji višini, če nivo avstrijskih cen ne bo popustil. Avstrija torej tudi glede valute ni dosegla s svojo trgovinsko politiko zaželenega uspeha.
Navzlic očividnemu neuspehu sedanjega sistema trgovinske politike siL Avstrija nadalje v nesrečo. Tudi če naša država pristane na vse avstrijske zahteve in če Avstriji uspe znižati uvoz iz naše države, tedaj .nikakor ne more pričakovati, da se bo naš uvoz avstrijskega blaga obdržal na sedanji višini. Posledica bo le, kakor doslej vedno, da se bo nadalje skrčil .vstrij-ski izvoz, da bo še bolj trpela avstrijska izvozna industrija in da se bo še bolj povečala beda in brezposelnost avstrijskega delavstva. Kam naj to vodi? Zopet bodo avstrijski politiki pred mednarodnim forumom jadikovali, ob so na kraju finančnih in gospodarskih moči, da Avstrija ne more samostojno živeti in da potrebuje nujne pomoči od zunaj. Ker pa je vsa Evropa interesirana na tem, da Avstrija ne zaide v še večje gospodarske, finančne in socialne težave, zato je tudi s širšega mednarodnega vidika potrebno, da se nadaljevanju avstrijske ozkosrčne in kratkovidne trgovinske politike, ki vodi Avstrijo še bolj v propast, odločno upremo.
Zanimivo je, da avstrijske zahteve po skrčenju uvoza iz Jugoslavije ne prihajajo toliko na pritisk avstrijskih agrarnih krogov. Avstriji je pred vsem na tem, da se zmanjša njena pasivnost v prometu s našo državo. AH ne bi bilo potem bolj naravno, da v Avstriji v prvi vrsti proučijo notranje vzroke, zakaj ne morejo toliko izvažati v našo državo, odnosno zakaj ne morejo konkurirati na našem trgu z drugimi državami, n. pr. z Nemčijo, ki se zadnji dve leti povzpela na prvo mesto med vsemi državami, ki k nam izvažajo. Da pa je tudi brez uvoznih omejitev, kontingentov in prohibitivnih carin mogoče obdržati ravnovesje med izvozom in uvozom, bo Avstrija najbolje lahko spoznala v naši državi, kjer nimamo nikakih umetnih ovir proti uvozu ,pa se je od 1. 1930. vendar uvoz skrčil za 59 odstotkov, dočim Je izvoz v istem času padel za 54 %. -—s.
= Zanimanje za star hmelj. Žalec, 23L t m. Včeraj je bdla prodana prva partija (preko 150 q) starega hmelja letnika 1929. iz roke .trgovca, ki ga je imel sam v zalogi, in e:oer po 4.50 Din kg. Upanje je, da se bo pričela splošna kupčija s starim hmeljem in ga bodo nakupovalod iskali tudi pri produ-centih samih. Razne firme se zelo zanimajo za vzorce, katere jim naši trgovci pošiljajo.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice tvrdke »Adria«, trg. družbe Urbane Co. na Glincah (poravn. upravnik dr. Viljem Krejči; poravnalni narok pri okrožn. sod. v Ljubljani 24. junija ob 10., prijavni rok do 18. junija) ter o imovini Franca Mohorja, lastnika slaščičarne »Mila« v Ljubljani, Kolodvorska 6 (poravn. upr. dr. Luce Treo, odv. v Ljubljani, poravnalni narok 24. junija ob 11., prijavni rok do 18. Junija).
— Dobave. Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sorejeina do 4. julija ponudbe za dobavo katran izi rane jeklene vrvi. Uprava skladišča 1. oddelka vojno-t-ehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 26. junija ponudbe glede dobave 40A0 kg hr drola (tekočeea mila). 2000 kg mehkega mila za milnico in 600 kg tovotne masti.
Sokoisko društvo v Slovenjgradcu fe
priredilo v nedel jo 14. t. m. »Sokolski dan«, ki je ponovno dokazal lep napredek društva. Ob 14. se ie pričela štafeta skozi mesto vseh oddelkov nižje in višje, moške in ženske dece, moškega m ženskega namašča-ja ter članstva Po štafeti, katero so spremljali z največjo pozornostjo posebno starši d>eoe in naraščaja, je v krasnih besedah br. starosta dr. Železnikar razložil polna dvorani .Sokolskega doma sokolski program, omenil pa je tudi ».Pastirski list«. I. pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani, zibelki iugo-sloven.skega Sokolstva. naj bo veličastna manifestacija sokolske misli. Apeliral je tra vs«. da se ga v največjem številu udeleže. Razdelil je diplome zmagovalcem smučarske tekme. Po telovadbi dece je br. Hočevar iz Maribora predvajal tri športne filme ob največjem navdušenju, posebno dece in naraščaja. Pohvalno moramo omeniti tudi sodelovanje mladinskega odseka St. Ilj pod Turjakom pod vodstvom s. Mrovlietove. Glavni del »Sokoiskega dne« pa je bil ob 20. uri. Telovadni v-p čer je imel na sporedu: ženski naraščaj gimnastične vaje. člani in moški naraščaj simultanke na tleh. članice in žensk1 na^ščaj igre, člani g'"minastične vaje. mošlr naraščaj igTe. članice g.imnastiične vaje članstvo ;n naraščaj plahta, ženski narašča) giimnastične vaje z lučkami, člani tek čez ovire. mošfc> naraščaj giimnastene vaje zaključna slika. Vse točke so bile izvedene precizno, brez odmora. s sprem!iamjem klavirja Bil je res lep »Sokolski dan«, na katerem so vsi oddelki dokazalii sa d s ro jema dela poleg priprav za društveni, okrožni in pokrajinski zlet. Iskrena hvala br Rorniku. ki je dal na razpolago OrezplaČno Avtomobil ter tako omogočil mladinskemu odseku St. Ilj pod Turjakom sodelovanje in vsem daroval oem za pogostitev naše deoe. Lep moralni uspeh naj bo sode!u;očm v nadaljnjo vzpodbudo za vzvišeno sokoisko delo v našem obmejnem m^tu
MAGDA SCHNEIDER kot
Suzana v kopeli
PRIDE!
James OBver Cnrwood:
11
Hči divjine
Roman
David je vstopil. Ženska, Indijanka, je stala v koči, s hrbtom proti niemu. in se sklanjala nad mizo. Bila je vitka kakor prot, in najdaljši im najglajši črni lasje, kar jih je bil David kdaj videl, so ji v dveh težkih kitah viseli po hrbtu. V naslednjem trenutku je okrenila okrogli rjavi obraz in blrsnita z zobmi iin očmi, a rekla ni niti besedice. Thoreau ni predstaviti te divje cvetke, svoje žene. Odprl je bil vrata iin spustil Davida naprej, kar ie pomenilo, da ga sprejme kot prijatelja pod svojo streho; zato je bilo po njegovem pojmovanju tudi predstavljanje nepotrebno in neprilkladt.io. Oče Roland se je zahahljal, si hi.tro pomel roke in rekel ženski v njenem jeziku nekaj takega, da se je plašno zasmejala. Ta smeh je bil nalezljiv. Tudi David se je nasmehnil. Obraz očeta Rolanda je bil ves ztgrbančen od drobnih, ve sebe gubic. Francozovi zobje so se isJkrili. V velilkem ognjišču je veselo prasketal ogenj. Marie je odprla pečna vrata, da bi naložila še več drv. im v soju ognja ji je obraz rožnato za&ml im zobje so se ji zasvetili kakor mleko. Thoreau je stopil k njej, ji prijazno položili veliko, težko roko na gladko teme im rekel v mehkem krijskem narečju spet nekaj takega, da se je Marie vnovič posilil njen tihi. plahi, žvrgoleči smeh.
Davidu je bilo, kakor da bi se vršilo v njem počasno, čudežno prebujenje. Vsaka žffica v njem je iigrala pod vplivom doibrodejnega ozračja te koče, zgrajene iiz sirovo obsekamih drevesnih debel; njegovo telo. oslabljeno po mesecih duševne im telesne muke. se je osveščalo nove moči. Nehote se je smehljal im niegova duša je
vstajala rz svoje temne ječe, ko je gledal Thoreaujevo veliko roko, J Ko so sedli za mizo — Thoreau je prisedel zaradi družbe, med
kako je božala Marijo po gladlkih. bleščeče črnih laseh. Opazoval je Thoreau.ia, ko je le-ta na Marijino besedo nenadoma odprl vrata
peči in vzel iz nje velikansko peklo.
Ob pogledu na to peklo je oče Roland veselo vzkliknili im si tako burno pomel roke, da je Davida kar zaskomimalo. Slastni vonj pečenke, ki .rima ie ščegetal nosnice, še preden so se bila vrata koče odpria, se je zdajci bogato razlil po izbi, in pridruži se mu je duh pravkar skuhane kave.
»Divje race im kunec — moja najljubša jed — pečem, korenito opopran kunec z veliko glavico čebule namestu srca!« je zamlaskal mali misijonar. »Bog nebeški, ali je svet že kdaj videl kaj boljšega za človeka, ki potrebuje moči? In kava. David — ta Marijina kava! Boljša ie od nektarja. To vam je čudodelna pijača, ki izpremeni skodelico v studenec mladosti. Slecite suknjič, David — slecite suknjič im bod;te kakor doma!«
In ko je David slekel suknjič fn storil z ovratmrkom In ovratnico takisto, se je nehote spomnil svojega ladijskega kovčega s smo-kimgom .im frakom, belimi srajcami im na.škrob! i enim i ovratniki, švedskim^ rokavicami čm kikastirni šoini — črn obraz mu je zagorel do ušes. Žal mu je bilo, da je biil dal misijonarja! prtljažni listek od tega kovčega.
Cez rrnmrto si de op lakov al obraz v velikem pločevinastem umivalniku, na kar si ga je osušil z brisačo, narejeno iz vreče za moko. A opazil je. da je bila čista — tako čista kakor Marijino zardelo lice. Tudi Francoz sami je bil vzfrc svojim razmršenim lasem, kosmati bradi dm ogoijemi obleki enako snažen kakor vreče-vi-nasta brisača. David, ki so ga. tmica. nenadoma obdale vse te podrobnosti prej neznanega življenja, se kar ni mogel otrestii str menja.
tem ko je Marie stala za njimi — izprva ni vedel, kako nad začne. Njegov pločevinasti krožnik je bil čevelj širok, im na krožnilku je ležala sočna trifumtna raca, rjava kakor zrel lešnik. Obširno si ie popravil rokave in izpili kozarec vode, med tem pa opazoval malega misijonarja, kaj bo storil. Oče Roland ie blaženo se muzaje do do ročaja zabodel vilice v prsi svoje race, jo prijel za bedro in ga z urnim obratom im nenadnim potegljaiem odtrgal od trupa. Z zobmi zasajenimi v bedro je preko mize pogledal Davida. David je bil tudi prej že jedel race, to je, jedel je bil zastopnice tega rodu, vtop-Ijene v gostih omakah; a raca. ki jo je jedel zdaj za Thoreaujevo mizo, ni bila p odobri? nobeni drugi raci, kar jih ie bil kdaj poku sil v svojem življenju. Izprva se je kar strašil njene triluntne obilnosti, a njegov strah se je kmalu izpremenil v blaženo zadovoljstvo. Po mili volji je raziskoval zgradbo njenega telesa iin nahajal sočne koščke tam, kjer ne bi bil rciiko-Ii slutil, da utegnejo biti. zakaj njegova izkušnja ni presegala račjega bedra in drobnih režnjev z račjih prs, porcija po osemdeset centov do dolarja pet im dvajset. Sramoval bi se bil, če bi ne bil videl, da je bila raca očetu Rolamdu šele prvi grižljaj, i<n da se je, ko je pospravil tega. misijonarjev napad z nezmanjšano bojevitostjo obrnil proti kuncu s čebuljim srcem. Glede ma to mm je sklenil zvesto drugovatri in sprejel še tretjo skodelico kave.
Ko de končal, se je oče Rolamd z zadovoljnim vzdihom naslonil nazaj im potegnil iz enega svojih velikih žepov ogoljen mošnjiček iz jelenove kože. Iz -tega je izvlekel črno pipo im tobak. Thoreaujeva pipa je v tistem trenutku že gorela. Doma. ko je pozno v noč posedal pri knjigah, je tudi David cenil pipo. a zadnje čase se mu je bila zamerii!a im že mnogo tednov si ni bil prižgal drugega kakor časih kako cigareto ali smotko.
KULTURNIPREGLE
„Andre Chenier"
(Po reprizi.)
Umberto Giordano z glasbeno ilranto >An-dre Chenier« ni prav nič izpremenM fu-nda-meirtalneea karakleria včerajšnje italijanske opere, ki je obdržala svojo neizpremenjeno romantično pote-zo, ki je ostal« melodrama ▼ širokem pomen.i besede. Z žareče eklek-
eherini (1743—1805); nato pa si je ta instrument kmalu pridobil važno mesto v delih glasbenih mojstrov. Usposabljal ga je zato velik glasovni obseg, kakor tudi to, da se dajo doseči na njem v basovski, tenorski in diskantni legi najizrazitejši glasovi. Bach, Gluck, Mozart in Havdn so odmerjali čelu važno mesto v svojih orkestralnih skladbah; poseben pomen mu
tj pno zgovornostjo, v tankem invenčnem je dal Beethoven, prav tako tudi Weber za
fc	*	...	.1	niirM nn \T7 n-n i n s3v»lim DlflnrtlTohl Mdl.
curku, a z veliko menično in instrumentalno «l>r<-ttH>4jo se j>red nami razvija glasbtno-nrenično delo. ki je tako po tekstu, kot no niuziki sorodno delom Mascagnija, Zamlo-naija. Montemezzija, Puecinija in drugih. Točno karakteriz.ira Liuzzi v svojem člatiku o sodobni italijanski operi tovrstna dela: komponist vzame od priznanega libret sta poljubno historično - romantično snov, ki .jo je naslonil na izveriženo, snimarično obravnavano psiholotrjo in jo obdal z ernfatičnim valom sentimentalnih besed. Muzik.i ne preostane dnigetra, ko da obda glavne osebe z oratorično pompozno muziko, v ostalem pa i7>eublia in razdrobi v srkan.ru lokalnega kolorita. lokalnih sekundarnih dogodkov. G-iordano se v to svrho poslužuje celo historično - glasbenih citatov. Glavna stvar — Puccin ja treba tu in tam izvzeti — je vedno sce-na. scenični učin-e-k. in v tem se lwže Giordano čistokr\m^ga italijanskega glasbenega dramatika svoje dobe.
Mlada italijanska, novo opero ustvarjajoča generična z Respighijem. Alfanom, P'\7y retijem, Malip'>rom. Casello itd. hodi samosvoja	in bi bili naši operni upravi hva-Pžn;, ko bi nam ob -igodni priliki poleg stokrat imenovanih imen Rossinija. Verdija. Puecinija. Mascagniia in Leoneavalla. ki s^ jim ie sedaj pr dnižil še Giordano. dala tudi kaj svežega iz bogate sodobne italijanske 0(V.rqP literature. Seveda morda tam ne bo za gtasovno brkato podkovane sopranistke, tenor]0 in baritone toliko hvaležnega pev-sk<=<>a gradiva, kot ga nudi n. pr. ▼ >Che-nierjiK G ordano. — Poles scenične spre tnosti r«a ti glasbeno živahno in na zunanjost točno preračun jen i pevski izlivi vse. kar nas trenotno zanima.
G. Sfritr.f, ki je 'uda t^k«t vzorno in » toplim MTiofom prevedel, je dal Giordanoverrm glasbenemu jeziku širok, z žarom in iskrenostjo prežet izraz in s tem operi pripomogel do spontanega učinka. Prav pos^b^n už'tek je gledati g. Štritofa pri pultu in slediti njegovim ustvarja joči m gesta-m, ki slaj ko prej kažeio polnokrvnesa, celega muzika.
Blesk, zanos in odVčni uspeh so poleg dirigenta dali opori trije glavni solisti: ea. Gjungjenac - Gavella v ulogi velike, a do prostovoljne smrti plemenite ljubavnice. g. Gostič. kot aristokratski boljševik tedanje dobe. ki pa ni samo salonski pesnik revolucije, amoak gre brez protesta. kot tsoči plemenitih mož nekdaj v Franciji, neslavno, ali še danes v Rusiji, pod sekiro, tn razdvoioni. končno sentimentalno - patetični, kljub svoji š'rokosronosW vendar nesimpationi Gerard g. Primožiča. Prav pevsko hvaležno partijo ima poleg ostalih postranskih ulog ga. Bernot - Golo-bova, ki imponira v vseh stvareh, ki jih vratne v roko. Popolnoma primerno in v skladu s celim delom so bili tudi vsi ostali, tako ga. Kogejeva. Španova. M. Rus. Magolič, Zu-oen. -Tanko itd. Svojo, dovoli preprosto nalogo. je rešil tudi zbor povoljno.
Kljub tesno odmerjenemu prostora je za-tnogel prof. g. šest uveljaviti svoje veliko, bogatih izkušenj polno režisersko znanje. Vse priznanje inscenatoriu g. Uljaniščfvu. »Andre Cheniert je dosegel močan, in, tmaj-mo. tTajen uspeh.	—f.
Mullerjev čelo-koncert v „Slogi" .
Naša instrumentalna glasba, ki je dolgo stala kakor revna pepelka ob strani, ko se je vokalna glasba že veselo razvijala in dosegla višino, s katero je lahko stopala pred širši svet, si v zadnjih letih vedno uspešneje pridobiva mesto na torišču glasbene kulture.
Sicer so instrumentalni koncerti še vedno razmeroma redki, vendar se začeti razvoj ne da več udušiti od vokalnih prireditev. Zato bi bil greh in nezasluženo omalovaževanje, če bi zamolčali koncert, ki ga je priredil čelist naše opere g. Gustav Miiller v področju komornih večerov železničar-fckega glasbenega društva »Sloga«.
Tiho, brez velike reklame, z veliko ljubeznijo je začela gojiti »Sloga« pod smo-trenim vodstvom H. Svetela nežno cvetko komorne glasbe in je nudila občinstvu že marsikak glasbeni užitek. V vrsti teh komornih večerov je dne 8. maja t. 1. nastopil g. Gustav Miiller prvikrat kot solist. Pri klavirju ga je spremljal neumorni H. Svetel.
O čelu gre sloves, da je to najlepši instrument,	je njegov glas najsličnejši človeškemu glasu. Kljub temu se je šele v 18. stoletju razvila tehnika čela, ki jo je zlasti dvignil znameniti čelist Luigi Boc-
njim pa Wagner in drugi skladatelji. Najvažnejšo nalogo pa je dobil čelo v komorni glasbi in kasneje tudi kot solistični instrument. Sicer ta literatura ni tako bogata, kakor za violino ali petje, vendar je je dovolj na razpolago, tako da tudi čelist-solist pri izberi ne pride v zadrego.
Izmed peterih Beethovnovih sonat za klavir in čelo je izvajal g. Miiller sonato v A-duru (op. 69) s tremi, oziroma štirimi stavki a) Allegro, ma non tanto, b) scher-zo, c) Adagio in Allegro vivace). Razen Beethovna so bili zastopani D. Popper s koncertom v G-duru in >Tarantelo«-, Cas-sadč (»Serenada«), M. Dunkler (La fi-leuse), I. S. Bach (Air) in — M. Bravni-čar s »Tangom«, zanimivo, pikantno skladbico, ki sta jo umetnika morala ponoviti.
G. Miiller je svoj program skrbno naštu-diral in izcizeliral ter ga izvajal z velikim razumevanjem in globokim občutkom. Tehnika mu ni delala nikakih težav in jo je docela obvladoval. Instrument mu je zvenel polno in sočno, samo v nekaterih legah premalo plemenito, vobče pa toplo in čustveno. Da je tudi pianist H. Svetel, morda naš najidealnejši spremljevalec, izvajal svoj del, ki zahteva tudi polnega umetnika, briljantno in s nnim občutkom, pri tem pa tudi diskretno, ni treba posebej omenjati. Umetnika sta bila deležna navdušenega od<" , avanja še dokaj številne publike, posebno če se upošteva, da je bil ob istem času koncert učiteljic v »Unionu« in predstava »Hamleta« v drami.
Dr. Fr. V.
Panorama naše zemlje
(Nepozabna zakladnica znanja za odrasle in mladež.)
Spet se je obrnilo leto in vabijo pisani lepaki v Ljubljano na velesejem. Ves junij bodo sokolske prireditve, ki bodo privabile staro in mlado v našo prestolnico, kjer kar tekmuje vse, kaj bi pokazali obiskovalcem in kako bi jih zadovoljili.
Deset let je minilo, ko smo kazali po-setnikom le kupčijske predmete ter jih razveseljevali s toboganom, vrtiljakom, skromnimi zverinjaki in obilno pijačo. Vse mogoče in nemogoče zanimivosti smo kazali na sejmišču rojakom in tujcem. Tam na Valvazorjevem trgu pa je samevala tiha palača brez napisa (nemško-latinskega so ji bili sneli, slovenskega pa še menda napraviti niso utegnili). Kdo bi naj potem vedel, da je ta palača naš narodni muzej, kjer šele spoznamo vse bogastvo in revščino, vesele in žalostne dni tiste zemlje, ki jo imenujemo Slovenci že poldrugtisoč let našo rodno zemljo.
Odkod ie takšno slabo zanimanje za to zakladnico naše domovine? V nemali meri menda od tega, ker ni imel povprečni obiskovalec potrebnega oporišča, da bi se lahko s pridom ogledal in zapopadel vse to bogastvo. Zato je ravnateljstvo muzeja prav napravilo, ko je izdalo sedaj za obiskovalce priročen »Vodnik« po muzejskih zbirkah.
Prirodopisni del vodnika je uredil marljivi kustos zoološkega oddelka dr. Fran Kos, ki je tudi sam opisal na dobrih 100 straneh v živi in jedrnati besedi vse, kar leze, gre in frči po naši domovini med štirimi mejniki: Celovcem, Mariborom, Gorico in Trstom. Na 60 straneh nam odkriva dr. Ivan Rakovec, kako stara je naša zemlja. Vodi nas z učeno besedo po zbirkah in nam kaže pravečne zemske sklade in ostanke davnih živali in rastlin, ko je zalivalov*haše rodne doline še morje in je bil očak Triglav otok v njem. Odlični poznavalec rudnin p. Janez 2urga je razgrnil pred nami rudninsko bogastvo naše zemlje, da more izvedeti vsak, kje se kakšna ruda ali kamenina dobiva. Da je težava v muzeju s siabo-večnimi rastlinami, nam toži ob koncu »Vodnika« naš znani zdravnik in rastiinar dr. Fran Dolšak. Vendar pa nam pove, kje najdemo v muzejskih zbirkah razstavljene razne čudne tuje rastline, kje naše redke rastline, ki so z zakonom zaščitene, kje les domačega in tujega drevja in druge zanimivosti.
mu ho veren tolmač Kosov »Vodnik«. Odšel bo iz te edinstvene panorame naše zemlje pokrepčan in vem, da se bo še vrnil in pripeljal še druge. Naučili se bodo še večje ljubezni do naše rodne grude, ko jo še bclj spoznajo prav do osrčja. Moč bo dobil delovni človek, ko bo vedel s kolikim trudom je nastala in bo ponosen na svoje delo.	•	Janko Kač.
Naslednik Riharda Zike v »Praškem k^ar-
i teti!« j-e goslač Svejda. ki bo bivši Zakov kvartet preosnoval. Švejda je po poklicu profesor in poučuje violino.
Smrt predhodnika naturalizma. V Berlinu. je umrl v 70. letu svoie dobe pesnik John IIenry Mackav, odkritelj Maksa Stirnerja. Pokojnik, rodom Škot, se je v mladih letih priključil predhodnikom naturalistične smeri. V tem praven je pis.il tudi sam. Izdal je vep pesniških zbirk in knjig. Zn^ne so zlasti: >Vihar" (pesmi"), >Sonce< (novele) in >Zadnja dolznos.tr. V prvi dobi svojega literarnega udejstvovanja i? bil Mačka T anarhist. pozneje je začel oznanjevati individua-lizem v smislu M. Stimrrja. Napi«al je tudi biografijo o Stirnerju ter je izdal njegove manjše spe se.
Repertoarji
LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČU
DRAMA
Začetek ob 20. Petek, 2fi.: Zaprto
Sobota. 27.: Tartuffe. Premiera. Izven. Znižane cene.
opera
Začetek ob 20. Petek, 26.: Zaprto. Sobota. 27.: Andrč Chčnier. D.
mariborsko gledališče.
tek. 25.: Zaprto.
Petek, 26. maja.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Ogled ap-nenice in tovarne za cement. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina. — 19.30: Geologija. — 20: Klavir in harmonij, izvajalala gdč. Gnjezda in gosp. Kaškarov. — 20.45: Brahmeove samospeve poje gdč. Korenčanova. — 20.15: Plošče. — 21.30: Čas, poročila. — 21.45; Salonski kvintet.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. _ 15.30: Popoldanski koncert. — 20: Skladbe za dva klavirja. — 20.45: Pevski koncert. — 21.15: Francoska glasba. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Komorna glasba. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Godba na pihala. — 20-05: Prenos simfoničnega koncerta. — BRNO 19.25: Godba na pihala. — 20.03-Španski motivi v glasbi. — 21.10: Večer tehnične poezije. — 21.40: Klavirski koncert. — VARŠAVA 17: Koncert orkestra. _ 20.15: Simfoničen koncert. — 23: Lahka glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.30: Mladinski koncert. — 16: Koračnice in valčki.
—	17: Nastop mladih solistov. — 20: Večer lahke godbe. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 21.35: Klavirski koncert. — Lahka glasba. _ K0NIGSBERG 21.30: Prenos koncerta iz Berlina. — MCHLACIvER 21.40: Klavirski trio. — 23.30: Nočni koncert lz Frankfurta. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Violine in kitare. — 18.20: Koncert ciganske kapele.
—	19.30: Prenos Verdijeve opere »Trubadur«: iz gledal sča. — Plesna glasba na ploščah. — RIM 17.30; Vokalen in instrumentalen koncert. — 21: Operetni večer.
Kopalnica v vlaku
Oprema luksusnih prekomornikov ne da miru ameriškim železnicam, ki se na vse pretege trudijo za opremo svojih Pullma-nov, da bi v vsakem pogledu vstrezali zahtevam petičnega potujočega občinstva, že doslej imajo ameriške železnice na svojih progah posebne vagone za strojepis, vagone za umivanje, striženje in britje. Kopalnih kadi pa vlaki doslej še niso vozili s seboj .
Florida-Special, ekspresni vlak. ki je poleti na razpolago izdelanim gornjim deset tisočem« ter vozi iz Newyorka in Chicaga potnike na sončni jug, pa bo vstrezal za-
tevam bogatih potnikov po kopelji. imel Kosov »Vodnik« je več kakor so navadni j bo poseben vagon s kopalnim bazenom, muzejski vodniki. Važen prirodopisni pri- | kabinami in — to se razume — tudi z ročnik je, ki ga bo s pridom in veseljem jazzbandom.
shranil vsak obiskovalec našega muzeja. Toplo priporočam to lepo ilustrirano knjižico vsakemu izobražencu, zlasti učitelj-stvu in duhovništvu, da" bo dobilo iz nje pobudo za nadaljnja raziskovanja naše domovine.
Kdor bo prišel posihmal po opravku v Ljubljano, naj ne pozabi obiskati za par uric naš narodni muzej, po čigar zbirkah
Potnik, ki se bo okopal. pojde iz kopalnega vagona v sosedni vagon, kier mu bo na razpotago telovadno orodje. Iz telovadnega vagona pa pojde njegova pot v salonski voz za bridge. Tako skušajo ameriške železnice v vsakem pogledu napraviti potujočemu občinstvu primerno razvedrilo in jih navdušiti za potovanje, ki prinaša delničarjem železnic lep dobiček.
MALI
Službo dobi
V*a.ka t*.seda 5n par; »» dsianip n«»!(>va ali ia »ifw ^a 8 Din. (1)
Pletilje Jn
kvačkarico
<wnv> prTOTr»tne moči t p.' pjm t-m tako-j. X;it;!of v oglasnem oddelku Jutra.
16130-1
Poslovodjo
m vndovvdn-o inStalatef-Ako o-brt &Vm«. Orira e« le na ivne, ki popolno-m-a zmožni iin voljni d«'a ti vsako del-o, ki ae na na mi na tw obrt. Prednos-t imajo :«kii. ti ra.ziimejo Mid<i k I j n ča.vrvM:« r*ko ali kova Skn obrt. J. ("!<**r i.n drnj. Gori« pni Bledu. 16135-1
Vsakovrstno žensko osebje
knhari««. sobaric«, dekleta ia rama dola itd., mert» r Bf-igradn prek« biroja »Central«. Vs®itv» 6. Beograd.	1-4OT8-1
Plačilno natakarico
f>dne Bunan<josti, s 4n°ei kavo; j« t g-ntovini, ♦ šfiem s 1. jmnij^m 7.a B:°d. Na^Ior T ogla^n^m oddelka »Ju'.rac. 16357-1
Gospodična
8 trgotvoko »»'o, FredT>j;h let, minia in zanesljiv«, ki ima vtise'je tmdi do ši-var;a (rrvrn-ega dela) iAče f-Iii7.V> blaga j.niča rike, prodajalke. ali pa bi f:« '.udi k o-trokom. — Poroudbe na podni^mVo »Jitro« t Mariboru pod šifro »Hvaležna«.
I6199-2
Kuharica
go<=ipodln.j#'kA jn hofelpka.
išče za takoj stalno pri varno «ln®>o ali v reftav raoiji.	v o-cais-n.-m
oddelku »Jetra«. 16200-2
S3SESM
ia Oesedo. Oglasi &o cijalnega z r. a čaja po 50 par beseda. 7/a da-Janje oaeJova aH Šifro S Din, oziroma 5 Din.	(1,1)
Kupfm posestvo
T oenii do 80.000 Din. za
vlogo M< s-tne hranami«e mariborske. P<-.-m;«!he na og'.is. oddelek »Jir.jm« pod r.naoko »Ma Stal«-=-kem<.
1C031-20
Vaaka beaeda 50 par;
m dajenje nasJmna aH ia Šifro pa 3 Din. (2)
Gospodična
<	jefll^ko obrtno
iftfte #kižbo. Najraje bi Ha k otrokom. Naslof t og asnem oddelku Jutra.
16186-2
Kmečko dekle
tT 1« (rtaro, pri do« i n p*-
&tem©. j&Ze siničke t pomoli po^podinji. N;)*=.! ot v ogia<«nem oddelku »Jutra«.
116254-2
Manufaktnrist
T Tef,'«tno prafceo prosi!
za kakršnokoli eluSbo ▼
Ljirbl.ia.iri a.ii okoli««. Prevzame tudi po^dnovno službo. Cenj. ponudile pod »Sol id m m agil-en na ogt. oddelek »Jutra«. 16-333-2
Trgov, pomočnica
z.^če-tm <•„•», pridna in po-šreo«. kmečkega rodu, z dobrimi s-pričevali, mešane (■troke, i©H službo. Nastopi lahko tak-og. Naf:ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16216-2
Prodajalka
pridua m pošten«. stroke, že4i sinibo. Pomagala bi tudi pri gotnpodinj-»;.vu. Pr»nnd'be na podružnico »Jutra« v Celju pod ®na<%o »Hvaležna in r>o-*te*na.«	1620G-2
Šivilja pletenin
iiF*e nlužbo. Gre tudi ra sobarico. L. Pegan. Ljubljana., Goro-ičova ulica 10.
16353-2
Kolesa
tovarniško nova, od pr»-oe-ta'8 zaloge, prodamo po
naj.ni ž ji ceni. Elefctrofoo-frka družba z o. %., Ljubljana, Krekov trg št. ift/n 361450-1.1
Vsaka b useda 1 Din: na dajanj« nasio>va aH ia Šifro r« 5 Din. (17)
Kavarno v Ptuju
oddam takoj pod ugoduvmii pogoje v najem. Po/asrnKa daje Lovrenc K rajnik, gostilna »SiO-n« v Ptuju.
16127-17
Kupim
Uglasi trg. značaja po 1 Dvn be*eda;	da-
janj« na«l»va	za
Šifro 5 Din. — 0»ia»i socialnega miiaja vsa ka beseda 30 rm.r; z* dajanje naslova ali ra šifro pa 3 Din. (7)
Vinske sode
dobro ohranjen« kupim. Ponudbe na hotei »Union« v Kranju.	103:9-7
Vsaka beseda 1 Dia; ia dajanje naslova ali
za iifro pa 5 Din. (19)
Lokal na Bledn
▼ »Parkhoiten-u« takoj oddam. Naslo-v v oglaenom oddelba »Jutra«. 16179-19
Vsaka beseda 1 Din; »a dajanj« naslova ali ia šifro iia 5 Din. (20)
10 stavbnih parcel
po 000—1000 m', prodam pri kolodvora v Vižjnarjib si»rejmem tudi vtožne knjižice. Pojasnila v Viž.mar-jiJ) St. 100-59. 16070-20
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da Janje naslova ali za iifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseiia 50 par; za dajanj« naslona aii za iifno Pa 3 Din. (6)
Plinski štedilnik
za kuhanje ;n pečenje, pult s kamnito ploščo in »tek'«-ni.m podstavkom, za delika-teso, prodam. Poisve se v gostilni Bo-j Oreiek. Kolodvorska 26.	162SS-6
Ure za birmo
na hranilne fcnjiiice prodaja Ivan Pakiž, L:ubl are — Pred ikofijo 15.
16175-6
Stanovanj*
Vsaka lx»r-d« 50 fw.r; » dajanje naslova aM z« Šifro 3 Din. (21-a)
Dvosob. stanovanje
a pritirkK.n.ami na per:fe-i-ji— najraje v Mižim Sv. Jakoba ali Sv. Jožefa išče mirna družina 7« avgust aii ee<ptein.be.r. Ponudbe na oglas-ni oddeiek »Jutra« pod šifro »Udobncst. S>i<.
16221-^la
V Celju
^ e«n	^ta rr1 e
la 3—5eob»ie>, ah' v^i« -e\
7.m.»rni eeni v najt- a. Ponudbe na fKrafirt! oddelek »Jut-na« f«r..i šifro »Točeni f>i«v6n-fe	1635&-2H/a
Do*-« pfafl«!«. n«foa-. rv«
n podio, Ena	. RVo-
nomija, Gostilna 2933, Gospod. G'>t/>T dj-nc- n*. re.-tjBko 20. G (»pa. riam o. m;«!. Hraniln« kmijfžjca. Izurjena .33. 1. jimij VJ„' ar-ust. Junij. K.ej. Kavcija, Ko«ea. *Kr^
K	KVl.no ist!|.;':„ff.n<v
Lepa, L'vblja.na	!/-bl
'.-.na 1933. Lena jvN, Mar«. M.ij. M«njam. Mle-ka-Tia. Mrna fra-ka '-'o-toeik'. jit 8. m.-ra. m ti 26. maMirna. M. ? v«»-n-a. M zar 28 '.. mi.t moc, .M rje. Na:vlši^Ti»i» ponudnikn. Nujno." NjU-o* takoj. Nujno r«bn>o fvj-^fili, Obrt 120. Obrtnifc, Omara, P'-ldna in irvef liana. Parer-to 5, Prija-elj-■^tvo. Pridna in saneiVvi Polotj« 1908. Peri:o. 'lv*. stori v	r-n.
Pn=e?.t,r»i. Pošteni in zan<»-Ijrv. Pridem. TV..tn«"k, P'a-«.n« o!« ;<ive. Prilika. Radio. So"dno, .^aSčičae,
m°f.-a.
lidno 1»33, Srečem maj. Str o;. Sreča,	-ri
tajnost zajamčena. S-e-"efl dom. S:2rn-na ek^istorca. Šivilja 41, S-tedilndk. To rm.. Trn.:na (=-'t!.7'Ha, TVifcot.
nastop. Točen pVičf-,.^ Ift«. TM Preča 10. TsVij a ; pozneje. Tetitemino, C-rK-h. 1'godno, Cjrodn« prilika 112. Višina kuvc.L-je. Vereiran«. Veptna -n pridna. Ve'e.trir<vvec. Ve V. ne«	Vredno. ' Vino t*,
pncvizi.ja. Vee*t.ra n«ko vr-7'rana. Zv<vta. Zaradi bolezni. Z vrtom. Zin«" n Zdrav kraj, Zloft ir, 15.000 Din, 10, 40. '2H, 20.0{m D:.n 6T, 11$ j« 200—150, 2500.
Vsak* beseda 1 Din: m dajanje naslova ali
'a Šifro na 5 Din. (30)
Vsaka beseda 60 par; n dajanje naslova ali ra iitr« 3 Ko. (33)
Sobo
lepo ki solnčno. tfk trml-v«r^e takoj oddam. Naslov r ogla&nem ofldelko Jutra.
14725 23
Vsaka be«ieda 50 par; aa dajanj« naslova aii n Šifro t Din. (žS-a)
Lepo sobo
z i posteljama, v eemtrn aiesta oddam. Naslov pov« okusni oddelek »Jut.ra«.
26286-23
Dopisih
Vsaka beseda 2 Din; xa dajanj« naslova aH Šifre p« 5 Din. (34)
G. Th. Rotman:
Vrtismrček in Šilonoska spet na delu
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
A. B. C. pou«, Anglešir *eoer, Bežigrad, B-fi ri-
z-ike.' Bodočn.ois.t, Bre^.nb--»Rino, Banski nradn-'k, Cen.ter, Ona in poguji ugodni. Dom, D- br« delavca, Dijak, Dejiar tako-j.
Mojstrica kozmetike Slava G r il
Beethovnova nilca it. 15
(vip-a^vig nefetotič. zgradb) ee priporoča ©en.j. o-bčin-etva.	16?73-30
[ Vsaka beseda 1 Din: I ia dajanj« naslova al: za Šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5
ki krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec L.OVRO SE 15 HM K Ljubljana VI1.
Ko je vriskanje žab vendar že potihnilo, sem dregnil šilonosko s komolcem. Za trenutek sva se spogledala, nato pa v silnem strahu odhitela domov... Spet sva bila popolnoma pozabila, da je Zlatoglodnica na svetu! A hvala Bogu, ni je še bilo doma! Samo _ kako naj pride šilonoska v hišo? To je bilo preteto vprašanje!
Najtoplejše kopališče v dravski banovini
ČATEŠKE TOPLICE
pri Brežicah
so odprte od 14. maja t. L Radioaktivna terma 50 stopinj Celzija zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni, v predsezoni popusti. Zahtevajte prospekte! 6345
Žične vlegs po ic<? Dm
Žične vloge iz izvanrecino trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prost, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR
Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolt Ribmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za tnserauu del je odgovoren Aloj2 Novak. Val v Ljubljani.