(jčasičo delavcev kitovih zavodov Leto xxii. januar iosi_________ _________________St. i Preteklo leto 1980 je bilo polno izrednih dogodkov, Prelomnic, zaostritev pa tudi mnogih jubilejev in Praznovanj Uresničene številne optimistične napovedi Ob vstopu v preteklo leto smo z veliko realnosti napovedali leto velike aktivnosti, varčevanja, večje discipline in odgovornosti, leto jubilejev osvoboditve in samoupravljanja. Ob vsakodnevni bitki za uresničevanje začrtanih naših in skupnih družbenih nalog smo napovedovali prizadevanja za boljše delo, za racionalnejše gospodarjenje in sploh za večjo učinkovitost na vseh področjih naših aktivnosti. Ko danes tehtamo in ugotavljamo, ali smo v preteklem letu izpolnili te optimistične napovedi, ki smo si jih v Litostroju zadali, lahko ugotovimo, da smo uspešno opravili številne začrtane naloge. Predvsem lahko ugotovimo, da •J® nekaj izrazitih dogodkov in Prelomnic krojilo razmere gospo-pfjenja ter dela in družbenopo-;lt;ično dogajanje tudi pri nas v Litostroju. Začeli smo zelo zgodaj, saj Stno sprejeli pomembne samoupravne akte o delitvi osebnih dogodkov po vloženem delu. Skoraj ?Ve leti so v strokovnih službah .P Potem še v samoupravnih de-°vnih telesih in komisijah traja-,e Priprave teh samoupravnih do-PUrnentov za najširšo javno raz-Pravo in sprejem. Osnovni cilj °vih samoupravnih aktov za de- litev osebnih dohodkov so že v osnovi temeljili na dobrih izhodiščih. Realnejše vrednotenje proizvodnega dela in uresničitev določil zakona o združenem delu s tega področja pa so bili osnovni motvi za pripravo teh dokumentov. V najširši javni razpravi pa smo imeli delavci priložnost, da se dovolj dobro spoznamo s predloženimi dokumenti in da vplivamo na njihovo vsebino. Ugoden izid referendumov v tozdih in delovnih skupnostih je potrdil predvidevanja, da smo na pravi poti in da smo z novimi akti napravili znaten korak na- NOVA GLAVA Že dalj časa smo premišljevali in prav toliko časa se odločali in se končno odločili, naj naš časopis po več kot dvajsetih letih izhajanja dobi novo glavo. Ko je januarja 1960 izšla prva številka časopisa enake velikosti in prav tako na petih kolonah, so ji tedanji uredniki izbrali za časopisno glavo napis tovarne z zaščitnim znakom. Vseh dvajset let se je ta glava v osnovi obdržala, spreminjali smo ji le velikost in barvo.' Zadnja leta pa smo k temu napisu pritaknili še en napis in še priznanje, tako da je bralec kar težko razbral pravo ime časopisa. Zato se je uredniški odbor odločil za spremembo. Narejenih je bilo veliko osnutkov in popravkov osnutkov. Skoraj toliko, kolikor odgovornih sodelavcev je ocenjevalo novo glavo, toliko je bilo tudi mnenj o njej. Na koncu je vendarle obveljala ta, ki jo imate danes prvič pred sabo. Vsem najbrž ne bo všeč, toda ima to prednost, da je enostavna, čitljiva, preprosta in opazna. Ima pa še eno posebnost — to je gibljivi del glave, zaščitni znak. Zaščitni znak naše delovne organizacije v kvadratu boste odslej vedno našli na prvi strani časopisa, toda vsakokrat na drugem mestu. H iessie*" * /alifciiit: naloge v teto 1986 SMELI NAČRTI iNvemetisKe izgrms ..... X • v V Zahtevne naloge v iel fu;"™ Upamo, da bo večini ta sprememba všeč in da nam največji litostrojski domoljubi ne bodo preveč zamerili, ker smo standardni zaščitni napis zamenjali za bolj »časopisnega«. Ob tem želimo, da bi časopis vsi z veseljem in zanimanjem prebrali, v njem sodelovali s članki iz življenja v tovarni in izven nje, da bi bil naš časopis čim svetlejše ogledalo Litostroja, nas delavcev, in naše skupne bo- dočnosti. Uredništvo prej v razvoju samoupravnih odnosov ter k pravičnejši delitvi osebnih dohodkov po vloženem delu. Čeprav celoten sistem delitve še ni do kraja izpeljan, saj manjkajo še nekateri dodatni sistemski dokumenti, kljub temu lahko ugotovimo, da so se prav ti sprejeti samoupravni akti v preteklem letu 1980 ugodno uveljavili tudi v praksi. V februarju smo si zelo prizadevali, da bi uresničili cilje gospodarske stabilizacije. Z motivacijo »od besed k dejanjem« smo v večini naših delovnih okolij pričeli tudi dejansko izvajati stabilizacijo, oziroma delati drugače, kot smo bili navajeni. Stabilizacija je prodrla v vsak kotiček, v vsak žep pa tudi v miselnost slehernega izmed nas. Predvsem pa smo skozi celo leto 1980 spoznali, da smo stabilizacijo pojmovali preveč enostavno. Izgubljali smo se v malenkostih in preštevali izgubljene minute delovnega časa, večina globalnih razmer pa je ostala nespremenjena. V letu 1980 lahko z gotovostjo trdimo, da so bili nekateri naši stabilizacijski ukrepi le učinkoviti ter vsebinsko globlji in dolgoročnejši. Zaostreni pogoji pri uvozu reprodukcijskih materialov so pri mnogih naročilih opravili svoje. Predvsem so te težave povzročale mnoge kasnitve pri dokončanju naročil in nas prisilile k razmišljanju, da bomo morali že pri projektiranju naših proizvodov ravnati tako, da bomo čim manj odvisni od uvoza reprodukcijskega materiala. Tudi vsestransko varčevanje z energijo, materialom, finančnimi sredstvi in drugo potrošnjo je pod stalno našo in širšo družbeno kontrolo. Vidno prizadevanje za vedno večji izvoz je kljub številnim problemom in težavam rodilo ugodne rezultate. Številna naročila za tujino, ki smo jih uresničili prav v tem letu, potrjujejo našo pravilno usmeritev. Ta usmeritev pa je tudi dolgoročnejša, saj se nam na osvojenih tržiščih ni treba bati za nadaljnji ugodni razvoj. Kljub nekaterim ugodnim rezultatom na področju izvoza pa tega ne moremo trditi za vse naše proizvode. Zaskrbljujoče je področje vodnih turbin, ki smo jih v preteklosti več izvažali, v letu 1980 pa nismo pridobili nobenih večjih naročil. Ta del prizadevanj za večji izvoz nam ne uspeva iz več razlogov. Predvsem so (Dalje na 3. strani) Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. inž. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Šigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556 021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-l/’72. ******+**************++************-*-*-K-K-K-K-k-K-fc-K-K-K-K-K-l + * * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Veliko priznanje Litostroju Prvi delovni dan letošnjega leta, točneje 5. januarja 1981, je Gospodarska zbornica Slovenije v Cankarjevem domu podelila nagrade Borisa Kraigherja kot priznanje za dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu v letih 1970 do 1980. Med letošnjimi nagrajenci je tudi individualni poslovodni organ delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj tov Marko Kržišnik, dipl. ing. Poleg priznanja, ki ga je prejel tov. Kržišnik, je delovna organizacija Litostroj prejela častno diplomo kot priznanje za stalni napredek pri razvoju gospodarjenja in samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in v širši družbi. To priznanje nam dokazuje pravilno pot, ki si jo je Litostroj začrtal v svojem razvoju. Predvsem pa je pomembno, da smo delavci Titovih zavodov Litostroj bili sposobni vse zastavljene naloge skoraj v celoti realizirati kljub težkim pogojem gospodarjenja, ki so bili še posebej očitni v preteklih letih. Istočasno nam to priznanje pomeni spodbudo za nadaljnje delo in obvezo, da kot delovna organizacija, ki je prejela letošnje priznanje, služimo za zgled ostalim delovnim organizacijam. Ne bo odveč, če ob tej priliki vsaj bežno pregledamo, v čem je smoter uspešnega in hitrega razvoja naše delovne organizacije. Z gotovostjo lahko trdimo, da ima veliko zaslug za to prav delavec-samoupravljalec. Obveščenost in zrelost, predvsem pa preudarnost našega delavca so danes dosegli stopnjo, da je prav odločanje za prave smeri v pravem času, pa naj si bo to investicijska izgradnja, proizvodni program ali ostale smeri razvoja, bistvenega pomena. Nadalje je potrebno poudariti, da so vsi izdelki, ki jih Litostroj danes proizvaja, plod lastnega znanja, da nismo odvisni od tujih licenc, ki so drage in zastarele. Pri vsem tem pa je pomembno predvsem to, da so naši izdelki kvalitetni in znani doma ter v svetu. Dejstvo, da danes že skoraj polovico izdelkov izvažamo, je v času prizadevanj za pridobivanje deviz in stabilizacije še kako pomembno. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da je v naše izdelke vgrajenega zelo malo materiala, ki je odvisen od uvoza. Vendar se bomo morali še potruditi v tej smeri. Usmeritev Litostroja v pravo smer razširitve proizvodnih zmogljivosti je danes znana. Investicija v izgradnjo novega obrata talnih transportnih sredstev, kakor tudi preoblikovalne opreme, že daje željene rezultate. Z realizacijo vseh začrtanih investicijskih izgradenj pa bo Litostroj svoje zmogljivosti še podvojil. To pa bo obdržalo našo delovno organizacijo v samem vrhu jugoslovanske strojegradnje. In ne nazadnje je treba poudariti tudi to, da količinska proizvodnja iz leta v leto raste. To je bilo doseženo s posodabljanjem proizvodnega procesa, boljšo organizacijo dela, predvsem pa s povečano zavzetostjo za delo večine Lito-strojčanov. Vse to pa je pripomoglo, da smo v lanskem letu presegli magično mejo 10.000 ton proizvodnje in realizirali preko 1.000 ton, kar je porok za dober finančni uspeh ob zaključku leta. Vse to in dejstvo, da imamo dovolj naročil za delo v letu 1981, nam daje zagotovilo, da se bodo Titovi zavodi Litostroj tudi v bodoče razvijali tako, kot so se v zadnjem obdobju ter da bomo še naprej s ponosom nosili TITOVO ime. J. Vulkan H***************************************-********** it********************************************************************************************************************- Ustavni amandmaji v javni obravnavi Na podlagi izhodišč in usmeritev, sprejetih na seji skupščine SR Slovenije, ki je bila konec oktobra 1980. leta, je bila v vseh družbenopolitičnih organizacijah načrtovana aktivnost. Tako je tudi občinski sindikalni svet Ljubljana-Šiška pripravil nekaj izhodišč za izvedbo javne razprave v organizacijah združenega dela. Vse dosedanje priprave in razprave v naši republiki, povezane s predvidenimi spremembami ustave, so izhajale iz vsebine znane pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti. Pri tem je zlasti poudarjena nujnost hitrejše demokratizacije procesov samoupravnega in političnega odločanja, demokratizacije kadrovske politike, poglabljanje delegatskih razmerij, zagotavljanje večje učinkovitosti in odgovornosti izvršnih in upravnih organov ter strokovnih služb v procesu delegatskega usklajevanja stališč, sprejemanja odločitev in njihovega uresničevanja. Temeljni smisel in cilji teh zahtev so zlasti: — da se okrepi samoupravni položaj delavcev in vseh delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihov vpliv v celotnem procesu družbenega odločanja; — da se v polni meri uveljavi temeljna vsebina delegatskih razmerij, torej povezovanje delavca in delovnega človeka v procesu proizvodnje z upravljanjem tega procesa in družbene reprodukcije, uresničevanjem funkcij politične oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev; — da se ustvarijo pogoji za celovitejše razvijanje, krepitev in uveljavljanje osebne in skupne odgovornosti za družbeno odločanje v vseh ustanovah združenega dela in političnega sistema socialističnega samoupravljanja in — da se hitreje demokratizira in podružbi kadrovska politika, kar naj bi pripomoglo k večji, zavestnejši in enakopravnejši porazdelitvi pravic in odgovornosti v družbi, k uveljavljanju sposobnosti, znanja in dela ter k omejevanju teženj po profesionalnem opravljanju in prisvajanju opravljalskih funkcij. Ker smo z ustavo opredelili sistem načel, odnosov in institucionalnih rešitev, ki naj omogočijo in spodbujajo družbeni razvoj v nakazani smeri, je zdaj potrebno predvsem spremljati njihovo delovanje in odkrivati družbenopolitične in idejnopolitične razloge, zaradi katerih prihaja do razmeroma počasnega uveljavljanja teh načel v proizvodni in politični praksi naše družbe. Naloga, ki si jo na tej stopnji razvoja družbenoekonomskih in političnih odnosov postavljamo, je torej utrjevanje in razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije in družbeno lastninskim osnovam rdužbenih odnosov, ne pa njegove celovito spreminjanje. Čeprav oportunističnega odnosa ali celo nasprotovanj do uveljavljanja take usmeritve ni mogoče preseči zgolj z nekaterimi spremenjenimi normativnimi rešitvami, je nujno celovito družbenopolitično akcijo, naravnano k tem ciljem, podpreti tudi z nekaterimi na novo oblikovanimi ustavnimi in normativnimi določili. Vse to seveda ne pomeni, da bi šele s predvidenimi spremembami začeli v naš ustavni sistem uvajati kolektivno delo in odgovornost, ker je to pomenilo stalno prvino naših prizadevanj za vsebinsko uveljavitev delegatskega sistema in krepitve osebne odgovornosti, ki ji zdaj jasneje pridružujemo še prvine kolektivne odgovornosti. Na tej podlagi so bili oblikovani predlogi dopolnitev ustave, ki ustrezno uresničujejo idejnopolitične interese pobude tovariša Tita, ne da bi spreminjale — skladno z izhodišči o razvijanju in utrjevanju političnega sistema socialistične samoupravne demokracije — temeljna načela in temelje druž- benopolitičnega sistema, kot jih opredeljuje ustava. Temeljni poudarek torej ostaja na doslednem uresničevanju ustavnih načel in na dolgoročno usmerjeni družbenopolitični in družbeni aktivnosti, s čimer bomo vsebinsko uveljavili ustavna načela in odnose, za katere se je zavzemal tovariš Tito. To naj bi bilo tudi v javni ustavni razpravi bistveno merilo in zorni kot na kritično obravnavo vloge posameznih institucij in odnosov v našem samoupravnem in posebej političnem sistemu. Glede izrazito restriktivno zamišljenih predvidenih in ustavnih dopolnil pa bi bilo treba v javni razpravi zlasti oceniti njihovo življenjsko, uporabno vrednost v procesu uveljavljanja družbenih odnosov, ki jih celoten pristop k ustavnim spremembam opredeljuje kot svoje temeljne cilje. Celotno razpravo o predlaganih ustavnih dopolnilih je potrebno povezovati z aktualnimi družbenoekonomskimi in družbenopolitičnimi vprašanji, posebej s celovito obravnavo odnosov in institucij našega političnega sistema. V tem okviru bi bilo treba zlasti: — spodbuditi razpravo in usmeriti delovne ljudi, da razmišljajo o reševanju aktualnih gospodarskih vprašanjih in da se v razreševanju vprašanj, povezanih s stabilizacijo, planiranjem in socialno varnostjo delovnega človeka, v polni meri angažirajo samoupravni organi, delegacije in Članski sestanki so priložnost za utrditev povezave med članstvom in organi, le tako se bodo še nadalje izboljševale metode in vsebina delovanja, zlasti demokratizacija v vsakem posameznem okolju osnovnih organizacij. Rok za izvedbo letnih članskih sestankov je 28. februar, konferenc osnovnih organizacij sindikata in koordinacijskih odborov pa 30. marec 1981. leta. V delovni organizaciji Titovi zavodi Litostroj bomo v skladu s predlaganimi roki izvedli sestanke osnovnih organizacij v obdobju med 15. in 25. februarjem. Letošnje letne članske sestanke bomo izrabili tudi za obravnavo nekaterih aktualnih tem. Zato bi predlagali v delovni organizaciji naslednji okvirni dnevni red letnih sestankov osnovnih organizacij zveze sindikatov. 1. Otvoritev sestanka in izvolitev organov letnega sestanka 2. Ocena dela OO sindikata v preteklem obdobju 3. Finančno poročilo 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Sprejem predloga poslovnika o delu in organiziranosti OO sindikata delegatska telesa, kot delovni ljudje na svojih zborih, v organizacijah sindikatov in socialistični zvezi; — oceniti, kako so se uveljavile posamezne institucije političnega sistema, kako so učinkovite pri uresničevanju svoje ustavne vloge, kakšno je uresničevanje odgovornosti in kolektivnosti dela v njih, kakšna je jasnost dela, možnost za učinkovito družbeno kontrolo njihovih postopkov; — celovito konkretno in kritično obravnavati vprašanja, povezana z usposobljenostjo, učinkovitejšo in konkretno vlogo izvršnih organov glede njihove odgovornosti za stanje v slehernem okolju; — oceniti, v kakšni meri so metode dela družbenopolitičnih organizacij in mehanizem odločanja dejansko odprti za pobudo delovnih ljudi in za razpravo o konkretnih življenjskih vprašanjih; — ugotoviti, v kakšni meri je delovanje družbenopolitičnih organizacij obrnjeno k vsakodnevnim življenjskim potrebam in h ključnim družbenim vprašanjem, ki se obravnavajo in razrešujejo v delegatskem sistemu; — pregledati, v kakšni meri smo uveljavili informiranje, ki naj bi omogočilo, da se prizadeti delovni ljudje in njihove organizacije učinkovito vključijo v proces oblikovanja družbenih odločitev. Vsi ti poudarki so pomembni in morajo biti osvetljeni z vseh strani ter morajo odražati lastne izkušnje in lastne razmere vsakdanjega dela. Le tako bomo prispevali svoj delež k nadaljnjemu razvoju našega političnega sistema, s tem pa tudi oblikovali naša stališča do ponudenih sprememb ustave. M. S. 6. Razprava o poročilih 7. Programska usmeritev za prihodnje obdobje 8. Finančni načrt 9. Razno V pripravah na letni članski sestanek bi se morali sestati vsi izvršni odbori OO sindikata, se dogovorili za potek sestanka, določiti poročevalce in ostale podrobnosti, da bi sestanki potekali čim bolj nemoteno. Na teh sejah bi uvodoma obravnavali tudi predloge ustavnih določil z obravnavo pa nadaljevali v razpravi na letnih članskih sestankih. V zapisnik bi tako lahko zapisali naša stališča v zvezi z oblikovanjem vsebine ustavnih določil. Po vsebini najvažnejše področje obravnave in razprave je ocena delovanja osnovne organizacije, kajti v oceni mora biti podano delo izvršnega odbora v času od zadnjega občnega zbora osnovne organizacije zveze sindikatov. O podani vsebini razpravlja članstvo na sestanku. Ocena lahko vsebuje že združena poročila komisij, lahko pa tudi najbolj aktivne komisije podajo še svoje poročilo o delu. FRANC LESKOŠEK-LUKA NAM JE ČESTITAL! DELOVNEMU KOLEKTIVU SELIM SREČNO^ ZDRAVO TER U5PESN0 1981. LETO /W' Obračun in program dela Na podlagi sklepa republiškega sindikalnega sveta in statutarnih določil je bil pripravljen celoten program priprav in izvedb članskih sestankov osnovnih organizacij zveze sindikatov. Letni članski sestanki morajo omogočiti članstvu v posameznih okoljih oceno dosedanjega dela in dati usmeritev delovanja osnovne organizacije v naslednjem obdobju, da bo delo osnovne organizacije še učinkovitejše. Zlati znak sindikata Kot smo poročali že v prejšnji številki našega časopisa, je prejela osnovna organizacija sindikata v izobraževalnem centru pred kratkim visoko priznanje: zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Priznanje se nanaša na uspešno vlogo osnovne organizacije ZSS v izobraževalnem centru pri razvoju samoupravne organiziranosti in samoupravnih odnosov, uveljavljanju delitve osebnih dohodkov po delu, kakor tudi na uspešno delo izobraževalnega centra kot celote pri izobraževanju mladine in odraslih za delo in samoupravljanje. Značilno za delo v izobraževalnem centru je prizadevanje vseh dejavnikov — družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva — za uveljavljanje zakona o združenem delu, za najustreznejšo samoupravno organizranost in razvite samoupravne odnose ter za razvijanje izobraževalne dejavnosti v tesni povezavi z uporabniki: Litostrojem, Iskro in drugimi. Kljub posebnostim vzgojnoizobraževalnega dela, je izobraževalni center temeljna organizacija Litostroja z razvito delegatsko povezavo z drugimi TOZD, z litostrojskimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti s sindikalno organizacijo. Za delavce izobraževalnega centra in njeno sindikalno organizacijo je visoko priznanje spodbuda za še uspešnejše delo. Slovesna podelitev priznanj Zveze sindikatov Slovenije je bila H" ^ cembra ob 12. uri v prostorih skupščine SRS. V imenu osnovne °r”,, nizacije ZSS TOZD Izobraževalni center je ZLATI ZNAK sprejel Pre sednik IO OOS IC tovariš Zdravko Zalar (Foto: Andrej Agnič) ^ Vsekakor pa morajo biti dani posebni poudarki v oceni na naslednjih temah: 1. Kakšno je bilo gospodarjenje v tem obdobju? 2. Kakšna je vloga in vsebina samoupravnih procesov in odnosov ter samoupravnih odločitev? 3. Kako se uresničuje proces delitve po delu? 4. Kakšno je stanje na področju socialne politike in družbenega standarda delavcev, delovnih in življenjskih pogojev? 5. Kako deluje informiranje delavcev? 6. Kako delujejo sindikalne skupine, izvršni odbori in ožje vodstvo OO sindikata? Z oceno izvršnega odbora osnovne organizacije se pripravi tudi ocena posameznih članov, na tej podlagi pa tudi predlog možnih kadrovskih sprememb oziroma dopolnitev. O letnih članskih sestankih naj bi bili člani sindikata obveščeni vsaj sedem dni pred sestankom. Delavci naj bi dobili z vabilom v roke tudi dnevni red, predlog delovne usmeritve in predlog poslovnika o delu in organiziranosti osnovne organizacije. Po končanem letnem član- skem sestanku se mora napi3 . zapisnik tako, da se poročilo 0 v roma ocena predsednika P0“aoi-pismeni obliki kot priloga sniku. Ves zapisniški material posreduje na občinski svet. Obr , ce za finančno poročilo in Že ni plan, ki so jih predsedniki j prejeli, moramo izpolniti V0* \- in jih poslati na mestni sindik ^ ni svet, finančno računovo . službi. En izvod celotnega zt£j„ snika pa se posreduje v ,, ništvo družbenopolitičnih .°rCvip' zacij. Omenjenih je nekaj 3*\"v nih izhodišč, ki jih je potrebo tem trenutku izpeljati, da bo ko sindikat še naprej igral s p poglavitno vlogo pri dograjeva našega družbenoekonomskega družbenopolitičnega življenja-herna organizacija zveze sipo ^ tov, še tako majhna po st.e članstva, je namreč sestavni j, celotne fronte v bitki za naP^je ne odnose. Poglobljeno de^V^erj' sindikatov, obogateno z neykatfli mi novimi metodami in obu^ ^ anaWa delovanja, bo dalo zaup-možnost pri dograjevanju n?”vec življenja, da bo sleherni de vključen v vsa dogajanja, 10 tisti, ki o tem odloča. Marko kržišnik Kraigherjev nagrajenec V ponedeljek, 5. januarja 1981, sta predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič in predsednik komisije za podelitev nagrade Vladimir Logar desetim slovenskim gospodarstvenikom podelila nagrade Borisa Kraigherja za leto 1981. Gospodarska zbornica jih podeljuje kot moralno in materialno priznanje za dosežke trajnejšega pomena pri uresničevanju ciljev organizacij združenega dela in poglabljanju samoupravnih odnosov v gospodarstvu. ; Komisija za podelitev nagrad na podlagi predlogov izbrala . ri posameznike in eno delovno skupi "lo, med nagrajenci pa je tu- J naš generalni direktor Marko Jpžišnik. Osnovni kriterij za po-^elitev nagrad je ta, da morajo dosežki kandidatov odločilno vpli-nti na splošen ugled organizacij ‘druženega dela v ožji in širši ružbeni skupnosti ter za izpol-Jevanje načrtovanih in družbeno j klajenih nalog organizacij zdru-genega dela. Tovariša Kržišnika s?.za nagraditev predlagali delavci svet in družbenopolitične or-j^nizacije, predlog pa je podprl nni koordinacijski odbor za kad-,°Vska vprašanja pri občinski °nferenci SZDL Ljubljana-Siška. h. Tovariš Marko Kržišnik, ki je * rojen 27. aprila 1926 v Podobe- ,.ern nad Škofjo Loko, je bil ak-nVeri član NOB, po končani voj-' Pa je najprej redno diplomiral na. fakulteti za strojništvo, kas-Pa ob delu na visoki šoli za ../^jtične vede v Ljubljani. Pred modom v Litostroj je bil naj->/ej zaposlen kot vodja centralne ^.lPrave dela v Tovarni avtomo-v* °v Maribor, kasneje pa je pre- 1 naloge generalnega direktor- i, .y mariborski tovarni železni-j?lk vozil »Boris Kidrič«. Bil je goljen tudi za predsednika skup-v, lr,e okraja Maribor, kasneje pa 2 Predsedstvo in izvršni odbor v ®zne konference SZDL. Tu je s, Pil sektor za družbenoekonom-h 6 odnose. M leta — do 1. ja-S(jarja 1970 pa je bil pomočnik tukretarja v zveznem sekretaria- zn gospodarstvo. Tudi v času, ko opravlja funk- (Fotx>: J. Pukšlč) rabnosti lahko docela primerjajo z izdelki raznih tujih znamk. V tem času smo pri nas zelo razširili proizvodnjo cenjenih talnih transportnih naprav, preoblikovalne opreme in nekatere tipe dieselskih motorjev. Litostroj je vseskozi uspešno razvijal svojo proizvodnjo brez nakupa tujih li- cenc in tehnologije, na pobudo tovariša Kržišnika pa smo v Litostroju organizirali proces proizvodnje po tehnoloških enotah, v katerih so določeni normativi oziroma standardi posameznih elementov poslovnih stroškov. Litostroj je z organiziranjem kooperacij v gospodarsko manj razvitih območjih prispeval k njihovem hitrejšem gospodarskem razvoju, uspešno pa se povezujemo tudi z ostalimi jugoslovanskimi in tujimi organizacijami. Ne nazadnje pa velja omeniti tudi naš prispevek k izvozu, ki dosega tudi 50 odstotkov naših končnih naročil. To so le nekatere značilnosti razvoja Litostroja, ki so jih predlagatelji navedli in za katere ima velike zasluge prav generalni direktor. Komisija za podelitev nagrad je soglasno sklenila, da tovariš Kržišnik za svoje zasluge prejme Kraigherjevo nagrado. Ob tem pomembnem priznanju mu tudi Litostrojčani iskreno čestitamo. Ob prevzemu nagrade je tovariš Kržišnik povedal naslednje: »Temelj, na katerem smo v Litostroju gradili uspešen razvoj je bilo predvsem lastno znanje, lastna tehnologija in lasten razvoj, ki sc je stalno čistil in dopolnjeval. Svoj proizvodni program smo nenehno dopolnjevali in izpolnjevali: opuščali smo proizvode, s katerimi nismo mogli biti konkurenčni ali pri katerih raven tehnike ni bila takšna, da bi lahko šli z njimi v izvoz in razvijali tiste, s katerimi smo se lahko konkurenčno uveljavili zlasti za zunanjih trgih. Ko so bil naši izdelki testirani in sprejeti v tujini, smo lahko začeli bolj smelo razvijati (Nadaljevanje s 1. strani) Uresničene številne optimistične napovedi t^° in naloge generalnega direk-(J3? Litostroja, Posl enoPolitični delavec. zelo aktiven Bil je j,, fanec skupščine SR Slovenije m skupščine SFRJ, član glavnega SM0ra SZDL Slovenije in pred-s,tistva SZDL Slovenije Sv "i-va SZDL Jugoslavije. Poleg tujega rednega dela pa je moč-$1 angažiran tudi v različnih po-ybih združenjih. Tovariš Marko Kržišnik je no-reda dela z rdečo zastavo, re-h,. dela z zlatim vencem, reda za s abnost, reda zasluge za narod k/ebrnim vencem in reda za vo-(ihke zasluge s srebrnimi meči in Ufih priznanj. ds iLrajSherjevo nagrado je tova-% ^ržišnik dobil za posebne za-i;aSe Za raZvoj naše delovne or-Czacije (n uveljavljanje samo-V.n3b odnosov v združenem $tj in v širši družbeni skupno-ieii.Litostroj je v tem času pri pro-l^ranju in izvedbi svojih izdel-dosegel takšne uspehe, da se to 1 Po svoji kakovosti in upo-tios,Cene naših proizvodov, ki so a3e nekoliko visoke, vendar ne samo po naši krivdi, saj lahko vplivamo le na vloženo delo in znanje, ne pa tudi na drage surovine, energijo in reprodukcijski material. Da bi kljub vsem oviram premostili tudi te težave, bo potrebno več korenitih sprememb na vseh področjih našega dela — od priprave ponudb preko projektiranja, tehnologije same izdelave do montaže. Dobrih referenc, ki smo si jih kot proizvajalci vodnih turbin že pridobili v svetu, ne smemo zapraviti za nobeno ceno. Leto 1980 je bilo pomembno tudi zaradi planiranja za naslednje srednjeročno obdobje 1981— 1985. Samoupravne sporazume o temeljih planov temeljnih organizacij smo že sprejeli na referendumih. Petletne napovedi so v vseh tozdih ugodne in optimistične, kar je vsekakor pravilno, saj imamo ugodne osnove in možnosti, da sprejete načrte tudi uresničimo. Organizirali smo poglobljeno razpravo in sprejeli temelje planov širših družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem so si naši delegati na vseh ravneh prizadevali uskladiti razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, kar pomeni, da financiranje vseh družbenih potreb ne sme presegati dosedanjih obveznosti, če hočemo izvajati stabilizacijske ukrepe. Ob vsem tem, bi lahko rekli, da je bilo leto 1980 leto planiranja in načrtovanja, leto predvidevanj in ugibanj za naslednje petletno obdobje. Že po tradiciji pa lahko rečemo, da je bilo samoupravno in družbenopolitično delo tudi v letu 1980 izredno razgibano. Poleg že omenjenih dveh referendumov in velikih aktivnosti pri sprejemanju planov smo v februarju izvolili nove samoupravne organe in dopolnili delegacije za družbenopolitične skupnosti. Ustanovili so se tudi skupni samoupravni organi in komisije delovne organizacije so pričele redno delati. Skozi vse leto 1980 pa smo kot rdečo nit v različnih oblikah doživljali 30. obletnico samoupravljanja. Že 27. januarja smo zabeležili natanko 30 let, kar smo v Litostroju med prvimi kolektivi v Jugoslaviji izvolili prvi 63-član-ski delavski svet. Po tem so skozi vse leto sledile številne proslave in prireditve tako v tozdih kot v delovni organizaciji. Ob 33. obletnici Litostroja je bila svečana seja delavskega sveta delovne organizacije, na kateri so bile podeljene spominske plakete najzaslužnejšim delavcem samouprav-Ijalcem, ki so v tridesetih letih razvoja samoupravljanja največ prispevale k njegovemu razvoju. Na tridesetletni razvoj samoupravljanja smo v Litostroju lahko vsi ponosni. Večkrat smo že ponovili, da v vseh letih ne poznamo nobene druge razen samoupravne poti. V teh tridesetih letih smo stalno dograjevali in razvijali samoupravljanje v dejanski in praktični obliki. Iz analiz razvoja samoupravljanja v Litostroju lahko ugotovimo, da smo bili vedno znova za korak pred ostalim. Vedno nove ideje v razvoju socialističnega samoupravljanja smo v Litostroju razvili v praktične oblike, še predno so se uveljavile v novi ustavi ali drugih zakonih. Trideseti obletnici samoupravljanja so se pridružile tudi številne druge pomembne prireditve in dogodki, ki so vsestransko popestrili delo in življenje v jubilejnem letu 1980. 9 V začetku februarja so nas obiskali predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič. ® Na februarskih konferen- OBiSK REVOLUCIONARJEV V LITOSTROJU Ob koncu preteklega leta smo na predlog občinske konference ZKS Ljubljana-Siška povabili v Litostroj predvojne revolucionarje in narodne heroje. Obisk je sodil v okvir vsakoletnega novoletnega srečanja s še živečimi revolucionarji v naši občini. Goste so sprejeli generalni direktor Marko Kržišnik in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Hinka Smrekarja, nato pa so si vsi skupaj ogledali delovno organizacijo. Po končanem ogledu je stekel prisrčen razgovor. Gostje so se najbolj zanimali za nadaljnji razvoj Litostroja in za naše akcije za prodor na svetovnem trgu. Bili so presenečeni, ko so izvedeli, da Litostroj izvaža svoje izdelke po vsem svetu in uspešno konkurira tujim proizvajalcem strojne opreme. Ob slovesu so se prisrčno zahvalili za topel sprejem in našo gostoljubnost, mi pa smo se jim s sprejemom skušali oddolžiti za vse njihove napore, ki so jih vložili v gradnjo naše socialistične samoupravne domovine. Nam pa je njihov obisk pomenil tudi veliko priznanje za uspesno delo. S. in modernizirati proizvodnjo. Sedanje investicije, s katerimi bomo podvojili zmogljivosti, so preračunane predvsem na možnost prodaje na zunanjem trgu, saj bi tolikšne zmogljivosti ne mogle delati samo za domači trg. In ker so te zmogljivosti usmerjene predvsem v izvoz na zunanje trge, jih stabilizacija in zmanjševanje inve- sticij ne bo prizadela. Omeniti kaže še to, da bo naš proizvodni program hkrati tudi prispeval k modernizaciji in napredku proizvodnje v številnih vejah jugoslovanskega gospodarstva, začenši od energetike in transporta pa tja do kovinske in ostale predelovalne industrije, ki bo lahko uporabila naše preoblikovalne stroje.« cah osnovnih organizacij sindikata TOZD in delovnih skupnosti smo izvolili nova vodstva osnovnih organizacij sindikata in novo vodstvo konference osnovnih organizacij sindikata Litostroja. ^ • Ob koncu maja in v začetku junija smo v Litostroju organizirali veliko zvezno mladinsko prireditev. To je bil 13. festival dela mladih delavcev Jugoslavije za več kovinarskih poklicev. To veliko manifestacijo mladih delavcev so si ogledali tudi tovariš Stane Dolanc, Vinko Hafner in drugi visoki gostje. • 30. maja nam je naš sindikalni pihalni orkester priredil slavnostni koncert ob 30. obletnici izredno uspešnega in plodnega dela. • L julija so nas zopet obiskali visoki gostje — predsednik CK ZKS tovariš France Popit, član predsedstva CK ZKJ tovariš Andrej Marinc, predsednik MK ZKS tovariš Marjan Orožen in drugi. S 31. julija nas je obiskal predsednik skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič. 9 Svečane seje delavskega sveta delovne organizacije ob 33. obletnici delovne organizacije in 30. obletnici samoupravljanja se je udeležil poleg drugih visokih gostov tudi član sveta federacije in častni član Titovih zavodov Litostroj tovariš Franc Leskošck-Luka. 6b tej priliki smo mu izročili spominsko plaketo za njegove izjemne zasluge pri ustvarjanju, izgradnji in nadaljnjem razvoju Litostroja. 9 Od 3. do 5. oktobra smo bili organizatorji pomembnega delovnega srečanja kovinarjev Slovenije. Poleg velikega števila tekmovalcev, ki so tekmovali v kovinarskih poklicih so to manifestacijo obiskali tudi številni visoki gostje. 9 9- oktobra 1980 si je Litostroj ogledal predsednik Cipra Spiros Kiprianu v spremstvu najvišjih predstavnikov SRS. ® Od 10. do 13. oktobra smo organizirali pomembno zvezno prireditev — 14. delovno tekmovanje kovinarjev Jugoslavije. 10. oktobra smo v hali Tivoli proslavili dan kovinarjev Jugoslavi- je, v naslednjih dneh pa so se zvrstile vse druge prireditve in tekmovanja. Ob koncu tekmovanja nas je obiskal predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Miran Potrč, ki je spregovoril na zaključni prireditvi in podelil nagrade in priznanja najboljšim kovinarjem. 9 Leto 1980 je pomenilo jubilej tudi za naš časopis. Beležili smo 21 let rednega mesečnega izhajanja in s tem tudi 21 let razvoja informiranja v Litostroju. Se bi lahko naštevali pomembnosti preteklega leta in ugotovili, da je bilo v mnogih pogledih izjemno delavno pa tudi izjemno težko in žalostno. V njem smo izgubili našega najdražjega voditelja, borca in heroja narodov Jugoslavije tovariša Josipa Broza Tita. Velika in boleča izguba je bila težka, vendar je pomenila tudi izredno ohrabri-tev in zavest narodov in narodnosti Jugoslavije, da še bolj zavzeto nadaljujemo Titovo pot oziroma razvoj naše samoupravne socialistične ureditve. Rojstni dan republike smo proslavljali z novo delovno zmago. Odprli smo novo tovarno preoblikovalne opreme in tako uspešno uresničili del začrtanih ciljev nadaljnje investicijske izgradnje Litostroja. Razširitve izvajamo v težkih gospodarskih razmerah, ko je vsak investicijski dinar posebej pretehtan. Vendar lahko rečemo, da smo na pravi poti, saj smo tudi v teh razmerah lahko ugotovili, da so ti naši razvojni koraki resnično potrebni. Novo leto 1981 smo po vsem, kar smo doživeli v letu 1980, pričakali skoraj nekoliko utrujeni, obenem pa veseli in trdni. Do sedaj znani rezultati gospodarjenja nam povedo, da smo ga tudi poslovno uspešno zaključili, kar nas ohrabruje in navdaja z optimizmom. Delo v Litostroju postaja prijetnejše, pomeni trdno socialno varnost delavcem, pa tudi prepričanje, da je treba za pošteno zasluženo plačilo dobro delati. Vsi, ki smo leto 1980 v Litostroju stalno spremljali in doživljali, se ga bomo še dolgo sporni- OKROGLA MIZA • OKROGLA MIZA • OKROGLA MIZA • OKROGLA MIZA # OKROGLA MIZA • Potrebni bodo skrajni napori Ob vstopu v novo koledarsko leto, ko po samoupravni poti načrtujemo in sprejemamo letni plan oziroma nove delovne naloge, je običajno veliko razprav in ugibanj, ali so postavljeni plani uresničljivi in realni ali ne. Naš gospodarski načrt za leto 1981 je izredno visok in zahteven. Skoraj bi lahko rekli, da je preveč optimističen v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah doma in v svetu. Sicer pa je najbolj pomembno, da je vsakoletni plan sestavljen na podlagi analiz, možnosti in potreb ter lastnega razvoja in širših družbenih usmeritev. čisto na koncu montaže. Sicer pa smo v zadnjih dveh letih dali velik poudarek tudi kompletnosti naročil, zato so se tudi tu stvari precej uredile. Omenil sem že, da nam do izpolnitve plana za letošnje leto manjka še okrog 4 odstotke dokumentacije, računati pa moramo še na nekatera druga naročila, ki jih bomo dobili še letos Ijen. Obravnavali pa smo ga že za tehnični koordinaciji, od 11 naprej pa je vse zastalo. Škod3, saj bi imeli tozdi tako boljšo sli*'f glede preskrbe materiala za pos3' mezna naročila oziroma za pos3’ mezne objekte. Predvidevali smo tudi zaposli' tev nekaj novih kadrov, s tem na1*1 bo uspelo hitreje nabavljati dol°' čene materiale ali uresničeval storitve iz kooperacij. Kako je s poslovanjem v ko° peraciji oziroma s sklepanje13 boljših, trdnejših pogodb? Že novembra lani smo podpi šali pogodbo s kooperacijo za 50"* ton zvarjencev. Kooperanti so t3' ko seznanjeni z našimi naroča1' Da je letošnji plan izredno visok in zahteven, povedo tudi predlagane številke. Občuten skok je predviden v osnovnih proizvodih, saj bomo predvidoma dosegli več kot 16.000 ton proizvodnje, kar je v primerjavi z letom 1980, ko smo planirali 12.000 ton, izredno veliko. Če k temu dodamo, da bomo morali narediti še približno 4000 ton ulitkov in 500 ton kisika, potem je pred nami v letu 1981 nad 20.000 ton proizvodnje, kolikor v Litostroju do sedaj še nikoli nismo proizvedli. Če bomo predvideno proizvodnjo 20.000 ton dosegli, bo to pomenilo v primerjavi z lanskim letom izredno povečanje celotnega prihodka, in sicer do višine 5 milijard dinarjev. Razumljivo je, da so v tej številki obračunane skupne in medsebojne obveznosti med tozdi in finančnimi načrti obeh delovnih skupnosti. Iz pridobljenega prihodka bomo morali oblikovati dohodek v višini 1,6 milijarde din, kar tudi pomeni izreden skok v primerjavi s preteklim letom. Prvič v zgodovini Litostroja pa predvidevamo tudi povečanje šte- vila zaposlenih, predvsem proizvodnih delavcev, seveda zaradi novih investicij. 4000 zaposlenih — to pa nas uvršča med največje kolektive v Sloveniji. Razumljivo je, da se v skladu s povečanim planom povečuje tudi izvoz, din sicer do višine 64 milijonov din, kar je za naše razmere dokaj ugodno. Razmerje izvoza proti uvozu reprodukcijskega materiala pa je predvideno 3,39 :1, kar nam pove, da bomo lahko pokrili celoten uvoz z deviznimi sredstvi. Plan Litostroja za leto 1981 je torej izredno visok in zahteven in od nas vseh je odvisno, ali ga bomo uresničili ali ne. Potrebni bodo vsakodnevni organizacijski in drugi strokovni prijemi, da bomo kos stalnim in sprotnim problemom v celotnem proizvodnem procesu. Planerji v tozdih in skupne planske službe na nivoju delovne organizacije so izredno pomembni nosilci izvajanja planskih obveznosti v naši delovni organizaciji. Zato smo se odločili in jih povabili za okroglo mizo, kjer smo skupaj skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: # V Litostroja je že več let ključni problem izpolnjevanje rokovnih obveznosti do naših kupcev in izpolnjevanje rokovnih obveznosti med tozdi. — Kateri so poglavitni vzroki za takšno stanje? — Kako boste ta problem reševali v vašem tozdu? — Kakšne rešitve predlagate kot planer v vašem tozdu? # Realizacija plana v letu 1980 je bila zelo ugodna. Za leto 1981 pa je povečanje planskih obveznosti izredno veliko, saj bomo predvidoma dosegli več kot 5 milijard celotnega prihodka in skoraj 16.000 ton proizvodnje. — Ali se vam zdi, da je predviden gospodarski načrt uresničljiv? — Kje predvidevate največ težav? — Ali smo jih sposobni hitro in učinkovito rešiti? # Tudi v letu 1981 bomo morali posebno pozornost posvetiti izvozu. — Kateri so osrednji problemi pri realizaciji izvoznih naročil? — Kaj predlagate za boljšo realizacijo letošnjega izvoza? # Stabilizacijski ukrepi so nam znani, pravzaprav že prehajajo v naše redno in normalno delo. — Ali menite, da je pojmovanje stabilizacije v naši delovni sredini že postalo del normalnega dela in ravnanja? # Posebnosti ali teme po lastni presoji Vabilu so se odzvali odgovorni sodelavci naslednjih tozdov in delovnih skupnosti: PRODAJA — Alojz Fabčič, IRRP — Karel Tovornik, NABAVA — Franko Ma-tejčič, PUM — Alojz Gruden, PZO — Mitja Kregar in Stane Guzelj, OBDELAVA — Pavao Hajdinjak, MONTAŽA — Cveto Rovšek, TVN — Adolf Straka, PPO — Andrej Sekač, SERVIS — Tilka Kašček, IVET — Vida Vidmar, DS SSP KSS — Alenka Barborič, PFSR — Janez Rupnik, ICL — Jelka Ladiha, POAE — Henrik Bratkovič. Okroglo mizo pa sta vodila in zapisala vodja centra za samoupravno družbenopolitično in informativno dejavnost Karel Gornik in novinarka Marijana Meglič. Fabčič, TOZD Prodaja — Naj naštejem nekaj temeljnih vzrokov, za katere mislim, da so bistveni pri zamujanju rokov. Že pri samem postavljanju rokov smo vezani na zahteve kupcev; ugotavljamo, da so roki nekoliko prekratki, vendar kupcu moramo ugoditi, da dobimo posel. Seveda pa ne smemo pozabiti, da podobno delajo naši pogodbeni obvezniki v odnosu do nas. V glavnem pa velja, da sprejeti roki niso usklajeni z našim pretežno individualnim načinom proizvodnje. Drugi vzrok, ki je odvisen zgolj od nas, pa je v premajhni povezanosti posameznega naročila. Pri nas na primer velikokrat omenjamo kazalce količinske realizacije, pri tem pa ne povemo, da je ta realizacija optimalna glede naročil. Lahko je na primer reči — izvršili smo 11.000 ton v letošnjem letu, nimamo pa vzporednih analiz, ali so to optimalne količine, ki jih lahko naredimo. Zato mi- slim, da je eden glavnih problemov premajhno spremljanje naročil, čemur se bomo morali v letošnjem in v naslednjih letih bolj posvetiti. Hajdinjak, TOZD OB — Za vsako naročilo je izdelan nek rokovnik, iz katerega so jasno razvidne vse obveznosti posameznih tozdov. Če bi se vsi tozdi tega držali, do zamud ne bi prihajalo. V primeru pa, da se zaradi kakršnihkoli vzrokov rokov ne bi mogli držati, bi bilo potrebno narediti nov rokovnik, po katerem bi se morali brezpogojno ravnati vsi. Tu bi rad poudaril, da so tozdi, ki nastopajo v kasnejših fazah proizvodnje, v nekoliko težjem položaju. Namreč tisti, ki so spredaj, ponavadi svoj rok nekoliko podaljšajo, tozdi, ki pridejo na vrsto kasneje, na primer tozda Obdelava in Montaža, pa morajo zaradi tega skrajšati celo svoje fazne roke. Seveda so za to tudi objektivni vzroki, kot je pomanjkanje materiala ali zamude iz kooperacije, vendar pa si moramo prizadevati predvsem za odpravljanje subjektivnih vzrokov. Zavedati se moramo, da je poleg kvalitete in cene najbolj pomemben tudi rok. Tovornik, TOZD IRRP — Glede na kritiko prejšnjih let, da je TOZD IRRP največji krivec za zamude, lahko rečem, da smo v zadnjih dveh letih posvetili vso pozornost prav skrajševanju rokov. Mislim, da smo v tem tudi precej uspeli. Če pogledamo letošnji dinamični plan, lahko vidimo, da smo od 688 naročil do sedaj izdelali dokumentacijo že za 661 naročil. Dokumentacijo za ta naročila smo izdelali že v letu 1980 in celo 1979, za letos pa nam je ostalo še 27 naročil ali 4 odstotke celotne dokumentacije. Ostala-dokumentacija, ki jo bomo pripravljali letos, pa bo vložek za naslednja leta. S tem lahko rečem, da glavna skrb za izpolnjevanje plana letos leži na proizvodnih tozdih in na tozdu Nabava. Kako je s kompletnostjo naročil? V IRRP smo vedno dajali poudarek delavniški dokumentaciji; to je tista vrsta proizvodnje, kjer se najpogosteje pojavljajo ozka grla. Včasih pa se da določeno fazo tudi podaljšati na primer za dele, ki jih ne vgrajujemo v Litostroju, ali pa jih potrebujemo in bodo morala biti tudi letos do- končana. To so dodatne obveze za IRRP in za celo tovarno. Matejčič, TOZD Nabava — Mislim, da smo prej odprli dve zelo važni vprašanji; prvo je bilo vprašanje realnega planiranja, drugo pa vprašanje dokumentacije. Osebno menim, da v Litostroju še vedno nismo začeli realno planirati. Se vedno izhajamo iz pogodbenih rokov, vemo pa, da so ti roki v večini primerov za Litostroj prekratki. Zato naj bo prva naloga strokovne skupine za pripravo dokumentacije rešitev problema planiranja, tako da postavi planiranje na neko realno osnovo. V nabavi imamo velik problem z dokumentacijo, ki prihaja v velikem časovnem razkoraku — od treh pa tudi do šest mesecev in več. Pri takšni dokumentaciji svojih obvez ne moremo normalno izpolnjevati. Mislim, da ima v primerjavi z ostalimi tozdi pri izvrševanju plana za leto 1981 Nabava največ problemov. Pri proizvodnji v svetu je opazna upočasnitev v primerjavi s prejšnjimi leti. Po drugi strani pa se posamezne države glede naročil vse bolj zapirajo in zato težko prodiramo z naročili. Dokaj znani pa so tudi problemi na jugoslovanskem tržišču. Vemo, da je imela Nabava v lanskem letu veliko težav pri uvozu surovin, zato smo se morali letos tudi mi vključiti v prizadevanja za zmanjšanje uvoza. Tako kot ostali pa smo se tudi mi srečali s pomanjkanjem deviz. To se pravi, da so bile tako notranje kot jugoslovanske in svetovne razmere vzrok, da Nabava v lanskem letu ni izpolnila vseh obvez, ki jih je imela. Kako kaže s preskrbo za letošnje leto? Trenutna situacija ne kaže, da bo kaj bolje. Proizvajalci so zaloge, ki so jih imeli v prejšnjih letih, v glavnem izkoristili in bojim se, da bo letos situacija glede preskrbe materiala veliko težja, kot je bila lani. Ali lahko znotraj tozda Nabava kakorkoli pripomorete, da bi izboljšali preskrbo z materialom? Seveda so tudi v tozdu Nabava določene rezerve, ki jih lahko izkoristimo. S tem mislim na sistem informiranja, ki ga pripravljamo v Nabavi, a se na žalost razvija izredno počasi. Menim, da bi ta informacijski sistem lahko prikazal položaj preskrbe materiala za vse tozde. Koncept je že priprav-prevzeli pa so tudi rokovne ob- veze, ki so seveda pogojene tud z nabavo materiala. Pri nekat6' rih naročilih mora material n3 baviti naša Nabava, ponekod P_ je za nabavo materiala vezan k°' operant. Malo težje je s planir3.j njem zmogljivosti v kooperacU za odlitke, ker smo s planom zani na naše serije. Če bi bi*3 dokumentacija bolj urejena, tl-lahko sklepali tudi letne, kot> kretne pogodbe. Kregar, TOZD PZO — Vec' krat smo že uporabili besedo re' alno planiranje. Mislim, da v h1 tostroju nismo izhajali iz realu^ ga planiranja. Govorimo le o naži, ne izhajamo pa iz proizv°/ da. Imamo namreč zelo širok Pr°/ izvodni program in izdelujemo tui di večje objekte. Če pa že pla15!, ramo, moramo izhajati iz opb malnih zmogljivosti tozdov. Tu i treba poleg števila ljudi upošt® I vati tudi prostor, saj je za vel1 ko naročil, ki jih podpišemo, r0 I isti. Tako se znajde v pločevina3 | ni naenkrat več riaročil istih-vel1 kih dimenzij. Glede na to, da ^ gotovo že prišlo do kasnitve, s_ moramo odločiti ali za delo v k° operaciji ali za to, kateri izdel®^ bo imel prednost. Nam nami6 pomanjkanje prostora ne dopUŠc ' da bi istočasno delali na več likih objektih. Zgodi pa se tl1} precej pogosto, da se srečujemo nekompletnostjo materiala. Z3* ne moremo tako hitro, kot bi K. leli, izdelati in umakniti narod* in tako čakajo tudi ostala na3: čila, za katera ni prostora. To3^. dva poglavitna vzroka za kasni*^ v našem tozdu sta prostor 1 kompletiranje naročil, zato P°m dar jam, da je treba pri planiraUL izhajati iz realnih zmogljiv0’ samih tozdov. Sekač, TOZD PPO — Osn0'. ni problem pri planiranju je vZP°z stavitev ravnotežja med zadp'* Ijitvijo zahtev kupca ob sprejo0, Ijivi ceni in vzdrževanjem ena*3 merne obremenitve naših zrn0*j, Ijivosti. Proizvodni plan mora ^ ^ ti glede obremenitev v sklad11 e zmogljivostmi podjetja. Če ti ..j, zadostujejo zahtevam plana L, moramo povečati ali pa P.L spremeniti. Pod zmogljivosti 1 tj zumemo proizvodne zmogljiv° j pa tudi delovno silo, finan0 < sredstva, materialne potrebe * .j. Brez točnega plana zahteva0^ zmogljivosti pred planirani® proizvodnje si ne moremo zag0* , viti pravočasne dobave in so -a ko tudi izgubljeni vsi nadati1" napori podrobnega planiranja- ■; (Dalje na 5. st^ Ra ul 1] v B Oce: fač; Per »ih *ZV( >ZV( s- tt) 39. Za absorbirano dozo ionizacijskega sevanja Enota za absorbirano dozo ionizacijskega sevanja je gray (izg. grej) — 41. Za molsko maso Enota za molsko maso je kilograh1 na mol (znak: kg/mol ali kg . mol' Kilogram na mol je enak molski ma^ homogene snovi, katere masa 1 kilogr3' ma vsebuje količino snovi 1 mola {1 kg/mo! = 42. Za koncentracijo snovi (molarnost) Enota za koncentracijo snovi (molar' nost) je mol na kubični meter (znaK; mol/m3 ali mol . m-3). Mol na kubič13 meter je enak koncentraciji snovi ai. molarnosti ene komponente v homog®3 zmesi snovi, če ima komponenta 1 n30 ’ zmes pa prostornino 1 kubičnega metr / . 1 mol X J 1 mol/m1 = ———-1 X 1 m3 / Posebna imena in znaki za posarn®2^ ne izpeljane merske enote, naveden® tem seznamu, se smejo uporabljati enostavnejše izražanje drugih izpelja13^ merskih enot. Znaki vseh merskih se pišejo s pokončnimi latinskimi črk mi. Zmnožek dveh merskih enot se z znamuje s piko kot znakom za nanoz nje. Pika se sme izpustiti tedaj, kad je znak tak, da je izključena kakrsd koli pomota. Če je merska enota izpeljana z med-Sebojnim deljenjem dveh merskih enot, Se kpt znak za deljenje lahko uporabi Poševna črta (/), vodoravna črta (—) ab Pa se lahko uporabijo eksponenti z negativnim predznakom. V isti vrsti naj P® bo uporabljena več kot ena poševna Crta. Ce so enote zahtevnejše, je treba Pporabiti eksponente z negativnim znakom ali oklepaje. . c. Merske enote izven mednarodnega Slsterna merskih enot, ki se smejo upo-rabljati tudi po 1. 1. 1981: 1. Za dolžino ,. — morska milja = 1852 m; uporab-bati se sme samo za označevanje raz-tialj v pomorskem in zračnem prometu. 2. Za ploščino — ar (znak: aj = 100m2 = 102m2 , ,— hektar (znak: ha) = 10.000 m2 = !0'' m2 3. Za prostornino — liter (znak: 1) = 1 dm3 = 10-3m3 l. Za ravninski kot — polni kot = 2 u rad — pravi kot (znak: L) = (Tt/2) rad , — stopinja (znak: °) = (1/90) L = (it/ /180) rad — minuta (znak: ’) = (1/60)” = (it/ '10800) rad . — sekunda (znak: ”) = (1/60)’ = (it/ '048000) rad — gradus ali gon (znak: g) = (it/200) rad 5. Za maso — tona (znak: t) = 1 Mg = 103kg — enota atomske mase (znak: u) je Paka 1/12 mase atoma nukleida 12 * * * *C: 1„_Približna vrednost: 1 u = 1,660 53 . 27 kg, se sme uporabljati samo v ke-m,li in fiziki. 6. Za dolžinsko maso g ,— tex (izg. teks) — (znak: tex) = 1 krn = io-6 kg/m uporabljati se sme sa- ^ 0 za določanje dolžinske mase tekstil- ca vlakna in sukanca. Za čas minuta (znak: min) je enaka 60 s ura (znak: h) je enaka 3600 s ' dan (znak: d) je enak 86400 s i teden, mesec in leto po gregori- JaPskem koledarju. 8. Za hitrost — vozel = morska milja na uro = 1852/3600 m/s = 0,514 m/s uporabljati se sme samo v pomorskem in zračnem prometu. 9. Za tlak — bar (znak: bar) = 100000 Pa = 10r,Pa 10. Za energijo, delo in količino toplote — watt-ura (znak: Wh) = 3600 J = 3,6 kJ — elektronvolt (znak eV), ki je enak kinetični energiji, ki jo dobi elektron, ko preide potencialno razliko 1 volta v vakuumu. Približna vrednost: 1 eV = 1,602 19. 10""19 J se sme uporabljati samo v specializiranih področjih. 11. Za moč — volt-ampere (znak: VA) = 1 W uporabljati se sme samo za določanje navedene moči izmeničnega električnega toka; — var (znak: var) = 1 W uporabljati se sme samo za določanje električne jalove moči. 12. Za temperaturo — Celzijeva stopinja (znak: °C) = 1 K. Temperatura 0 °C ustreza temperaturi 273,15 K (kelvina). d. Decimalne merske enote so enote z množilnimi ali delilnimi predponami, ki jih tvorimo tako, da dodamo pred merske enote mednarodne predpone. Decimalne merske enote se tvorijo izključno iz merskih enot SI, ki so navedene v točkah a in b ter iz merskih enot, navedenih v točki: c: liter, tex, bar, watt-ura, elektronvolt, volt-ampere in var. Za tvorbo decimalnih enot se sme uporabiti samo ena predpona. Predpona in ime merske enote se pišeta skupaj kot ena beseda. Prav tako se pišeta sku-naj tudi znak predpone in znak za mersko enoto. Eksponent, ki se piše le na znak merske enote, velja za celotno decimalno enoto. Znaki merskih enot se pišejo brez pike na koncu. Primer: 1 mikrometer = 1 p.m = 10-6m 1 megavvalt = 1 MW = 105 6 * * * * *W I!s gg proizvodnega procesa Proizvodnemu procesu za nastaja-Pje proizvoda in dajejo podatke ža nivo kakovosti, ki naj bo nedvoumno določen. Vendar pa včasih ni tako: 1. Pogosto obstaja poleg pogodbe še dodatni dokument, ki je Prav tako pogodbeno veljaven, pa Ha ne dobimo. 2. Pojavljajo se nejasne zahte-ve o kakovosti v pismeni obliki s pomanjkanjem tehničnih definicij. 3. Zahteve niso v zadostni meči prilagojene našim možnostim, s čimer mislimo predvsem na Pložnost preizkušanja v obratih. 4. V toku prvorazrednega procesa različni oddelki prejmejo fazlične podatke — zahteve za lsti proizvod. To si razlagamo kot dvoumno razumevanje pogodbe-Pih obveznosti. 5. Zaradi morda nejasne pogodbene zahteve kupci drugače razumejo vsebino, kot jo je razu-jhel projektant, ki je vnašal zahteve iz pogodbe v delavniško dokumentacijo. 6. Svoj prispevek k nekaterim '•ažavam pa je bistveno prispe-valo spreminjanje tehnične doku-Pientacije, ki določa izvajanje Procesa, saj so se na istem mestu Pojavljale različne dokumentacije. pa je nastalo zaradi dolgega ciklusa proizvodnega procesa in Se je med tem spreminjala dokumentacija. 7. Nekaterim nevšečnostim pa Prispevajo tudi nenadno dogovor-iene pogodbene zahteve, nekate-re celo takrat, ko proizvodna fa-2P ne dovoljuje več izvedbe obveze. Omenjenih nekaj primerov ne ^rhatramo kot kritične, vendar bi 2eleli, da bi jih bilo čim manj, ker Ppm ne dajejo trdne osnove za Pcenjevanje dejanskega nivoja kakovosti. 6. Osnova za ocenjevanje kakovosti je vsekakor opremljenost 2 merili in merilniki. Opažamo Počasno, vendar pa občutno nazadovanje z opremljanjem na-s‘h preizkuševališč, le pravilno Ppremljena in primerna preizku-cvališča bodo dala možnost za spo-2Panje lastnosti proizvoda. Opre- Delavniška montaža polarnega (krožnega) dvigala za Sovjetsko zvezo. Nosilnost 400 + 80 ton t X 44 metrov (Foto: J. Žlebnik) ma za preizkuševališča pa je vezana na uvoz in je v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja zelo težko nabavljiva. Pri kontroli kakovosti pogosto opažamo pomanjkanje standardnih kontrolnih postopkov za naše proizvode. Nekaj je že narejenih, nekaj jih je v rokopisu, nekaj jih je pa še potrebno popraviti. Upamo, da se bodo kmalu spremenili v končno obliko in bodo prispevali k zmanjšanju stroškov za kakovost in se približali težnji, da bi bila naša standardna kakovost gospodarsko utemeljena. Kadri Strokovna usposobljenost naših kadrov je zadovoljiva, vendar nas to ne sme uspavati, temveč moramo stremeti za še večjo strokovno usposobljenostjo.' Kader je stabilen in fluktuira v normalnem obsegu. Sestavlja ga precejšen odstotek starejših sodelavcev s solidno delovno prakso, pridobljeno ob zahtevnem delu v obratih in na terenu. Starejši kader prenaša svoje znanje na mlajše sodelavce, ki jih pridobimo iz naše šole in to vsa- j^eizkus črpalke VI 36/92-2V za termoelektrarno Šoštanj na "hškem preizkuševališču s delav- ko leto od 6 do 10. Na ta način smo si v teh letih ustvarili kader s solidno predizobrazbo in najkvalitetnejšo prakso za najzahtevnejša dela iz proizvodnega procesa. Število proizvodnih delavcev niha od 190 do 220. Od skupnega števila zaposlenih (podatki so mesečno v Internih informacijah) opravlja montažna dela na terenu 50 do 80 naših delavcev, ki so si pridobili takšno znanje in prakso, da lahko opravljajo zahtevna dela na terenu. Za boljšo izkoriščenost delovnih sredstev in prostorov pa smo v zadnjem času pričeli uresničevati načelo, da je potrebno opraviti vsa dela in opravila v temeljni organizaciji, ne glede v katerem obratu združuje delo. To načelo imamo vgrajeno v naše samoupravne akte in smo ga vsi delavci sprejeli. Opremljenost obratov Z opremljenostjo v naših obratih : transportna sredstva, priprave, orodja in delovni pripomočki, ne moremo biti zadovoljni. Predvsem nas ovirajo transportna sredstva, to so dvigala, ki jih imamo premalo in premajhnih nosilnosti glede na proizvode, ki jih moramo narediti. Tudi če bi hoteli povečati nosilnosti dvigal, jih ne moremo, ker nam stare konstrukcije proizvodnih hal ne dovoljujejo. Zato je nujno, da čim-prej začnemo uresničevati težki program za obdelavo in montažo, ki bo odpravil to pomanjkljivost. Glede števila žerjavov pa smo si zadali obvezo v temeljih planov za obdobje 1981—1985: povečati zmogljivosti dvigal. Varstvo pri delu Danes ni nobenega dvoma več, da je varno delo eden od nepogrešljivih pogojev za uspešno opravljanje proizvodnega procesa. Večji tehnični napredek zahteva od nas vseh, da vlagamo vse večje napore v izboljšanje delovnih pogojev. Uspešno reševanje varstva pri delu in s tem krepitev zadovoljstva naših delavcev se lahko doseže le z odgovornostjo vseh dejavnikov, vodstvenih in vodilnih delavcev, strokovnjakov na tem področju in tudi samih izvrševalcev. V preteklem letu smo vložili veliko truda v preprečevanje poškodb na delovnih mestih in to nam je tudi uspelo. Vzroki za nesreče so najpogosteje še vedno posledica kršitve varnostnih predpisov in navodil. Z vestnostjo samih delavcev, posebno pa njihovih predpostavljenih, bi se lahko število takih poškodb še zmanjšalo. Vsekakor je k zmanjševanju števila poškodb vplivalo tudi dobro uvajanje vseh novih delavcev v delo, služba varstva pri delu pa je vse zaposlene redno poučevala in obnavljala znanje. Skupno število nesreč v letu 1979 je bilo 40, v letu 1980 pa 36. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je bilo kar 12 nezgod s poškodbami na očeh; vzrok je samo neuporaba zaščitnih sredstev ali pa nepravilna zaščita delovnega mesta. Prav poškodbe na očeh so dober kazalec, da zaščitna sredstva premalo in površno uporabljamo. Pri tem vsekakor nosijo del odgovornosti predpostavljeni, ki so dolžni nadzorovati uporabo zaščitnih sredstev, vendar tega vedno ne storijo, ker se s tem izognejo razpravam s kršiteljem varnostnih predpisov. Tak način dela moramo opustiti! Rezultati poslovanja Seštevek vsega našega dela so rezultati poslovanja, ki jih obravnavamo vsako četrtletje. Sedaj ko je leto 1980 za nami in bomo kmalu obravnavali naše nove rezultate, lahko v tem trenutku obravnavamo samo količinske rezultate. Finančne rezultate lahko samo sklepamo na osnovi količinskih rezultatov in na osnovi devetmesečnega poslovanja. Iz tabele je razvidno, da smo plan izvršili 91,2-odstotno, za kar ne moremo biti popolnoma zado- Iz podatkov, ki smo jih navedli, in iz podatka, da smo presegli plan fakturiranja za leto 1980, lahko pričakujemo tudi dobre tehnične rezultate. Pri tem bi omenili, da je potrebno še naprej dograjevati sistem družbenoekonomskih odnosov na skupnem proizvodu, ker v tem času, ko smo organizirali proizvodni proces na obstoječe te-melnje organizacije, ni še vse dorečeno in je praksa pokazala, da moramo to še dograjevati. Naj navedemo samo nekatere: — ključi za delitev skupnega prihodka, — nosilec stroškov za nabavljene kuplence, — delitev deviznih sredstev, — odgovornost temeljnih organizacij za neizpolnjevanje svojih obvez, — obračunavanje zunanje montažne dejavnosti v tujini, — stroški poslovanja. Vse te odnose smo obravnavali in jih posredovali, vendar še ni prišel trenutek, da bi se o tem dogovorili. Upamo, da nam bo v letošnjem letu to tudi uspelo. Tabela količinske realizacije v primerjavi s planom za leto 1980 in leto 1979. Proizvod real. ’79 plan ’80 real. ’80 indeks real. ’80/ plan ’80 indeks real. ’80/ real. ’79 1 2 3 4 5 (4:3) 6 (4:2) turbine 1655 1800 1504 83,6 90,9 črpalke 439 1000 696 69,6 158,5 žerjavi in redukt. 1933 2200 2689 122,2 139,1 cementarne 121 500 168 33,6 138,8 dieselski motorji 203 300 220 73,3 108,4 strojni deli 100 100 102 102,0 102,0 skupaj 4459 5900 5379 91,2 120,6 voljni. Primerjava z letom 1979 pa nas zadovolji, ker smo naredili za 20,6 odstotka več. Če rečemo, da smo naredili več, je to plod vseh delavcev v delovni organizaciji, ker samo naša temeljna organizacija ne more nič narediti brez ostalih temeljnih organizacij, ki sodelujejo pri zdelavi skupnega proizvoda. Koliko pa lahko naredimo z bolj organiziranim delom in borbo za plan pa nam lahko povesta podatka za zadnje četrtletje v. letu 1979 in v letu 1980. Ce bi vsako četrtletje v letu 1979 naredili 1680 ton finalne proizvodnje, kot smo jo v zadnjem četrtletju, bi bila naša realizacija 6720 ton. Če pa bi vsako četrtletje v letu 1980 naredili 1850 ton finalne proizvodnje, bi bila realizacija 7400 ton. Ta dva podatka nam kažeta, kako se borimo za izpolnjevanje plana samo zadnje četrtletje, ostale četrtine leta pa ne obravnavamo tako zagnano. Ta podatek naj bo vsem nam v premislek in osnova za prihodnje. Družbenopolitično in samoupravno delo Od skupnega števila delavcev nas je kar tretjina članov mladinske organizacije. Ta številka ni majhna, zato odpade tudi velik del odgovornosti na nas. Tako so naši delegati vključeni v vseh organih samoupravljanja, sindikata in zveze komunistov in tvorno pripomorejo h graditvi sistema in odločanja. Da bi se naši člani še bolj tvorno vključevali v vse organe, smo organizirali izobraževalne seminarje na vseh nivojih. Vključevali smo se tudi na drugih področjih, kot so razna tekmovanja in sodelovanje v mladinskih delovnih akcijah. Naša OO ZK šteje 42 članov, kar predstavlja 12 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Člani delujejo na vseh področjih dela v temeljni organizaciji in izven nje. V našem delu si prizadevamo (Nadaljevanje na 11. strani) Električna priključna omara namakalnega sistema za HE Hemren Dam v Iraku »DELAJMO, KOT DA BO STO LET MIR, IN PRIPRAVLJAJMO SE, KOT DA BO JUTRI VOJNA.« (TITO) O pomenu in vlogi civilne zaščite Člani družbene samozaščite, v katere sklopu je tudi civilna zaščita, smo vsi, zato se tudi moramo zavedati njene vloge in pomena. Pri nas so se pred nedavnim zaključili tečaji za obveznike civilne zaščite, v katere je bilo vključenih veliko tečajnikov. Da pa bi vlogo civilne zaščite predstavili kar najširše, smo se o tem pogovarjali z načelnikom štaba, komandirji različnih enot in seveda tudi z obvezniki, ki so pravkar končali izobraževalne tečaje. Andrej PAHOR — načelnik štaba CZ Kaj lahko poveste o pomenu in vlogi CZ pri nas in še posebej v naši delovni organizaciji? Po eni strani je to zelo enostavno vprašanje, po drugi strani pa je zelo široko in raznoliko. Kljub široki seznanjenosti z vlogo civilne zaščite pa mislim, da se pravega pomena civilne zaščite v okviru ljudske obrambe in družbene samozaščite še ne zavedamo. Mogoče je glavni vzrok v tem, da je — k sreči — še nismo imeli priložnosti občutiti v njenem pravem smislu, razen v elementarnih nesrečah. Že samo take nesreče in letne vaje, ki jih imamo, pa so pokazale kako lahko praktično izkoristimo znanje, ki smo ga pridobili v teoriji. Vsi se spominjamo hudega potresa, ki je bil pred kratkim v Italiji. Takrat sem po televiziji spremljal vrnitev jugoslovanske ekipe, ki je priskočila na pomoč drugim reševalcem, ki so odkopavali ponesrečence izpod ruševin. Čeprav so prišli Jugoslovani šele 10 dni po potresu, jim je še vedno uspelo rešiti dva ponesrečenca. Tu bi rad poudaril pomen civilne zaščite, saj bi se v tem primeru lahko v reševanje dokaj strokovno vključil kar najširši krog ljudi, to pa pomeni, da bi bilo tudi veliko manj žrtev. Pomen civilne zaščite je zelo velik tudi za delovno organizacijo. Vanjo šo vključeni delavci, ki poznajo razmere v tovarni, organizacijo, objekte in ljudi, to pa ima v določenih akcijah lahko zelo velik pomen. Da bi bili kos vsem strokovnim nalogam CZ, imamo narejene programe vaj in izobraževanja, ki jih izvajamo čez celo leto, enkrat letno pa organiziramo širše vaje, v katerih praktično preverjamo naše znanje in usposobljenost. Cilj družbene samozaščite je, da bi bili vsi pripadniki (in to smo vsi!) čim bolj seznanjeni s svojimi nalogami in mestom v primeru naravnih nesreč ali celo vojne. Zato smo v lanskem letu začeli izvajati široko zastavljen program izobraževanja posameznikov po specialnostih, kakršne so predvidene v načrtih za razporeditev. To pomeni, da bo moral vsak obveznik civilne zaščite vedeti, kje je njegovo mesto in katere so njegove naloge. Program izobraževanja je razmeroma zahteven, ker vključuje zelo širok krog ljudi, ob tem pa zahteva tudi precej časa, ker je urno dokaj bogat. Posamezni tečaji trajajo namreč tudi od 50 do 100 ur. To je lahko za posameznika precej naporno, glede na popolno strokovno usposobljenost pa je nemara še vedno premalo. Tak način izobraževanja postaja stalen, saj za enimi skupinami pridejo druge. V primerjavi z načinom izobraževanja pa so novi učni programi bolj pogovori in izmenjave mnenj o določeni problematiki, ne pa gola, suhoparna predavanja, kakršna so bila pred leti. Cilj izobraževanja ni v tem, da bi vse znali, pomembnejše je, da se v primeru nesreče ne bomo predajali paniki, in da bomo vedeli, kje je naše mesto in kaj moramo storiti. To je približno tako, kot lažni alarmi na ladjah nekaj ur po izplovbi. S tem potnike seznanijo, kaj je v primeru nesreče treba narediti, določijo jim mesta v reševalnih čolnih in podobno. Zato tudi sami organiziramo občasne vaje, da bi bilo Andrej Pahor vsakršno reševanje čim bolj učinkovito. Sele ob takšnih priložnostih se pravzaprav zavemo, kako globoke so bile besede tovariša Tita, ko je dejal: »Delajmo, kot da bo sto let mir in pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna.« Lahko bi rekel, da to velja tudi za družbeno samozaščito. Miha PREMK — komandir enote za tehnično reševanje Tehnično reševalne enote imajo veliko vlogo tudi v mirnem času (potresi in razne druge nesreče). Kakšne so specifične naloge tehnično reševalne enote in kašno mesto zavzema ta enota v zadnjem času? Vloga te enote je opredeljena že v samem nazivu. Te enote imajo pomembno vlogo tako v mirnodobskem kot v vojnem času. Enote sestavljajo specializirani oddelki, kot so oddelek za ocenjevanje situacij, geofonisti, reševalni oddelki, razni tehnični oddelki, oddelek za reševanje z višin (s tako imenovano spustnico) in podobno. V mirnem času je seveda poudarek predvsem na usposabljanju ljudi, na izboljševanju tehnične opremljenosti in seveda v reševanju ljudi in imetja v primeru nesreč. Dosedanje vaje so pokazale, da je naša enota dovolj dobro usposobljena in s svojimi oddelki lahko samostojno nastopa. Nismo pa še dovolj dobro tehnično opremljeni, zato uporabljamo tehnične pripomočke, ki jih imamo na delovnih mestih v tovarni. Ker smo tu zaposleni, vemo, kje jih lahko najdemo, kljub temu pa mislim, da bi morali imeti svoje. Čeprav smo teoretično dokaj dobro podkovani, bo treba v prihodnje več časa posvetiti predvsem praktičnim vajam. Bistvenega pomena je namreč, da vemo. kako se moramo obnašati v primeru nesreče ali vojne. To pa lahko pridobimo največ z vajami. Sam sem precej prepričan o tem, da veliko Litostrojčanov ne ve. kam, kako in kdaj se je treba umakniti, če bi prišlo do kakršnekoli nesreče. To so naše skupne naloge v bodoče, v to pa se bo seveda morala vključiti tudi naša enota. Ugotovim lahko, da smo za takšne potrebe v naši tovarni dokaj dobro pripravljeni, precej slabše pa je v naši krajevni skupnosti. Zato se moramo tudi veliko bolj kot doslej povezovati s krajevno in širšo družbeno skupnostjo. Le tako bomo lahko izvajali usklajene in učinkovite akcije. Rajko ŠAREC — komandir voda za RKB (radiološko biološko kemijsko zaščito) Kakšne so naloge vašega voda in ali pride vaša dejavnost v poštev tudi v sedanjih pogojih industrijskega razvoja? Omeniti moram, da RKB zaščita v Litostroju ni enota, temveč vod. Po svoji specifičnosti nismo direktno podrejeni štabu CZ v Litostroju, temveč mestu Ljubljana. Seveda pa nas lahko določijo tudi za potrebe območja, kjer smo zaposleni. Dejavnost našega voda je zelo pomembna v pogojih sedanjega načina bojevanja. Ob napadu bi recimo morali ugotavljati, ali je prišlo do kontaminacije (zastrupitve) z radiološkimi, biološkimi ali kemičnimi sredstvi, naš sestav pa bi moral dekontaminirati ljudi, orožje, obleko ali okolico in drugo. Glede na usposobljenost pa si v okviru našega voda tudi delimo naloge po posameznih področjih. Vod je primerno opremljen, vendar je treba opremo nenehno dopolnjevati. Tako kot napredujeta tehnika in znanost, moramo tudi mi dopolnjevati naše znanje in ga obnavljati. To so zelo ozka strokovna področja, za katera so včasih potrebne še dodatne službe. Velik poudarek dajemo obveznem Miha Premk Rajko Šabec Angela Nemanič Iz praktičnega dela pouka obveznikov civilne zaščite, ki je bila ' dvorani PPO (Foto: M. M.) šolanju kadra, bolj redki pa so tečaji in še posebej praktične vaje. Pri nas smo na mojo pobudo izvedli še dodaten kratek tečaj, na katerem smo obnovili prejšnje znanje. Ce bi na primer sedaj prišlo do kakšne nesreče v industrijski coni, kjer je dosti kemijske, biološke in podobne nevarnosti, bi se naš vod lahko vključil, čeprav verjetno ne popolnoma brez težav. Manjka nam predvsem vaj' in izkušenj, saj je to specializirana enota, ki ima opravka z zelo strokovnimi deli. Angela NEMANJIč — komandir drugega oddelka gasilske enote Kaj ste pridobili na tečaju, kakšen se vam je zdel in kako je potekal preizkus znanja? Na tečaju smo se naučili veliko stvari, ki pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju. To je na primer ravnanje z gasilnimi aparati, ki jih imamo po vseh hišah, pa s plinskimi jeklenkami v gospodinjstvu in podobno. Tečaj sam je bil zelo zanimiv, sestavljen pa je bil iz teoretičnega in praktičnega dela. Ugotovim lahko, da je naša gasilska četa dobro opremljena, uporabljali pa smo opremo in orodje naše poklicne gasilske čete. Pohvalim tudi lahko predavatelja na tečaju tovariša BOHA, ki je kot nekdanji gasilec veliko in zelo zanimivo povedal. Ker je veliko izhajal tudi iz svojih izkušenj, so bila predavanja zelo obiskana — verjetno je bil to tudi eden najbolj obiskanih tečajev. Na tečaju je bilo več predavateljev, največji poudarek pa je bil prav na požarni varnosti. Po 99 urah tečaja smo imeli preizkus znanja. Na splošno smo precej znali, po čemer se vidi, da je bil tečaj kvaliteten in zanimiv. Imeli smo dva izpraševalca, ki sta se menjala, preizkus znanja pa je trajal približno 10 do 15 minut. Temeljiteje so bili izprašani tisti, ki so bili več odsotni, sicer pa smo preizkus znanja opravili vsi. Predvsem lahko rečem, da zdaj vem, kako se je treba v primeru nesreče obnašati, kako ravnati in kako pomagati. Tega pa brez tečaja ne bi vedela. Boža SOBA — obveznik gasilske enote Kako je po tvojem mnenju potekaj tečaj CZ gasilske enote in ali misliš da so ženske nesposobne sodelovati v tej enoti? Sama mislim, da je bil pouk vendarle malo preobširen, saj je trajal 99 ur. V glavnem je bil se- stavljen iz teorije, praktičnega pouka pa je bilo precej manj. Mi' slim, da bi bil lahko teoretičn1 del malo bolj strnjen, s tem pa bi bila precej večja tudi zbranost in pozornost ljudi. Udeležba v naši gasilski enoti je bila zelo do' bra in mislim, da smo tečaj vsi vzeli dokaj resno. Glede žensk pa je tako: mislim-da so ravno tako sposobne kot moški. Enakovredne jim niso sa' mo glede fizične moči in fizičnih sposobnosti. To pa je ravno pri ga' silski enoti, na primer pri reše' vanju iz goreče hiše lahko zelo pomembno. Mislim pa, da je tud; za ženske tak tečaj primeren, tudi one se morajo znati pravilno ravnati v kritičnih situacijah, kot ie požar, potres, poplava in podobno. Sama zdaj vem, kako bi se v takih primerih obnašala, prej Pa sem mislila, da bi me zgrabil? panika. Zdaj tudi vem, kako bi lahko pomagala sebi in drugim-Zato bi bilo priporočljivo, da bi se s tem seznanile tudi druge ženske, saj so prav tako sposobne-Vse bi nas bilo potrebno seznaniti vsaj z osnovnimi stvarmi; vendar pa v precej krajši in boU zgoščeni obliki. Andreja HOČEVAR in Liljana LEVSTEK — obveznici enote PMP (prve medicinske pomoči) Andreja in Liljana sta dobr’ prijateljici, v Litostroju sta zap0' sleni šele pol leta. V enoto PMr sta se vključili že med šolanjemv Izobraževalnem centru, kjer sta opravili tečaj, v enoti PMP pa sta pomožni bolničarki. Glede na tečaj in njuno aktivnost že med šolanjem so ju v Litostroju vključili v enoto PMP in ju izbrali za članici naše 12-članske ekipe, k* se je lani spomladi udeležila tekmovanja RK v Ljubljani v PrVl pomoči. Kako gledata na to, da s* tako mladi že sodelovali na tekmovanju RK Ljubljana in kak® ocenjujeta delo prve medicinsk pomoči? Člani drugih tekmovalnih ekiP so bili starejši, vendar misliva, ua to ni posebnega pomena. V stroju smo se pred tekmovanjem še posebej pripravljali in sm® imeli približno 20-urni popoldanski tečaj, bolje priprave. Poudarek je bil predvsem na praktičnem delu. Samo tekmovanje P® je bilo sestavljeno iz teoretične? in praktičnega dela. Čeprav naJ^ je bilo strah in sva imeli tudi Pr®' cej. močno tremo, sva veseli, ‘o, sva lahko sodelovali. Ce bi moral (Dalje na 9. straum Henrik Car Boža Šoba ( st Qi za st je ro d( 35 Bc Pt Bi St P( Pl 6l ni 0( sl L ki r< jc Pi di ei n Sl n h j« si n d l! lj d n n 1« P F; n I ( s t P 1 s t c 2 t $ | 1 t i t j I Odmera starostne pokojnine V delovni organizaciji imamo vedno več delavcev, ki se približujejo obdobju uveljavitve starostne pokojnine. S tem pa prejemamo tudi vedno več vprašanj, kako se izračuna starostna pokojnina in kaj se všteje v osnovo za odmero pokojnine. Skušali bomo odgovoriti na zastavljena vprašanja. Najprej pa povemo, da zavarovanec ali ^varovanka pridobita pravico do starostne pokojnine, ko izpolnjujeta enega od pogojev: moški sta-f°st 60 let ali 40 let pokojninske aobe in ženska starost 55 let ali let pokojninske dobe. Najnižja Pokojninska doba za pridobitev Pravice do starostne pokojnine je Pri moških in ženskah 20 let in starost 60 oziroma 55 let. Poudariti moramo, da so vse Pokojnine v Sloveniji izračunane P° enakih principih, in da je za ePako delovno dobo in enak osebji dohodek starostna pokojnina odmerjena v enaki višini v Murski Soboti, v Kopru, oziroma v Ljubljani. Razlike med višino pokojnine torej nastanejo zaradi Različne dolžine delovne dobe, ki J° imajo zavarovanci, ko gredo v Pokoj in zaradi različnih osebnih dohodkov. Predpis je enak in se ehotno izvaja za vse zavarovance 116 glede na delovno organizacijo. Ponovno poudarjamo, da se po sedaj veljavnih predpisih pokoj-jbhska osnova izračunava iz do-d°dka, ki ga je zavarovanec pre-Jel v desetih zaporednih letih, in 'Cer od 1966. leta dalje. To pome-d' osebni dohodek dosežen v obdobju od 1966 do 1975; od 1967 do Jr76; od 1968 do 1977 in tako da-Je' tako da predstavlja zadnje desetletno obdobje izračun oseb-d*h dohodkov, ki jih je zavarova-dec prejel v času od 1971. do 1980. teta. Zneski osebnih dohodkov iz Preteklih let pa se valorizirajo na raven osebnih dohodkov predzad-Jega leta v obdobju desetih let. Tako se zavarovancu, ki se mu bo v osnovo vštel osebni dohodek iz leta 1980, osebni dohodek od leta 1971 dalje valoriziral. Primer: 1971 1.290,80 1972 1.422,60 1973 1.891,20 1974 2.539,30 1975 3.854,85 1976 4.337,10 1977 5.171,50 1978 5.875,50 1979 7.614,15 1980 9.669,90 Dohodek preteklih desetih let predstavlja pokojninsko osnovo. V navedenem primeru je ta 7.265,86 din in od tega zneska se bo odmerila višina pokojnine, ki je odvisna od zavarovančeve delovne dobe. V primerih, da je zavarovanec izpolnil polno pokojninsko dobo 40 let ali zavarovanka 35 let, bo njegova pokojnina znašala 6.175,90 din, če pa bo njegova pokojninska doba manjša na primer samo 35 pri zavarovancu in 30 let pri zavarovanki, bo pokojnina 75 %, to je 5.449,30 din. Pripominjamo, da je to najbolj enostaven način izračuna pokojninske osnove in iz tega pokojnine, ki pa istočasno tudi pokaže, da osebni dohodki v naši delovni organizaciji niso bistveno zaostajali za dohodki v Sloveniji, v nekaterih letih so bili celo ugodnejši. Ob tej priliki naj ponovno navedemo, da se v pokojninsko osnovo vštevajo vsi dodatki, ki jih delavec prejme za redno delo, dodatek za minulo delo, nočno delo, režijski faktor) ne všteva pa se težavnostni dodatek, stimulacija, dohodek za nadurno delo, nagrade, povrnitve in podobno. X 450,0 5.808,60 X 382,1 5.435,75 X 329,9 6.239,10 X 262,6 6.668,20 X 210,0 8.095,20 X 181,7 7.880,50 X 152,6 7.891,10 Ker se pri ugotavljanju pokojninske osnove upoštevajo osebni dohodki v desetletnih obdobjih vse od leta 1966, pripravi finančno računovodska služba tudi taka potrdila. Po uradni dolžnosti pa je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja dolžna opraviti za vsa obdobja obračun in zavarovancu odmeriti pokojnino od osnove, ki je zanj najbolj ugodna. Vsak zavarovanec tudi prejme tak obračun in lahko tudi sam presodi ali je pokojnina odmerjena po najbolj ugodni varianti. Ker je višina starostne pokojnine odvisna predvsem od osebnega dohodka posameznika in njegove pokojninske dobe, naj nave- demo še odstotek, po katerem se odmeri pokojnina od pokojninske osnove (podajamo pregled od 30 let pokojninske dobe navzgor). Upamo, da smo s tem sestavkom odgovorili marsikateremu zavarovancu, ki ga zanima način izračuna pokojninske osnove. M. Kreft Pokojninska doba zavarovanec zavarovanka 30 let 65% od pokojninske osnove 75% 31 let 67% od pokojninske osnove 77% 32 let 69% od pokojninske osnove 79% 33 let 71% od pokojninske osnove 81% 34 let 73% od pokojninske osnove 83% 35 let 75% od pokojninske osnove 85% 36 let 77% od pokojninske osnove — 37 let 79% od pokojninske osnove — 38 let 81% od pokojninske osnove — 39 let 83% od pokojninske osnove — 40 let 85% od pokojninske osnove — — Od besed k dejanjem KAKO UVELJAVITI PRAVICO DO BOLNIŠKEGA STALEŽA? v letu povpreč. oseb. dohod. se valorizira (uskladi z letom 1979) in znaša din X 125,2 7.356,10 X — 7.614,15 X — 9.669,90 72.658,60 :10 = pokojninska osnova 7.262,86 din Civilna zaščita Nadaljevanje z 8. strani) pet iti na tako tekmovanje, bi a^°j šli, in verjetno bi bilo tudi Pfecgj iažjei saj imava zdaj že do-Ceno prakso. Na tekmovanju .Va imeli največ problemov z ^etno lutko, kateri sva morali alati umetno dihanje in masažo a obuditev, zato zapletov ni Manjkalo. ■ Obe sva mnenja, da je znanje Prve medicinske pomoči zelo othembno, saj tako lahko poma-Xmo človeku v vsakem primeru. ne to je pomembno, da v hujših t brečah ne ravnamo narobe. S lahko koristimo sebi in dru-ri.rn- Taki tečaji so zelo pomemb-jQ *n, vsaj nama ne predstavlja-dodatne obremenitve. (t J*<:nr*k CAR — obveznik TRE ehnično reševalne enote) si kakšne praktične izkušnje ste bj. Pridobili in ali mislite, da bi tj ? Potrebno v Litostroju izpelja-Se kakšno akcijo oziroma vajo? t Tečaj, ki sem ga opravil, je a!al 82 ur. V glavnem je bil se-vljen iz teoretičnega pouka, premalo pa je bilo praktičnih vaj. Zdaj po opravljenem tečaju mislim, da bi v primeru elementarnih nezgod znal pomagati — na primer pri reševanju ljudi, odkopavanju in pri uporabi tehničnih sredstev, malo težje pa bi delal z geofonom. To je predvsem poklicna bolezen, saj sem od ropota v tovarni že nekoliko slušno prizadet. Zato bi rad omenil, da bi morali tečajnike oziroma obveznike civilne zaščite bolj določati po enotah glede na njihove fizične sposobnosti. Na primer z višine ne moreš reševati, če imaš vrtoglavico. Pogovarjali smo se že z vojaškim referentom, da bomo v tovarni morali izvesti neko skupno akcijo, da bomo preverili naše znanje, obenem pa tudi pokazali, da smo se na različnih tečajih tudi nekaj naučili. Mene tečaj dodatno sicer ni obremenjeval, še enkrat pa poudarjam, da je bilo preveč teorije. Izpit je bil dokaj lahek, še posebej velja to za tiste, ki so redno hodili na predavanja. Mislim, da bi takšni tečaji zelo koristili tudi ostalim. M. M. S tem člankom vas želim seznaniti z delno spremenjenim načinom uveljavljanja pravice do bolniškega staleža. Novi način velja od sredine leta 1980, ko je Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana sprejela začasni sklep o ugotavljanju začasne zadržanosti od dela in drugih zdravstvenih stanj uporabnikov. ZDRAVNIK-POSAMEZNIK IN KOLEGIJ ZDRAVNIKOV Začasno zadržanost od dela praviloma ugotavlja izbrani zdravnik v zdravstvenem domu, ki je naj bližji kraju bivanja oziroma zaposlitve. Če nudi delavcu nujno ali drugo zdravniško pomoč drug zdravnik in ne izbrani zdravnik, ne more ugotavljati njegove začasne zadržanosti od dela, temveč le nezmožnost za delo. Vendar se je v tem primeru dolžan delavec v 3 dneh zglasiti pri izbranem zrdavniku zaradi zagotovitve bolniškega staleža. Če tega ne more storiti iz tehtnih razlogov (narava obolenja, oddaljenost), pa mora od zdravnika, ki mu je nudil zdravniško pomoč, zahtevati, naj ta v 5 dneh izbranemu zdravniku predloži potrdilo, da ni bil sposoben priti k zdravniku. Iz potrdila mora biti razvidna diagnoza, terapija in razlog, zaradi katerega delavec ni mogel potovati. _ Zdravnik-posameznik (izbrani zdravnik) lahko ugotavlja le zadržanost od dela do 30 dni, zadržanost od dela za nego do 7 let starega otroka do 15 dni, zadržanost od dela za nego nad 7 let starega otroka ali drugih članov družine pa do 7 dni. Daljšo zadržanost od dela pa ugotavlja kolegij zdravnikov. Kolegij zdravnikov sestavljata najmanj dva zdravnika. SPOR GLEDE PRAVICE DO ZADRŽANOSTI OD DELA Začasni sklep vsebuje povsem novo rešitev problema, ki nastane v primeru spora glede pravice do bolniškega staleža. Imamo več možnosti, da pride do spora: a) delavec (uporabnik) se ne strinja z ugotovitvami zdravnika-posameznika (izbranega zdravnika), b) delavec se ne strinja z ugotovitvami kolegija zdravnikov, c) organizacija, v kateri delavec dela, izraža dvom v potrdilo zdravnika-posameznika, ki ni izbrani zdravnik. a) v V primeru, da delavec ne soglaša z ugotovitvami izbranega zdravnika, ki je ugotavljal njegovo zadržanost od dela do 30 dni (oziroma do 15 ali 7 dni, se obrne na kolegij zdravnikov, da ta ugotovi njegovo zdravstveno stanje in zadržanost od dela. Kolegij praviloma delavca pregleda, predno poda svoj izvid in mnenje, ni pa to potrebno, kadar je v zdravstveni dokumentaciji zadosti podatkov. b) Kadar delavec ne soglaša tudi z ugotovitvami kolegija v primeru pod točko a, prinese potrebno zdravstveno dokumentacijo (izvid, ugotovitev in mnenje) v svojo organizacijo združenega dela, da delavski svet dokončno odloči o njegovi zadržanosti od dela do 30 dni. Kadar pa delavec ne soglaša z ugotovitvami kolegija glede začasne zadržanosti od dela nad 30 dni, o tem dokončno odloči odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti. c) Imeli smo primer, ko je bil delavčev bolniški stalež očitno »iz trte izvit«. Nadrejeni delavcu ni odobril, da bi šel na redni dopust, pa je delavec to »nadomestil« z bolniško, o čemer je nadrejenega celo vnaprej seznanil. To je na primer lahko eden od razlogov, da temeljna organizacija dvomi v upravičenost delavca do bolniškega staleža. Zato lahko temeljna organizacija, kadar dvomi v upravičenost do bolniškega staleža na osnovi potrdila zdravnika, ki ni izbrani zdravnik, predlaga, da začasno zadržanost delavca ugotovi kolegij zdravnikov (tudi do 30 dni). Lahko pa pride še do nadaljnjega spora, ko delavec v primeru pod b ne soglaša niti z odločitvijo delavskega sveta v svoji organizaciji združenega dela ozirom odbora za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti. Zoper dokončno odločbo teh organov pa lahko zahteva še varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela. Obstajajo nekateri dvomi o ustreznosti posameznih novih določil začasnega sklepa, zlasti še glede smiselnosti vključitve samoupravnega organa v temeljni organizaciji v odločanje o pravici delavca do zadržanosti od dela. Dejstvo je namreč, da delegati v delavskem svetu za tako odločanje niso strokovno usposobljeni in je zato malo verjetno, da bi delavski svet sploh lahko sprejel drugačen zaključek kot kolegij zdravnikov, tako da je pravica do odločanja delavskega sveta v tem primeru bolj formalna kot vsebinska in je zato vključitev v tovrstno odločanje vprašljiva. Kolikor nam je znano, je bil namen tovrstne ureditve dati temeljni organizaciji, iz katere gredo sredstva za nadomestilo za čas bolniškega staleža do 30 dni, možnost za vplivanje na porabo teh sredstev. Namen je gotovo pozitiven, vprašanje pa je, če je to pravi način za njegovo uresničitev. J. Khiaffil ŽIVE m VSI NARODI... Malo je tako majhnih narodov v svetu, kot je naš slovenski narod, ki so lahko ponosni na svoje številne velike umetnike. Imamo veliko pesniških, pisateljskih, likovnih in drugih ustvarjalcev, ki sodijo v sam vrh svetovne umetnosti. Slovenski narod že vsa leta po vojni praznuje obletnico smrti svojega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je umrl 8. februarja 1839. leta v svojem 49. letu starosti. Prešernovo pesniško delo obsega različne zvrsti lirskega in epskega pesništva, pomeni prvi vzpon in doslej najvišji dosežek slovenskega pesništva. Lahko rečemo, da ni Slovenca, ki bi ne poznal Prešernove velike ustvarjalnosti, njegovih čudovitih poezij, skoraj vsak pa zna tudi pesem Zdravljico. Prešernova Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844, je pesniška umetnina in hkrati ena najglobljih slovenskih osvobodilnih pesmi. Pesniku malega, ogroženega in takrat še nekonstruiranega naroda je uspelo združiti radikalno narodnoosvobodilno misel z daljnosežno zamislijo humanega internacionalizma, s prividom enakopravnega, svobodnega in bratskega sožitja vseh narodov sveta. Ni naključje, cla manifest Komunistične partije Slovenije, sprejet pred triinštiridesetimi leti na njenem prvem, ustanovnem kongresu v noči od 17. na 18. april 1937 na Čebinah, nosi v svojem motu znamenito sedmo kitico Zdravljico »Žive naj vsi narodi ...« in sicer v njeni prvotni, ostrejši, predcenzurni varianti. V trenutku, ko so kuministi dokončno prevzeli odgovornost za usodo slovenskega naroda v njegovem skrajno ogroženem položaju, je Zdravljica poleg Cankarjevega izročila pomenila najbolj tvorno in najbolj trdno domačo kulturno tradicijo, saj je dobila celo novo mobilizacijsko moč. V narodnoosvobodilnem boju in revoluciji je namreč Zdravljica postala partizanska pesem. Ob svoji stoletnici je doživela dve partizanski bibliofilski izdaji — »cerkljansko« in »gorenjsko«. Pesniku malega in ogroženega naroda je bilo dano, da je v pomembnem zgodovinskem trenutku na pragu marčne revolucije in v »pomladi narodov« z izredno tankim posluhom izmeril nacionalni in internacionalistični položaj Slovencev, odkril humanistično središče obojega in našel politično formulo, ki je ostala stvarna do danes, aktualna tudi v novih, zapletenih izkušnjah socializma. V Zdravljici se vizija in stvarnost družita na način, ki ji zagotavlja življenje skozi stoletja. Prešeren je svojo preko stoletja segajočo . J rita s>i ta. 'k n'tiru. (k*. UM- tiki /e %oc/,'ic. •, < A C. .. ' 7a74 ' J c " a f' K *, Q„ a "T . • W z* / - Outh. . ,7jY n * m. okličita jhtt, ISt+Oa /rtL in K e > t t> te /o t fkttil , , , ' š y A rtt i < /'t ,K » J /t »> /i fikhifl /iA 04 in Ati C a 1 r ■ 7 ol - 7 ' c J A A/e na~/Atki . />x/7 ^ ‘ 'V A t '£*/ fC f ►, a fi* l’ c " 9- / rna. vizijo osvobojenega sveta in dobrega človeka kot njegovega temelja izpovedal kot napitnico prijateljskemu krogu podobno mislečih ljudi. To upesnjeno vero je vrsto let lahko razširjal le po zasebni poti in samo med najbližjimi znanci, ne da bi mogel z njo pred javnost. Pesmi je bila pot v javnost zelo otežena, bila je dolga nekaj manj kot štiri leta. Nastala je jeseni 1844, prvič pa je bila objavljena spomladi leta 1848 v Novicah. Po marčni revoluciji je bila namreč ukinjena stroga cenzura. Prešernova Zdravljica bi bila sicer lahko objavljena že prej, vendar v cenzurirani obliki, na kar pa pesnik ni pristal. Nič manj kot na Zdravljico pa nismo Slovenci ponosni tudi na Prešernovo pesem Slovo od mladosti, na Sonete nesreče, s katerimi je dosegel vrh miselne lirike, na Sonetni venec, v katerem je spojil ljubezensko temo z nacionalno idejo, na epsko pesnitev Krst pri Savici in na druge. Nesporno je, da je Prešernova pesniška zapuščina neprecenljivega pomena za slovensko kulturno zakladnico. S. Mrkun ZAHVALE Ob prerani izgubi našega moža in očeta Franceta PODLIPCA, kovača v kovačiji tozda PZO, se iskreno zahvaljujem kolektivu Litostroja za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovane vence in za izraze sožalja. Posebno pa se zahvaljujem njegovim sodelavcem in govorniku za poslovilne besede. Žalujoča žena Francka z družino Ob nenadni smrti našega dragega sina, brata in strica Miha ZUPANČIČA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za sožalje, cvetje in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem pihalni godbi, članom kolektiva Litostroj, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, hvala tudi za besede slovesa. Delovnemu kolektivu Litostroja, posebno pa tozdu Montaža, se zahvaljujem za novoletno obdaritev in obisk na domu. Zelo sem bil vesel, ker ste me obiskali prav nekdanji sodelavci. Vsem delavcem Litostroja želim srečno in uspešno leto 1981, vsem litostrojskim upokojencem pa polno zdravja in zadovoljstva. Ivan Božič Zahvaljujem se vsem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata v DS SSP za pozornost med mojo boleznijo in za denarno pomoč ob novem letu. Obenem želim vsem v letu 1981 uspehov in novih delovnih zmag. Jože Pavlič Zahvaljujem se sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata TOZD IVET, ki so me v času sedemmesečne bolezni obiskali ob koncu leta. Hvala tudi za darilo in denarno pomoč! Franc Strniša Iz srca se zahvaljujem vsem sodelavcem livarne sive litine za dragoceno darilo ob mojem odhodu v pokoj. Zahvaljujem se tudi predstavnikom sindikata tozda PUM za vso pozornost ob mojem slovesu, pa tudi tovarišu Bergincu za tople besede ob slovesu. Dolgotrajno tovarištvo med sodelavci mi bo ostalo v trajnem spominu. Vsem želim še veliko delovnega uspeha. Anton Veilkanje V mesecu oktobru 1980 je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec in tovariš Janez BABNIK, manipulant za prevzem materiala. V Litostroju je bil zaposlen od januarja 1947 in vsa leta je opravljal naloge prizadevno, z velikim čutom odgovornosti. Za dolgoletno pripadnost podjetju in delu smo mu sodelavci hvaležni in mu želimo v pokoju še mnogo zdravih let, polnih zadovoljstva. Sodelavci 10. januarja smo se v livarni sive litine poslovili od našega dolgoletnega sodelavca tovariša Antona ŽABKARJA, ko je odhajal v pokoj. Bil je eden izmed prvih topilcev pri kupolkah in je s svojim delom dokazal, da se da tudi v težkih delovnih pogojih delati kvalitetno in skoraj brez delovnih izostankov. Želimo mu še dosti prijetnih uric v krogu družine. Sodelavci Ob odhodu v pokoj se želim zahvaliti našim dolgoletnim sodelavcem, vodstvu livarne jeklene litine, vodstvu tozda PUM in OO sindikata za tako dragocena darila. Zahvaljujem se tudi za izkazano pozornost in udeležbo na poslovilnem večeru. Ing. Stanetu Bradešku hvala za tako prisrčen in nepozaben govor. Vsem skupaj želim mnogo poslovnih uspehov, razumevanja pri skupnem delu in uspešno razvijanje tozda PUM. Gustelj Pongrac POPRAVEK Najbrž ste tudi sami že opazili, da smo začeli objavljati vrsto člankov na temo narodna in civilna zaščita. Tokrat nadaljujemo te članke, radi pa bi se opravičili za napaki, ki smo ju napravili v decembrski številki časopisa. V članku z naslovom KAJ JE NARODNA IN KAJ CIVILNA ZAŠČITA, objavljenem na 13. strani časopisa, smo na koncu drugega stolpca naredili dve napaki. Predzadnja stavka bi se morala glasiti takole: Narodna zaščita je v naši DO ustanovljena po tozdih in delovnih skupnostih (in ne skupinah). Enote vodijo načelniki (in ne posamezniki), ki so za delo odgovorni komitejem za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Uredništvo V spomin Nenadoma nas je pretresla vest, da našega dolgoletnega sodelavca Franca PODLIPCA ni več med nami. V nemi bolečini smo obstali mi in stroji, saj ni bilo mogoče doumeti, da je smrt posegla po njegovem življenju. Rodil se je 4. novembra 1933 v Ligojni pri Vrhniki. V Litostroj je prišel 1. aprila 1955 kot strojni kovač. Vsa njegova dela so bila polna ustvarjalnosti in napredka. Bil je dober sodelavec in priljubljen v našem malem krogu kovačev. Z njegovo smrtjo smo izgubili nenadomestljivega tovariša. Od njega in prerano odprtega groba smo se poslovili 1. januarja 1981 na domačem pokopališču v Ligojni. Nenadoma in za vedno nas je zapustil naš sodelavec Stanislav LOMŠEK, konstrukcijski ključavničar v TOZD PZO. Pri nas se je zaposlil leta 1962 in se takoj z vso zavzetostjo vključil v kolektiv. Čeprav ni bil trdnega zdravja, je svoje delovne naloge opravljal solidno in požrtvovalno. Želel je biti in ostati med najboljšimi delavci. Spoštovali smo ga in ga imeli radi, zato ga bomo zelo pogrešali. Ostal nam bo v trajnem spominu. Sodelavci TOZD PZO Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka, upokojenca Lovra Juvana se zahvaljujemo njegovim nekdanjim sodelavcem in vsem ostalim za cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se ZZB Litostroj, planinskem društvu, litostrojskim pevcem in litostrojski godbi, tovarišu Bazniku in tovarišu Pongra-cu za poslovilne besede. Posebno pa se zahvaljujemo tovarišu Kočarju in vrtičkarjem za obisk na domu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti! Žena Marija, sin Mitja in hčerka Krista Sodelavcem sindikalne organizacije tozda PUM se zahvaljujem za obisk in obdaritev na domu in želim vsem srečno in zadovoljno novo leto ter veliko delovnih uspehov. Upokojenec Milan Hercigonja TE5 A ni ie ; tatu cel<) saiB Nenadoma nas je zapustil n »s dolgoletni sodelavec Miha Zti' PANČIČ, pripravljalec peska f livarni sive litine. V Litostroj" je bil zaposlen 15 let. Poznali sto0 ga kot dobrega delavca in tova' riša, zato nas je lahko bolj razžalostila novica o njegovi smrt" Od njega smo se poslovili 15. 1980 na pokopališču v Dobrniču- | ^en li,1- ^pi Ne kis |kg; Ne V n I Poš! lem Nit; sku Ni Ni ! livs : tek stn ‘"Eb ■ Dre šče 18. decembra smo se poslovil* od tovariša Lovra JUVANA, M' ' varna v livarni jeklene litine. V Litostroju je bil zaposlen 0(* leta 1952 do odhoda v pokoj Ie’£ 1969. Bil je eden naših vrhunski*1 livarjev za oblikovanje težkih je' klenih ulitkov. Sodelavci se ga bo' '~ mo vedno spominjali kot vestnega, predanega in strokovnega de' l\/ lavca, pa tudi delovnega tovariš3, ki je znal združevati odgovorne (j in težko delo z vedrostjo in ustvaf' ^ jenjem dobrega razpoloženja. ^ Pogrešali ga bomo tudi kot ob" p, čani naše krajevne skupnosti t1' h tostroj, v kateri je dolgo leta skr" g, bel za vzoren red in vzdrževanj6 j; zelenih parkovnih površin. Sodelav61 d 0 P Sl D P k h s t E c c i r I i i I 1 i i i Med novoletnimi prazniki * umrl naš upokojenec Jože SLA" SAK. Pokopali so ga 4. januarJ 1981 na pokopališču v Šentrup61 tu. V jeklolivarni je bil zapos*6^ kot pripravljalec peska do 1- sej7 tembra 1968, ko je bil invalid5* upokojen. it" Svojci se zahvaljujejo za * kazano pozornost — za osmrtn* v dnevnem časopisu. težke poškodbe delavcev Akrobat s poškodovano nogo Poškodba, o kateri bom pisal v tem članku, ni ravno sveža, ie Pa zelo zanimiva, lahko bi rekli celo tipična za nedisciplini-rane junake. Mogoče bodo mojemu pisanju delavci tozda PUM ^■o nekoliko zamerili, češ da sem se lotil ravno njih in da razkrivam Sa«io njihove »grehe«. , Verjemite mi, da to ni moj na-jten! Želim samo pokazati, kako ' 6 nekateri naši sodelavci igrajo f lastnim življenjem. Menim, da » moja dolžnost opozarjati na ^Pravilnosti, ni pa važno, kje se ^javljajo. Želim le, da bi skupaj piskali tiste prave vzroke napač-a§ j §a ravnanja človeka v dani si-zU. >iji in I1- —-------------------------------^ •oj11 itn0 iva-•at' irti' 12. ;U. v -j. ... jih poskušali odpraviti našo in družbeno korist. Kot sem že omenil v uvodu, je j °škodba, o kateri bo govor v i ^Jn članku, tipična za nediscipli-'rane junake. To misel bom ponašal v nadaljevanju tudi dokazati. Nesreča se je pripetila na zunanji žerjavni progi pred jeklo-tlv’arno. Na tej progi sta mostna palna žerjava predalčne kon-rtrukcije, od katerih enega upo-ablja livarna sive litine, drugega pa livarna jeklene litine za -Vnašanje ulitkov po grobem či-Cenju in skladiščenje livarskih okvirjev. Grobo čiščenje je prva faza obdelave jeklenih ulitkov po izpraznjevanju iz form. Na prostoru pod progo ročni čistilci z ulitka odstranijo ves livarski pesek, plamenski rezači pa vse pri-litke. Delo je organizirano tako, da se ulitki čim hitreje pripravijo za termično obdelavo. Grobo čiščenje pod progo je dejansko samo vmesna postaja med obliko-valnico in čistilnico, zato ulitki iz oblikovalnice ne prihajajo strnjeno. To pa pomeni, da vsi delavci na grobem čiščenju niso enakomerno obremenjeni z delom. Taka situacija je bila tudi tistega dne. Ko je delavec opravil svoje delo, je menil, da nima smisla stati pod odprtim nebom, s katerega je rosil jesenski dež. Vedel pa je, da se z delovnega mesta ne sme preveč oddaljiti. Idealna rešitev je bila topla in suha kabina mostnega žerjava, ki je miroval nekaj m li- li ta ib e- r e* e- a> >o r* r [- ie Montaža proizvodov Nadaljevanje s 7. strani) ti-Up: lcnir tuUpai z ostalimi družbenopoli-inii organizacijami, samou- a^nimi organi in vodstvom te-eljne organizacije za krepitev jJ^Podareke stabilizacije, za uva-Ocl novih družbenoekonomskih g P0sov, za večjo produktivnost za boljše pogoje dela, za i^dse izkoriščanje delovnega časa p0 2a dograjevanje nagrajevanja % opravljenem delu. Posebno po-^ aost smo posvetili sodelovanju pb temeljnimi organizacijami l skupnem proizvodu za boljšo L ^ČincVn f in in c tnm Hš, insko finalizacijo in s tem aarrTe rezuKate poslovanja. Pogre-iem pa boljše usklajevanje med h/paijnimi organizacijami na vseh Joejih dela. 0 Nosilec vseh priprav in razprav Q amoupravnih aktih je osnovna p^nizacija sindikata. Ta se tvor-tp ,.vključuje v vse organe te-pr Jbe organizacije. Delavci raz-v^ljajo po sindikalnih skupinah, dar te niso še tisto, kar bi mo-p ® biti, dajejo pripombe in tgloge na vse samoupravne ak-?b njihovem nastajanju. Z p^v^bo dohodkovnih odnosov je Pp a stalna naloga, da naše samo-jpj avne akte spremljamo, dogra-sPo1110 in j*b prilagajamo novim p^^anjem^ ko se za to pokaže pr Nagrajevati moramo normski p0 vilnik, ki bo omogočal dosled-dep Nagrajevanje po opravljenem ska ^eševati moramo stanovanj-vP. ,vPrašanja, socialne probleme, -radar - - — - -- v okviru naših možnosti. delo' bomo sami ustvarili z om. ip, Samoupravno organiziranost organizirano po sprejetem Op) utu temeljne organizacije — d6]QSamoupravnih skupin preko vskega sveta do zborov de- lavcev. Na skupinah obravnavamo osnutke samoupravnih aktov, uspehe poslovanja itd. Iz razprav po skupinah se predlogi prinesejo na delavski svet, ki jih nato predlaga zboru delavcev v potrditev. Delavski svet s svojimi komisijami obravnava tudi vso tekočo problematiko, ki se tiče temeljne organizacije in delovne organizacije. V zadnjem času smo veliko sej posvetili planskim dokumentom za prihodnje srednjeročno obdobje 1981 do 1985 in to dokumente temeljne organizacije, dokumente delovne organizacije, dokumente SIS za družbene dejavnosti in materialno proizvodnjo ter družbene dogovore družbenopolitičnih skupnosti. Delavski svet in družbenopolitične organizacije so v dobri povezavi z delegacijami SIS ter z delegacijo zbora združenega dela, tako da se v vseh delegacijah čuti delavsko samoupravljanje. Tudi družbenopolitična, samoupravna in vodstvena koordinacija opravlja svojo vlogo v pripravi akcij za samoupravno odločanje na vseh nivojih. Nove investicije Omenili smo nekaj predlogov za izboljšanje delovnih pogojev oziroma za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Mislimo, da bi bilo potrebno čim preje nadaljevati investicijski program za težko strojegradnjo in si zagotoviti proizvodna sredstva. Z investicijami moramo iti tako smelo naprej, kot smo začeli, in ustvariti za naše kasnejše generacije take pogoje dela, kot so jih predhodne generacije za nas. Pripravili sodelavci tozda Montaža metrov stran. Za mladega fanta ni bila nobena težava povzpeti se na 4 m visoko nadzemno progo. Za tako opravilo je kar primeren kovinski predalčni steber, saj je izdelan kot lestev. Ko je bil že na progi, je njegov sodelavec poklical žerjavovodjo, kateri je pognal žerjav proti fantu. Ta se je znašel v hudi dilemi, saj se je zavedal, da bo žerjav kmalu prišel do njega. S skokom na tla bi tvegal najmanj zlom noge, zato je počakal, da je prišel žerjav do njega. V tem hipu se je odgnal nekoliko v stran in se oprijel stranskih kovinskih palic mostu. Ta akrobatski skok mu je gotovo rešil življenje, bil pa je nekoliko prepočasen z desno nogo. To mu je odbijač žerjava močno pritisnil ob tirnico proge, da jo je le s skrajnim naporom izvlekel. Ko je poškodovanec zavpil, je žer-javovodja takoj ustavil žerjav in ves presenečen odhitel reševat sodelavca. Medtem se je poškodovanec krčevito oklepal kovinskih palic mostu, saj se je zavedel, kaj bi pomenil padec z višine štirih metrov. Takoj po poškodbi smo izvedli raziskavo te nesreče pri delu, kasneje pa sem se še osebno pogovarjal s poškodovancem. Iz vsega tega smo lahko izluščili poglavitne vzroke, ki so botrovali poškodbi. Prvi nedvomno tiči v ravnanju samega poškodovanca, saj se je brez predhodnega dogovora z voznikom žerjava povzpel na progo in še to na mestu, kjer dostop sploh ni predviden. To dokazuje tudi izjava voznika žerjava, da je bil zelo presenečen zaradi prisotnosti sodelavca na progi. K takemu dejanju je poškodovanca spodbudilo tudi ravnanje nekaterih voznikov žerjavov, saj so tudi oni uporabljali kovinski predalčni steber kot normalen dostop oziroma sestop s proge. Iz tega je razvidno, da je lahko ravnanje sodelavcev, katero pomeni kršenje varnostnih predpisov, tudi posredni vzrok za kasnejšo poškodbo. Posnemanje kršilcev varnostnih predpisov je lahko za nekatere silno mikavna zadeva, saj že star pregovor pravi, da »vzgledi vlečejo«. Na žalost so največ- krat to slabi vzgledi, kot v našem primeru. Ob zaključku tega sestavka vam lahko sporočim še nekaj spodbudnega. Fantova noga se je lepo zacelila in delavec lah-, ko nemoteno opravlja svoje delo. Sam sem bil namreč ob pogledu na poškodovančev razmrcvarjen čevelj precej pesimistično razpoložen. Na srečo se je zadeva do- GP »Bežigrad« se od svojega obstoja v glavnem ukvarja z gradbenimi deli na področju vzdrževanja industrijskih objektov in manjših investicijskih gradenj. Zaposluje povprečno tristo delavcev v TOZD Gradbena operativa, TOZD Servisne dejavnosti in v kaj srečno končala. Na srečo pravim zato, ker to srečo vse prepogosto in po nepotrebnem preizkušamo. Ko pa nas zapusti, se sprašujemo, zakaj ravno nas. Mogoče bi si moral vsak pred takim korakom izprašati vest. Verjetno bi dobil odgovor: »Fant, ne lomi gi!« M. Jurjavčič delovni skupnosti skupnih služb. Podjetje je zelo sodobno opremljeno z gradbeno mehanizacijo in ostalimi manjšimi gradbenimi stroji in orodjem, kar je za vzdrževanje industrijskih objektov zelo pomembno. Skupina teh delavcev že deseto leto izvaja gradbena dela v 'na-ši delovni organizaciji in to zelo uspešno. Ni objekta, v katerem niso izvajali večje ali manjše adaptacije, zgradili pa so tudi nekaj večjih investicijskih objektov. Predvsem je pomembno, da so v poletnih mesecih, ko gredo naši delavci na kolektivne dopuste, pripravljeni izvesti večje rekonstrukcije v zelo kratkem času, kar pa zahteva predvsem dobro organizacijo in nadurno delo, včasih tudi ponoči. Njihovi delavci takrat ne poznajo počitka. Pripravljeni so delati ob prostih sobotah in nedeljah ter ponoči ali v izmenah tako, da njihovo delo ne moti naše proizvodnje. Vedno prevzamejo vsa dela ne glede na zahtevnost ali zapletenost gradnje, saj imajo za to zelo dobre strokovne kadre. Tu moramo predvsem omeniti vodjo del v naši delovni organizaciji tov. Jožeta KRIŽMANA. Prav z dobro organizacijo dela uspejo v zelo kratkih rokih dokončati naročeno, kar je za nas bistvenega pomena. Tov. KRIŽMAN je pripravljen vedno pomagati in svetovati. Zelo dobro sodeluje z delavci investicijskega biroja ter z vodji vzdrževanja vseh tozdov. K hitremu in kvalitetno opravljenemu delu pa vsekakor največ pripomorejo vsi njihovi delavci. Za tako poslovanje je pomembna tudi pravočasna priprava dokumentacije in zagotovitev finančnih sredstev. Pri tem do sedaj nismo imeli posebnih težav in smo vsa na-ročena dela tudi pravočasno plačali. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je medsebojno dogovarjanje in sodelovanje zelo pomembno, saj na osnovi tega dosegajo pomembne rezultate, ki so v prid njihovi in naši delovni organizaciji. Takega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje. N. Jug l 1 -■ \ i ‘ s , ; l'i :i5Ll i. ‘ § • Dieselski motor 12 V 23 L — VO 1367 kW pri 825 o/min, na delavniškem preizkuševališču (Foto: D. Androjna) Regulacijske naprave za HE Sjenica (p = izkusu (Foto: J. Žlebnik) : 30 bar) na delavniškem pre- Ob 30-letnici obstoja GP »Bežigrad« smo prejeli priznanje, ki je odraz dolgoletnega sodelovanja in ugodnih poslovnih odnosov. Sodelovanje, ki si ga vsi želimo VE/TI IZ PROIZVODU! E TOZD MONT Turbine — V drugi polovici decembra 1980 smo za HE Grabovica odpre-mili prvo nosilno zvezdo in drugi predvodilnik. Trenutno pospešeno mehansko obdelujemo drugo nosilno zvezdo in drugi predvodilnikov obroč. Za pričetek mehanske obdelave je pripravljena tudi druga obloga turbinskega jaška. Vsa ostala naročena oprema je še v fazi nabave polizdelkov, izdelave polizdelkov, dobave izdelkov in mehanske obdelave. — Za HE Tikveš smo odpre-mili elektronski del regulatorja, ki so ga izdelali v Iskri. S tem je bila poslana vsa oprema, tudi celotno naročilo bomo kmalu zaključili. — Naročeni rezervni Francisov gonilnik za HE Jablanica je hidravlično zbrušen, poslali smo ga v dokončno mehansko obdelavo. — Za HE Obrovac pospešeno izdelujemo zvarjenec za poizkusni obroč, kateri je nujno potreben za preizkus spirale. Pospešeno izdelujemo in pripravljamo za postopno odpremo vse določene predbetonirane dele. Veliko težavo, ki bo vplivala na rok odpreme, še vedno predstavlja dobava ulitkov, naročenih iz uvoza. — Za poizkusno montažo pripravljamo opremo regulatorja AT 5 za HE Peruča. — Trenutno v montaži turbin na določeni opremi potekajo remontna dela za HE Doblar in HE Jajce. Žerjavi — Za ZSSR smo odpremili četrto polarno dvigalo. Pripadajoči škripčevnik in hidravlični dina-mometer bomo odpremili pozneje. — Palični mlin za Žirovski vrh je gotovo in pripravljen za odpremo. Pripadajoči regulator je trenutno še v fazi poizkusne montaže. Sabloniranje je klasičen postopek izdelave form. Uporabljamo ga zlasti pri izdelavi težkih individualnih ulitkov. Delo livarjev je težko in zahtevno (Foto: E. L.) Visoko legirane materiale režemo avtogeno s praškom. Delo rezalcev je posebno zahtevno v zimskem času, saj ga opravljajo na prostem, pod žerjavno progo (Foto: E. L.) — Za Rio Lempa smo odpremili dvigalo 460 Mp z dvema mačkoma 230 Mp. Za istega naročnika je trenutno v montaži portal-no dvigalo 85 + 30 t — 12,5 m, za katerega še nismo dobili demaga iz uvoza. — V zaključni fazi montaže je tudi dvigalo 5 t X 5,5 za Belo Crkvo. 1981 smo izdelali in odpremili eno črpalko 6CVkd 20 m za TE Šoštanj, eno črpalko Vi 4/28-II za vodovod Kruševac, eno črpalko 3CN7, OB20/16-II, OB 11/4 za Inženiring Ljubljana, eno črpalko 3 CV2-IV za Metalko Ljubljana, štiri črpalke 5CN3d za IMF Ljubljana in eno črpalko 3CVT2-IIV za institut Golnik. Dieselski motorji — Za Uljanik iz Pulja smo odpremili naročeni multiplikator. — Za »3. maj« iz Reke smo pričeli' na treh motorjih DM 6 S 28LH-4 vgrajevati agregate. — V fazi montaže se za Bro-dogradilište Split še vedno nahajajo motorji DM8 T23 LS. Manjkajočih generatorjev še vedno nismo dobili iz tovarne Rade Končar. Črpalke — V prvi polovici januarja Trenutno je v fazi montaže ena črpalka VO17/10-VIII za livarno iz Maribora in osem črpalk OBD 25/16 za Iskra Commerce iz Ljubljane. TOZD MONTAŽA je imela v decembru 1980 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 499 ton. Uspelo nam je doseči 1019,8 ton oziroma 204,4 odstotka. Od predvidene kumulativne količinske realizacije 5900 ton nam je je uspelo doseči 5378 ton oziroma 91,2 odstotka. B. Seme Slikovitost Katmanduja (Foto: S. Štokelj) PISMO IZ GORATEGA NEPALA Videl sem Indijo Ker oprema ni prišla v napovedanem času, sva se z nadzornikom za gradbena dela podala čez mejo v Indijo. Najela sva vsak svojo rikšo, ki niti za enega ni preveč udobna, in odšla na 15 km dolgo pot do meje. Upala sva, da bova na oni strani izvedela kaj več o naši opremi. Vožnja z rikšo je bila na moč zanimiva. Z rikše je lahko opazovati življenje ljudi, ki se tu odvija le na cesti. Vozili smo se po napol asfaltni cesti, kjer smo le sem in tja srečali kakšen tovornjak, nekaj osebnih avtomobilov z nepalsko ali indijsko registracijo, večinoma pa krave, koze, ovce, kokoši in lesene vozove, ki so jih vlekli bivoli. Na cesti je bilo vse polno prodajalcev različnega sadja, pripravljene hrane in še česa, pa veliko kolesarjev. Ob cesti sva videla »hiše« revnih in manj revnih, ljudi iz višijh in nižjih kast, grajenih iz blata, lepenke, pločevine, lesa, opeke, betona itd. Med cesto in hišami so odprti kanali, po katerih se pretaka gosta voda, ki jo ljudje uporabljajo. V njej se veselo kopajo otroci, seveda pa to vodo uporabljajo tudi za kuhanje, pranje in podobno. Skoraj vse te resnično revne in zbite hišice pa imajo tudi svoje trgovinice, v katerih prodajajo vsaj kakšno sadje ali domače jedi, pod napol pokritimi prostori pa imajo tudi nekakšne kuhinje. To je resnično revna pokrajina, videl pa sem le eno od tiso-čev podobnih mestec in le drobec revščine, ki prevladuje v tem delu sveta. Ob pogledu na svete krave mi je pošel tudi tek do mesa, saj so krave, izgubljene po mestih požrle na cestah vse odpadke, ki so jih videle. Najbolj pa me je pretresel pogled na človeka, ki je umiral sredi ceste. Ležal je na razbeljenem asfaltu pri temperaturi 36 stopinj Celzija, ljudje pa so brezbrižno hodili mimo njega. Spretno so se ga izogibali tudi tovornjaki, verjetno pa je bil iz tako nizke kaste, da se nikomur ni zdelo vredno ukvarjati z njim. Ob njem se je mirno zleknila le prežvekujoča krava. Grozljivo je, če pomisliš, da živi- mo v dvajsetem stoletju, da porabimo toliko denarja za oboroževanje, ponekod pa ljudje umirajo brezimni, sredi prahu in odpadkov in zaradi lakote. To so trenutki, ko začneš globoko premišljevati, misli pa se povrnejo domov v našo lepo domovino. Veseli moramo biti, če smo kakorkoli pomagali ljudem, ki se otepajo bede, zato je dobro, da spoznavamo težave nerazvitih dežel. Le vsi skupaj bomo lahko pomagali tem ljudem premagati lakoto in bedo, saj sami tega ne bodo zmogli. Indijsko mejo sva s prijateljem z lahkoto prestopila. Bila sva pravzaprav že v Indiji, ko je obmejni uslužbenec opazil, da nekako ne sodiva med ljudi, ki običajno prečkajo mejo. Ob pogledu na najina potna lista, v katerih je pisalo New Delhi Air Port, pa je bil zadovoljen in stvar je bila takoj opravljena. Ko sva se na indijski strani začela zanimati kaj je z opremo za hidroelektrarno, spet nisva izvedela ničesar. Nisva imela nobene možnosti, niti kam vprašati, saj ni bilo nikakršnih komunikacijskih zvez. Zato sva se kmalu vrnila nazaj. Ob povratku sem premišljeval, da bi bili ti ljudje morda še veliko nesrečnejši, če bi poznali tudi kakšno drugačno življenje. Veliko manj lakote pa bi bilo, če bi imeli več delovnih navad in vsaj malo mehanizacije, saj bi v tem primeru lahko pridelali veliko več žita in riža. Upajmo, da čas, ko bo to mogoče, ni več tako daleč. O gradbišču Silghdadi Doti, o ljudeh, ki tu živijo in delajo, o napredku del pa prihodnjič. S. Štokelj Veliko uspehov v Saturnusu V začetku letošnjega leta je,'j naše delovne organizacije odse tovariš Jože ŠLANDER, dipl. ki je opravljal dela in naloge i”' dividualnega poslovodnega org® na v tozdu Transportna vozila 1 naprave. Tovariš Šlander je v delov®0, organizacijo LITOSTROJ prif 16. januarja 1975 in je v šestih K tih, ki jih je posvetil delu v n®.?, sredini, blestel s svojo pronid® vostjo in izrednim organizacij skim smislom. Kot strojni inžei® je svoje delo pričel v projekti^ Z reorganizacijo v letu 1977 je bila zaupana naloga, da §e peščico strokovnjakov pripravi izpelje investicijo v povečani proizvodnje transportnih sredstev Z izredno resnostjo in neuničll' vo voljo je v tem času uspel to0 osnovati kolektiv, ki je nedvoro®, med najmlajšimi v naši delov® organizaciji, poleg tega pa str kovno dovolj močan. ,, Ob presoji današnjega tre®® ka ugotavljamo, da je investicij praktično zaključena in da izvodnja v novi obliki in orga® zaciji teče že skoraj eno leto. u, vseh rezultatih, ki jih je poka® s svojim delom, pa tudi s svoj* družbenopolitičnim delovanjena , aktivnim vključevanjem v šii1 slovenski gospodarski prostor, J pravzaprav povsem jasno, da * variš Šlander ni ostal neopa®e Mestna konferenca OO ZK Lju® Ijana ga je predlagala na nov_' še odgovornejše delo. Tako tov riš Šlander od 1. januarja l9. opravlja dela in naloge genera nega direktorja DO SATURNl” Na njegovi nadaljnji poti I®1! želimo še veliko delovnih usP^ hov, v naši sredini pa ostaja ® izbrisna sled njegovega dela. Stane Stalowsky, dipl- °eC I 1 fr til Pt za st d< si: in ti lj la ti; & Ž( j; ji ti v d s z fc d d j t \ I I X c s c I c ( i Kvalitetni obdelovane! so ceni ^ doma in na tujem. Na g.) plungerji za viličarje (Foto: K-