Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v c-Ameriki.

V& first Skmč Da0y ki
the United States Issued every* day except Sundays and Holidays*
Entered as Second-Class matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
ŠTEV. 148.
NEW YORK, V PETEK, 24. JUNIJ A 1904.
LETNIK XL
Katastrofa "Slocum

NA DALJNI DOKAZI, DA JE BIL PARNIK '' GENERAL SLOCUM" PRAVA PAST ZA POTNIKE.
To dejstvo so posestniki paraika sami priznali. — Nove cevi sploh niso poskusili.
PREDSEDNIK NI ODGOVOREN?
Iz groba vstal.
PRED LETOM DNI UMRLI SOPROG GOSPE SMITHOVE PRIŠEL JE V NJEN STAN.
Ko se je navečerjal, je zopet odšel, ne da bi povedal kam. Vdova želi povrnitev pogrebnih troškov.
POLICIJA GA IŠČE.
Preiskava o vzrokih katastrofe "Slocum" v newyorikej luki, spravi vsaki dan nove dokaze v javnost, kako malomarno je skrbela parniška družba za varnost potnikov na svojih par-nikih. Včeraj se je za stalno dokazalo, da so bili rešilni pasovi popolnoma nerabni, da vladini inšpektorji nikdar niso pregledali gasilne cevi in da pri požaru cevi sploh niso mogli pritrditi k parnim sesalkam.
Prva priča je bil pastor George Schultz iz Mount Vernona. On je bil tudi na parniku in je opazil požar še le, ko je prihajal dim iz prednjega dela parnika. Otroci so se igrali na dolenjem krovu, in so bili v igranje tako zatopljeni, da niso požara opazili dokler ni pričel plamen švigati. Na parniku je zavladala nepopisna razburjenost. Večina potnikov je zvedela za nevarnost še le, ko je neki mornar skočil v morje in ko so drugi lezli preko ograje. Potem je pastor skušal potnike pomiriti, kar se mu je poneko-likotudi posrečilo. Končno je dospel na lice mesta nek mali pamik. Več otrok je poskakalo na parnik, "med njimi sem bil tudi jaz", zaključil je pastor.
Na vprašanje, je li si skušal kak rešilni pas pritrditi, je dejal pastor, da je skušal jeden pas izvleči, da se je pa takoj raztrgal. Ženske pa rešilnih pasov sploh niso zamogle doseči.
Zanimivo jeb ilo tudi izpovedanje strojevodje Benjamin F. Conklina. On je izpovedal, da je bila samo jed na iz kotla vodeča cev v rabi, s ktero bi za-mogel politi vos pamik, dasiravno bi moralo biti več tacih eevL
Oonklin je tudi dejal, da so bile na parniku tri ročne sesalke, kterih pa niso rabili pri požara.
Parobrodna družba je priznala, da od L 1895 nadalje parnik "Slocum ni dobil novih rešilnih pasov.
Mornar Trembley je izpovedal, da je strojevodja skušal pritrditi eev, da je pa to bilo nemogoče. Tudi je nazna rr!, da so bili rešilni pasovi tako pri trj^ni, da jih sploh ni bilo mogoče vzeti iz njihovega prostora.
Zadnja priča je bila Marija Behren, ktera je izpovedala, da mornarji potnikom niso pomagali.pri rešitvi.
Posedaj so našli 892 trapelj.
Perzijske preproge in kolera.
Washington, 24. junija. Ker je perzijskem mestu Sultanabad pričela razsajati kolera, namerava naša vlada prepovedati izvoz perzijskih preprog v Zjed. države. Ameriški poslanik Teheranu poroča, da je v Sultanabadu dne 28. in 29. maja zbolelo 250 osob za kolero.
Še vedno Perdicaris.
Washington, 23.
junija. Državni tajnik TTay je brzojavil ameriškemu konzulu v Tanger, da želi vlada Zje dinjenih držav dobiti ali živega Per-dicarisa, ali pa mrtvega Ras Ulaha.
Iz Tangera se namreč poroča, da obravnave z roparjem radi oprostit v jetnikov Perdicaris in Varley prav nič ne napredujejo in da odkritosrčnosti marokanske vlade ni verjeti. Radi te ga je državni tajnik ameriške zastopnike v Maroku naprosil, naj se drže natančno prvotnih priposlanih jim na vodil. Možtvo se ne bode izkrcalo, do kler ne dobi tozadevno povelje Washingtona.
Washington, 24. junija. Generalni konzul Oummere brzojavlja državne mu uradu iz Tangera, da je šeik Va-lal (Ras Ulah) privolil v zameno jetnikov Perdicaris in Varley s svoto .$55,000 na njegovem ozemlju, ako se marokanska vlada zaveže čuvati njega in njegov rod proti kakim posledicam. Minister inostranih zadev je pri-
Nacijonalna konvencija.
REPUBLIKANSKA PLATFORMA — DOLGA LISTINA TODA NJE VSEBINA JE POVSEM MAJHNA.
Zgodovina republikanske stranke iz dobe zadnjega polstoletja. "Oprostitev" Cube.
REPUBLIKANSKA SAMOHVALA
Pri Hai-Chensu«
Naslovna resnična dogodba vršila se je včeraj v uradu zapuščinskega sodnika v NewYorku. Njegov asistent Eddie Wolf je dospel ravnokar v urad in se pripravljal na dnevno delo. Ostalo mu je jedva še toliko časa, da je vzel iz žepa svoj časnik '' Sporting News", v kterern je čital o konjskih dirkah in Baseball, ko se je za njim oglasil nežen ženski glas:
'1 Ste li vi zapuščinski sodnik ? Ako ste, potem bodite tako dobri in dove-dite semkaj mojega pokojnega moža in vrnite mi moj denar."
Eddie Wolf se je ozrl in ugledal okroglo, dobro rejeno žensko srednje starosti, ktera je izgovorila zgoraj na-edeni stavek. *' ('esa želite, my Lady 1'' "Passn's 'mal uff", oglasila se je zopet ona ženska — po rodu Nemka, imenom Mrs. Smith — "jaz sem se naveličala vašega uradovanja" — pri tem je pokazala na svoj vrat — "z menoj morate uljudno postopati, ker sem vdova in ker sem pred letom dni na svoje stroške pokopala mojega moža, kteri pr, še dandanes povsem vesel hodi po svetu. Toraj razumete? Jaz želim, da mi vrnete moža in onih $65, kteri denar sem plačala za pogreb. To se pravi, za denar mi je več* nego za moža."
"Prosim, opišite mi zadevo natančneje, dejal je Eddie, kteri se je pričel strahu potiti.
"Opisati? O, yes. Toraj, passns' 'mal uff. Moj soprog, Henry Smith, je pred letom dni umrl ali izginil. Ni hče ni vedel, kaj se je z njim zgodilo. Kmalo na to so mi pa prinesli domov truplo, ktero so vlovili v vodi pri Hell Gate. No, mrtvec je bil mojemu sta remu tako podoben, da sem bila pre pričana, da je last mojega "hobbyja" Na to smo napravili mrtvaški oder in pogrebnik John Fox je mojega Hen rvja pokopal z vsemi častmi za $65. Pri tem sem se najbrže zmotila, toda kedo se bode jez'1 na ubogo vdovo?"
Dalje, prosim", dejal je Eddie vesel, da se mu je nudila prilika izprego-voriti.
"Dalje? Le počakajte, — passn's 'mal uf; sedaj sem tukaj in dati mi morate ali Henryja ali pa denar, bolje je, ako mi date denar."
"Toda, ali ni Henry mrtev?" "Vraga, ne pa mrtev. Passn's mal uff. V nedeljo so se odprla vrata in prikazal se je Henry, bnš ko sem prinesla večerjo na mizo. Si-li zopet tu Henry? tako sem ga vprašala. Na ravno, dejal je on. Si-li mrtev, ali si duh ? vprašala sem dalie. Niti prvo niti drago, odvrnil je on, se vsedel in požrl ves moj roast-beef, vzel klo buk in — odšel. In sedaj, gospod naj dite mi ali mojega moža, ali pa onih $65, ktere sem plačala pogrebniku.'
Sodnikov asistent je le težko spre govoril "vdovo", naj išče pomoči pri policijskem sodišču.
Republikanska delegata.
Predsednik Roosevelt in njegov to variš Fairbanks sta v najboljšej sta rosti. Roosevelt je star še le 46 let Fairbanks, doma iz Unionville Centre O., rojen 1. 1852, je sin necega far merja, kteri se je preselil iz države Vermont v Ohio. Mladi Fairbanks je imel dobro vzgojo; v Ohio je absolvi ral vseučilišče z odliko in postal pravnik. Istodobno se je preselil v India napolis, kjer je za stalno ostal. Dasi ravno je vedno podpiral republikan sko stranko, vendar ni nikoli bil v dr-žavnej službi. V letih 1892—1897 je bil predsednik republikanskega dr žavnega odbora v Indiani. Leta 1898 je bil izvoljen senatorjem. Fairbanks je poročen z hčerjo sodnika P. B. Co-leja iz Maryville, O., s ktero ima pet otrok.
Predsednika Roosevelta bodo o nominaciji uradoma obvestili dne 27. ju
volil v to zahtevo, tako, da bodeta | lija. Teden kasneje bodo naznanili no-oba jetnika morda že danes osvobo- minacijo tudi podpredsedniškem kan-dena.	'	didatu Fairbanksu.
^ —------f ' ■ 1 "■
Vojski japonskih generalov Kuroki in Oku baje že v zvezi. Pričakovati je odločilne bitke na polotoku Liao-Tungu.
Chicago, 111., 23. junija. Republikanska nacijonalna konvencija je včeraj vst varila takozvano platformo svoje stranke, ali bolje, potrdila je platformo, ktero jej je ukazal potrditi predsednik Roosevelt. Jedino, kar je na listini važno, je njena dolžina. Litina zagovarja vse in nasprotuje vsemu in je baš radi tega brez vsebine. V njej opazimo palice za delavce, pomir-jenje kapitalistov in nekoliko drobtinic za z trusti nezadovoljno malome-ščanstvo. Pri tem se zopet naglaša stara fraza, da nam zamore jedino le republikanski predsednik zagotoviti prosperiteto.
Početkom listine opisana je zgodo-ina republikanske stranke za dobo zadnjega polstoletja. Krizo 1. 1890 so zakrivili demokratje in še le, ko je zavladal predsednik MacKinley, napočila je doba prosperitete. Žalostno politiko McKinleva pred špansko-ameri-ško vojsko opisujejo kot junaški čin. Tudi je v listini citati o preostankih sakoletnega proračuna, ktere so dosegli potom vojnega davka itd.
Republikanska administracija je 'oprostila" Cubo, izposlovala Puerto Riku — blagostanje, rešila Filipine, omogočila gradnjo panamskega prekopa, s kratka, mi se imamo edino le McKinleyu in Rooseveltu zahvaliti, da se zemlja še vrti, in da se nebo še ni podrlo.
Edino-le republikanska stranka se upa nastopiti proti proti trastom in izgotoviti zakone proti nezakonitim kombinacijam.
Varnostna carina, ali gojiteljica milijonarjev mora še v nadalje obstati, ako se ]>a tarif revidira, mora to storiti edino le republikanska admini stracija.
Z pokojnino ostarelih mornarjev in vojakov se bode republikanska stranka še v nadalje rado bavila. Kitajci se na naših tleh ne smejo naseljevati in ako se kakemu Američanu v inozemstvu kaj zalega pripeti, in zlasti ako se to pripeti v Maroko ali nayti, bode republikanska stranka takoj poslala tjekaj svoje b rodov je.
Danes se vrši nominacija. Bivši go verner Black bode predlagal predsedniškim kandidatom Roosevelta, kar bodo vsi potrdili.
Včeraj ob 10. uri dopoludne vršila se je zadnja seja republikanske konvencije, da izbere tudi predsedniškega kandidata. Z sejo so pričeli radi tega tako rano, da so pomirili nepotrpežlji-ve delegate, kteri so hoteli iti še včeraj popoludne v St. Louis k razstavi Takoj po zajutrku pričeli so dele gatje svoje kovčeke spremati za odhod, na kar so odšli v dvorano, da po slušajo že preje jim znani govorokan didatu Rooseveltu. Med tem, ko so prejšnji govorniki slavili le republi kan sik o stranko, so včerajšnji govorniki proslavljali Roosevelta in njegova dela. Nominacijski govor je govoril bivši newyorški governer Black, do-čim so njegov govor podpirali dele gatje iz raznih držav.
V vestibuln hotela Auditorium, kjer so se drenjali delegatje, so poslovali tudi tatovi. Senatorjem Depew, Cul lom in Spoonerju so vkradli zlata znamenja, ktera so nosili na suknjah Vsako znamenje je bilo vredno $25 Žel eznice so priredile delegatom izlet v St. Louis z brezplačno vožnjo.
Petrograd, 24. junija. General Ku-ropatkin brzojavlja caru Nikolaju:
Japonska vojska se pomika iz Kaichow počasi proti severu.
"General Kuroki se ni napotil dalje iz Siuyena, najbrže zato, da zado-bili obe vojski jednakomerno fronto.
"Sovražna prednja straža obstoji iz jedne divizije, par švadronov konjiče in posadke iz Siuyena, ktera broji devet švadron.
Zunanje sovražne vrste zasedla je konjiča, kakor tudi pešaštvo. Japonci tudi skrbno pazijo na gorovje in prelaze iztočno od železnice.
!Dne 20. junija popoludne so naši pazili velik oddelek japonske konjiče, ktero so spremljali pešci. Naši so Japonce napadli in jih mnogo usmrtili Mi nismo imeli izgub.
'Na jugu od Vanseapudze je -paziti, da se število japonskih čet mno-
Slovenske novosti.
Za trak ljubljanskemu "Sokolu' stanam doposlala rojaka gosp. Frank Bavdek iz Dunlo, Pa., $1.82 in g. An ton Blažič iz Conemaugh, Pa., 25c. — G. Alojzij Virant, Lorain, O., $1.
ROJAKOM V JOLIETTT, ILL., in
okolici priporočamo našegm zastopnika Mr. John Sastaršiča, 1208 N. Oentr« St. Imenovani g*-noi it iti
sta
JAPONCI TEPENI IN V NEREDUBEŽALI. — KUROPATKINOVO POROČILO O JAPONCIH. — JAPONSKI GENERAL, MARKIZ OYAMA, JE PREVZEL VRHOVNO POVELJNIŠTVO.
"Japonsko brodovje je dne 22. t. m. rekognosciralo pred Port Arthurom. Iz trdnjav so na Japonce streljali in poškodovali jedno japonsko torpe-dovko. Ko se je pojavila v bližini tudi jedna japonska križarka, čuti" je bilo živahneje streljanje, ktero je trajalo do mraka.
Petrograd, 23. junija. Tukaj vsakdo pričakuje poročila o velikej bitki, kar je sklepati iz Kuropatki novega na govora svojim vojakom v Kai-Chou. Tedaj je dejal Kuropatkin, da bode vojake v Kai-Chou kmalo videl, na kar bodo z Japonci temeljito obračunali Ln da se ne bodo vrnili preje domov, dokler tega ne store. General je s tem mislil, da se kmalu vrne z veliko vojsko iz Liao-Yanga in napade Japonce.
Cena prekomorska vožnja.
Hamburg-America črta je znižala vožnjo iz New Yorka v Hamburg na
$20.00,
ali do LJUBLJANE	:
$26.80,
v ZAGREB .................$27.40
v KARLOVEC ..............27.00
na REKO ................... 27.30
Parniki odpljujejo iz New Yorka vsako soboto.
Cunard črta je znižala vožnjo iz New Yorka v Hamburg na —— ,
$17.00,
ali do LJUBLJANE
$23.80,
v ZAGREB..................$24.40
v KARLOVEC .............. 24-00
na REKO ................... 24.3C
Vožnje listke prodaja PR. SAK-SER, 109 Greenwich St., New York.
To kitajte S
Kdor želi v Ameriko vzeti sorodnika ali znanca, se mu pQnuja zelo ugodna prilika. Za Slovence iz Kranjske, Primorja, Dalmacije velja vožnja na Red Star Line iz Antwerpena do New Yorka
samo $19.OO.
Iz Ljubljane do New Yorka. iz Zagreba do New Yorka.
iz Reke do New Yorka.....
iz Karlovca do New Yorka.
TE CENE
VELJAJO KLICA
DO
$27.45, $28.55, $28.50, $28.85.
PRE-
Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New YorL, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
LADJEDELNICA YOKOSUKA, JAPAN.
ži. Tudi na poti med Siuyenom in Ta-noki dobivajo Japonci pomoč.
"Japonci grade utrdbe med Siuye-om in Kai-Chou.
'' Sovražne prednje straže so zasedle prelaz med Pangrabay in Pai-eliangom, kakor tudi prelaz Chap&n, na jugu od Saikhotana.
"Japonci so utrdili Kwandiansian in tamkaj razpostavili 18 topov.
Petrograd, 24. junija. General Sa-harov brzojavlja generalnemu štabu : "Dne 21. junija dopoludne, pričela je japonska prednja straža napredovati proti naše j, ktera je stala 4 milje južno od Senuchena. Naši so se počasi umaknili proti Kaichou.
"Opoludne je bilo videti japonsko kolono, ktera je štela 9 švadron konjiče, jedno baterijo in mno^o pešcev, na potu proti Senuchenu. Njej so sledili nadaljne sovražne kolone, na kar so pxoti večeru zasedli Sinuchen.
"Južno od prelaza Charman kon centrirana je divizija Japoncev.
"Dne 22. junija je oddelek japonske vojske korakal iz Siuyena v Hran . Jeden bataljon je skušal v megli našo prednjo stražo pri Vandiapudze napasti in iznenaditi. Naši so jih pa sprejeli in prepodili nazaj proti Siu-yen.''
Fusari, Koreja, 24. junija. Rusi iz Samimaka so dne 22. t. m. napadli japonsko prednjo stražo, da tako zved6, kolika je moč Japoncev. Rusov je bilo dva polka konjiče, jeden polk pešcev in baterija topništva. Japonci so bili na vsej črti tepeni in so bežali v skrajnem neredu proti Sliintailingu. Njihove izgube so velikanske.
Inozemski vojaški atašeji so boju prisostvovali.
Ob frontu Kurokijeve vojske so Rusi zasedli vsa mesta z velikimi posadkami. Tekom zadnjih dni ni prišlo do večjih bojev.
V okolici Siuyena se nahajajoče rusko vojaštvo, poveljuje generalmajor Miščenko. Oddelek kozakov vedno nadaljuje japonske zveze.
Chicago, 24. junija. Tukajšnjim "Daily News" se brzojavlja iz Chefoo:
Tukaj se zatrjuje, da Kuropatkin lahko ostavi v Liao Yangu primeroma majhno posadbo in zbere svoje čete na
jug"-
Konservativni vojaški kritikarji pa trdijo, da ruska koncentracija pri Kai Chou še ne pomenja pričetka velike bitke, temveč Kuropatkin hoče s tem vstaviti edino le napredovanje .Tapon-v. Ker so Japonci zasedli Siun Yo Shan, na jugu Kai Chou-a, pomenja to, da sta obe japonski vojski že v zvezi. Japonska posadka v Siun Yo Shan tvori najbrže del vojske generala Oku, kteri tabori v Siu-Yenu. Stališče 12 japonskih divizij je znano, dočim nihče ne ve, kje sta dve drugi diviziji, kteri sta prišli iz Hakodate. Glavna vojska generala Oku je še vedno več milj južno od Senuchena.
Tokio, 23. junija. Bivši šef generalnega štaba marki Oyama, imenovan je vrhovnim poveljnikom japonske vojske na kopnem. Šef njegovega štaba je generalni poročnik Kodama. Njnni dosedanji mesti v generalnem štabu bodeta nadomestila maršal Ya-magata in generalmajor Nagaoka.
Chefoo, 23. junija. Semkaj se poroča, da so Japonci včeraj zopet napadli mesto Port Arthur od kopne in morske strani, da so pa morali zopet bežati.
Oropali pošto.
Silver City, Idaho, 24. unija. Drzen ropar, oborožen s puško in revolverji, napadel je včeraj zvečei poštni voz, kteri je bil na poti v Murphy, par milj od tukaj. Lopov je prisilil devet potnikov izstopiti, na kar so mu morali izročiti ves denar in u^uge vrednostne stvari. Nato mu je moral poštni voznik dati vrečo s poštnimi pošiljat vami, ktero je dejal na ramo in odšel v gozd. Roparja zasleduje seri fovo možtvo.
Memphis, Tenn-, 24. junija. Pri Millingtonu sta dva roparja napadla trgovca J. G. Ligona in mu odvzela $5000 denarja.
Slika iz Hayti.
MEŠČANI MESTA PORT AU PRINCE, HAYTI, SO RAZŽA-LILI FRANCOSKEGA POSLANIKA
Nemškega poslanika so napadli vo-jaki s kamenjem. — Sovraštvo proti inozemcem.
FRANCIJA .HOČE ZADOŠČENJE.
Paris, 24. junija. Ministerstvo inostranih del dobilo je od francoskega poslanika v Port au Prince, Hayti, Depreza, poročilo, da so vojaki, kteri bili v vladinej palači na straži, njega, kakor tudi nemškega poslanika napadli in metali nanje kamenje. Depreza je pogodil kamen na nogo, tako, da je lahko ranjen. Soprogi obeh poslanikov, kteri sta se peljali v drub"ej kočiji, so vojaki napadli tudi z kamenjem. Soproga francos1* poslanika je rodom iz Zjed. dr	.. je mini-
ster inostranih del dobil ±c jedno tozadevno poročilo, še- ni sklenil, kake korake mu je ukreniti, toda uradniki ministerstva so uverjeni, da bode vlada zahtevala zadoščenje.
Isto je pričakovati tudi od Nemčije.
Port-au-Prince, Hayti, 24. junija. Vojak, ki je stal na straži pred vla-dino palačo, je napadel francoskega in nemškega poslanika s kamenjem zgolj iz sovražtva do inozemcev. Zamorsko prebivalstvo, kakor tudi zamorska vlada sta namreč prepričani, da so le inozemci krivi, da je finančni položaj v republiki tako žalosten.

30,000 krojačev štrajka.
Garment Workers Trade Council naznanja, da je pričelo v New Yorku 30,000 krojačev strajkati, ker so delodajalci sklenili, da med unijskimi in neunijskimi delavci v nadalje ne bodo poznali razlike.

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto ....... 4.50
" " " pol leta.......2.50
" " " četrt ieta ...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
»OLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30
centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Tvlcfoni C179H Cortland.
Nekoliko statistike.
\ ,'ikomur je znano in tudi mi smo ir večkrat poročali, kako neprimerno
sf vsa živila tekom zadnjih par let podražila. Številke o spremenitvi een r > koristna, kajti bas one nam doka-i'jjejo, ila se je položaj delavcev v Z jedinjenih državah poslabšal. Dasi-i vno plače in delavski pogoji niso
a ovali in ako bi bili povprečni di'h«>';ki ameriškoga delavca danes isti. kakor preje, bilo bi materijelno ytanje delavca z ozirom na živila vendarle slabše.
Delnv-ki oddelek wasliingtonske vlade j<- izdal ravnokar svoj mesečni "bulletin", v kterem objavlja številko, i/ kterib je najbolje razvideti razliko med prejšnjimi in sedanjimi cenami.
Na primer: Danes rabimo $149, ako
h( < t mo kupiti isto količino premoga, ktero je bilo pred 10 leti dobiti za
$02 00.
Za količino sočivja, ktera je veljala leta 1896 $7$, moramo danes plačati $118
Les in druge stavbene materijalije, kt> re so veljale pred sedmimi leti $90, veljajo danes $121.
T ali bolezni so dandanašnji dražje, n< ;o so bile preje. Za blago, ktero velja v lekarni $112, plačati je bilo leta 1894 le $87.
■ je vsakej gospodinji znano, nsti meso tekom zadnjih let Pred 7 leti bilo je dobiti i ;i twi ]>to količino mesa, kakor danes
Tako so se tudi vse druge reči podražile.
Ako pa prejšnje cene primerjamo - sedanjimi zasebnim potom, vidimo, da je ra/lika še večja. Tako se je blago v New Yorku od leta 1897 nadalje podražilo za — 41 odstotkov.
\ -tako blago postaja dražje, le de-lavt :e moči, jedino, kar zarnore delavce prodati, to mora z ozirom na eeno vedno nazadovati.
Trustifikacija obrti, ktero so često-krat opisovali kot znižanje cen, izpo-slovala je baš nasprotno, kajti ona je povišala ceno vsacega blaga, izimši delavsko moč, ktera se sedaj bolj izkorišča, nego kedaj popreje.
In tako izkoriščanje ljudskih mas bode napredovalo vedno hitreje, ako ;e mast političnim potom ne rešijo trustov in skrbe za samostojni in neodvisni gospodarski napredek.
DALMACIJA IN AVSTRIJA.
Odkar se Dalmacija nahaja v političnem in zemljepisnem konglomeratu dežel Habsburške države, ne iuje se iz nje drugo, nego-li veene tožbe.
Ta najlepša hrvatska zemlja na obalih Jadrana je tako zanemarjena in prepuščena sama sebi, da se človek, ko potuje po njej, mora zares čuditi polnim pravom, kako moreti država in njena vlada počenjati tolik netak-tičen greh na onem čestitem narodu, ki obljuduje Dalmacijo T!
Že je minolo dvajset in pet let, odkar hrvatsko prebivalstvo Dalmaeije od leta do leta neprestano propada. Hrvatski narod se je tudi v prejšnjih letih selil v beli svet s trebuhom za kruhom. Pravim, selil se je. ali polagoma. Danes pa jc to izseljevanje za-dobilo takov obseg, da Človeku jokata srce in duša. Hrvatski pregovor pravi: nebo visoko, more globoko, kralj daieko. In res, to je ona živa resniea, ki danes velja sosebno glede Dalmaeije.
Pozabili so Dalmacijo. Ko je Napo-eon Veliki se svojimi Francozi v po-i-etku minolega stoletja zidal pota in ceste ter prirejal pristanišča in luke v Dalmaciji, si je njegov general Mar-mont prizadeval, da prebivalstvu Dalmacije čim bolj prihiti na pomoč z denarjem in delom. Narod v Dalmaciji je v narodnih pripovedkah izročil bo-
dočim hrvatskim kolenom zgodovinsko resnico, da so Francozi znali, kaj so delali, in so delali, kar so mogli. Bila je to zdrava politika, ki je služila Francozom na čast, a narodu hrvatskemu v Dalmaciji na korist.
Da bi se danes general Marraont dvignil iz svojega groba in došel v današnjo Dalmacijo, pak si jo ogledal, bi se takoj povrnil zopet v svoj grob. Kajti ono, kar je zidal on, so njegovi nasledniki v Dalmaciji podrli. — Di-plomatična in politično-upravna modrost kake samosvestne vlade opira se na pravičnost in bistrino vladanja in upravljanja. Pravična in modra vlada mora misliti v prvem redu na to, da ohrani ono, kar ima. Ker, niti narod ne more obstajati brez vlade, ali tudi vlada ne more živeti brez naroda !
Zato more vlada misliti na nova podjetja izven mej svoje države samo tedaj, ako modro in pravično postopa z vsemi svojimi narodi brez razlike, ako jih podpira in jim prihaja v pod-( poro iskreno in dejanski na narodnogospodarskem polju.
Je-li to tako v Dalmaciji?
Na stoliei dalmatinskih namestni-j kov je sedelo več avstrijskih generalov, med kterimi je bilo tudi Hrvatov. Danes sedi na tej stoliei namestnik — civilist. Neki Hrvat-Dalmatinec z otoka Korčule, ki je te dni potoval preko Trsta v južno Ameriko, mi je pravil: Bilo nam je v Dalmaciji bolje, ko je bilo — slabje! Te besede nam jasno rišejo žalostno politično in narodnogospodarsko stanje v Dalmaciji.
Ko je človek sit, tedaj tudi peva. A ko človek peva, tedaj mu je tudi materijalno dobro. Žalost in tuga sta znaka bede in siromaštva. Kjer je obmolknila pesem, tam narod ne napreduje. Molk naroda pomenja narodno nazadovanje. Z nazadovanjem naroda postaja zemlja pusta, nehujeta trgovina in obrt, morska plovitev umira, troši se in izginja narodno imetje. V taki deželi obupava narod, pak se moža izseljevati od domačega ognjišča.
Tako sliko nudi nam danes ona Dalmacija, ktero državni činitelji in državna vlada — rekli bi — zanemarjajo namenoma in gonijo njen narod v obup in razsulo. Dalmacija je v prvi vrsti dežela, ki je navezana na svoje vinogradništvo, oljarstvo. žitarstvo, ribarstvo in pomorstvo. Ta kršni narod hrvatski v Dalmaciji se bori od vekov z raotiko in lopato v roki ter razmetava in obdeluje s krvavim znojem svojega obraza dalmatinska svoja kršna tla, da iz apnene in kamenite zemlje izsiljuje vinorodno trto, zeleno oljko, žitorodni klas. Skozi veke in veke plovi po leti in po zimi junaški mornar dalmatinski po Jadranskem morju ter prevaža svoje proizvode in ribari, da živi in se preživlja. Pa, mesto, da mu sevajo radostni dnevi bolje in srečne bodočnosti, postaja, siromak že od prej, sedaj skoro pravim beračem ter odhaja iz svoje domovine v daljni svet, da si poišče kruha in zavetišča.
To je ona lepa plača, ki jo je doživela ista kršna in zvesta Dalmacija, ktera daje državi davke v denarju in krvi! To je ona Dalmacija, ktere hrvatski divni levi so se borili na avstrijskih vojnih ladijah v modrih vodah onega kršnega Visa, na kterega morskem dnu še danes počivajo poto-nule vojne ladije naše današnje zaveznice. To je ona po vladi in državi zanemarjena Dalmacija, ktere kršni sinovi tudi danes predstavljajo sliko, ponos in moč avstro-ogrske vojne mornarice !
Železni oklopi na vojnih ladijah avstro-ogrske vojne mornarice nosijo na sebi žive mišice hrvatskih mornarjev iz Dalmacije. Za te oklope ima država mnogo denarja in hoče še z novimi milijoni iz žepov narodov pomoči pre-kernemu stanju avstrijskih in ogrskih železninskih industrij. Ali za gradnjo železnic v Dalmaciji država nima denarja. Nima denarja, ker je Dalmacija hrvatska. Hrvatje naj le žive ka-kar večni narodno-gospodarski sužnji, ali ob enem kakor primeren in izvrsten — vojni materijal za državne ne-hrvatske svrhe.
Pa, ktera junaška sreča donaša danes z Dunaja v Dalmacijo sijajno vojniško družbo, ktere člani nosijo blesteče zlate ovratnike in kterim se bliskajo na prsih zlati Icriži in zlate kolajne? Mari ni morda ta sijajna družba došla, da Hrvatom Dalmacije donese ugodne glasove, da je dunajska vlada odločila graditi v Dalmaciji železnice in pota, povzdigati pomorstvo, razvijati ribarstvo, obnoviti okužene vinograde, pomladiti umirajoče oljk ine nasade, oživljati obrt in trgovino, odkrivati in financirati mineralno bogatstvo dalmatinskih rudnikov in vzpodbujati narod z očetovsko tolažbo?! Mari se slavni vladi na Dunaju, če tudi malo kasno, zdi enkrat skrajni čas, da stori za Dalmacijo in za narod v njej vse ono, kar je — pozabila v enem celem stoletju?!
V kraljevo mesto Split, v kterem se tudi še danes ponosno dvigajo stoletne razvaline Dioklecijanove palače in v kterem je narod hrvatski gledal v prošlosti svoje sijajne hrvatske kralje in svojo bogato hrvatsko mornarico: v ta kraljevski Split dohajajo cesarski in kraljevi avstrijski generali, ti sijajni častniki avstrijskega generalnega štaba, FZM Beck, pak je nagovoril Hrvatje v Splitu z nežnimi besedami, s kterimi hoče on, za se in za državo, pridobiti srca dalmatinskih
Hrvatov, govoreči jim, da za njih ni politika, ampak za njih da je skrb in delo na narodno-gospodarskem polju, ker samo tako bodo mogli dokazati svojo lojalnost do dinastije in države!
Mi smo mislili, ko smo videli odhajati avstrijski generalni štab z Lloy-jdovim parnikom od mola S. Carlo v (Trstu v Dalmacijo, da se bržkone gre : tam za kaka posebna strategična in i železniška vprašanja. Nu, mesto tega j videli smo in čuli, da so se gospoda .častniki bavili v Dalmaciji — z dal-matinsko-hrvatsko politiko. Kakor se vidi toraj, so oni zgrešili svojo ulogo. Na to, kar se je reklo na usta FZM Becka dalmatinskim Hrvatom, bi bili ti poslednji mogli opravičeno dalmatinski odgovoriti:
Gospoda! Pozdravite nam Dunaj in recite mu, naj nam pošlje strokovnjakov in veščakov iz sredine minister-stev za trgovino in poljedelstvo, da bodo od nas čuli one romane iz realnosti našega dalmatinskega narodnogospodarskega življenja, ki jih mi že nad eno stoletje pišemo na naših — potrpežljivih plečah v grenki in siromašni borbi za življenje in obstanek! Politiko pa prepustite našemn narodu in njegovim voditeljem, ktere on sam najbolje pozna in jih — voli!!
A—s.
RUSKO-JAPONSKA VOJNA.
Da pokažemo, kako malo opravičen je bil ves tisti krik o velikanski japonski zmagi pri Kinčou, hočemo tu rekapitulizirati nektera že znana dejstva.
Z ozirom na bližino portarthurskih utrdb pozicija pri Kinčou že a priori ni bila določena v to, da bi krvaveli za njeno ohranjenje. S tem se da tudi tolmačiti razmerno maloštevilna ruska sila na tej poziciji. Ta sila je bila oddelek portarthurske posadke, zato je več nego naravno, da se je, izvrši vši svojo nalogo — prouzročivša sovražniku velikanskih izgub — umaknila niže doli proti utrjenemu ozemlju portarthurskemu. V označenje pretendirane "velikanske japonske zmage" pri Kinčou služiti osobito dve dejstvi, kterih si ne upajo tajiti niti japonofilska poročila. Prvo dejstvo je, da je bilo Japoncev okolo 40,000, Rusov pa okolo — 8,000! Drugo dejstvo je, da so imeli Japonci vsaj petkrat toliko mrtvih in ranjenih, nego pa liusi. Ti dve dejstvi zadoščati. Zavzetje Kinčoua samo na sebi je že japonski uspeh, ali uspehi predrago plačani pomenjajo nadaljni razvoj za vojne — poraze. Japonci so tako drago plačali svoj uspeh pri Kinčou, da jim je smeti prorokovati: še nekoliko tako drago plačanih uspehov pred Port Arthurjem in zaključek bode katastrofalen za tamkajšnjo njihovo vojsko. Ali osodno v položenju Japoncev je, da stoje pred imperativom, pred neizprosno zahtevo vseukupnega vojnega položenja. Oni morajo hiteti, njim je stavljen termin, k "m ne dostaje enega od glavnih odločilnih elementov v vsaki vojni — časa. Oni se r.e smejo plašiti nobenih žrtev, oni so siljeni tvegati vse, da pride do odločitve pri Port Arthurju. In to ne le iz ozirov na nadaljne operacije na kopnem, ampak tudi zbog skrbi za lastno mornarico. Ista je danes jako oslabljena; deloma vsled poškodb, prizadejanih jej od ruske sile, še bolj pa menda vsled naravne obrabe mate rijala. Pomislite le, da je vojno bro-dovje japonsko že od januarja vedno v akciji, vedno v gibanju. Iz japono-fdskeh poročil samih je posneti, da se mnogo japonskih vojnih ladij nahaja v domačih ladjedelnicah Temu japonskemu brodovju bi se utegnilo zgoditi po prihodu baltiškega brodovja, da bode krvavo potrebovalo zavetišča v — portarthurski luki! Tudi to je — po našem mnenju — zelo tehten razlog, da se Japoncem tako mudi z operacijami pri Port Arthurju.
Da so bile izgube Japoncev pri Kinčou uprav grozne, to priznavajo, več ali manje odkrito, vsa poročila. Nu, če uvažujemo, da je bila ruska sila razmerno mala, kako naj si tolmačimo te izgube, prizadete Japoncem? Nic drugače, nego da so Rusi streljali z naravnost idejalno gotovostjo in preciznostjo. Tu je moral pogoditi vsak strel. To bodi konstati-rano na uho vsem onim, ki so vedno govorili, da Rusi tako slabo streljajo, da se niti ne morejo meriti z Japonci! Nu, kaj pravijo sedaj?
Trdovratno se vzdržuje vest, da del Kuropatkinove vojske biti proti Port Arthurju, da prisili tamkajšnjo japonsko armado v boj na dve fronti. Mi ne verujemo tej vesti, ker se nam zdi, da situacija še ni dozorela tako daleč. Ali če bi se ta vest izkazala resnično, potem bi mogli z matematično gotovostjo zapisati zaključek, da je Kuropatkinova armada pri Mukdenu veliko močne ja, nego se v obče misli. Kajti to je izključeno da bi se Kuro-patkin pri Mukdenu tako oslabil, da bi mogla za njegovo vojsko, odidšo proti jugu, na vstati nevarnost, da jej general Kuroki s svojo prvo armado zapre povratek. Čim se toraj Kuro-patkin odloči, da odpošlje večje število doli proti Port Arthurju, morajo biti njegove sile pri Mukdenu tolike, da mu jih se vedno ostane dovolj za brzdanje japonske armade pod generalom Knrokijem.
E?ropq*ske in drage vesti,
Bruck ob Muri, Štajerska, 24. jun. V tukajšnjem mestecu imamo opraviti z romantičnim škandalom "baronice Marije Hervay Kirchbergove, soproge tukajšnjega okrajnega glavarja. Baronica je že pred poroko z Harvarjem živela skrajno razuzdano. Toda tudi potem, ko se je poročila, je nadaljevala svoje prejšnje življenje in je svojemu soprogu napravila toliko sramote, da njegovi lastni uradniki niso hoteli z njim delati. Ker se ni nihče vež za njo zmenil, skušala se je večkrat usmrtiti. Pred poroko je trdila, da se imenuje baronica Luetzow, roj. jBianchini in je bila že Štirikrat poročena. Sedaj se je pa dognalo, da je njeno pravo ime Marija Beljak. Včeraj so jo zaprli zaradi bigamije.
Dunaj, 24. junija. Bivši avstrijski naučni minister Karol Stremayer, ro-^dom iz Gradca, je umrl.
j Dunaj, 24. junija. Tukajšnji švicarski vojaški atašej, dr. H. Bringolf, je všel in ostavil 100,000 kron dolga.
Rim, 24. junija. General Ricciotti Garibaldi je pričel z nabiranjem prostovoljcev za vojno proti Avstriji. On izjavlja, da je vstanovil že 900 odborov, kteri zamorejo oborožiti 36,000 prostovoljcev.
Madrid, 24. junija.BV pokrajini Te-ruel, med rekama Ebro in Guadalquivir, pripetila se je železniška nesreča; 30 osob je usmrtenih. Vlak je skočil iz tira in zgorel baš na mostu preko reke Jiloca. Most se je vnel in lokomotiva je padla v vodo. V času nesreče je razsajal tudi vihar.
Kranjsko slovensko katoliško
Listnica uredništva.
J. B. P., Kansas City, Kansas. Ono, kar ste čitali v "Glasu Naroda'' o slovenskej koloniji v Vašem mestu, ni bil dopis, temveč edino le navadno poročilo, kakoršna nam prihajajo iz vseh mest. Toda, tudi ako bi bilo poročilo — dopis, nikakor ni bilo žalji vo, kajti vsak Slovenec mora biii vesel, ko izve, da so se tamošnji Slovenci ločili od "Švabijade", radi česar moramo tamošnjim zavednim rojakom izreči najtoplejšo pohvalo in srčni živio! Zajedno smo pa u.verjeni, da bodo i oni tamošnji Slovenci, leteri še vedno menijo, da je nemščina tako-zvani "nobel''-jezik, kmalo pričeli spoštovati jezik, kterega so jih njihove slovenske matere učile. Pozdrav!
AMERIŠKIM SLOVENCEM !
Prve dni meseca julija nameravam odpotovati v staro domovino in Be zdraiti v domačih Toplicah pri Novem mestu; ob tej priliki pa bodem tudi navzož pri ŠTIRIDESETLET-NICI LJUBLJANSKEGA "SOKOLA". Kaj je baš ljubljanski "Sokol" storil v probudo našega naroda, mi pač ni potreba navajati; vsakdo ameriških Slovencev se spominja "Sokolov" v rudečih srajcah, po vseh vaseh 'naše ljube domovine je poznan in priljubljen. Ob tej priliki nameravam podariti zastavi ljubljaln-skega "Sokola" krasen trak v ameriških barvah v imenu ameriških Slovencev s primernim napisom. Res, da mi je mogoče samemu omisliti tak trak, ali rad bi imel, da bi bil v istini dar ameriških Slovencev, zato prosim, zavedne rojake, da hi kolektirali SAMO PO EN CENT, samo da je namen pravi in svotico tem preje meni dopošljejo. Svotico iz vsakega kraja bodem objavil. TORAJ MALI DAB, ZA PONOS NAŠEGA NARODA I
FRANK SAKSER.
KURIL
Za 100 kron avstr. veljav« treba je dati |20.55 in k temu ie 15 centov za p*štami&», ker mora biti denarna pošiljate v registrira**.
SLUŽKINJA DOBI DELO. NE SME biti prestara. .Plača od $18 do $20 na mesec. JOHN KORN, 1803 Washington St., Butte, Mont.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sei» otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu"f
617 So. Center Ave., blizu 19. Olice, kjer točim pristno uleŽano „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do« bro urejeno keglišče in igrala* miza (pool table).
Ker Bi hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve) vrsti za točno in solidno postrežbo Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo vsčkrat počastil e svojim obiskom!
Mohor Mladič.
617 So. Center At., blizo 19. n|>. CHICAGO, ILLINOIS*
ifu Wtrtnu i
pflp. tttvo
svete Barbare
v Forest City, Penna*
Inkorporlrano 31. januarja 1902 t PennsylvanyL
ODBORNIKI:
Prctf ?ednfk: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa, L tajnik: Ivan Telban, P. o. Box 607, Forest City, Pa. il tajnik: Ivan Zigan, P. o. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin MuhiČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSTODABSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bttgoteli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa, Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
Josip Bttctneli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. > Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa.	J
Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
^ Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: John Telban, P. O. Box 60S WMBBt City, Pa.
Društveno glasilo je "Glas Naroda^.

I PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, I
I ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- (g •*] mu z miruo vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol-Id noma ozdravljen od svoje bolezni.	p?
Vse novine ga jednako slavo in hvalijo zaradi njegovega [p iskušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem rri narodu in potrdujemo, da je	*	J^
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New-Yorku,
jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti.
Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, meh- pj urju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, S Si prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali [L -{] telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemog- p ix| lost
pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje iz [H ušeš ali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, šumenje [jj v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca [^j kakor
vse ostale notranje in zunanje bolesti. Proi*. ČollillS je «3 jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Jl
SP0LSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. r
Ni bolnika, katerega nebi Prof. CollillS naj si bode 'od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Čitajte!
Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- S z njegovega izkušnjega zdravenja.	li
kaz njegovega izkušnjega Šj Kroničen katar Slavna zdravilnica
želodca in slabo jjJ prebavanje že-lodca ozdravljen.
Bolezen na plu- kj la in lj]
Od srca se Vam zahva- kronične boleči- lq
Collins-ova; Čacli nad
na ul
ljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 inesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na ^nanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor m mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in a	„ tudi ta mi ni mogel pomoči,
D Janko pl.Krileie tako da sem se odločil da
ne v želodcu o-zdravljcne.
I
Tyrone, Pa,
Simon Lnzar,
41 North Front st. Reading pa.
nedam omenjenim zdravnikom tudi "e iednega centa.
pj Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila ranu sem oa-
mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem [3 Ej priporočiti.	™
H Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku I	Vaš	M. Medenjak, -
120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno B boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite jg točno sr/ojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na
Profes. Dr. E. C. COLLINS, |
140 W. 34th Street, New Yorlc. |
Prof. Collins Vam bode dal na podlngi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili.	|£|
BENZIGER BROTHERS,
CHICAGO, ILL.,
211-213 MADISON AVE.
NEW YORK, N. Y., 1 CINCINNATI, OHIO,
36-38 BARCLAY STREET. | 343 MAIN STREET.
POZOK^ SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
Izdelovalci fc>and©» rov, drudtvenlh zastav, znakov in re&alij po naročilih.
Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom.
Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisovsd Vam bode rojak g. Lupša.

■ -V ::..... .i' . :


Jioslomto
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v EUY, MINNESOTA.
irr-iimitm^isKzmmw^ —
XJRADNHH;
Predsednik: JOHN FTABJAN, P. O. Box SOS, Ely, MInjL
Podpredsednik* JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. EE. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calnmel, Itiet Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minm.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1705 St. Clair St., Cleveland, Okle. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Eox 114, Eveletk, Mina.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 11* 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, P«. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pešiljati na L tajnika: Geo. L- Brorich, Kly, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivaa Gevlc, P. O. Vex 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društvene glasilo je: "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Izseljevanje. Dne 0. junija odpeljalo se je z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 5 Slovencev; iz Amerike se je pa pripeljalo 35 Hrvatov.
Umrli so v Ljubljani: Josip Kopač, delavcev sin, 2 meseca, Hradeckega vas. — V bolnici: Fran Ilribernik, delavčev sin. 5 dni; Fran Seršen, mizar, 47 let: Frančiška Šušteršič, kaj-žarica, 48 let; Marijana Celarec, posest nikova žena, 54 let.
Smrt pod kolesom. V Kamni gorici je prišla pet let stara hčerka kovača in hišnega posestnika Janeza Toma-na h kolesu, ki se vrti za kovačnico. Kolo je deklico zgrabilo ter jo zagnalo s toliko silo proč, da je deklica ostala mrtva na mestu.
Moravče. Dne S. junija v bližnji vasi Cešnjicah nastal požar, ki je uničil kozolec in hlev posestnika Pangreta in eno kočo. Moravska požarna hramba je požar omejila, da ni uničil vse vasi. Zanetili — otroci!
S črešnje padla. Iz Skrbine pišejo: Kmetica Marijana Btinc je šla hitro popoldne brat črešnju; ni bila dobre četrt ure na črešnji, ko se jej veja vlomi in strmoglavi na tla tako nesrečno, da ostane na mestu mrtva. Dasi je bila žena že priletna, to je v 63. letu, vendar jo bodo domači zelo pogrešali, ker je bila se zmirom delavna in skrbna.
Drag banket. Pri prebitju bohinjskega tunela je podjetnik Cecconi povabljenim gostom priredil banket. Udeležile so se tega banketa 103 oso-be. Račun brez vina je znašal 17,000 kron, akoro 370 kron za osobo. Seveda se mora pri tem uvazevati, da so bila jedila naročena iz daljnih krajev in da je bilo naročenih z Dunaja 14 natakarjev in več kuhinjskega osobja,
senzaexjonalna odffritja. V graški tovarni človeških odpadkov so našli že
tnnogokrat človeške kosti, ktere je tovarna vedno poslala trgovcem s kostmi nazaj. V vsakem slučaju je bila obveščena tudi policija, a značilno za graške razmere je, da policija o tem ni nikdar obvestila državnega pravni-štva. Nedavno so našli med kostmi glavo neke deklice, ktere se je še držalo meso. To je povzročilo v Gradcu lahko umljivo veliko razburjenje.
Zopet huda ura. Iz Št. Jurja ob
mm
V pouk.
Kdor rojakov namerava odpotovati vataro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to ifle-de potovanja po kepnem in morju. Pri meni bodo pošteno po s tre žen in si prihranil m&raikak dol«r.
Vsakemu p o laiku odpošljem brezplačno frumb v slovenskih barv ah z mojim naslovom, pošljem svojetra člo-
južni železnici se piše: Dne 8. junija, I ▼eka po njega na kolodvor, ako mi popoludne od 1. do 2. ure smo imeli tu nayede cas m zeleBmco hud vihar s točo. V okolici vasi Podgorje, Kranjče, Polič in Gorica, je naredila veliko škodo. Vihar je bil tak, da je izruval nekaj velikih dreves.
Napad na vlak. V soboto, 4. junija zvečer, se je pri Laškem trgu zgodil napad na vlak južne železnice. Kame
cas in
pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in jco-vori slovenski z nami ter se vse domeni.
Vsak potnik naj si pripne moj poslani gumb, da ga nas človek 1 a k 1 j e spojna.
nje je kft deževalo na mimoidoči vlak. Nepo j dite drugam nego na Ravno tako so isti zlikovci napadli po iteTiIko 109 Greenwich St* ker Savinji plovece splave. Orožnikom se mnORO je navihancev, ki vas drugam je končno posrečilo iztakniti lopovske tiraj0 in odero> pa2ite, da ste res napadače in ti so bili — nemški dija- pri meni in Be dajte novcev preje ^ ki celjske višje gimnazije. Radovedni	dokler niste prepričani, kje da
smo, kake premije dpbe za svoje ju-" stc. Sedaj, ko je čas potovanja, mr-nastvo.	j jyoli lovcev na ljudi na postajah in
Umrl je v Slovenjem Gradcu Vine.' Potujoče odvlečejo v slabe in drage Stopar, gostilniiar v ondotnem "Na- hotele ter jih dobro odero. Pazite na
rodnem domu".
pa v njeno največjo žalost niso mogli ubozega kužeta ozdraviti. Prišla je zadnja ura in tudi kužek se je moral ločiti s tega sveta. Kolikor je nam znano, ga dama ni dejala na mrtvaški oder, pac pa mu dala narediti krsto in poklicala konjaca, da ga je nesel pokopat. Tudi pri tl pogrebu" mu je dama izkazala zadnjo čast. Oblekli sta se s služkinjo v črno obleko, vzeli vsaka svoj šopek in šli za "pogrebom". Ko je konjač odpravil svoje običajne ceremonije" in odšel, ni bilo joka ne konca ne kraja. Toda kar je mrtvo, je mrtvo, in tudi žalujoča gospa se je morala tužnim srcem posloviti od pasje gomile. Pri odhodu sta s služkinjo zasadile na "gomilo" še vsaka svoj šopek — in pogreb je bil končan.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Josip Sabec, sploh "Mušnikov" imenovani, posestnik iz Hruševja, je imel dne 18. vinotoka 1903 v gostilni Petra Delinca prepir z Antonom Šab-eem, ki mu je očital, da je pijan. To, in ker ga je Anton Šabec od sebe porinil, je precej opitega Sabca tako razburilo, da fx& je s pestjo tako močno po levem očesu udaril, da je vid izgubil, in ker je že popreje na desno oko slabo videl, postal je sedaj za delo nezmožen. Priče so pa pri razpravi povedale, da je z Antonovo slepoto ni vse tako resnično, kakor se on dela; izpovedale so, da so ga videle opravljati taka dela, kakoršna morejo opravljati le ljudje, ki dobro vidijo. Porotniki so vprašanje na težko telesno poškodbo zanikali in sodišče je obtoženca .Jožefa Sabca oprostilo. — R. Velikanje, "Pitji če v", dela\rec v Železnikih se je imel zagovarjati zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Že dalje časa je gojil srd na Franceta Šmida, ki ?_ra je pred par leti nekoliko nalomast.il. Prilika, maščevati se nad Smidom, se mu je ponudila dne 2. velikega srpana 1903 zvečer pred hišo št.
14. v Železnikih. Tu mimo je prišel Sni id in vprašal pred hišo sedeče, med kterimi je bil tudi obtoženec, če so že
PRIMORSKE NOVICE.
Iz ljubezni do brata je hotel postati ropar in morilec. Pod Sv. Goro pri' Gorici je prišel 17. aprila letos kroja- 1 ški učenec Fr. Pregel v gostilno Štefana Ceja, ter začel na gostilničarja in ženo streljati. Sicer je ranil oba, vendar sta ga napadanca premagala in zvezala. Pregelj je takoj priznal, da je imel namen gostilničarja in njegovo ženo umoriti in oropati, da bi priskrbel svojemu bratu, ki študira na dunajskem vseučilišču, denar, da bi mogel svoje študije dokončati. Porotno sodišče ga je obsodilo v 4Ietno ječo.
Zaprli so v Trstu tiskarja I. Olivo, ki je vodja social r.o-demokratične stranke in odgovorni urednik lista '111 Lavoratore'. Zapleten je baje v znano afero tistih, ki so hoteli iz baronice Reinelt izsiliti denar.
Radi litra vina mu je prerezal vrat.
Na ulici so se v Trstu radi neplačanega vina sprli 401etni Peter Wagner in 281etni Evgen Švagelj, ki je Wagnerja udaril s pestjo po glavi. Wagner je potegnil krivec in Švageljnu prerezal grlo.
Iz Trsta poroča: Dne 8. junija so na cesti aretirali Auolfa Bianchija, biv- j šega izdajatelja antisemitskega lista B Figaro". Dalje so še aretirali po- . sredovalca posojil, Karola Ofnerja.1 Obadolži policija, da sta poiskusila iz- [ silti od baronice Reinelt denarja.
RAZNOTEROSTI.
Hrvatske male novice. — Bratomor.
V Celini pri Zaprešieu je Marko Kra-jačič na polju s sekiro ubil svojega brata Antona zaradi dedščir Morilec je bil obsojen v šestletno jt — Stari bosanski denar najden. Blizu Konjice (Bosna) je našel neki mohamedan-ski kmet 10S4 starih bosanskih srebrnih noveev izza časa Tvrtke in Tome
ta pouk.
FRANK SAKSER,
109 Orrenwich St., New York. 1778 St. CI lir St.. Cleveland. O.
NOVA PAROBRODNA CRTA
MED
TRSTOM, MO'MEW YORKOffl.
Cena $28 in $30. UNIONE AUSTR1ACA DI NAYIGAZIONE
-	..........A. M 1 - KJ.-
CANA & FRATELLI COSULICH) ixna na razpolago TRI NOVE BRZOPARNIKE
"FRIEDA", "GERTY" in "GIULIA",
kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno Iu5 in razne udobnosti za potnike.
Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali
C. B. Richard & Co.,
generalni agentje, 31 Broadway, New York.
pardon kuhinjskih umetnikov, ki so po večerjal i. Nazaj idočega Šmida je sami toliko veljali, da bi moglo veeljel Velikanja zbadati z besedami
rodbin nekaj časa prav lepo izhajati.
Poskusen samomor. Dne 9. junija ob G. uri popoldan prišel je po okrajni cesti do savskega brega v Tacnu pod Šmarno goro Josip Grmek, posestnik iz Srednjih Gameljnov, in se v najhitrejšem teku zajrnal v zaton, z namenom končati si življenje. Voda v zatonu je bila vsled velodnevnega deževja kalna ter nad 3 metre globoka. Fran Medved mlajši, sodar v Tacnu, ter bivši, pionir, se pogumno spusti v pojKilni obleki za njim. Dasi dober plavač, vendar je imel Fran Medved jako težavno stališče, ker je voda takoj pri kraju 3 metre globoka, poleg tega še kalna, samomorilee pa velik, močan človek, ki je z vso silo tiščal proti tlom in se branil rešitve. Z velikim trudom in nevarnostjo za svoje lastno življenje se je slednjič posrečijo Medvedu privleči Grmeka na površje vode in potem skoraj nezavestnega h kraju. Na licu mesta zbralo se je polno občinstva in grajalo SOletne-ga posestnika, ki je z vso trdovrat-nostjo zahteval, naj se ga izpusti, da izvrši svoj namen. Po njegovem govo-renju se je spoznalo, da ni pri zdravi pameti. Vsekako bi bilo na mestu, da dobi vrli rešilec, dasi je dober plavae, primerno nagrado za svoj človekoljubni in pogumni, toda skrajno nevarni čin.
Pasji pogreb. Pred nekaj dnevi se je v Ljubljani pripetil slučaj, ki priča, kako so nekteri ljudje navezani na živali. Neki dami je zbolel pes, ko-jega je ljubila čez vse. In res je bil tudi zelo dobro naučen. Nosil je z njo po ulicah torbico, dežnik in ji tudi prinašal časnike. Zaradi tega se mu je pa tudi godilo boljše, kakor marsika-kemu siromaku. Imel je svojo posteljico iz blazin, bil vsak dan lepo raz-česan in umit ter je bil sploh v časti, kakor prvi ljubljenec. Tudi v bolezni mu je stregla in poklicala k- psu ko-njača in razne 14pasje zdravnike'*, ki
KJE STA ALOJZIJA TURK soproga podpisanega, preje se .je pisala ALOJZIJA BLATNIK, doma je iz vasi Gorenje Vimpolje pri Sevnici; odpeljal mi jo je MATEVŽ HREN, doma iz Šmartna pri Gorenjem Gradu, po domače se mu pravi Gnadčev. Rojake prosim, ako kaj o njih vedo, da mi blagovolijo naznaniti JOSIP TURK, P. O. Horr, Park Co., Mont.	(18-24)
VESELICO S PLESOM
priredi
SLOVENSKO PODPORNO DRTJ-ŽTVO SV. MARTINA ŠT. 44"
v Barbertonu, O.,
dne 2. julija v J. Emermanovej dvorani, 809 Woster Avenue. Začetek točno ob 6. uri zvečer,
j Vljudno vabimo vse brate Slovence in Hrvate, kakor tudi vsa krajevna
CUNARD LINE
F>ARINIICI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM,
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpljnje iz New Yorka dne 5. julija 1904.
od j >1 ju je iz New Yorka dne 19. julija 1904.
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadwav. New York.	126 State St.- Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
"Prokleti klobasar, kam pa greš. pro klet a kura" itd., ob jednem ga je pa sunil z roko ter izzi pasa potegnil nož V obrambo je pobral Šmid kamen in stekel za Veli anjem v hišo, a ta je letel v prvo nadstropje. Nazaj idočega Šmida je Tine Paplar z burklja-mi napadel, priskočil je pa tudi obto-ženez ter jel Šmida obdelavati z nožem. Vsega tega obtoženec ne taji, zagovarja se le nekako s silobranom. Pri tem je dobila dve poškodbi tudi Lucija Lotrič, ki je Šmidu v bran priskočila. Poškodbe leve Šmidove roke so bile težkega značaja, ker so mu jo morali odrezati, ker je pa imel Šmid tudi desno roko že prej pohabljeno, je postal sedaj nezmožen za delo. Porotniki so vprašanju na krivdo težke telesne poškodbe pritrdili in sodišče je Velikanja obsodilo na tri leta težke z jednim postom na mesec poostrene ječe.
Iz Šiške se poroča: Predvčerajšnjim
7,veČer je prišla neka ženska obiskat ženo Franceta Korbarja, sluge v Kos-lerjevem gradu. Ker žene ni bilo doma je Korbar mislil, da bode prijateljica odšla in zaspal. Prijateljica pa je to priliko porabila in ukradla dva prstana z dijamanti in čez 60 K denarja.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Umrl je v Selnici ob Dravi Fr. Mar-
čič, oče lesnega trgovca Alojzija Mar-
čiea.
Predmariborskimi porotniki je bil
obsojen radi uboja kočarjev sin Franc Zavec radi uboja na IGmesecno ječo. — 47. letni gost"&č v Lukavcih, Ivan Pleifer obsojen je bil v 61etno ječo, ker je zažgal posestniku Fr. Vaupo-tiču poslopje iz maščevanja, ker ga je ta vp repiru vrgel iz gostilne.
Kupčija s človeškimi kostmi v Gradcu. O kupčiji s človeškimi kostmi v Gradcu prinaša "Grazer Volksblatt"
ODBOR.
Tomaševiča. — Obsojen župnik. Okr. družtva, spadajoča J. S. K Jednoti.
sodišče v Krku je obsodilo župnika Udeležite se v obilnem številu!
don Pietra Volaricha na globo 70 K, ker je v navzočnosti mnogih kmetov prepeval pesem, v kteri je napadal čast žene neketja Balona.
Dogodki na Balkanu.
Belgrad. Tukaj se na tihem snuje republikanska stranka, ki še šteje IGO odličnih pristašev.
Praga. Kakor se poroča "Narodnim Listom" iz Belgrada, razkrila se je med častniki niške garnizije zarota zoper provzročitelje krvavega prevrata na kraljevem dvoru. Vojni minister se je takoj odpeljal v Niš, da zadevo preišče.
Belgrad. Vlada je naročila SO novih brzostrelnih topov ter jih plačala s posojilom, ki si ga je najela pri oto-manski banki v Parizu.
Pariz. V današnji zbornični seji je zahteval poslanec Pressense pojasnil o zadnjih dogodkih v Armeniji. Grajal je sultanovo postopanje, rekel, da posredovanja pri sultanu nič ne zaležejo, zato pa se morajo velesile zavzeti, da se ne obnove grozodejstva iz leta 1894. S pomočjo Rusije in Anglije bi bilo treba demonstrirati z bro-dovjem, da se zabrani uničenje armenskega naroda.
Ali hočete potovati v Evropo?
IV. JOHNSON,
40 Second St., Hobokea, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
KJE JE FRANK JAKUŠ? Poslednjič mi je pisal iz Butte, Mont. .Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: ANTON JA-KTJŠ, Box 31, Stysville, Kana..

....
Kreta nje parnikOT.
V New York bo dospeli:
Aurania 23. junija iz Liverpoola z 410 potniki.
Dospeti imajo:
Frieda iz Trsta. Patricia iz Hamburga. Lucania iz Liverpoola. Moltke iz Hamburga. Furnesia iz Glasgowa. La Champagne iz Havre. Germanic iz Liverpoola. Vaderiand iz Antwerpena. Noorland iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena.
Odpljuli so:
Arabic 24. junija v Liverpool.
Odpljuli bodo:
Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool. St. Louis 25. junija v Southhampton. Finland 25. junija v Antwerpen. Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. Prinz Albert 25. junija v Genovo. Columbia 25. junija v Glasgow. Aurania 28. jun. v Liverpool. Ryndam 2S. junija v Rotterdam. Kronprinz Wilhelm 28. junija v Bremen.
Oceanic 29. junija v Liverpool. Bremen 30. junija v Bremen. Moltke 30. junija v Hamburg. La Champagne 30. junija v Havre. Gemanic 2. julija v Liverpool. Vaderland 2. julija v Antwerpen. Furnesia 2. julija v Glasgow. Patricia 2. julija v Hamburg. Lucania 2. julija v Liverpool. Koenigin Louise 2. julija v Genovo,

Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SAL00N
107=109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . .
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dob£..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
GLAVNA SLOVENSKA
1 HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg št« IS,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje Hranilne* vlog© ter jih obrestuje po
1 O
mr
3/o
to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s Čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar ▼ neprave roke in ima ob jednem to dobro, da m» ta takoj obresti nese.
Naslov je ta:
Glavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.

Xj±s-bo3sz. Slika in srce.
Novela. Spisal dr. Stojan.
(Dalje.)
Pred štirinajstimi dnevi bil je že oskrbnik pisal predstojnici nekega znamenitega dekliškega zavoda na Dunaji, naj mu naznani, ali se ne nahaja v sredini njej izročenih devojk gospica, ki bi bila sposobna za odgo-jiteljico v Radivojevej grajšeini na Slovenskem.
Vsak dan so že pričakovali odgovora ; a osobito težko je čakal na-nj Radivoj sam. Mnogo mu je bilo do tega, da pride odgojiteljica še to pomlad. Začne se namreč zopet delo na polji in v gorah; on kakor oskrbnik bodeta imela pri delavcih mnogo opravka in bota črez dan le malo doma. A dekletci puščati služkinjam v varstvo in nadzorovanje, to bi jima bilo na škodo in kvar.
Zatcraj vpraša oče pri zajutreku na verandi starejšo hčerko: "Ali je že bil pismonosec danes tukaj, Dorica?"
"Ne, ljubi atek", odgovorita mu dva nežna glasova.
"Kaj pa pričakuješ tako nujnega, da vsak dan po pismonoši poprašu-ješ?" nadaljuje Angela.
"To pismo bode za vaju, ljuba moja otročiča.''
"Za naju, za naju t" zavpijete deklici veselo in radostno. In kakar srni skočite po konci in zbežite, pustivši očeta samega, v park, da pogledate, ali že pismonosec prihaja.
A namesto pismonoše zazre njih oko oskrbnika Desimira, ki se po peščene j stezici približuje grajščini. Deklici se naglo skrijete za gost grm; pričakuje ondi tiho svojega učitelja. Ustrašiti ste ga hoteli. In res, ko se približa Desimir osodepolnemu grmičju, skočite Angela in Dora iz skrivne zesede na svojega — sovražnika, in občen smeh in krik konča to veselo otročjo episodo. Deklici primete oskrbnika vsaka za eno roko in tako ga tirate skakljaje in smeje se pred očeta k zajutreku na grajsko verando.
"Namesto pismonoše vjeli sve gospoda oskrbnika", šalite se deklici.
"Pravega ste dobili v roke. Danes sem jaz pismonosec, dragi dekletci Gredoč z gore, kjer sem že bil danes ob petih pri delavcih; krenem jo malo v stranpoti in pogledam na pošto. Moj pot ni bil zastonj. Ravno je prišel poštni voz in na vas, gospod grajščak. to-le pismo z Dunaja. Vzel sem ga takoj seboj in tu ga vam izročim."
Govoreč izvleče veliko pismo iz že pa in ga odda Radivoju.
"Vendar enkrat odgovor, in to mi slim dober odgovor", "mrmra grajščak med zobmi. In obrnen proti deklica ma, nadaljuje: "Današnje pismo ni ma nič za vaju; tu so same listine in spričevala. Idite toraj k strežnici, naj vaju lepo opravi. Danes vzamem svoji pridni hčerki seboj na polje in v log na sprehod."
To je bilo dekletcema najljubše na ročilo, in one zbežite kar nagloma v grad.
Ko sta grajščak in oskrbnik sama otvori prvi pismo. Iz ovitka potegne več spričeval, ali ta položi na mizo ne da bi jih pogledal. Nato mu pride v roko dolgo pisanje, in temu je pri dejan poseben ovitek s krasno sliko.
''To je gotovo podoba priporočane nam odgojiteljica", opomni grajščak ogledujoč živo sliko mlade, vitkorastle devojke. In kažoč podobo oskrbniku Desimiru, nadaljuje svoje opazke:
"Res, ali ni to krasna podobaf! Poglejte to visoko razumno čelo, to veliko, odkritosrčno oko, to nežno lice. ta lepi nosek, rudeča ustna, okroglo brado!... Ves obraz ima nekaj vabljivega, vljudnega, prikupijivega na pebi, a vendar je ta pogled ponosen in samos vesten."
Dolgo sta ogledovala naša znanca to podobo ter se niti načuditi mogla temu ženskemu krasu.
"To je umetnost, ne lepota. To je idealizovana slika, ne prava podoba", trdi naposled grajščak, ki se ni dolgo mogel ločiti od njenega pogleda.
Nezapopaden notranji čut pa je prešinol Radivojevo srce pri teh besedah, in njegovo oko, neprestano uprto v to krasno sliko, govorilo je jasno, da sprejme on pod vsakim pogojem to žensko bitje pod svojo streho.
"Ali eujva, kaj piše predstojnica". Kakor pregleda orel z bistrim očesom hipoma vso širno ravan, ali ne zapazi kje bogatega plena, tako je grajščak radoveden in zamaknen v trenotku prečital vrsto za vrsto, list za listom.
"Pismo je kaj zanimivo", opomni Radivoj. "Popis odgovarja popolnoma sliki, in z njeno krasoto ujema se neki tudi njeno srce, nje duhovitost in značajnost. — Presrčno hvalo vam izrekom, gospod oskrbnik, za vaš trud, kajti le vaše znanje s predstojnico tega dekliškega zavoda privede mi v hišo tako blago bitje, kakor je naša bodoča odgojiteljica. Ali berite rajši pismo sami; na več mestih je meni njecrova vsebina nejasna, da lahko bi rekel temna."
Olasilo «e je tako-le:
"Na vaše pismo, v kterem me vprašate, ali vam morem iz svojega zavoda dobro in zanesljivo odgojiteljieo poslati, it šojam si sledeče odgovoriti I
take službe, ali nobena se ni hotela odločiti, da bi zapustila glavno mesto ter se napotila tja na Slovensko, v nepoznato in zapuščeno deželico. Osobito pa ne gre nobena odgojiteljica I rada na deželo, kjer je vsem neprili-kam izpostavljena, vzlasti v takej grajščini, kjer ni gospe grajske in druzega omikanega ženstva, kakor bi to bilo pri vas. Dalje še zahtevate, da bi kazalo, naj zna tudi ta ali oni jezik slavjanski, najboljše hrvatski ali celo slovenski.
Smejale so se gospice tem pogojem; nektere so mene celo popraševale, kakšen jezik je to — slovenski jezik, in kje se neki govori! Vi, gospod Desimir, ste me večkrat podučili o svojih domačih razmerah in vaš poduk mi je pri tej priliki kaj dobro prihajal na pomoč, da sem jim razmere na drobno in po voljno raztolmačila.
Že sem vam hotela naznaniti, da ne morem vaŠej prošnji ustreči, a kar naenkrat mi pove ena najljubših mi učiteljic v zavodu, da jo je volja za nekaj let prevzeti to mesto, rekoč: Jaz si želim na deželo, gospa predstojnica. Rada bi zopet enkrat dihala sveži zrak in se kretala prosto in veselo pod senco košatih dreves. Kako krasno bi bilo moje življenje, ko bi se mogla šetati po logih in gajih, hoditi po poljih in travnikih, posedati pod košatim bukovjem, poslušati žubore-nje šumljajočega vira ter se kopati v šumečih valovih bistre Save. Za nekaj let naj stopim iz vaše službe, gospa predstojnica, in potem se vrnem zopet v zaduhlo zidovje cesarske sto-lice."
Ne rada, a vendar uslišim njeno prošnjo, in sicer zato, ker jo ljubim iz celega srca in cele svoje duše. Dra-goslava, tako se zove moja ljubljenka, prišla je kot štirinajstletno dekletce v moj zavod. Brez očeta in matere poslal je siroto v moje varstvo neki odvetnik iz mesta Zagreba. On je bil njen varuh.
Dekle se mi je smililo v dno moje duše. Dragoslava je bila nežna cvetka, kterej pa ni prilival dobrohotni vrtnar, temveč ona je rastla, kakor klije tam na polji pod milim nebom divja rožica, zapuščena in osamljena. Bila pa je to blaga roža. Jaz sem jo presadila v svoj vrt, gojila jo štiri leta, in tako mi je postala plemenita cvetlica, ki razprostira milo in sladko vonjavo po mojem dekliškem zavodu. Tretje leto mi je že pomočnica in najbolj zvesto ter najbolj vdano bitje, kolikor i jih imam in poznam.
Težko se ločim od nje, ali njenej j prošnji in želji nisem mogla odreči.' Sama sem vesela, ako jo vidim veselo, j radujem se z njo, kakor se raduje' mati z edinim svojim otrokom. Ko sem jej opisala kraj, kjer stoji graj-ščina veleposestnika Radivoja, in naslikala krasno stran gorenjsko z bistro reko Savo in Snežnikom Triglavom,! takrat je Dragoslava kar vzkliknola samega veselja ter mi rekla, da še, hoče enkrat videti one kraje, kjer je nekdaj kot šestletno dekletce hode in stoje občudovala krasno zemljo slav-jansko.
Proti svojej volji pošiljam neizkušeno deklico v svet. Osamljena je si-! rota in zapuščena. Vse, kar itna in premore, nosi seboj: blago srce in plemeniti duh. Narava jo je sicer obdarila z izvanredno lepoto, kakor vam svedoči pridejana slika; ali ženski kras je minljiv in Čestokrat tudi človeku — v pogubo.
Za toraj moram naglašati, da še Dragoslava vedno potrebuje dobrohotne roke, ki jo bode varovala vseh nezgod v življenji. Upam, da mi gospod grajščak ne odreče prošnje, naj čuva poslano mu cvetlico, kakor lastno svoje dete, ter mi jo po preteklih letih pošlje veselo in zadovoljno nazaj v moje naročje
C1 V •	V« I
Skušnja uci!
Podpisani naznanjam rojakom, da
izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu La najboljših rož in korenin, ki jih j« dobiti t Errcpi in Ameriki t«r rx fi-aejra, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebamih organih, maj pij« redno. Pošilja s« v zabojih po jedem tacat (12 steklenic) na vse kraje zapadnik držav Sev. Auaerike.
V obilna naročila s« mriporo&i
JOSIP RUSS,
432 S. Santa FčAv. Pueblo, Col.
KNJIGE,
ktere imamo t naš£ zalogi is jih odpošljemo poštnine proet«, ako ae nam znerek naprej pošlje:
Molitven« ki ji|is
Spomin na Jokom 36 ct.
Jezna dobri pastir 60 cl. _
Presveto Srce Jeauaovo $1.80.
Sveta Nebesa
Jezna na križu $1. ... s£_
Filoteja #1.20.	&
Zlata Sola $1.20. 1 ^
Duhovni studenec 60 ct Z
Nebeške iskrice «0 et. i.
Ključ nebeških vrat 60 et. ^
Vrtec nebeški 60 ct.	i.
Sveta noš. li et.	j .
Ave ICarija 10 ct.
Mati Božja 10 ct.
Evangeliji 60 ct.	*
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct.
Zgodbe «v. pisma velika izdaja 60 ct.
Nsvodeno msine knjige so ■ zlato obrez*.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
ir%'BSTNA VINA.
Budeče vino po 50 ct. t;al., bele po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem g& ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom jo priložiti denar.
Naznanilo.
Naznanjam rojakom vsepovso-di, da sem kupil veliki, splošno znani
SALOON
pod imenom "Narodna dvorana", sedaj
"SLOVENSKI DOM".
Družtvam priporočam veliko plesno dvorano za. razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje.
V	saloonu imam Igralno mizo (pool table) in glaso« vir; točim PRISTNO PLZENSKO PIVO in drugo izborno pijačo.
V	istih prostorih otvonl sem tudi vinarno. i očim izborna kalifornijska, Trincrjevo in druga bela in rudeča vina. Beli Burgundec, beli Tokajerc, Risling in druga fina vina se dobe pri meni na debelo in drobno.
Potniki debe pri meni pro< nočlščo in vso postrežbo.
Vsi dobrodošli!
Mohor Mladič,
585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111.
Telefon: Loomis 498.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni
Tem besedam prikima erajščak Ra- whiskey ter brandy, ilne smodke voi. V STVP S« mil 1P smilil« ™nnSč*. Jtd- Preskrbim stanovanje in hrano
x najboljšo postrežbo.
r obilen obisk se priporoča:
(31dc>	Joho Putafc,
divoj. V srce se mu je smilila zapušče na sirota, a vendar jo je tudi blagro-val videč, da se s toliko materino ljubeznijo poganja za-njo njena predstojnica.
(Dalje prihodnjič.)
wm1


SIDRO
99
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0K0ST1TIC0, PODAGRO itd.
lil Tazne reuinatične neprilike.
BATIO t 25ct. In 5Od. v vseh lekarnah
P. At Richter & Co.
215 Pearl Street, Now York.
■ J	V.:- V % .
Drair« km jig • : Zbirka domaČih zdravil 60 oi. Mali rites, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 7S et. Prešernove poezije, breširane, tO ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 rt. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za alov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slo vensko-nemški besednjak
tO centov. Prva nemška vadnica 35 et. Preffovori 30 ct. Mlinarjev Janec 40 ct. Domači zdravnik 60 et. Marjetica 60 ct. Goddevski katekizem 15 cl Andrei Hofer 20 ct. Boersk* vojska 30 ct. Admiral Teffetthof 80 ct Pavlin, angleški slovarček 40 at. Erazem Predjaznski 15 ct . Naselnikeva hči 20 et. Eno leto med Indijanci 20 at. May, Ery, 20 ct. Pavlih* 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštemjakovič 20 ct. Narodne pripevedke za mladiae, L
in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 et. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je re&itev 80 et. Najdenček 20 at. Grof Radecky 20 eru Lsžniivi kljukec 20 ct Repeštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, IL, HI rre-
sek, vaak 20 ct. Cesar Maksimilijan L, 20 cl Sv. Genovefa 20 ct. Vejska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct Knez Črni Jurij 20 ct Nikolaj Zrinjski 20 «t. Spominjati listi iz avstrijske igado-
vine 25 ct DoTna in na tujem 20 «t Na Preriji 20 ct Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki »0 ct. Kako j« zgorel ffozd 20 ct Šaljivi Slovenec 90 «t Četrto berilo za ljudske šole 50 et Stoletna pratika 60 cl Izidor, pobožni *met 25 et Ovetke 20 ct Hitri račnnar 40 ct Sanje v pedobah 15 d. Keledar za leto 1204 25 et
BABI
telefon kadar despaš na kaka postajo v New York i* me rež kako priti k F a. Sakskrju. Pokliči številka 3796 Cortland in govori slovenska.
Gompapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC8-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO t „La Lorraine", M dvt vl)aka.................. is.000 ton,
3nL» S«Toie",	„ „ „ ............... 12.000 „
frL* Touraine'', „ ,, ,, .....................10.000	,,
{jL.'Aqaitaiae", „ „ ,, .................	10.000	,,
,,Ls Bretagne",................................................................8.000
,,La Champagne"..............................................8.000	,
,,La Gascogne",...........................................................8.000	„
Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ofc so. uri dopoladne.
Parniki odpljnjajo li priiUniida itv 49 North Blvar, ob Morton Straat t
La Champagne 1 "La Lorrain«
85.000 konjakih asAt.
S§.OOb	,,	„
12.000	„	H
16.OOO	„	„
5M»o	,,	„
9.000	„	„
i-000	ti	n
▼ FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem (.oglasju, zato ga. rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser.
*La Touraine *La Savoia
La Bretagne
30. junija 1904. 7. julija 1904 14. julija 1904. 21. julija 1904 28. julija 1904
La Champagne La Gascogne •La Touraine *La Lorraine La Bretagne
4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904. 25. aus. 1904. 1. sept. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
fiiiTia »geitijt: %l BROADWAY, NEW FORK.
Holland-America Line
(H0LLAN1 >-A ME1US K A BTA) vozi kraljeve niiozems'-o i:; pc?to Zjedinje^ih držav
med NEW YORKOM in RQTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer.
N00R0AM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrfla,
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah,
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih? 1
DUNAJ, I. Kolowratring xo. TRST, št. 7 Prosta luka.
IN O MOST, 3 Rudolfstrasse. / BRNO, si Krona.
Parniki od pljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sred«
ob 10. uri zjutraj.---r—,	-
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW TORE. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.


"GLAS NAR^Bl"
prodaja p« 1 Mat itrrilfcs:
A n t o a B e k • k. poaltrodi« »•» drnžniee Frank 8 a ki ar, 1778 Si. Glair St.. ClevoUnd. Ohio. John Snatmršii. 1208 N. 0«a-
tr® St.. Joliot. HL Frank Qahranja. «19 Power
Rojaki, podpirajte rojaka I
Podpisani priporočam svojo dobro nrejen«
GOSTILNO,
t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., j naj na postaji vpraša za mene In gotovo boda ' prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, na; se name obrne. Naie geslo toraj bodit
svoji k svojim! Martin Mubič.
St.. Jehaatowm. Pa.
I main več izvrstno izšolanih gospic za Frank A. Baudek, Milwaukee, Wis.
"F#| tvoj dobri denar bodeš tudi postrežen, ako ga po&iljaS v •t3.ro domovino, ali pa hočcS kupiti parobrodni tiket, ako se obraefi na ' Fr. Sakserja, ioq Greenwich Str., New York.
Eojakom v Clevelandn, 0hi#,
In okolici priporočam svoj
SALOON,
1776 St4 Clair St.,
tik bančne podražnice g. Frank Sakserja U New Torka,
kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, Hksra in pivo v stskleni-oah ter prodegam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priperočam roja* kom za
TOLMAČA,
aka kedo pemesrečl in se polko-daje v tovarni, da mu Iztirjam •dikednine. ker imam v tem 2e večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-veetneiev.
GASPER KORČE.
1776 Bt. Clair Bt, Cleveland, Ofaia
UWin STAR LINE
(Prekomorskii parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * + * * * ¥ * * Philadelphia in Anfwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki:
^ADERLAND dva v*'jakii CU78« ton. ^EELANi............11905 ton.
KRODNLAND.......... 12760 ton.
FINNLAND............ 12760 ton.
Pri cennh za m od krov je so ^>o.štete vse potrebščine, dobra iraiia, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Pr jiorio Hrvatsko, J Dalmacijo in uruge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. ui* lopoludue od pomola Mev. 14 ob vzno/ju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Waskiugton St.
Glede vprasauj ali kupovanja vožnjih listkov a« je obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Yi/tk City.
»0—0« Dearborn Str eel, CHICAGO. Oaatury Building, SAINT jr(OTTTj 81 Poat Street, SAN FRANCIS QQ. - att ai«aa aaatamifea,