M' I hl
too fo uppavništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ▼Bftfc dan od II.—12. ure dopold.
Telefon št. n 3.
Št. 5
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 12. januarja 1910.
flanMa lista:
Celo leto......r2	h
Pol leta	......	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno	......	i	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
In ser ati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od 6 redne petštvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Letnik II.
v
Slov. kmetijska šola v St. Juriju definitivno dvoljena.
.Vi ponedeljek 10, t. m.; se je vršila seja deželnega zbora ob 4. tiri popoldan.,:[Nja dne-vnem redu je bilo utemeljevanje. Einspjijnnierjevega predloga proti streljanju ob svečanostih in drugih takih prilikah., iu utemeljevanje Ornikoviega predloga o deželni kleti. Glavna točka dnevnega reda pa je bila slovenska kmetijska šola v St. Juriju.
Di*. Korošec poroča.
, V imenu združenih odsekov, .finančnega in odseka za kulturne zadeve poroča poslanec S. K. Z. dr. Korošec o, tej kmetijski šoli. Poda natančne podatke o izdatkih za to šolo (o tej toöpq poročamo pozneje), opozarja na razna tlela', 'ki so se izvršila in so bila pri ustanovitvi nujno potrebna, povdaj ja važnost te šole za razvoj slovenskega kmetijstva na Spodnjem Štajerskem, ter se zavaruješ proti očitanju, da se po nepotrebnem izda ga to šolstvo toliko denarja. Dr. Korošec primerja izdatke za ustanovitev sličnih nemških šol z. izdatki za šentjursko šolo in dokaže s /številkami, da, je pretirana trditev nasprotnikov glede stroškov,
Živahna debata o šoli.
Slovenski klub si je zasigural večino za ta veleVažni predlog,, ker je vedel, da (delajo nekateri nemški poslanci z vso. silo, da bi naskočili še v zadnjem trenutku to šolo in delali neprilike. Spretnu so nastopali poslanci S, K. Z., da si niso odbili za-sigur,ajdih, glasov nemške večine in veleposestva.
Govornika Einspinner in Franz, ki sta le v odseku strastno gofvorila proti šoli, sta uporabila vse mogoče neresnice, da bi prepričala mm št e poslanca o nepotrebi le šole. Toda njihov napad so je docela ponesrečil.. Zbornica se je smejala prisiljenemu vte-meljevanju teh dveh govornikov.
Blamiral se je tudi veliki pedagog jčitelj Ot ter, ki je Kot učitelj in zagovornik slovenskih liberalnih učiteljev nastopal proti Šoli z naravnost sme-* šnimi podatki.
Dr. Kukovec in soeialni demokrati.
Dr. Kukovec je čutil potrebo,' govoriti pri tej točki; a če bi, ne bili poslanci Sv K, Z. že poprej zasigunali postavko, bi bil dr, Kukovec - Še v zad-
njem trenutku lahko oškodoval celo zadevo. Govoril je jako zmedeno in pomagal si svojim izvajanjem nemškim ‘poslancem. Izgovarjal se je, da niso Slovenci iztuhtali te Šole./ temveč deželni odbor. Ge Šola ni na mestu, se tega, ne sme očitati Slovencem, njmpak je to krivda deželnega odbora, /Vsi so ide čudili, kako more stopiti poslanec slovenskih trgov v tako nasprotje s slovenskim ljudstvom.
Zavezniki dr. Kukoveevi, socialni, demokrati, so vrlo sekundirali • nemškim pren’apetnežem proti poslancem S. K. Z. IPri glasovanju so se deloma odstranili, deloma; glasovali proti ‘slovenski šoli.
Deželni odbornik grof Attems zagovarja šolo.
Po dogovoru s „poslanci S, K. Z. je zagovarjal postavko- gro! Attčms sam, kj. /je stvarno in obširno pojasnil vse točke, ki se tičejo te šole. Dokazal je zbornici pretiranost izvajanj nemških govornikov,, zavrnil njih napadanja in poučil tudi mladega gospoda dr. Kukovca, da se mora držati pravilnih podatkov, če se gre za tako važna gospodarska vpraša njo.
Deželni odbornik grof Attems je razvil tudi natančni načrt o nadaljn i izpopolnitvi te šole in obljubil prirejanje'raznih tečajev in gospodinjsko šolo. Glede raznih predmetov, katere naj bi se prevzelo v učno snov, j,e zagotovil grof Attems slovenske poslance, da bo uredil vse uradnim potom.
Dr. Korošec ima sklepno besedo.
Po tej živ a/mi debati je govoril še' referent dr. Korošec. Dokazal je zbornici, da; ‘/tiči vzrok vse te gonje proti šoli v dejstvu, da je slovenska. Osramočeni nasprotniki so morali to tudi sami priznati.
Pri glasovanju je bil predlog z veliko večino sprejet. To je vzbudilo pri slovenskih (poslancih veliko navdušenje in vsi hitijo k referentu, da mu ča-stitrajo. Celo več spodnještajerski^, nemš|kutiar|ev in Nemcev 'je glasovalo m Šolo, Le dr. Kuko.včevi zavezniki so bili proti, razun nekaterih, ki so se odstranili.
[Bosenski sabor — korumpirani sistem«
Zagrebško '“Hrvatstvo“ prinaša zanimiv članek o bodočem bosanskem saboru. K' sestajvi novega sabora pravi med drugim:
„Kclo bo prišel v novi sabor? Od mosleminov: Begi-auali‘4beti, ki so radi svoje ni,zke izobrazbe so-V ražn i ki Avstrije, za monarhijo sicer ne preveč nevarni,'ampak pristopni korupciji.- Spomnimo se le na one več milijonov vredne erarične gozdove, ki so bili darovani,
Mosiembisjca inteligenca pa, ki je naklonjena Avstriji in, Hrvajijski, bo potisnjen^ bb stran.
Od srbske strani bodo izvoljeni osebni pristaši voditelja Jeftanoviea, ki so sicer največji nasprotniki Avstrije -in Hrvatske, a se znajo o pravem času tudi uklonili in prilagoditi r^zmebjam, ako dobe za to Kako maslino mesto, ali pa se drago proda; er-arju kakšno zemljišče.
Tudi med Srbi je mnogo naših prijateljev, a ti bodo pritisnjeni ob zid.
Prijatelje, uničuj, nasprotnike podkupuj, korupcija naj cvete! .To geslo vlada seda] v Bosni ponosni, Ali mi to veleizdaja?
Od Katoliške strani bo izvoljenih v kmečki kuriji tpo zaslugi naših očetov frančiškanov osem neodvisnih mož, ki so dobri katoliki in zavedni Hrvati, ter polni dobre volje, Vprašanje jo samo., ali bodo imeli dovolj zmožnosti 'za težka in odgovorna mesta, ker očetje frančiškani nimajo pasivne voHn;e pravice, V mesili Kuriji bodo izvolili katoliki-' one, ki jih bo določila vlada, torej — ničle, ,V: urattniški kuriji bodo pa morali glasovati uradniki pod kontrolo kakih vladnih petoliznikov za najveejei — ničle,
V saboru bomo imeli tedaj samo osem; mož, na katere se lahko Avstrija in Hrvatska zaneseta.
Pa tudi ta mala četa bo pri sedanjih razmerah lahko veliko napravila.
Sabor bo imej pred seboj neobdelano ledino, katero bo treba še-Ie pričeti orati. Vlada bo sicer hotela hitro sejati, a dokler je ledina polna kamenja in robidovja, ne bo rasla pß/ataica. Naloga naših kmečkih zastopnikov bo ledino očistiti kamenja in trnjev, ker to nam onemogočuje vsak razvoj
To kamenje in robidovje) ni namreč nič drugega, kakor korupcija, ki pri nas cvete vsepovsod. Se ako se kaj dobrega in koristnega ukrene, ia-kor gradba železnic itd., požene ravno iz sredine trnje korupcije. One izkušnje pa, ki: si 'jih: bo pridobil novi sabor pri iztrebljenju korupcijo, naj služijo kakor obrambni ščit proti novi korupciji.“
Priobčujemo t;a, interesanten članek, ki z bengalično lučjo osvetljuje nezrmseljno pqfUfiko Vodilnih krogov na našem jugu. V zadnjem času smo imeli pač že dovolj prilike zgražati se nad tem Korumpi-
PODUMTBK.
Fonograf.
(Dalje.)
Razume se samoobsebi, da je bila tuldi v odboru gospejnega društva, katero je podpiralo revne in zapuščene otrokje ter jim prirejalo vsajko leto božično drevesce — in na čelu drugih zabavnih in dobrodelnih društev.
Profesor Lagoda je 'ljubil svojo soprlogo in dobro mu je dejalo, da jo tako čislajo im spoštujejo, ko bi jej le njeni vsestranski opravki ne jemali toliko časa!
Gospa Lagodova je imela doma tri male otroke, a gospod profesor je opazil, da jih soproga zaradi skrbi za tuje otroke včasih zanemarja, da niso odgojevajni, kakor bi monajo biti, da so celo večikrat umazani.
Mnogokrat se je tudi fprigpdijo, da gospa pro-fesorjeva zaradi mnogega dela in skrbi v raznih društvih ni imela časa pogledali V kuhinjo, in da je kuhinjo popolnoma prepustila služkinji.
/Gospod profesor je rra.vpdno malo govoril med obedom ter se izgovarjal, da ima pokvarjen želodec in mu jed kar nič ne diši. A to je bil le prazen izgovor, v istini onu ni »dišalo, ker je bil obed neslasten.
K vsemu tč mu se je tzadnji Čas pridružila š§ ena nadloga,- kar je bila gospa profesorjeva, _ kakor je dokazovala svojemu možu, dolina družbi!
Med odlitimi damami se je namreč razširila lepa navada, da so se po vrsti vabile n|a jurino ter
tako utrjevale vzajemnost zla uplivu e jše delovjanio.. Pri tajkih prilikah je pač vsakja skušala ostale prekositi in ni bilo k;onca priprav, prirejevianj in kupovanja sladčic.
Gospa Lagodova je tudi vtem oziru hotela biti prva, akoravno denarne partnere njenega moža tega niso dopuščale.
Ulbogi in dobri Lagoda je trpel, dokler ,je mogel; ko pia je njegova lepa/ žena zopet ndkoe povabila gospe na čašico kav;ej, ter hotelu d'1 moža denarija za sl a d nice, ohrabril se je dobri rrtožieek ter rekel:
—	Milo dete,- dovolj! 'Jaz se; le čudim, da S8 društvenim dolžnostim popolnomja, da, preveč žrtvuješ. To te utruja, a mi doma si moramo pritegovati
Začudeno pogleda Lagodova svojega moža:
—	Kako naj to razumim. moj 'driajgi? Ali morda: hočeš, da s,e za nobeno stvar ne zanimam, da tičim doma in pustim, da v naši družbi vlada le Trdinova)? Zakaj naj sem neuljudna ter odrečem, ako me vabijo ?
—	Nikakor ne, dete moje!, Veseli me, ker priznavajo tvojo duševno nadmoč in te povsodi stavijo na čelo ?— ko bi |te naše družinsko življenje ne trpelo !
—	Oho, gospod nprog, kaj čujem;?!_ Prosim, na kak način trpi naša hiša? Kje in keda| sem kaj zamudila?
—	Doslej še ne, a bojim se, če pojde tako dalje, da —
—	Ne boj se tega, prosim ! Poznam svoje dolžnosti in nimaš nobenega povoda, dja bi se pritoževal. 'Ali so ti morda zopirne moje prijateljice, katere sem za 'danes povabila ?
—	To nafvnio ne, a bojim se; da niso tako zveste In odkritosrčne prijateljice, kakor misliš,.
Prosim te, Karol, ne žalil, reče Lagodova v resni nevolji. jC.ast svojih prijateljic moram braniti (udi proti svojemu možu!
—	Kaj pa, ko bi jtj jaz dqkaz.al, kar sem rekel?, posmehne se Lagoda,
—	Dokazal? A kako?
—	Glej, Še danes ti to dokažem!
i	Pot)em seveda M,	toda ti mi legja. ne
moreš dokazati!
- Hočemo videti! A če ti dokažem, ali jih bodeš še vabila?
—	Za ves svet ne!
Potem ge danes pri nas zadnji gospejni shod, reče profesor zadovoljno.
Profesor Lagoda odide v šolo ter je tako dobre volj©, da be dijaki podijo, čeravno so poz»ali njegovo prijaznost.
A gospa njegova je bila celo dopoldne nemirna,. Da. jo je soprog grajal, četudi jako nežno, to jo je zelo bolelo in razmišljala je, zakaj njen mož sumniči njene prig atjeljice, 'dai ji niso odkritosrčne, in kako more dokazati to neoidkrildsrčnost?
V s led svoje razburjenosti ni pospravila, in po-snažila v sobi. Kakor sicer, pač pa je pripravila ta dan okus riši obed, da bi gospod soprog »e imel zopet povoda, biti nezadovoljen.
Profesor Laboda je .obedoval z nenavadno slastjo ter ni mogel prehvaliti svoje gospe.
Vse je hvalil kot izborno: juho, omako in pa močnato jed.
(Dalje prihoAnjiž.)
ranim sistemom, ki operira s podkupovanjem in z ogleduhi, na drugi strani pa zafcfteva od poštenega in bratskega naroda zaupanje in ljubezen. A sedaj, ko se zopjet nekaj sliši, da je Statut aai Bosno in Hercegovino iže gotova stvar, |se nam ,zdi potrebno opozarjati naše zastopnike in širšq jajvnost na ža-lostne razmere. IVsi skupaj moramo pomagati našim bratom, iztrebiti iz njihovih kijpečih ledin to žirije-nje zatirajoče robidovje korupcije,!
Deželni zbori.
Štajerski 11. jan.
Dr, Kukovec utemeljuje svoj predlog o učnem jeziku otrok na ljudskih, jšolah, da se postavno določi, da sme slovenski otrok le v slovensko, nemški pa 'tv nemško šolo. Koncem izvajanj je rekel, da nikakor ne zahteva, da bi se ta postava uvedla, vendar pričakuje, da predlog odkažfejb učnemu odseku. Ko (Slišijo te besede nemški poslanci, so so s,pogle-dovfali in rekli, da itak sam nima kot predlagatelj resnosti s svojim predlogom.: Kako more slovenski poslanec tako važno vprašanje utemeljevati, in nato priznati, da nima resnega namena ž njim, ne moremo umeti. Posledica je bila, da celo nemški krščanski socialci in veleposestniki niso glasovali za odkaganje v odsek, kar se navadno zgodi. Živeli slovenski liberalci in socialni demokrati!
Dr. Kukovec je škodoval temu vprašanju in ga pqkopal z nespretnostjo, da niti ne more priti v učnem odseka v pretresqvunje. Njegovi zavezniki, socialni demokrati, so glasovali it/udi proti oclkaza-nju. Poslanec Resel je čelo nemškim krščanskim so cialcem, izmed katerih jih je malo Število glasovalo za odkazanje, klical1: Skandal!
.Mariborski liberalci, pokličite svojeglai; izvoljenega socialnega demokrata na odgovor! Horvateko-vi slovenski volilci v liberadaih trgih, se bodo vam vendar odprle oči!
* *
Odsek za preiskovanje nedostatnega zidanja deželne bolnišnice, se je podal danes na lice mesta, da preštudira to za deželo jako Važno vprašanje. Stav-binski odbor je namreč prekoračil proračun (za več milijonov. Tako gospodarijo vodilni nemški krogi v deželnem zboru z deželnim denarjem.
V	obrtni odsek 'deželnega zbora sta izvoljena izmed Slovencev poslanca dr. K. Verstovšek in P, Novak.
Kranjski.
V	včerajšni seji dne 11, San. se je sprejel in odkazal odseku predlog poslanca dr. Šušteršiča- o vpeljavi volilne dolžnosti za državni in deželni zbor. Odseku se je odkazalo tudi poročilo deželnega odbora q uvel IM mostnine od avtomobilov .na deželnem mostu crez Savo v Radečah pri Zjidanem mostu. Finančnemu odseku se je odkazal prejllog v zadevi dolga za zgradbo deželnega gledišča. Sprejel se je soglasno priedlog proti razširjanju davka na vino. Izprememba ljubljanskega občinskega') in volilnega reda *se odkaže ustavnemu njdseku.
Seja se je ob 4. uri popoldne nadaljevala.
Pred sejo je imel klub poslancev iS. L.. S. sejo, y kateri je sklenil, vložiti nujni predlog z ozirom na nesramno postopanje graških nadzorovalnih organih nasproti kmetom pri preizkušnji mleka.
Politični pregled.
Bosenska agrarna banka.
Kakor poročajo listi, bosenska agrarna banka, proti kateri so naši poslanci v državnem zboru tako odločno nastopili, ne bo pnjčela z odkupovanjem kmečkih posestev. Kakor se namreč govori, bo izšel v kritkem statut za Bosno; in Hercegovino, in ob tej priliki bo cesar v lastnoročnem pismu anuliral vse privilegije, ki so bili podeljeni tekom okupacije. Na ta način”bi odpadel 'tudi privilegij agrarne banke za odkupovanje kmetov. 'Mi Jugoslovani bomo ja korak, s katerim bi bili naši bqsfenski in hercegovski bratje rešeni mažarskih (oderuhov, ‘z veseljem pozdravili,
a» Kkuen-Hedervary — ministrski predsednik pa
Ogrskem.
Lukaes je šel. Ker ni mogel dobiti večine za dvamesečni (provizorij, je smatral svojo misijo za končano. Prišel je K toren. Tudi on bo »skoro gotovo poskušal spraviti skupaj parlamentarno večino, ako pa ne bo šlo,, bo razpustil zbornico in. r,azpisal nove volitve. Trlli se z vso gotovostjo, da je glavni cilj merodajnih faktorjev volilna, reforma.
Napetost med Busijo in Japonsko.
Iz Petrograda javljajo, da je šef oddelka za daljni vzhod v tukajšnem «mahnem uradu De Plane-on, odpuščen, kjer je predložil vojnemu ministru in obenem časopisju memorandum, v katerem izvaja, da se Japonska pripravlja k novemu napad a na Rusijo, in da je rusko stališče nevzdržljivo.
Da je De Flaneon odpuščen, ni nič čudnega, 'ker je zagrešil veliko indiskretnost. Pozornost pa mora vzbuditi dejstvo, da visokostoječ uradnik, Id
mora po svojih zvezah dobro poznati položaj, napoveduje novo vojsko. A z De Planjconom se strinja tudi veliko ruskih listpv, in opozarjajo posebno na mnogoštevilne tujce, ki so v zadnjih dneh prihiteli iz Sibirije v Petrograd in ki trde, da je ivojska neizogibna. Kar povzroča posebno vznemirjenost v listih in med ljudstvom je to,, da je prepl Zadnjo ru-skojjaponsko vojsko vlada z lahkomiselnimi komunikeji in z razširjanjem napačnih vesti mnogo grešila in se ta metoda sedaj nekako ponavlja,
Grško.
(Ministrski predsednik Mavromichads je na, zahtevo vojaške, lige predložil zbornici zakonski načrt, s katerim se omejuje starost grških diplomatov in sicer je določena meja za grške poslanike iz 60., za generalne konzule pa ž 58. leti. Ker bo ta načrt sigurno sprejet, bo prisiljenih več grških diplomatov, med drugimi grški poslanik v Parizu Dely-annis in oni \v Berolinu Ran ga bo. k. odstopu. Vojačka liga tje zahtevala to postgm kep se) drug način ni mogla znebiti nekaterih diplomatov, kil so ji delali zapreke.
Raznoterosti.

- *
Nov odvetnik v Celju, Državni in deželni poslanec odvetnik dr, Ivan Benkovič se je te dni preselil iz Brežic v Celje in otvori svojo pisarno, v hotelu iTeršek ,,,pri belem volu“, 4. nailstr.
Nadškof Dr, Stadler. Položaj hipoma obolelega nadškofa Stadlerja se je žailibog z naftno poslabšal. Kakor poročajo listi, se zdravniki resno boje za življenje visokega cerkvenega kneza.
Kardinal Satolli f. V Rimu je umrl kardinal Satolli.. Bil je visokoizobražen mož^ cerkven knez dalekovidnoga obzorja, ki se ni oziral na; muljen kosti. Bil je tudi 'znan pisatelj. Znamenita so njegova dogmatična, filozofska in histpriöno-juridiöna dela, v prvi vrsti latinisko delo „Prima, principia Juris publici ecelesiastici de Concordatis.“ R. i. p.!
Novi škof v Litomercih, Skoro gotovo je, da postane škof v Litqmiercih zn,ami 'član gosposke zbornice vseučiliški profesor dr. Schindler, Dr. Mvsii-vec hvali v „Novem veku“ delovanje profesorja dr, Schindlerja in pravi, da zna izvrstno češki
Nezaupnico poslancem H- K. Z. so baje sklenili dne S>. t. in. na vranskem shodu. Tfa nezaupnica seveda naših poslancev he bo omajala v njihovem stališču.
V vinorodnih krajih se pojavlja hudo ogorčenje zoper hujskarijo dr. Kukov,ca radi davka na pivo. Dr. Kukovec se sedaj seveda ne upa v te kraje, ker bi mu vinogradniki vrata pokazali; oni ne prenesejo nikakega zvišanja doklad na; direktne defvke.
Deželni poslanec baron Cnobloch je naenkrat spremenil svoje stališče proti davku na pivo. Dne 30. decembra 1909 je glasoval za zvišanje davka, na shodu v Braslovčah pa je izjavil,, da bo nasprotoval vsakemu zvišanju' davka;. Zjelo se čudimo tej hitri spremembi; zvedeli smo, da je v ožjem sorodstvom z rodbino Reiningshaus, lastnico velike pivovarne. Kaj pia, če tu zajec leži?
Proti zvišanju davka na pivo navajajo liberalci, priznavajoč, da se ogromna večina £nad 96%) Savinjskega hmelja izvaža, da utegnejo Andi druge dežele ta davek zvišati. V poštev pride le Deška, m vsak razsoden politik mora vedeti, 'da y češkem deželnem zboru, kjer je toliko zastopnikov pivovaren, nikdar ne pride do tega, Nemčija je tajni zvišala davek na pivo, pa vendar ni padla cenia hmelja, ki se tudi v Nemčijo izvaža,
Zanimivo pismo. K nemškemu učiteljskemu društvu prestopivši učitelj Jožef Čuček v Žičah je nekemu gospodu učitelju (ime se lahko izve) pisal približno sledeče: „Nadučiteiljsko mesto ha tepanjski Šoli je razpisano. Prosi, gotovo dobiš; storil sem potrebne korake itd.“ Sedaj pa, gospodje tovariši, veste, kam sie imate obrniti, ako hočete pri kompetenci biti uslišani. Čudno pri vsemi tem pa je, da do drugih tako ljubeznjivi Jožef (Čuček *— sam nič ne more doseči! Crna gora — nič! Zreče t— nič! Kaj pa bo z Žičani? Vendar ne zopet — 'nič?
Ljudsko štetje. Češki poslanci so zahtevali od vlade, naj se pri prihodnjem ljudskem štetju šteje po materinem in nie po občevailjiem. jeziku. Vlada pa je to upravičeno zahtevo Odbila, Takoi-štetje je naša šta-ra zahteva, Povdarjal je to izmed slovenskih poslancev posebno koroški poslanec ,Grafenauer že lani v državni (zbornici, jkfer bi ravno na Koroškem ljudsko štetje na ta način podalo najlepšo sliko o razmerju Slovencev in Nemcev. Tajko je naklonjena vlada s tem tudi Slovencem dala nezasluženo brco.
Ces. svet. Penižek, 'znani) dopisnik praških „Narodnih Listov“ in. prejšna leta glavni dunajski poročevalec, slovenskih liberalnih (dnevnikov, pojde v pokoj. Vzrok je spor z lastnikom „Nar. L.“, drž. poslancem dr. Kramaržem.
Vojaška taksa. Vsi oni, ki še morajo plačevati vojaško takso, se pozivajo, da> 'se gotovo tekom meseca januarja ustmeno ali pismeno zglasijo pri občinskem uradu. Za pismeno priglasitev je trebaj izpolnitve dvoje glasovnic, ki :se dobe-,1 pri okrsajnih glavarstvih in občinskih uradih, pripomniti še je,
da je vsak, kdor nima 1200 K letnih dohodkov, vojaške takse oproščen.
Ukor radi njarodnega koleka za obmejne Slovence. Neki vojak, službujoč v Gorici, je dobil od svojih domačih razglednico, z narodnim kolekom za obmejne Slovence. Radi tega je moral poslušati od „višjega“ ostro pridigo. Prosil je torej svoje domače, naj ne prilepijo na njegova pisma narodnega)koleka, ker on — tako sie ga podučilo — ni ne Slovenec, ne Nemec, ampak sme biti 'samo avstrijski vojak. Dobro! Ä radovedni srno, so li „višji“ tudi one podcastnikp v Ptuju, kateri so zbirali denar za Siid-marko, tako lepo podučili? Vbjaki-Sloveneq je dobil radi narodnega koleka >— ukor, voj aki-sü dmjar kov c i pa — •------?
Zvišanje davka na pivo ali 6% novih doklad, „Narodni Dnevnik“ piše, da bi bilo treba doklade le za 3—4% zvišati, če se ne »zviša dajvek na pivo, Samo pesek v oči m liberalne ba,cke! Kajti navaden račun uči, da bi zvišani davek na pivo znašal najmanj 1,000.000 K, r% doklad znaša 170.000 K, tedaj treba iza 6% doklade zvišati, da dosežemo 1,020,000
K.	To si lahko izračuna vsak šolarček, le dr, Kukovec hoče z napačnimi računi slepiti Savinjčane,
* Sloga“ zoper dr. Kukovca. Plojeva „ Sloga“ obsoja dr. Kukovca, ker je v deželnem zboru prav po nepotrebnem osebno napadel dr. Benkoviča s tem, da na dan .spravlja stvari, ki so že davno častno poravnane bile. Pr. Benkovič je seveda takoj obširno pojasnil ob pozornosti cele zbornice svojo zadejvo z dr, Janko Sernecem v Gelju izza leta 1907 in idr, Kukovca spravil v tako zadrego, da ni vedel drugega, kot da je skušal s kričanjem zmanjšati utis dr, Benkovičevega govora. Da se krije, začel je pisati po »„Nar. Dnevniku“, da ga je dr, Benkov‘č prvi osebno napadel; pa še do danes ni povede:, s cim se je čutil naenkrat tako užaljenega. Dr, Benkovič je namreč prav milo zavrnil njegove plitve, prav nič podprte rpzloge zoper zvišanje davka na pivo, seveda v njegovi odsotnosti, ker gia ni bilo v zbornici. All naj dr, Benkovič dr. Kukovca prosi, da ga naj pride poslušiat? Stvar je tako bedasta jn prozorna, da ne bodemo o jem več besed izgubljali. Dr. Kukovec pa naj bo prepričan, da v bodoče nje bo več tako poceni všel z boja.
Štajersko.
S.	K. S. iZ, priredi dne 16. januarja 1910 v prostorih katoliškega delavskega društva plösserg. štev. 4) zabavni večer. V spored:	1, Štempihar ml.
Veseloigra v enem dejanju. 2. Kmet — Herod. Burka s petjem v dv.eh dejanjih. Med odmori svira godba,, Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: 1,—IV, vrste 1 K; JV. do VTII. vrste 80 v; )IX. do XII. vrste 60 v; XIII. do XIV, vrste 40 v» SfojM-e 20 v, Predprodaja; vstopnic y soboto zvečer od 7, do 8, ure v katoliškem delavskem društvu, V nedeljo se odpre blagajna ob 7, uri zvečer, V dvprani je prepovedano kaditi!
Konkurz. Okrožno sodišče .v Mariboru je dovolilo konkurz crez premoženje tvrdke 'Jožef iSchu-steritsch, trgovina z mešanim blagom. Za konkurč-neg.a komisarja je imenovan sodni nadsvetnik dr, Woukan, za upravitelja konkurtene mase dr, Franc Rozina, oba v Mariboru.
Maribor. Vsi somišljeniki se najuljudnejŠe vabijo k zabajvnemu večeru, M se vrši v petek 14, t,
m., ob 8. uri zvečer na čast udeležencem zadružnega, tečaja v prostorih katoliškega delavskega društva, Ftössergasse štev. 4. Na všporedu Se petje, govori, šaljivi nastopi itd.
Osrednja zadruga za vnovcenje živine in pospeševanje; živinoreje v Mariboru priredi v soboto dne 15. t. m. ob 10. uri predpoldan v prostorih katoliškega delavskega društva, FlossergiaJise Štev. d, predavanje, 'pri katerem; bode' govoril zastopnik Splošne zveze nia Dunaju gospoji Przibull in drugi. Vsi kmetje dobrodošli.
Trbovlje. V zadnji številki |„;Napreja“ se je obregnilo, neko človeče v nas krščanske socijalce in gospoda držajvnega in deželnega poslanca dr. Benkoviča, češ, da bi bil pri prihodnji volit vi v nevarnosti za njegov državnozborski mandat, po katerem se gospodu Sitteriu že danes sline cede. Povemo mu, ako bi gospod Sitter vse socialdemokrate do zadnjega zbobnal na volišče, njemu vseeno nikdar ni treba upajti na zmago. Saj že liberalci vedno bolj uvi-clevajo, kako izboren poslanec je dr, Benkovič Neka merodajna oseba med njim se je izrazila :	az sem
pri zadnji državnozborski volitvi volil Roša, če pa doživim prihodnje volitve, ne volim nobenega drugega^ kakor gospoda dr. Benkoviča, ker vidim, kako te razumen, korajžen in delaven mož. — Društveni dom se bo začel, ako Bog da, spomladi graditi. Tudi zato se (moramo gospodu pqdancu dr, Benkoviču in gospodom v Mariboru srčno zahvaliti. KIi,čem ponovno: Zrno do zrna pogača, kamen na (kamen palača!
Sv. Miklavž pri Grmožu. N|edeljski shod Nar. stranke v Vuzmetincih je bil za stranko naravnost poraz. Dr. Božic je prišel agitirat za liberalno celjsko vinarsko zadrugo, a se pred za ključ jem shoda ni nihče prijavil. Pač pa so zdaj že drugokrajt sklepali resolucijo pjroti novemu vinskemu davku. Oči-vidno stranki čimdalje bolj zmanjkuje predmeta za govore, a tudi poslušalcev. ;Zato je dr. Božič začel
«voj govor z značilnim vsklikom: iTlukaj je tako prazno!
St. Ilj v Slov. gor. Kdor še ne, po(zna narodnega! dela (liberalcev, naj si prebere notico glede Društvenega doma, Orla itd. v petkovi številki „,N.
D.“ Tako lopovske pisave so panožni le oni, katerim je liud boj ob meji le deveta briga, kateri 'so naroid-ni le v navdušenju pri vinu v Sokolskem domu. Saj ni čuda, če je šef-rerlakter lista bivši 'dopisnik nemškega lista v 'Mariboru. Takih notic ne prinašlajo niti najbolj zagrizeni listi n/aLprbtaiiktf/, b našem obrambnem delu.
Sv. Jurij ob južni (željezn,ici|. ITiikajšnjei katoliško bralno društvo ima v nedeljo dne 23. prosinca v katoliškem domu svoj redni občni zbor. Na vsipo-redu je poročilo Starega odbora io delovanju društva in volitev novega odbora. K obilni udeležbi 'vabi odbor.
Od Savinje. „Liberalna sodrga v Žalcu dela sramoto celi .Savinjski dolini!“ Tako mi je tožil neki naprednjak od gornje Savinje, ko sva se vozila mimo Žalca, Nadejali smo se;, da bo organizirana napredna mlafdina bolj olikana. Pod vodstvom, \Sirca In Robleka pia je že skraja pokazala tvso Svojo liberalno brezobzirnost. Bog nas oltvari, ajko bi se taka naprednost razširila še dalje. Naj jo imajo le ž ajičarii!
Sv. Jurij ob južni železnici. Katoliško blralno društvo priredi v nedeljo dne 16. prosinca veselico z igro in petjem v katoliškem domu. Uprizarjala se bo veseloigra, „,'Crevljar“, pri kateri nastopajo člani telovadnega odseka Drei. Po veselici bo zani|miva prosta zabava. Kaj bo, tega ne smemo izdati. Pridite in videli boste.
Liberalni kandidat Goričan v St. Juriju ob Taboru. Šentjurski liber,alci so 6- januarja povabili potovalnega učitelja Goričana rm predavanje. Koliko ugleda je izgubil ta mož s svojo liberalno politiko; se je pokejzalo najbolj na tem, da ga je prišlo poslušat v Mo icellh 11, reči enajjjst oseb, med temi 3 učitelji. V prejšnih časih pa je bila cerkveno hiša vedno polna, kadar je on govoril. Rjadovedni smo, koliko bo računil v Gradcu za ta shod?
Vuejavas na Murskem polju. iTaikaj se snuje kmetijska podružnica štajerske kinetijske dlružšbe za Vučjovas in okolico. Priglasilo se je že 80 udov.
Slovenj gradeč. Vabilo k letnemu Zborovanju slovenjgraške c, kr. kmetijske podružnice, ki se Vrši v nedeljo dne 16, prosinca t. 1. ob 110, ‘uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa. Dnevni reji:	1, Po-
zdrav navzočih in poročilo (predsednika, 2. Poročilo o delovanju podružfnice v letu 1909', $. Volitev dveh pregledovalcev računov. L Volitev podružničnega odbora za prihodnja tri leta, 5, Volitev odposlancev k
87,.	glavnemu zborovanju družbe v Gradcu. 6- Predlogi in nasveti za 87. glavno zborovanje. 7. Vsprejem novih udov in vplačevanje udnine za leto 1910,
8.	Splošni predlogi. 9. Brezplačno žrebanje poljedelskih predmetov* Ker, je med splošnimi predlogi tudi pogovor o uravnavi Mislinjie, vabi vse ude podružnice in prijatelje kmetijstva k prav obilni udeležbi odbor.
Koroško.
Velika nesreča v Rablju.
Ze v zadnji številki smo poročali o grozni nesreči, ,ki se je zgodila preteklo soboto v Rablju, Trinadstropna hiša, v kateri j(e bila rudniška bolnišnica, se je pogreznila v zemeljsko odprtino kakili 150—200 metrov! V bolnišnici se je tisti čas nahajala ' rodbinfa drr -Veselyja, mož, žena in dekletce, naldalje 2 dekli, nek penzijonirani orožniški postaje-vodja in njegojva žena in nek 161etni mladenič, ključavničarski vajenec, ki se je e'dipi rejšil. O tej veliki nesreči smo dobili sledečo poročilo:
Rabelj ((Raibl) je rudniški kraj v bteljašikem okrajnem glavarstvu ob cesti iz Trbiža, pa Predi!, ter šteje ojkoli 900 Stanovnikov. V rudniku kopljejo svinčeno in cinkovo rudo dn so že tako 'globoke jame pod zemljo, da stoji skoraj ves Rabelj na terenu, ki je postal .zelo nestalen in nevaren. Več hiš je že sedaj i azkqpanihi in se boje, da gredo kmalu za bolnišnico.
Pogreznjena bolnica, je moderna ter je stala ob državni cesti. Opejojvano ste je od tehnične strani opozarjalo na nevarnost izkopanega terena za celi okraj, ker so se že v prejšnih letih večkrat pojavile odprtine, ki so pa jih sproti zasuli, {Slikdo ni mislil, đa bi bila taka kata'strola mogoča in je rud-ništkio oskrbnišitvo zadnja leta popolno opustilo obzidani e starih rovov.
Toliko o kraju, sedaj pa o nesreči sami.
Ob bolnišnici se je v obsegu do 100 kvadratnih metrov odprla zemlja in bojni^nijca se je med bobnenjem pogreznila v globino. Ko je nastala velikan,sika globina v podobi lijaka, se j!e bolnišnica nagnila na stran, tako da je en del bil že globoko pod zemljo, drugi pa je še molel en netter ven. Ta trenutek je tudi jorabil imenovani lani ter iz drugega nadstropja, kateri je v istem hipu bilo riavno vštric (z zemljo, skučil skozi zaprto okno na prosto. Obrezal se je in se težko poškodoval, a resni si je vendar življenje.
Ali ste
Nekoliko sekund pozneje je poslopje izginilo v globočino 150 do 200 metrov. Vse to se je zgodilo v nekoliko trenutkih. Nad krajem, kjer je stala bolnica, se je vil cel oblak prahu, Id ga je. povzročila katastrofa.
Pogreznjenje je bilo v zvezi z .velikim bobnenjem in hrupom. Prebivalstvo je bilo vsled tega zelo preplašeno, ker nikdo ni' v e dpi, kaj se je zgodilo; le par oseb je bilo priča strašnemu dogodkm
Skraja se ni nikdo upal v obližje nesrečnega kraja, boječ se, da' se mu ne vdre zemlja pod nogami. Mnogi se tudi niso vrnili v svoje hiše nazaj, ker so se bali, da še ostale hiše izginejo.
Rudniško osknbništvo je takoj v rudniku vsa dela ustavilo, ker se je bilo bati, da se še tudi v rovih zgodi kaka nesreča. Poročalo je tudi glavarstvoma v Beljak in Celovec s prošnjo, da pošlje vo-jaket-pjijonirje v svrho rešilnih del. .Vojaštvo je na široko obkrožilo kraj nesreče ter ni nikogar nepoklicanega pustilo v bližino. Drugi oddelki so zaceli utrjevati hiše, na katerih je bilo opaziti velike razpoke.
Preiskavo rudarskih oblasti, ki ima dognati pravi vzrok nesreče, vodi min|isterijjalni svetnik dr. Proseh iz Dunaja.
Po dosedanjih poročilih se niso zgodilo nadaij-ne nesreče.
Družba sv. Mohorja v Celovcu,
je malo pred božičnimi prazniki dovršila svojo nalogo, odposlavši svojim članom ktnjjige za leto 1909, Bilo je to ne malo dela. Celih sedem tednov je imelo pet oseb cel dan in še pozno v noč opravila 'dovolj s Štetjem, zavijanjem in vezanjem knjig; katerijh je odpeljala pošta 920 zavojev in j železnica 1510 bal, tehtajočih 141,000 kilogramov. Ob novem letu so imeli ,vsi Mohorjani knjige v rokah in nadejamo se, da So bili vsaj večinoma zadovoljni z njimi. Vplačalo je na letnini do konca leta 84,225 udov in živih dosmrjtnjikov je pnejelp knjige 1790; i če kj tem; prištejemo še iztise poslane listom, društvom in nameček! je torej družba za lani rafeposi'ajla 87.000 izrisov! Ni čuda, da so nekatere knjige pošle do zadnjega izrisa, kakor „podobe iz misijonskih dežel“ in „Marija v zarji slave“, in' da je Ostalo tudi drugih knjig, na primer molitvenika, le nekaj iztisov. Tega uspeha se gotovo; radujejo z odborom vred vsi resnični in iskreni prijatelji naše drjužbe — to so pa tudi pravi prijatelji našega* naroda sploh.
Zahvaljujoč Boga za njegov blagoslov in častite gosppde poverjenike za njih požrtvovalni trud, ki jih stane tudi ne malo novcev, in vse zveste nam elane; vabi družba sv, Mohorja ztlaj vse mile rojake, da naj tudi letos stopijo v vrsto Mohorjanov in se do f», svečana zglase pri svojih poverjenikih. Da nam ne poid'ejo zopet knjige, prosimo, da naj se nam čimprej dopošljejo vpisovalne pole, ker bi sicer morali uvesti drug red za razpošiljanje knjig, namreč v tisti vrsti, kakor so nam došle (vpisovalnje pole.
Zakasnjene! bi potem lahko prejeli mesto knjig le svoje novce zopet nazaj! Kaj bodo prejeli za svoje kronice, to že vedo; če bi se oglasili pri nas osebno, bi; jim tudi že lahko pokafzali, kar rimo doslej za '1910, leto izvršili, in gotovo bi jim ugajalo. Cimprej bomo vedeli, koliko uttov bomo letos zopet zbrali pod palico sv. Mohorja, tem pjrej bomo mogli dovršiti vso naklado in udom razposlati knjige že zaeelfcom jeseni. Letos bomo dali vsem udom samo isti molitvenik („!Sv. spoved“); molitvenike iz zaloge bomo poslali le tistim Mlohorjanom, ki si jih ne bedo izrečno prepovedati. Tako sipamo ugoditi vsem Knjige „Trije rodovi“1 pa moremo dati najprej samo prvo polovico v zameno za mblitvenik ali za posebno plačo. Naročnikom pa ne bo treba čakiati dolgo na drugi del, priložili bpmo vsakemu izrisu prvega zvezka položnico, in kdor bo želel prejeti še drugi snopič, nam bo naravnost bo pošti poslal 29 vinar» jev in bo. prejel drugi snopič že nekaj tednov za prvim.
Se nekaj! Da izpraznimo zalogo starejših mo» litvenikov, bomo odslej prodajali vse molitvenike nevezane po 40 y; naročilom je priložiti tudi poštnino. Nadejamo se, rti» bodo Mohorjani in prodajalci molitvenikov za to ceno si hiteli nabafcdt lepih 'in dobrih molitvenikov) ki jih najdejo zaznamovane v koledarju,
Ker Pino znižali ceno posameznim snopičem „Zgodb sv. pisma“ na 50 vid., stane 'zdaj tudi vezan prvi /del sv. pisma samo K 10.50.
Katoliško .gibanje na Angleišjc'em. Katoličanje
na Angleškem so se jeli prav marljivo gibati. Sklenili so, da prirede po zgledu avstrijskih, nemških in drugih katoličanov vsako leto 'katoliške (shode. Prvi tak velik shod se bo vršil letošnje leto v Yorkshire
Krivice se nadaljujejo! Nemška oholost na celovškem kolodvoru stoji zopet v vsej svoji slavi. Pred kratkim je nek duhovnik zahteval karto v Ljubljano, v slovenskem jezika. iKer je ni dobil, sje je šel k postajjenačelniku pritožit. Tja pa, mesto da bi službujočo uradnico poučil, kaj določa obratni poslovnik glede jezika, se je obregnil ob duhovnika, češ, da je zahteva; karte v slovenskem) jeziku -
provokacija! K temu je Še pristavil: Ko bi bili iz celovške škofijje, bi vam že pokaizai, ker pa st,e iz ljubljanske, vam žal ne morem nič storiti. Tako se godi Slovencem v enakopravni Avstriji, In kedaj bo temu konec?
Zahvala. Ker sem že od bi agon aklon jene strani dobil „Slike in povesti“', zahvaljujem sedaj za na-daljne pošiljatve. Dev. Marija na Žili pb Beljaku, 10, januarja 1910, Ksaver Meško,
Kranjsko.
Velik železniški shod k Ljubljkui, v hotelu Union, se vrši v ponedeljek dne 24, t, m., čas se pravočasno naznani. Shod sklicuje deželni glavar kranjski. Razpravljalo in sklepalo se bo o vseh perečih železniških vprašanjih, zlasti o slovenski transverzalni železnici ter o progi Polzela-Kamnik. Pričakovati je obilne udeležbe iz cele kranjske dežele, kakor tudi iz Spodnje Štajerske, Naši somišljeniki se naj v obilnem številu udeleže shoda,
Viševk pri Moravčah, Vj pondeljek dne 10, januarja je tukaj umrla posestnica Marija Rožič, mati tajnika Vseslovenske Ljudske Stranke gospoda dr. .Val. Rožiča, v starosti 63 let. Potrti rodbini naše sožalje.
Shod železničarjev v Zatičini. Dolenjski kr-ščanskoi-soeialni železničarji so zaidn jo nedeljo zborovali v Zatičini. Tisti, ki sodijo, da so železničarji sami soc.iji, bi se lahko (na tem shodu (prepričali ravno o nasprotnem, N imenu Prometne zveze je govoril urednik Moškjerc iz Ljubljane, Poslancem V. L.
S.	so izrekli zaupanje, posebno svojemu poslancu Gostinčarju, Tudi med železničarji se svita.
Primorsko.
Shod poslanca Rybara, (Pri Sv. Ivanu v Trstu se je vršil zadnjo nedeljo shod političnega društva Edinost. Poročal je poslanjec dr, Rybar o delovanju v državnem zboru, posebno je omenil predlog Krek-Kramar, s kat,erim je omogočeno po/zitivno delo v državnem zboru. Končno je izrazij željo po združitvi obeh jugoslovanskih klubov y državnem zbora v skupen klub, kar se bo najbrž v kratkem uresničilo, in se med Slovenskim klubjom in klubom 'Južnih Slavena že vrše tozadevna pogajanja. Na shodu je bilo erez 300 ljudi.
Kdo ho tržsjški škof? /Slede njaslddstva dr. Nagla se slišijo najrazličnejše vesti. Dunajski časniki poročajo, da ne bo dr, Petronio, kakor se je s-prva ugibalo, postal Naglov napHednjk, pač pa, da bo vodil škofijo za časa redisvakanee, kajera bo pa precej dolga. Nekateri slovenski listi pa so prinesli vesti, da je najresnejši kandidat zadrski naslovni škof Ivan Borzatti p". Löwenstein, rodom iz Jstre. Na vsak način bi bilo treba razmere hitro urediti, ker to želi duhovništvo in ljudstvo.
Razgled po svetu.
Preiskava proti nadporočniku Hofrichterju na Dunaju se bo nadaljevala še več tednov,; Pojiicija je nabrala 25 indicij, ki kalžejo na to, daj bi bil utegnil poslatij Hofrichter pisma s ciankalijem Štabnim Častnikom, vendar so ta označevanja tako negotova, da niti eno ni iako jasno, da bij se mjoglo ž njim dokazati njegovo krivdo. Preiskovalni sojdnik major Kunz je zaislišaval Hofrichterja že večkrat) in preiskuje te dni stvar zopet v Linču, kjer je bival Hofrichter pri svojem polku.	,
O	Andreeju. Znano je, jda je izginil Andree pred tremi leti breiz sledu, ko je najsJtopil z zrakoplovom pot od Spitzbergena proti severnemu tečaju. Njegova usoda se mogoče pojasni po katoliških mi-sijonarjjih. (Škof PasJcaR katjerega Škrlja pegai4 do skrajne severne točke Kanade, je pripovedoval namreč preli kratkim na provincjijalntem koncilju, da se je eden njegovih misijonarjev severno od Reinders-ktega jezera sešel z Eskimi, ki po mu pravili, da je prišla neka „bela hiša“ iz neba. Beli možje; ki ^ so bili notri, so {bili popolnoma Izstradani in so zdaj že mrtvi, a belo hjišo (zrakoplov)' pa, rabi)jp možje njihovega rodu za stanovanje. Škof je naročil misijonarju, da mora. pri prvem zopetnem potovanju k Eskimom, pozvedeti pri njih za vse podrobnosti te zadeve.
Vseslovanski dijaški shod v Moskvi. Iz Peterburga
se poroča, da seje v seji „ObšČestva Slavjanskoj Vzaimnosti“, kateri je predsedoval Homjakov, predsednik raške dume, sklenilo, da se prihodnje leto skliče v Moskvo sestanek vseh slovanskih dijakov. Na ta sestanek se bo povabilo zastopnike vseh slovanskih narodov.
Rešilni vozovi za govedo. Danajsko društvo za varstvo živali namerava vpeljati posebne rešilne vozove za ponesrečeno govedo, krave in drage večje živali po vzoren rešilnih voz za konje. Povod k tej nameri je dal dopis policijskega komisarijata v Pratrn z ozirom na neprijetni prizor nekega transporta krave, ki se je zavlekel za več ur, ker tudi konjač ni hotel prevažati žive živali. Društvo se je obrnilo s prošnjo na magistrat, naj konjske rešilne vozove vporablja tudi za drage živali, če se bo to odklonilo, bo društvo zgradilo lastne vozove za govedo.
že obnovili naročnino ?
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelee, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjidan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobne kegljišče. Vrini paviljoni. Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojziica Leon.
Hertj, fes" pobožnih molitev in sv. pesmi	. . K 3*50
taon,Be!i!!škekkYice „ 3 — tac siiefiSi pesmi. . „ 2— Prijatelj otresli . . „—-40 5s. OprssiSo . . . „ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okpli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tisto sv Cirila = s fflSFitoa. =
	flsrandns vloge se sprejemajo od vsakega .in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4'/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97 078). Rentni davek plača posojilnica sama.		Posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbe proti pnpilarni varnosti po 4s/4#/0, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5'/,% in na osebni kredit po 6®/,. Nadalje iisposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dote?« pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo iast proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke.		Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. —- V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnili se dajejo in prošnje sprejemajo vBak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne. 6	
Posojilnic« Insa «udi m raa^elag« d*»*»«*e hranilne mblrnlnlhe.						
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo ■
Stolna ulica št. © (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Odvetnik	1
Dr. josip Leskovar
uljndno naznanja, da je otvoril svojo
gg odvetniško pisarno
v M&rihßru, Gosposka ulica 15.
Priporočam častiti duhovščini za svečnico svojo veliko zalogo voščenih sveč lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaracunim za polovično ceno ostanke sveč. — S vsem spoštovanjem
Josip Dufek, svečar, MARIBOR,
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Cerkveni slikar
Peter Markovič
afeadem. slikar v Rožeku na Keroškem
X
K
K
X
%
%
K
%
%
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. sloy. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah: pooravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.	„
XXXXXXX XXXXXX2*
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Edina narodna steklarska trgovina
Fram Strupi» Celjje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
la «leite!®.	Wa drobno.
Alojz Snmenjak
Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31
priporoča svojo
trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovost'«, posebno za božične, praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi rasne žganjiee.	226
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sv. Cirila v Mariboru.
Izvrstni molitvenihi 0 Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode 0
Karol Tratnik, Maribor
gisipmjska ulš©a it, 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, eiborijev, les-tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v %P ognju. Mnogo priznaimh pisem na razpolago. Svoji k swoJim„ 38 Svoji k svojimi
Weinen©
blago, cefiri, batisti in peiiki kambrik za ženske obleke v velikanski izbiri in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovki hiši
Stermiecki, Celje
Vzorci proti vrmtvi zastonj in pošiljatve č' Z K 20— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15'50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8*—, ikri K 10'—, zel» fini K 12'—.	3
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah ::	:: edino le pri domačem brivcu ::	::
S. Ulčar»! &i
Koroška cesta 7 peleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene.
Sarorfni đoni