iMlATOIHA PAVŠALU« I M. I I 1 I Izhaja vsako nedeljo. Tekstni del za Slovenijo'' v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokra-■■■■■■ jine v srbohrvaškem narečju. ■■■■■■ UREDNIŠTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 31. TELEFON ŠT, 174. Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji n v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—. Inserati po posebnem ceniku. ŠTEV. 25. LJUBLJANA, DNE 28. NOVE VI HICA 1920. LETO II. Ljubljanska kartonaZna tovarna in papirna industrija dobavlja vse vrste kartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgovino in industrijo. - Lepenka, ovojni in pisalni papir v veliki množini. ::: mm S&smM Hi Trebar - Sv. Petra cesta 6. terpentinov» Čistilo za Čevlje razpošilja glavna zaloga Ljubljana Velel. 539. KMHtiji auflnäi im moj ] UNDERWOOD dobije se odmah kod THE REX CO., Ljubljana Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Kod većih naradiaba popast. OBRTNA BANKA Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnov-fcuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. — FINANCIRANJE OBRTNIH PODJETIJ. Ljubljana, Kongresni trg 4 : Tel. 508 sredstvo za pokončavanje W*- _ miši in podgan. „MORIN“ pSkzoav.pokon5avanje sredstvo za pokončavanje Trgovci popust! I.C.tt[.L|iiiljia.Wollovaoli!t.3 Industrijska podjetja, ki bi imela interes, da se izkoristi vodna sila 80X100 HP v dobri legi na Gorenjskem, naj se javijo. Zemljišče bi se ev. prodalo ali pa bi se zraven participiralo. Ponudbe pod „Vodna sila 1921“ na An. ekspedicijo AL. MATELIČ — Ljubljana. I PRODA SE zlatnina in srebrnina: I ■ I Diamantni uhani v etuiu. „ prstan „ „ „ kravatna igla z biserom. Kravatna igla s kamenji (podkev). Prstan z malim briljantom. Moške verižice. —- Zenska verižica. Ženska zapestnica. — Ustnik v etuiu. Ženska broša v etuiu. — Srebrna pisalna oprema (damska). — Srebrna ženska torbica. Vsi navedeni predmeti so na ogled v Anon. ekspediciji AL. MATELIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI T. 3/1. DRVARSKA FABRIKA velika i moderno sagradjeva sa modernim strojevima, moderno montirana kod vrlo prometne željezničke stanice u Slavoniji, vezana vlastitom željeznicom sa tom stanicom, već je dulje vremena u pogonu, sigurna velika dividenda, ako bi bio pri ruci pogonski kapital, jest za prodati poradi pomanjkanja pogonskog kapitala. Eventualno bi se primili i kapitalisti u kumpaniju. — Upite slati pod „DRVARSKA INDUSTRIJA broj 61“ na upravu „JUGOSLAVENSKE BURZE“. ŽENITNA PONUDBA Mladenka, 23 let stara, s 30.000 K in malo trgovino, se želi poročiti s trgovcem 35—40 let starim. Neanonimne ponudbe pod „Realnost 1Ö00“ na upravo lista. \ Proda se večja množina (2000 kg) lepe, očiščene VOLNE od banatskih ovac. Interesenti naj se blagovolijo obrniti na upravo našega lista. ALFRED VELDUNG Köln a. lein - Demtliasie IS - DenlstlM Delavnica za glasbene instrumente Brata Baoiarir. Celje, Gosposka ulica 38 Edina izdelovalnica glasbeeih instrumentov v Jugoslaviji. Iščemo (bilančnika) za večerne ure. Pri ponudbah je navesti honorar. Pod „Takoj“ uprava lista. REKLAMNE ZNAMKE IN ETIKETE ZA OVOJNINO v modernem slogu oskrbi „Atoma" Ljubljana,Kongresni trg 3 „Croatia“ zavarovalna zadruga v Zagrebu, ustanovljena od mestne občine Zagreb leta 1884. sprejema v elementarnem in življenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pisma in ustna pojasnila Podružnica v Ljubljani, Stari trg številka 11. Sprejemajo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka. I I I I I ■ razmuožujB strojno 1 mino pisanje (rišite, Dote) potem neiz-rabljive, dakle nikada nado-miestka potrebne staklpto Zahtievajte cjenik i ozorke raznovrsnoga tiska Glavno zastopstvo za tijelo kraljevino GRADE ŠTEV. 10 Novi Zadar. V štev. 272. splitskega „Života" je izšel interesanten projekt dr. M. Anzuloviča o Novem Zadru, t. j. o Sukošanu. iz tega članka prinašamo nekatere misli. Današnji Zader., ki je doživel strašno usodo pripojitve k Italiji, sploh ni trgovsko mesto. Zader je živel le kot mesto dalmatinskega urad-ništva. Italijani se razburjajo, če se jim reče, da Zader sploh nima bodočnosti, ker mu obstoja danes vsa trgovina v tihotapstvu. Na drugi strani moramo dati onemu narodu, ki je bil d-o-sedaj navezan in gravitiral na Zader, novo točko \ bližini danes še italijanskega Zadra. Poleg italijanskega Zadra moramo sami stvoriti Novi Zader, kakor bi ga morali stvoriti, če bi nam Italijani zažgali dosedanje mpsto. Najpripravnujši bi bil za to Sukošan, ki je od Zadra oddaljen pičlili 10 km. Na krasnem kraju. 2 km nad morjem, a pri tem ob prirodnem pristanišču. Pristanišče je zaprto od obeh strani od dveh jezičkov, vendar je širina pri vhodu 800 m. Dolžina luke od severo-zapada proti jugo-vzhodu znaša 2 in pol km a širina poldrugi kilometer. Vsa večja mesta kakor Obrovac, Novi grad, Benkovac, Kistanje se nahajajo bližje Sukošanu kakor pa italijanskemu Zadru, ravnotako se nahaja Zemunik, križišče cest na kopnem, mnogo bližje Sukošanu. Do Zadra je od Zemunika 13, do Sukošan a samo 7 in pol kilometra. Edina tež-koča je pitna voda. vendar bi se moglo pitno vodo dobaviti iz Vrane, če bi spojili sukošanski (no-vozadrski) vodovod z onim rimskim, ki ga je pred kratkim časom odkril inženir Horovitz. Ko smo izgubili Zader, moramo v severni Dalmaciji ustanoviti drugo središno točko tako za pomorski, kakor za kopni promet. Za vse to bi bil naravni centrum Sukošan. Zadnja točka že-leznične proge Knin-Benkovac (ki bi se čim prej morala izgraditi), naj bi bila sitkošanska obala, ki bi olajšala celi promet med hrvaškim primorjem, gornjo Dalmacijo, Hrvaško in Bosno. Sukošan ima danes okrog 1600 prebivalcev. Mnogi bi se vprašali: Zakaj ne Biograd na Moru (Žara vecchia)? Ta ije oddaljen c J Zadra 25 km, in sorazmerno isto toliko od stalili središč severne Dalmacije. I n.. Agj. (Split.) Redni občni zbor Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priviligtrana Narodna banka kralievine Srbije se je po končani zmagi in vsaj delni notranji konsolidaciji nove države spremenila dne 1. februarja 1920. leta v Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dne 15. t. m. se je vi šil njen redni občni zbor. Poročilo upravnega odbora o delu banke od 1. 1914,—1919. obsega en dsl srbske historije. Novi ekonomski poleti po balkanskih vojnah, porazi in gospodarska stagnacija v zadnjih strašnih letih gledajo iz številk in pod stavk bančne bilance. Da pripomore državi kriti velike izdatke med svetovno vojno, je izdala banka za 30,000.000 dinarskih novčanic v srebru. Država je krila te razhode z zlatom, vendar je banka, ko je uvidela težak vladni položaj med svetovno vojno, jemala' za kritje izdanih novčanic tudi čeke, glaseče na inozemstvo in kredite, naznačene ji od francoskega finančnega ministrstva. Tako je treba šteti banki v zaslugo, da je izdani denar imel zlato ali kako drugo ne dosti manj vredno podlago. Položaj se je spremenil v letih 1919 in 1920. Potem, ko je banka po vladnem naročilu zamenjala kronske novčanice za nove dinarske in se nato 21. januarja 1920. 1. izkazal ni en račun že 247 in pol milijonov dinarjev nepokritih a izdanih dinarjev. N azgoraj omenjenem občnem zboru je edino g. Nikola Stanarevič kritiziral delo Narodne banke. Očital je banki, da. v času evakuacije ni šla zasebnikom pri sprejemanju depojev na roko. V inozemstvu je podpirala samo gotove ljudi. Bojevnikov na solunski fronti se ni spomnila. Te so namreč odirali grški trgovci in privatniki s tem. da so jim zaračunavali visoke vsote za najpotrebnejše stvari v drahmah baš v onem NE PODCENJUJTE vrednosti lepe ovojnine. Okusna in lična oprema škatljic, zavitkov in steklenic, olajša prodajo ter razširja krog odjemalcev. A ko želite o tem informacij, obrnite se na „Aloma“, Ljubljana, Kongresni trg št. 3 Zahtevajte cenik vseh vrst ur! V štirih jezikih razpošilja KoppliStliHer.StliwRiiDieii(Wiiitteieig). Kdo bi me poučeval slov.^) Ponudbe z navedbo honorarja pod „Knjigovodja“ na upravo lista. 100 000 m svinjskih črev iz lastne čistilnice odda Ivan Zaff v Podbrežju pri Mariboru. Kupita se dve : registrirani: Ponudbe pod .Blagajna 1921‘ na Anončno eksped icijo AL. MATELIČ LJUBLJANA, Kongresni t. 3. i I UriETn-PLAKATE- | iPEKLAMHE-RI/BE' 1 lOmilTKE-VAB/TV- 1 I ZMAHKE-IMEHA-Dl- I * PLOHE- MODERNO' I OVOJMIHO-ETJKETE 1 ‘ jKLDEJE’OJKRBLJ 1 J *AI,OMA LJUBLJANA KOHG^RE/NmGČ Janko Pogačar Lovro Effenberger & Co. Ljubljana Zagreb Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2. Veletrgovina kolonijalne K 1 špecerijske robe s Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuče svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. času, ko ]e teča] dinarju vsled neugodnega političnega in vojnega položaja padel. V tem času banka ni olajšala zamenjave srbskega denarja v grške drahme, dočipi se je na Francoskem brez vsake potrebe izvršilo mnogo denarnih poslov. Zanimivo nam je vedeti, koliko dinarskih novčanic je izdanih, kako so krite in ali se izdajajo brez ali s pokritjem. Paziti moramo, da ne zaidemo na ista pota kakor nemško- avstrijska republika, ki ie vedno novim nepokritim izdajanjem krila svoiie državne potrebe pri tem pa uničila zadnjo sled nekdaj močne avstro-ogrske krone. L. 1919. je bilo izdanih 664 milijonov dinarjev, od tega je bilo 434 milijonov kritih z zlatom, čeki, krediti itd. Na občnem zboru ie dovolila nadalje poldrugo milijardo kredita državi brez pokritja, ki pa se mora povrniti v teku 10 let nazaj. V teh 1500 milijonov ie vračunano 425 milijonov današnjega državnega dolga. V interesu države je. da vlada skuša večino svojih izdatkov kriti z davčnimi, carinskimi, monopolnimi in drugimi prejemki. Kriti izdatke z novotiskanimi novčanicami brez notranje vrednosti je istovetno ubijati kupno moč dinarski novčanici. Da se to prepreči, ne odvtsi samo od vlade, ampak v veliki meni od našega naroda in njegovega razumevanja državnega gospodarstva in zavedanja dolžnosti izpolnjevati davčne in druge obveznosti napram državni blagajni. Novo urejanje deviznega prometa v Nemški Avstriji. Od 16. t. m. prinašajo nemški in naši časopisi že proste devizne tečaje dunajske borze. Novo urejenje deviznega prometa je utemeljeno s tem, da se je poleg prometa plačilnih sredstev razvila zakulisna trgovina, ki je ni bilo mogoče na noben način kontrolirati, ki pa. si je navzlic svoji ilegalnosti pridobila sčasoma odločilno moč in vpliv pri odločanju cen za devize In valutp, Radi tega so zahtevali že dolgo časa nemško-avstrijski finančni strokovnjaki, naj se uvede na dunajski efektni borzi prosta devizna in valutna trgovina ood državno kontrolo. To se ie tudi zgodilo. Državna kontrola obstoji samo v tem, da so k deviznim transakcijam dopuščeni samo člani prejšnje devizne centrale in pa oni. ki jih devizna centrala imenuje borznim komisarjem. Organizacija devizne centrale obstoja še naprei. Celi promet v inozemskih plačilnih sredstvih se bo vršil na dva načina kot „proati promet“ in „promet notice“. Po drugem načinu izvršene kupčije so v polni meri odvisne od tečajev, ki iih določa ravna-telistvo devizne centrale na podlagi clearinga nred-stoječih notičnih naročil. Na ta način mislijo na dunajski borzi omejiti neupravičene višine in nregloboke padce tečajev. Če se bo to posrečilo, bo pokazala bližnja bodočnost. Važno 'le. da sc ie iz stare devizne uredbe ohranila določba o po-žiliatvi nemško-avstrijskih kron inozemcem. Obe te določbi imata namen preprečiti odtok premoženja iz nemško-avstrijske republike. Za nas. ki nimamo danes popolnoma vezano devizno trgovino. tako, da en čas niti inozemske borze notirale niso našega denarja, je ta novo rojena svoboda v na5občutljivejšem „artiklu“ — devizah Jn valutah radi tega tako zanimiva, ker bi utegnila tudi naši devizni politiki dati po svoji preizkušeni notranji vrednosti dobre opore za nadaijne odločitve. Naša svilena industrija. Razvoj našega gospodarstva bo vsled politične in gospodarske p-^odbe v Santi Margheriti zaostajal za razvojem drugih narodov. Dasi kolikor mogoče olajšamo svoj položaj, moramo med d'ugim luksusne stvari vsaj za svoje notrebe sami skušati producirati, da iih na škodo svoji valuti. svoiim možnostim do dela. svoll trgovini in industriji ni treba kupovati od Italijanov. Sem s^ada naše svilarstvo, ki ie nosebno v Srbiji in Vojvodini lepo razvito. Svila ie. kakor je nrav povedal Volni, trgovski eksport italijanske delegacije v S. Margheriti, eden iz,med glavnih Izvoznih artiklov Italije. Italija bo skušala preplaviti s tem artiklom naš trg in ubiti našo svilorejo. Če pomagamo svoii svilen! Industriji na ta način na noge. da krijemo svoje potrebe z lastnim blagom, in če vlada posebno v prvem Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih 1 • Cijena po komadu njem. M —'45, —'50, —'55, —'60; nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1'40, pomjedene M VSO, posrebrene M 210, počinjene M V70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Hemeler Strasse 76/1. v. tvornica dvopeka, engl, biskvita, keksa, hostije. Lječilište Rogačka Slatina. EN GROSS. EXPORT EN DETAIL. Bolesnima na želucu i crijevima, ženama u porodu, rekonvalescentima Iječnickl preporučeno. Vrlo hranljivo! :: Lahko prebavljivo 1 Tovarna Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Barva vsakovrstno blago. — Kemično Čisti obleke. — Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. Podružnice: Maribor, Novomesto, Kočevje. Gosposka ulica štev. 38, Glavni trg štev. 39. Vsakovrstne slamnate torbice (cekarje) pred-prsžnihet vse različne slamnate Izdelke priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tvornica slamnatih In volnenih klobukov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Hispeil orožje proti naraščujoči konkurenci in izostajanju naročil je dobra reklama! Zahtevajt proračune 1 Anončna ekspedicija M. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Bankovno komisioni i agentuny posao za uvoz — izvoz Ivan Kušić, Brod n/S. brzojavi: Kušić Savebrod. Telefon 140, Obavlja bankovne naloge u robnom odjelenju, kupuje i prodaje svakovrstne robe na vlastiti račun, Preporuča se za zimsku sezonu radi nabave većih količina bosanskih suhih šljiva, — pekmeza, rakije i šljivovice (više vagona). Ovčje vune, kože, kao sve druge sirovine i zemaljske proizvode. Za svaki zaključak bank. garancija. Tražite obvezne ponudbe. Tl/T A TvpU trgovina kemičkih i rudarskih proizvoda, ter ,)iVlrY.D.Cj agentumi i komisioni posao u Brodu na Savi vlasnik tvrtke: IVAN KUŠIĆ.-*- Preporuča se u svim trgovačkim granama, te moli za kup ili prodaju vrijedne naloge kao ponude za svakovrsnu robu. — Solidna pod-vorba, zajamčeno kulantna tvrtka. Domala tvrdka. Solidne tene. Ljubljana Prešernova ulica 9. HajnovejSi kroji Točna postrežba. : 5..........................................6 Velika izbira izgotovljene ■> obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, pašnike in suknje, dalje i vata za krojače v kosih in na metre. Uubllana Gradhče štev. 10. Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. času po potrebi zaščititi industrijo s prihobitivno carino, so to prvi koraki našega naroda na tem polju v gospodarsko svobodo. Na drugi strani je vlada dolžna podpreti Svilarsko društvo v Srbiji, ki pospešuje svilorejo na ta način, da daje zastonj ali proti pokritju nabavnih stroškov „seine“! Ni dovolj samo pospeševati svilorejo v državi in izvajati geslo „Svoji, svojim“. Mi moramo nadalje skrbeti z vsemi silami, da si za svojo nadprodukcijo zasiguramo dobro ime in odjemalce na svetovnem trgu. Naša vojvodinska svila je znana pod imenom madžarska svila. Ravnokar so začeje z delom dve državni tovarni svile v Novem Sadu in Pančevu. V teh tovarnah se na-liaja okrog 4000 kg predelane svile v vrednosti preko enega milijona frankov. Današnje cene se gibljejo namreč, kakor poroča ..Jugoslavenski Lloyd“ na curiški. milanski, krefeldski in lyonski borzi med 285—290 fr. frankov za kg predelane svile. Nar. poslanik dr. Svinjarev gralja v istem listu z dosedanje postopanje v načinu prodaje, ko se je moralo za svilo razpisati javno ofertalno dražbo, potem izlicitirati, cariniti, transportirati itd. Ker obstoja velika možnost, da se cene v tem času izpremene, vpliva to neugodno na ofe-rirane cene na katere navadno vpliva tudi tajni dogovor med oferenti samim ali pa korumpiranost licitacijskih organov. Po mnenju strokovnjaka bi država najbolje napravila, če bi pooblastila ministra za trgovino, da on organizira prodajo naše svile in jo izvede v najugodnejšem trenot-ku. ko so cene tega artikla na zgoraj omenjenih borzah najvišje. Ko si bo naša svila pridobila dobro ime, bodo svetovne firme same oferirale cene. Ne samo način prodaje, katerega smo se ravnokar dotaknili, ampak domačo produkcijo, konzum, uvoz in izvoz, zaščitno carino, aktivnost lastne trgovine, rentabiliteto te industrije In konkurenco kapaciteto, svetovno produkcijo hi Svetovni konzum. nove iznajdbe itd. nam je imeti vedno pred očmi. Ko si ustvarimo za vse produkte v katerih čutimo italijansko gospodarsko premoč, jasno sliko, nam bo lažje izvajati praktično naš gospodarski program, katerega prva točka se glasi: Gospodarsko osvobojenje. Pri naročilih se blagovolite J j sklicavati na „Jugoslovan- i j sko borzo“. Izvoz in uvoz Slovenije v luči statistike. „Jutro“ je prineslo 18. in 19. t. m. dva članka. ki obravnavata izvoz Slovenije in Jugoslavije in konstatira za celo državo, posebej pa še za Slovenijo" sledeče dejstvo: Naša država, posebno pa še njen slovenski del, morata z vsemi silami pospeševati izvoz onega blaga, ki ga ima odveč. Tak zakluček je pravilen že uri prvem pogledu na številke uvoza in izvoza Slovenije, ravnotako cele države. Pasivnost naše ‘ trgovske bilance in s tem v zvezi padanje našega denarja je jasno pokazala v sledečih številkah: Naš uvoz je znašal 1 1919 blaga v vrednstoi 11.928. izvoz pa samo 2000 milijonov kron. Uvoz je takole porazdeljen: za manufakturo in luksus smo plačali 9520. za vse ostale potrebščine 2600 milijonov kron.'Primanjkljaj znaša preko 9 milijard. Trgovinska bilanca Slovenije same ni nič bolj ugodna. Uvoz Slovenile je razdeljen sledeče: 7000 vagonov žita v vednosti 500 milijonov kron. tekstilnega blaga v vrednosti 700 milijonov kron. sladkorja za 250 milijonov, za kolonijalno blago 100 milijonov, mineralna olja nas stanejo 80 milijonov. Različne druge potrebščine ki nam manjkajo v vrednosti 300 milijonov. Skupno mora samo Slovenija iinoortirati blava za približno 1.880 milijonov kron. Vsaj za toliko blaga bi morala tudi izvažati. Zgoraj navedena bilanca cele države pa nam kaže. da komaj cela država izvozi toliko, kolikor bi skoro morala izvoziti samo Slovenija. i V vašem lastnem interesu 8 Je, da inserirate v „Jugoslovanski borzi“, ki je raz- \ \ širjena po vsej Jugoslaviji. j,| VARSTVENA ZNAMKA. POSTAVNO VAROVANA. loje volite svojo ljeto, zahtevajte samo predmete za sisanje zaštitnom markom „PERO“. Ova marka nadvlada zbog svojih izvrstnih elastičnih svojstva i žilavosti svojom van-rednom kakvoćom sve gumaste vrste, što su dosada došle na trg. Garniture za sisanje, kompletne boce za sisanje, odojčeta, si-saljke za boce i ušća marke „PERO“ pro-davaju: Baloh Janko, Demšar & Osenar, I. Korenčan, Anton Krisper, I. Samec v Ljub-lani, Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju. Najmodernejše rMnhn KMrs.'.-Ä ss n manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpoSIIJalna Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno. „OST- EXPORT“ Organ für den :::: Waren-Austausch zwischen Mittelund Ost - Europa List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo :: :: :: :: Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji, Izhaja v Berlina. Zastopstvo: Anončna Ekspedicija AL. MATELIČ, Ljubljana. liongresnl trg S. NARODNO ZSSB GOSPODARSTVO DOMAČA TRGOVINA. Slabe kupčije. Vsled ponesrečenih spekulacij so izgubile velike vsote nekatere hrvaške seljačke zadruge Nakupile so tekstilnega blaga, a razpečati ga niso mogle niti za lastno ceno. IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA. Uvoz vina v Čehoslovaško. Posnemamo po ...lug. Lloydu“: O priliki sklepanja našega trgovskega ugovora s čehoslovaško republiko, se ni ničesar ukrenilo radi uvoza vina v omenjeno državo. Na vprašanje splitske komore, je odgovorila vlada, da ta podstavka radi tega ni bila sprejeta v ugovor, ker to ni potrebno. Izvoz vina je dovoljen. Sedaj javlja tudi čehoslovaški konzulat v Splitu, da se dovozu vina v Čehoslovaško ne bo delalo nobenih zaprek, če je impor-ten trgovec in plača davke v republiki. Izvoz ruskega žita za 12 milijard rubljev. Okrog 270- tisoč pudov pšenice in blizu 5 milijonov kilogramov ječmena je prodano iz Krima na Francosko za ogromno svoto 12 milijard rubljev. Ruski rubelj nima skoro nobene vrednosti. Romunske izvozne carine se plačujejo ad valorem od 20 do 25%. Država ima od njih velike prihode. Uvoz petrolejskih produktov. Uprava državnih monopolov je odločila, da obstoja monopol samd na petrolej, da pa se sme uvažati vse njegove produkte brez dovoljenja Uprave državni! monoi otov po plaćanju carine. FINANCE. Izvoz kron v Madžarsko. Ogrska vlada je izvestila našo vlado, da se more vzeti seboj preko meje maksimalno vsoto 2000 ogrskih kron. Izplačevanje 20% kuponov. Kuponi do 1000 kron se bodo izplačali v gotovini, medtem ko bodo večje vsote obrestovane s 3% in amortizirane do 31. decembra 1930. leta. Uklnjenie takse za prošnje v stanarinskih stvareh. Ministrstvo za finance je odredilo, da odslej prošeni v stanarinskih stvareh ni treba več kolkovati. Povpraševanje po zlatu. Narodna banka SHS ie sklenila izdati nove delnice. Te delnice je treba plačati v kovanem zlatu. Zato je nastala takoj po objavi nove emisije veliko povpraševanje po naooleondorih in amenikanskih dolarjih. Baš zadnji čas je bilo zlato na trgu nekoliko padlo, zato je bilo od začetka dovoli blaga na poroča ...Tug Lyod“. da so na ta način postale nove delnice zelo drage baš vsled visokih cen zlatu. K sreči se je zaenkrat zahteva samo delno razpolago. Naravno, da je vsled vedno večjega povpraševanja zlato začelo na novo rasti. Mnogi niti vedeli niso za emisijo novih delnic. K temu vprašanje, dočiin se bo ostanek moral plačati v teku petih let. INDUSTRIJSKE VESTI. Ustanovitev dveh kemijskih podletii v Jugoslaviji. Delniško društvo „Jugoslavenski seram zavod“ je upisano na novo v trgovski register. Delniška glavnica znaša 10 milijonov kron. Ustanovitelji so naši glavni denarni zavodi. Ustanovljeno je nadalje delniško društvo .".Jugoslo-venska Medica“ za izdelovanje lekarniških pre-I paratov in zdravil v Karlovcu. Temeljna glav-j niča 10 milijonov kron, predsednik društva Ije dr. Mirko ■ Mikalčič, profesor zagrebške univerze. Industrija mila „Jug. Lloyd“ piše zanimiv članek o domači industriji mila o priliki ustanavljanja velike tvornice mila finne ..Schicht“ v Brodu na Savi. Taka velika tvornica bi pomenila uničenje domače industrije. „Schicht“ sam bi moral uvažati surovine za milo Iz Argentinije in Indije — to so loj in vegetabiina- olja. Domača maščoba je veliko predraga. „Schicht“ ne bi imel ničesar pridelovati v naši zemlji, ampak bi uvažal surovine, izdelal fabrikat in z njim radi velikega obratnega kapitala ta produkcije v velikih množinah ubil vso domačo malo industrijo, kakor je napravil preje v Avstriji. Kjer se je pokazala kaka manjša tovarna za milo. je „Schicht“ takoj posegel vmes. dajal blago tudi pod zgubo, dokler ni novoustanovljena tvornica izdihnila. Dopisnik se obrača proti ustanovitvi take tvornice v Brodu. PROMET. Bračka pristanišča v bližini Solita. Agj. iz Splita nam piše: Kot dodatek svojinu članku v št. 22. donašam danes pon is bračkih pristanišč, ki se nahajajo no nekoliko milj od Splita. Zadnjikrat sem naglasil, kakšno svrho bi imel otok Brač za bodočo splitsko trgovino, sedaj na mislim našteti glavne luke. Bračka pristanišča so na severni strani bol' raztegnjena, torej vls-a-vis današnji solitski luki. Najpripravnejša ie okolica, ki se razteza od rta Sučurca ap do Postira. a tu ležijo sledeča naseljena mesta s svojimi lukami: Sutivan s 1746 prebivalci. Supetar s 1829. Splitska s 356 i Postire s 1526. Dalje je Pučišče s 2273, Šumartin s 751. i Povie s 969 prebivalci. Priroda je tudi sicer dala Braču mnoge luke. ki morejo sprejeti veliko število ladii. Na severni strani se nahaja razven že omenicnih kakorkoli izgrajenih luk. še nenaseljenih in neizgrajenih pristanišč kakor Velalu-kn in Vošcica. Na zapadni strani otoka so nai-udohnejše Soitanska uvala, kjer ie morje vedno tiho in malo izgrajeno pristanišče Bolovišče s 606 i Milna s 2079 prebivalci. Znižana tarifa na Orlent-exnresn. Tega meseca so znižane cene na simplonskem orijent-eks^resu. Vozni listek Beograd-Pariz stane 528 frankov. Nove poštne znamke. Iz Amerike ie nrisoela nošiljatev znamk v vrednosti 60 milijonov. CARINA. DAVKI IN MONOPOLI. Trošarlnskl prihodi naše države. Politika riše: Podatki o plaćanju državne trošarine za me- sec oktober t. 1. kažejo zelo velik prirastek proti prihodom prejšnjih mesecev. Med tem ko ie za prve štiri mesece bidžetnega leta t. i. od i. ju-I nija pa do 30. septembra plačano na ime troša-! rine v celi kraljevini 22. 791.649.35 dinarjev, je samo v oktobru bilo vplačano 20,911.465.10 dinarjev. Po pojedinih pokrajinah je prišlo v državno blagajno: Iz Vojvodine 5,171.548.04 dinarjev: iz Hrvaške 4,636.262.95 dinarjev: iz Srbije j in Čmegore 3,603.838.66 dinarjev: iz Hercegovine in Bosne 3,572.958.33 dinarjev; iz Slovenske 2.222.074.23 dinarjev: iz Dalmacije 1,704.782.89 dinarjev. Povečanje prihoda je toliko, da se opravičeno pričakuje doseči bidžetu predvideno številko od 135.57 milijonov dinarjev. Zaenkrat j so tile prihodi še vedno premajhni. Dali so v ' teku prvih petih mesecev mesto 56.49 milijonov, samo 43.70 milijonov dinarjev. Te številke se jasno kažejo, da so neupravičene trditve, da samo slovenski kraji plačujejo trošarinski davek. čeprav so številke drugih dežela vsled še neurejenih razmer in upostošenj razmeroma niž-ie kakor naše. DROBNE GOSPODARSKE VESTI. Zavarovalno društvo ..Sava“. Splitski .Život“ od 18. novembra niše. naj sc ne dovoli nacijo-naliziranje tujega kapitala tako. da ostane samo ime. naše podjetje pa protijugoslovansko, kakor ie to v primeru .Save“ Sava je v zvezi z „Assi-cuvazioni Generali“ v Trstu. Likvidacija centralne uprave. Centralna uprava se nahaja v stadiju likvidacije. Zato se oo-zivliajo vse one osebe, ki niso izkoristile od ,.Wa-ne-Verkers-Biiria“ izdanih akreditivov, da to nemudoma storijo, ker bo vse to pozneje zvezano z novimi težkočami in formafnostimi. Novi drobiž. Prvi primeri našega novega drobiža so dospeli v Beograd. Drobiž ie kovan zna Dunaju iz posebne metalne snovi, trame ime» uovane. in pride v promet, kakor hitro bo gotoV. Naročeno ie vsega drobiža za 30 milijonov dinarjev. Svetovni poštni kongr s. Od L oktobra t. i. sc vrši v Madridu VII. svetovni poštni kongres. Dokler reši vse svoje zadeve, bo preteklo gotovo še mnogo mesecev. Francoski zastopnik je predlagal povišanje tarifov za 150 odstotkov. TEDENSKI PREGLED. Vsled pričakovanja krize pri sklepanju mi-rrovne pogodbe v Santi Margheriti na eni Stranj tna drugi pa vsled 200% odnosno 100% carinski’« ga povišanja je cela trgovina zadnji teden medla. Po končanih noeajaniih se še ni mogla opomoči. Volitve v konstituanto so to stagnacijo samo še Potrdile. Izložba srbskega poljedelskega društva Zadnje dni meseca oktobra se je vršila v Skooln razstava sadja iz južnih krajev, kar ie najlepše nsnelo. Videti sc ie moglo mnogo vrst krasnega I sadja, jabolk, hrušk, orehov, kuten. Najleoši eksemvlar med sadjem je bila kutnja iz Bitoi-j. j ki ie tehtala 1250 gramov. Srbsko oolu-Jelsko I društvo je sedaj razstavilo tudi v Beogranü ta Iz malega raste veliko. Prosto po nemški trgovski povsti „Vom Stift zum Handelsherrn“ od Fr. W. Stern-a. Izvozna in uvozna tvrdka ter komisija Mihael Kovačič, ije obstojala že nekaj let. Dasiravno je razctgnila svoje delovanje le na manjše področje in razpolagala z malim kapitalom, vendar je donašala trgovina pri pridnem in previdnem delu gospodarja toliko, da se je moglo od tega razmeroma dovolj udobno živeti. Gospod Kovačič in njegova žena nista stavila na življenje previsokih zahtev in sta videla svojo glavno živ-Ijensko nalogo v tem, da dobro vzgojita svoje otroke, štiri sinove v starosti od 14 do 19 let. V prvih letih napornega trgovskega dela si gospod Kovačič ni postavljal daljših ciljev. Otroci so bili takrat še majhni in časa je bilo še dovolj, razmišljati in sklepati o njihovi bodočnosti. Vse v svojem času. je menil gospod Kovačič, ko je njegova žena hotela vendarle pogovoriti se z njim v tej zadevi, ter se zadovoljil s tem, da morajo otroci obiskovati najprej kako šolo. Tako so potekala skoro nevidna leta in gospod Kovačič je bil vidno presenečen, ko ie nekega dne slišal, da bo njegov najstarejši sin Milan v kratkem delal maturo, da bosta Dušan in Franjo šla že v osmi oz. sedmi gimnazijski razred in da bo mali Ivan že letos dovršil nižjo gimnazijo. „Kaj bom začel s to ljubo mladino“, je dejal sam pri sebi, „vse še naprej pustiti študirati? Zato bi pač potreboval drugačnih sredstev; dati jih v državno službo tudi stane in napredovanje gre počasi, pri trgovini traja nekaj dobrih let. dokler se človek postavi na svoje noge ali si vsaj pribori življensko eksistenco. Eden bi postal lahko moj naslednik, toda ko pride enkrat dan. ko bo treba dajati doto. potem se odtegne tri četrtine kapitala trgovini. Preostanek bo komaj zadoščal za eksistenčno možnost." Pri tem razmišljevanju se je dvignil gospod Kovačič skoraj nejevoljno s svojega prostora za pisalno mizo ter šel po glavno knjigo. Toda pogled na račun premoženja in na račune o izgubi in dobičku zadnjih let niso mogli razjasniti njegovega obraza. Kolikorkoli je računal ter vzel vse mogoče možnosti v poštev, vendar ni bilo mogoče pričakovati v bližnji bodočnosti večjega trgovskega prometa. S tem tudi ni bilo več govora, da bi mogli vsi štirje njegovi sinovi še naprej študirati. Toda kdo naj se žrtvuje? Gotovo se bi naklonili vsi sinovi očetovim željam, vendar ne bi bilo pravično, zahtevati od enega žrtve zato. da bi bila omogočena drugemu morda sijajna bodočnost. V tem globokem in resnem premišljevanju je vzdramilo gospoda Kovačiča nenadno trkän’e na vrata. Naglo je zaprl svoje knjige in skoraj nejevoljno zaklical: „Naorej“. Toda komaj je opazil došleca, je že vstal in mu šel nasproti. „Vendar enkrat, dragi gospod Prinčič. Bodite pozdravljeni. Prosim izvolite prostor. Kako gre kaj gospodu Pavloviču? Gotovo prihajate z novicami glede one pošiljke loja. ki ga potrebujem za Italijo?“ Gospod Prinčič je resno stisnil ponujeno mu roko. „Vzroki mojega obiska pri Vas so žalibog drugi. Žalostno vest Vam prinašam gospod Kovačič. Moj šef in Vaš dolgoletni trgovski prijatelj it sinoči v Sarajevu, kjer se ie zadrževal pri svojih sorodnikih nenadoma umrl. Zadela ga je kap, kakor pravi brzojavka njegovega nečaka. Pojutrišnjem odpotujem k pogrebu dragega pokojnika in se bom vrnil po' razgovoru z pokojnikovim sorodniki zaradi ureditve trgovskih In drugih s tem zvezanih zadev zopet sem nazaj. Gospod Kovačič je naglo prebral ponuđeno brzojavko ter podal še enkrat svojemu gostu roko. „To je vsekakor žalostna novica. Moje iskreno sožalje gosnod Prinčič. Nisem si mislil, da nas bo stari Pavlovič tako kmalu zapustil. Vi izgubite svojega šefa in jaz v resnici ljubega trgovskega prijatelja. Izgubil sem sedaj dragoceno zvezo, vendar upam. da bo Pavlovičeva trgovina. še nadalje obstojala.“ „Jaz dvomim, da bi bito niegovim dedičem kai na tem. da še nadalje peljejo trgovino“, je cd vrnil gospod Prinčič. Ko sem obiskal pred 14 dnevi c o sond a Pavloviča v Sarajevu, sem se seznanil tudi z njegovimi sorodniki. Oni se mi zdijo zelo premožni in so tudi že precej v letih. Ker ni otrok, ki bi del skopske Izložbe, da si }o m zagotoviti, da bo iznolnlenie teh obveznosti izpadlo samo dobičkanosno. Pasiv ni. ker se gospod Pavlovič, kakor Vam ie gotovo znano ni posluževal kreditov ... Pokojnikovo oremoženle. k' je naloženo v gotovini v banki, znaša menda ravno 100 tisoč dinariev. Od tega bi se približno polovica nrepustila dedičem, dočim bi druga polovica lahko ostala za gotovo določeno dobo let nizko obrestovana v trgovini. Razmere so izredno ugodne in govore za Vas, gospod Kovačič, istotako se Vam nudi prilika. da razširite svojo trgovino na tako zdravi podlagi.“ „To }e na vsak način vse lepo in dobro, gospod Prinčič, toda bo H nečak gospoda Pavloviča tudi pripravljen oddati trgovino pod takšnimi pogoji?" , . (Dalle prih.) 75.25. češkoslovaške krone 600.75 do 601.75, ogrske 101 do 102.50, leji 685 do 705, levi 595 do 615, lire 1848 do 1895, marke 749 do 757. Amerika 460 do 470 Efekti: Avstr, kronska renta 98.50, Avstr, majska renta 98, Ogrska kronska 118.50, V. av-strijsk vojno pos 69.50, Turške srečke 3010. Kreditni zavod za trg. in ind. 1135, Anglobanka 1089, Bankverein 1138, Bosanska zemaljska banka 995, Avstro-Ogrska banka 5500, Zivnostenska banka 2350, Državne železnice 4530. Južna železnica 1725, Alpine-Montan 5050, Praška železna industr. 12930, Levkam. papirnica 5330. Praga. Devize: Beograd 254 do 256. Berlin 119.25 do 120 75, Dunaj 16.12 do 17.12, Zagreb 63.25 do 64, Varšava 19 do 20. Budimpešta 16.12 do 17.12, Jugo 248 do 250. Amerika 77.50 do 78.50. Anglija 272 do 274. Švica 1219.50 do 1222,50. Francija 483.50 do 484.50, Italija 305 do 307, Bolgarija 98 do 99. Zürich. Devize: Berlin 10.10. Newyork 34 50. London 22.34. Pariz 39.75, Milan 24.60. Praga 8.25, Zagreb 5, Budimpešta 1.40, Bukarešta 9.30. Varšava 1.50, Dunaj 2, avstrijske žigosane 1 40. Upliv agrarne reforme na gospodarstvo. Posnemamo po istoimenskem članku iz „Hr-vatskega Drvožeca“ Zagreb št 468. Dosedanje odredbe ministrstva za agrarno reformo so imele doslej slab upliv na naše gospodarstvo v raznih pravcih. Upliv tega ministrstva na to gospodarsko panogo je tak. da pričakujejo gozdarji nekaterih krajev uničenje naših gozdov, če se s takim delom pravočasno ne preneha. Gozdarski krogi pričakujejo leka od ministrstva za šume in rude in vsi stojijo na stališču, da se v gozdovih ne bi smelo brez tega ministrstva ničesar preduzemati. To ministrstvo naj pred vzame vso upravo in nadzorno oblast v svoje roke. Agrarno ministrstvo naj bi izdajalo nove naredbe samo preko ministrstva za šume in rude. Da dokažemo te svoje trditve, naj nam služi ena izmed zadnjih naredb ministrstva za agrarno reformo o čuvanju in negi gozdov, ki ni šla skozi strokovnjaške roke Pogreška, ki se ga napravi v gozdu, se vleče še decenije- medtem ko se da pri poljedelskih panogah veliko preje popraviti. Nepoznavanje ali krivo tolmačenje naredb je zakrivilo mnogo škode v gozdovih, kjer ni država koj bodisi podržavila ali se izrekla za podržavljenje. organizirala gozdno policijske službe. Narod je v nevednosti kaj je njegovo kaj ni, sekal in škodoval gozdu. Mnogi vlastelini so zopet Investirali kapital v take komplekse, ki niso bili več njihovi. Tudi mi nismo zadovoljni z delovanjem ministrstva za agrarno reforma. To je ena izmed tako važnih nalog kakor je n. pr. promet In če se pri prometu ne gleda, h kateri stranki človek pripada, temveč se vpraša, če je kompetent strokovno naobražen. tako bi pri presoji, komu in kako pomagati, morale imeti kompetentne oblasti edino one principe pred očmi, ki so jih naredbe p od videle. Na vse te stvari, posebno na kolonizacijsko vprašanje se še vrnemo nazaj. V zameno smo dobili sledeče liste: „Jadranski Merkur“. Split. „Napredak“. Niš. „Merkur“, Subotica, „Brodske Novine“. Brod. „Trgovac“, Zagreb, „Jadran“. Buenos Aires. „Jugoslovanski Obrtnik“, Ljubljana, „Ost export“. Berlin. „Hrvatski Drvotržac“, Zagreb. Od teh listov bomo, ko nam bo prostor dopuščal, poročali. Najboljše članke bomo priobčevali v našem listu in vir priporočan. Popravek. V članku po jugoslovanskem-ita-liianskem sporazumu z dne 21 XI. se mora glasiti v predzadnjem odstavku dotični stavek — ampak moramo ta (v Trstu) vzdrževati trgovsko postojanko za najsevernejše (ne najvažnejše) jugoslovanske kraje. DOPISE SPREJEMA IN PISMENA POJASNILA DAJE ANONČNA EKSPEDICIJA AL. MATELIČ LJUBLJANA V NASLEDNJIH ZADEVAH: Moška damska suknja podložena s kožuho-vino se ceno proda Stari ilustrirani časopisi kot „Leipziger Illustrierte Zeitung“. „Jugend“ i. dr. letniki 1910— 1920 se kupijo. (Navedba cene.) A. A. v C. Brezplačne vozne rede dobite pri ravnateljstvu drž. železnice. — Nevarno. Z zdravniškimi vprašanji se ne ukvarjamo. Obrnite se na zdravnika. „Rlziko“ v L. Odgovorili pismeno, — Jan, Ka. Vzemite privatni pouk, da je naše strokovno šolstvo po večini bolj šablona ve vsak. Naslov v upravi. — Trgovec 10 Prelistajte današnjo številko, dobite dovolj naslovov solidnih tvrdk te stroke. Amerikance kupi rudnik, premogokop, obširne gozdove. Industrijsko podjetje ali kaj enakega. Ponudbe naj bodo opremljene z točnimi opisi ev. proračuni, kopijami načrtov itd. Volna, lepa očiščena (2000 kg) od banatskih ovc se takoj proda. 10 Remington pisalnih strojev z nevidno pisavo. model priznano prvovrstne znamke po K 4.500— na prodaj. Zastupnike u Beogradu traži tvornica u Sloveniji. Bukovo oglje 10 vagone v na prodaj. Les za Izvoz na prodaj Išče se trgovska zveza s solidno firmo. Nujno rabimo naslove tovarn in tvrdk, ki bi dobavljale: coklje, oltarje, lipove kipe, žeblje, vijake, železne polfabrikate. Več zajčjih, lisičjih in polhovih kož (ustrojenih) se kupi. Zamenja se hiša s posestvom eno uro od Vrbskega jezera (cona A), ki obsega: vrt, njivo, travnike, tnal gozd, hišo z gostilno (salon), stanovanje 5 sob, trgovski lokal, skladišče, kleti. ledenice. hleve in še druge prostore, in sicer za ravnotako v Jugoslaviji. Evtl. prodajna cena ju-gosl. K 160.000.—. Več strojepisk, stenografk in pisarniških moči bi želelo stopiti v službo. S. T. —k. Menica, ki ima opombo „z obrestmi vred“ ni veljavna. — Po ceni. Dokaj stvari pride po isti ceni. Splačajo se samo galanterijski izdelki. —• Pravilno. Pri javni družbi jamčita oba družabnika s celim premoženjem Pri tihi družbi pa nastopa družabnik v slučaju kon-kurza kot upnik. Iz kavčuka ICBttlESITAHjj LJOBLJAM scefra ce«^ neva ul. 1. iDor trgovina z galanterijsk. blagom, Gosposka ul 38 priporoča: pisemski papir,cigaretni papir,stekleni in šmirgel - papir, krema za čevlje, ključavnice za potne košare i. t. d. i. t. d. i. t. d. Poljsko, povrćno I travno siemenis övÄ pouzdano lijepe vrsti cvjetnog sjemenje, zatim ptlčlje hrane mješane, zdrave i čisto dobije »e na veliko i malo u trgovini ejemenja JEKO“ Zageb, Bakaievanl. 3. Mali oglasi. Rabljene steklenice od Bau de Cologne kupuje po naj višjih cenah d oge-rija I C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ul. 3. Klobuke, moške In ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. ĆERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Kupujemo laneno seme vsako količino. Sever & Komp, Ljubljana. AKO HOČETE opremiti svoje izdelke s primernim imenom, obrnite se na naslov: „ALOMA“ LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3 KOLESA č/afrae* MOTOCIKLE VSO OPREMO NUDI S SKLADIŠČA J. LJUBLJANA GOSPOSVETSKA 14 VEGOVA UL. ŠT. 8 „Trapist-Grojer SIR“ la., svaku količinu šalje dnevno poštom i željeznicom uz dnevne cijene parna mlekarna S. Malaiin, Uljanik (Slavonija). Albert Matijevič odpremničtvo. Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73. Ponisioo BBtBTflt Seber Ljubljana Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, PreŠer- Popolna atetiienska razsvetljava večje vrste se ugodno proda Te vrste vpeljave izvršuje in daje pojasnila J. Preželj, vodovodni inštalater in ključavničar v Novem mestu. ELEKTROS URED ZA ELEKTRIČKU INDUSTRIJU I POGON VLADIMIR NOVAK ZAGREB Frankopanskaul.8 " S-31 . Brzojavi s „Elektronevafc“ Znjgi et* URED JU JE: Elektične centale I sve vrsti pogona sa električnu rasvjetu I prenos sile Itd. Modni atelje za dame in gospode Ivsn Bizjak Celje, Prešernova 11 Oferiram vsako množino stolčene, lepe bele sicilijanske soli. Ponudbe na Leopold Grünfeld, Ljubljana, Prisojna ulica 1. SOL 20 vagonov nudi po vagonih inipoht-hpodt M. J. NERAT, Maribor, Gosposka 58 II Telefon 262, Brzojav: Gumi impo t. Nekoliko sto hektolitrov es vina sa lastnega pridelka leta 1917, 1918, 1919, 1920 v izvrstni kakovosti, tudi sortirano, ima na prodaj vinogradar FRANC MIHELIČ, Zavrče pri Ptuju. Ljubljana, :: Aleksandrova ulica 3. Modni atelier za gospode in dame. Lastna zaloga pristno angleškega blaga. Inserate za vse tuzemske in inozemske časopise sprejema Anončna expedieija AL Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. i fplitdorf 1 } in vžigali magneti vžigalne sveče (Zündkerzen) so najtrpežnejšl in so se v svetovni vojni najbolje obnesli. EXPORT V VSE DEŽELE. itflorf Elettal [o. Hawaii fl. J. Sumter Division, 1466 Micti'gan Äve, [hitano - America. ■ I i I JADRANSKA BANKU sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse banCne poste pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, MetkovK, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi veCjlml kraji ■■i v tu- In Inozemstvu. —— Hedžet & Koritnik, Ljubljana Veletrgovina manufakturnega blaga — Frančiškanska ulica štev. 4. Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago. Telefon inleronntn šlev. 75. T . ooc i lim u 11 II lil lili Toi Qftfi nudi po znatno znižanih cenah: Cigaretni papir in stročnice znamke e ' lUIlIflH M I1L1LII e • „ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, Maribor, Gosposka Ulica 38, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galan-trgovina z galanterijskim blagom na debelo terijsko blago. S 2 „BALKAN“ delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani. Poziv na subskripcijo. Z 2 x 2 Zaradi državno p litičnih odnošajev, nastal.h po razpadu stare Avstrije, je prešel sedež trgovske, spedieijske In komisijske delniške družbe „BALKAN ‘ s sedežem v Trstu v območje tuie države kar je povzročalo poslovanju njenih podružnic v Ljubljani, Mari-boiu, Zagrebu, Beogradu in Wieuu, katero se je zlasti v zadnjih časih skoro potrojilo, nepremostljive težkoče. Ustanovila se je vsled tega z dovo'jenjem ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. septembra 1920, VI. št. 2419. nova delniška družba pod imenom ,Balkan*, delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, katere namen je [Tevžem podružnic stare delniške družbe „Balkan“ v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Wienu z vsemi aktivi in pasivi glasom bilance z dne 30. junija 1920. Nova družba opusti trgovske oddelke stare družbe ter razširi in osredotoči svoje poslovanje izključno le na špedicijske in transportne posle vseh vrst. Bavila se bode s posredovanjem pri ocarinanju, z vskladiščenjem raznovrstnega blaga, z železniškimi in carinskimi reklamacijami itd. Nova družba prevzame tudi ves delež stare družbe pri L ljubljanskem javnem skladišču, ki je danes največje in edino te vrste v vsej Jugoslaviji, z vsemi aktivi in pasivi vred. Delniška glavnica znaša K 4,000.000, ki je razdeljena na 10 000 komadov delnic v nominalni vrednosti po K 400 ali din. 100, glasečih se na donosca. Ta delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez nadaljnega oblastvenega dovoljenja zvišati na K 24,000.000 ali din 6,000.000. Za sedaj se izda 10.000 komadov delnic po nominalu K 400 ali din. 100 pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem trgovske, spedieijske in komisijske delniške družbe „Balkan“, s sedežem v Trstu, se prepušča 7.500 komadov delnic v skupni vrednosti K 3,000.000, t. j. za vsako staro delnico ena nova po nominalni vrednosti K 400 ali din. 100 plus 5'7, obresti, računajoč od 1 julija 1920 do dneva vplačila, katere se imajo ob prijavi opcije takoj polno vplačati. V to svrho je potrebno, da izvršijo imejitelji delnic epcijsko pravo ter polože svoje delnice pri spodaj označenih subskripcijskih mestih, da se na njih označi izvršitev prava opcije. 2. Ostalih 2 500 komadov delnic v skupnem nominalu K 1,000.000 se stavlja na javno subskripc jo po emisijskem kurzu K 900 ali din 225 plus 5% obresti, računajoč od 1. julija 1920 do dneva vplačila, katere so takoj pri podpisu polno vplarijive. 3. Rok za izvršitev prava opcije in podpisa novih delnic se prične s 5. decembrom in traja do inkl. 20. decembra 1920. 4 Ustanovitelji si pridrže pravico reparticije delnic v roku do 20. januarja 1921. Subskribenti imajo prav’co z dnem 21. januar,a 1921 dvigniti vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. 5. Delničarji participirajo na čistem dobičku počenši od 1. julija 1920 6. Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri emisijskem kurzu, gre po odbitku emisijskih stroškov in pristojbin v korist rezervnega zaklada družbe. 7. Delnice se bodo izdajale v komadih po 1, 25, 50 in 100 delnic Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera potrdila se bodo kasneje zamenjala za delnice družbe. 8. Subskripcijska mesta so: Jadranska banka v Trstu, Ljubljani, Maribora, Celju, Kranju, Zagrebu in Beogradu. Ljubljana, dne 22. novembra 1920. Jadranska banka, podružnica Ljubljana: Avgust Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke; Ante Bogdanovič, veletržee v Trstu; Alojzij Lilleg, veletržec v Ljubljani; Dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani ; J. N. Šoštarič, veletržec v Mariboru. !><*