Eojfajgo ptožono v gotovini
SLOVENSKA BESEDA
Uredništvo < Dalmatinova 8 - Upravai Selenburgova 7/11 - Naročnina i Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna H) Din - Čekovni račun št. 17,152
Izhaja vsak patak.
ŠTEVILKA 37
V LJUBLJANI, 8. OKTOBRA 1937
Posamezna i r\i w • številka > UlN
Sporazum podpisan!
V vsej Jugoslaviji je zavladalo največje navdušenje in veselje
Posebno poročilo »Slovenski besedi"
Zagreb, 7. oktobra. Končno besedilo sporazuma je bilo včeraj v Beogradu definitivno redijfirano in pripravljeno za podpis. Zvečer so se zbrali v Beogradu vsi trije šefi beograjskega dela Združene opozicije gg. Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič in takoj podpisali sporazum. S podpisanim besedilom sporazuma so delegati beograjske Združene opozicije gg. dr. Lazar Markovič, Boža Vlajič in dr. Gavrilovič nemudoma odpotovali z brzovlakom v Zagreb, kamor so prispeli danes zjutraj. Takoj po prihodu so se podali k predsedniku KDK
g. dr. Mačku in z njim nekaj časa konferirali. Danes opoldne sta sporazum podpisala tudi predsednika zagrebške Kmečko-demokratske koalicije gg. dr. Maček in Adam Pribičevič. Po opravljenem podpisu je prečital narodni poslanec g. Sava Ko-sanovič zbranim novinarjem krajši komunike o izvršenem podpisu. Sklenjeno je bilo, da se besedilo sporazuma razglasi javnosti v
4	dneh. Vest o podpisu sporazuma, ki se je z bliskovito naglico razširila po vse] državi, je med n&rodom naletela na nepopisno navdušenje in izzvala brezmejno veselje.
Dr. Dinko Puc:
Neuvidevnost
Brez gospodarskega sporazuma ne
more biti tudi političnega soglasja
Ljubljanska sekcija tJilruženja jugoslovanskih inženirjev je nedavno objavila načrt sistematičnega dela v Sloveniji. V tem načrtu je poudarjala — kakor je čisto naravno — nujno potrebo zveze Slovenije z morjem in pa potrebo dvojnega t ira na progi Zagreb—Židani most. Reakcija na to je prišla točno, n ne od tam, od koder hi jo bili pričakovali. «Hrvatski dnevnik» je bil tisti, ki je priobčil polemičen članek, pisan očividno od človeka, ki teli problemov niti najmanj ne pozna.
Takole piše: «Zasnovatelj tega načrta (namreč zveze Slovenije z morjem) je imel verjetno pred očmi bogastvo hrvaških krajev, Gorskega Kotam iu njegovo veliko turistično vrednost, zaradi česar je hotel mnoge inozemske turiste in potnike, ki bi hoteli v ta kraj ali pa potovati preko njega v Dalmacijo, prisiliti na neki način, da potujejo iz Avstrije preko Slovenije in da potrošijo del svojega novca v Sloveniji. Dosedaj so ti inozemski potniki potovali vedno preko Zagreba, odtod pn krenili v Gorski Kotar, Dalmacijo ali Hrvaško Primorje. Očividno je zasnovatelj tega načrta hotel povezati hrvaške kraje in njihovo zaledje s Slovenijo in jih na ta način gospodarsko zarobiti.»
Ne veste, ali bi se smejali ali jokali. Pisec teh vrst očividno ne ve, da se borimo zn zvezo Slovenije z morjem, odkar obstoji Jugoslavija in da v tej borbi nismo osamljeni. Prav zastopniki Hrvaškega Primorja so bili tisti, ki so prvi uvideli nujnost te zveze in ki so vsled tega s Slovenci ustanovili pod predsedstvom sušaškega župana Ružiča akcijski odbor, ki — kolikor vemo — obstoji še danes. Dvomimo, do bi bili to storili, ako bi bili mislili, da jih bo železnica Črnomelj—Vrbovško ali pa avtocesta Ljubljana— Sušak gospodarsko zasužnjila. Storili so to, ker so kot dobri gospodarstveniki vedeli, da imajo morska pristanišča le takrat pomen in veljavo, ako so zveza n a s čim širšim z a -ledjem p0 kar mogoče direktnih in ugodnih p r o -g a h. Zanje je jasno, da bi Hrvaško Primorje vzcvetelo šele t a -^ra kadar bo zvezano s Slovenijo ter na ta način po najkrajši poti tudi z vso srednjo Evropo!
Rezoniranje pisca v «Hrvatskem dnevniku® nas spominja famozne tarifne politike svoječasne Madžarske, ki je na vse načine favorizirala na škodo Zagreba vsako progo, ki je šla preko Budimpešte ali pa na Reko, čeprav je bila še tolikokrat daljša. Hrvatje so bili s v o j c a s p r v i, ki so se borili proti taki nenaravni in celotnemu gospodarstvu škodljivi prometni politiki. Danes padajo sami v pogreške svojih nekdanjih tlačiteljev in mislijo, da bo njihovo gospodarstvo propadlo, ako se Slo-
veno.l !n	 1______21?	mnKTA	7_____	TVT	_
hrvaško tržišče in tako konkurirati hrvaškemu gospodarstvu«. Kakor da bi mogla mala Ljubljana zavojevati veliki Zagreb in uboga Slovenija bogato Hrvaško!
Nam je nerazumljivo, da se more v času, ko se dela na vseh straneh na političnem sporazumu, pisati tako neuvidevno in neveš čaš k o o gospodarskih vprašanjih. Treba je vedeti, da brez gospodarskega trudi političnega sporazuma ne more biti!
Dr. M. Korun:
vemje preko Gorskega Kotara promet, tako osebni kakor tovorni, p o d e s e t o r i I, a ne v naših krajih, marveč v Hr vaškem Primorju! Ne pomislijo, da moramo danes usmerjati svoj tranzitni promet preko Italije in da vsako leto na tem izgubi naša država toliko dohodkov, da bi bila. zveza Slovenije z morjem plačana v štirih letih.
Branjevska politika je, ako se kdo zaradi nekaj špri-cerjev, ki jih event. potniki popijejo na zagrebškem kolodvoru, upira normalnemu gospodarskemu razvoju. Zveza Slovenije z morjem ne bo napravila hrvaških pokrajin odvisnih od Slovenije, ampak jim bo prinesla pr o m eta, zaslužka in bogastva. In če govorimo o gospodarski odvisnosti, bo bolj Slovenija odvisna od Primorja, kakor narobe, ker je znano, da vedno zaledje gravitira na morje, na pristanišča in ne narobe.
«Hrvatski dnevnik» se upira tudi dvojnemu tiru na progi Zidani most—Zagreb, češ da je to želja <<tujih gospodarskih krogov,
žele po najkrajši in najhrži poti pošiljati svoje proizvode na
Zaprli bomo vrata pred nosilci nemoralne oportunistične politike, katerim nikdar ne bo mesta med nami
Površnemu opazovalcu teka razgovorov za sporazum bi se utegnilo zdeti, kakor da ni bilo točno naše poročanje, ko smo že v predzadnji številki naznanili, da je sporazum sklenjen.
Vendar je bilo naše poročanje resnično.
Ko so bili delegati beograjske Združene opozicije 15. pr. m. v Zagrebu, so po razgovoru z g. dr. Mačkom ugotovili, da je dosežena ustna soglasnost v vseh bistvenih točkah sporazuma. Ta dogovor lahko primerjamo ustno sklenjeni pogodbi, ki se mora še zapisati.
Zato so beograjski delegati prevzeli — po želji g. dr. Mačka — nalogo, da se ustno soglasje zapiše in ko odobre ta zapis vse stranke Združene opozicije, da se predloži v odobritev g. dr. Mačku.
To »e je zgodilo 23. pr. m. v Zagrebu. Razgovori zaradi stilizacije zapisa so trajali dva in pol dni. Ob tej priliki je g. dr. Maček izrazil svoje želje glede formulacije nekaterih točk in je — verjetno
—	opozoril še na nekatere stvari, ki naj bi se pismeno ugotovile.
Ker beograjski delegati niso imeli pooblastil, da pritrde v imenu svojih strank kakim spremembam, so se vrnili v Beograd, da njihove stranke to, kar se je v Zagrebu spremenilo in zapisalo, potrde.
Vse kaže, da bo Beograd tem spremembam pritrdil. S tem bodo razgovori za zapis pismenega sporazuma končani in sporazum gotov.
Za vsakega treznega človeka je razumljivo, da tako važen akt, kakor je zapis sporazuma, ne more biti sklenjen v kratkem času, tem manj, ker je en pogodbenik v Zagrebu, drugi — in to tri stranke — v Beogradu. Sporazumaške stranke se vežejo v bistvenih vprašanjih za dolgo d o b o, kaj čuda, da ta posel ni kratek in tudi ne lahek.
Javnosti tečejo stvari prepočasi, prijatelji so nestrpni, kar je dokaz, kako ljudstvo jedva čaka na skoneanje posla. Kakor mora leže na ljudeh pretekli časi; vsi želimo trenutka, ko se bomo mogli ozreti zopet z zrtupanjem v bodočnost.
Nasprotniki sporazuma že vedo, da so bitko izgubili. To se vidi iz pisanja njihovih listov. Od «zrač.nih sporazumov* in prorokovanj, da je sporazum zaradi nepremostljivih načelnih razlik nemogoč, so prišli do skromnih ugotovitev, da sporazum «še ni» sklenjen, kar se pač pravi, da bo sklenjen.
Slovensko časopisje JNS «pozdravlja» sporazum, sicer s kislim obrazom, vendar se med vrsticami bere neprikrita želja, da bi se kaki intrigi — in teh ni malo! — posrečilo torpedirati sporazum v zadnjem trenutku.
Časopisje bivše SLS kaže prav značilen preporod. Prvotno ironiziranje se je umaknilo stvarnejšemu poročanju, toda kača se še levi. Kmalu bomo videli, v katero gnezdo bo poskušala smukniti. Značilno je, da časopisje stranke, ki trdi, da je najmočnejša v Sloveniji, nima poguma zavzeti načelno stališče na-pram sporazumu in da nadaljuje nemoralno oportunistično taktiko do zadnjega trenutka. Zatrdno pričakujemo, da se bodo sporazumaška vrata pred tako politiko prav čvrsto zaprla in da bo prepozen gost ostal pred vrati.
POLITIČNI TEDEN
Po skoro tridnevnih razgovorih in konferiranju zg. dr. Mačkom in ostalimi voditelji Kmečko-de-mokratske koalicije v Zagrebli so se vsi trije delegati beograjske Združene opozicije, prav zadovoljni s potekom teh pogajanj, vrnili v Beograd, kjer so takoj obvestili šefe svojih političnih skupin oziroma strank o zagrebških razgovorih in dogodkih. Šefi Združene opozicije so se nemudoma lotili, proučevanja in dela na končni formulaciji pismenega sporazuma. To delo napreduje zelo naglo in docela v pozitivnem smislu, brez vsakega večjega pomišljanja ali kakega drugačnega, nasprotnega gledanja na stvar. S tem je stopil sporazum med Hrvati in Srbi v svojo predzadnjo etapo. Zadnja etapa, ki je že na vidiku in bo napočila Verjetno že v nekaj dneh, bo le še podpis besedila sporazuma oziroma deklaracije o sporazumu s strani vseh petih šefov beograjske Združene opozicije 'in zagrebške Kmečko-demokratske koalicije. Ta podpis se bo izvršil na najsvečanejši način in ga večina naroda v vsej državi napeto. in z odkrito radostjo ter navdušenjem pričakuje in želi.
Čeprav se vsi naši politiki, ki sodelujejo pri končni redakciji besedila sporazuma v Beogradu, drže v svojih izjavah o sporazumu — seveda le iz golih taktičnih razlogov — skrajno rezervirano, se v javnosti vendar doznava iz dobro poučenih in zanesljivih virov, da je celotno delo na pismenem sporazumu tik pred srečnim, vsestransko zadovoljujočim zaključkom, ki so ga vsi prizadeti šefi že v celoti odobrili. Resnice, da je sporazum med Hrvati in Srbi, katerih večino predstavljata pač edinole obe pogodbenici; Združena opozicija in Kmečko-de-mokratska koalicija, povsem perfektno in neizbrisno dejstvo, ne more zanikati noben nasprotnik več, pa če bi hotel biti še tako brezobzirno podel, lažnjiv in pristranski. Sporazum je postal meso in krit
O.	dr. Maček je v omenjenih tridnevnih razgovorih v bistvu pristal na predloženo besedilo sporazuma, dodal pa je nekaj važnih in potrebnih dostavkov o najbolj perečih vprašanjih, ki so se pokazala v svoji neodložljivi aktualnosti šele v preteklih dneh na podlagi zadnjih notranje- in zunanjepolitičnih dogodkov. Podrobnosti o teh dodatnih pogledih g. dr. Mačka oziroma zagrebške Kmečko-demokratske koalicije niso znane in zato o njih seveda ni mogoče razpravljati. Eno pa je gotovo, in to je potrdil g. dr. Maček tudi v kratkem uradnem komunikeju, ki ga je vodstvo KDK izdalo po zaključku zculnjih zagrebških razgovorov, namreč, da je sporazum gotovo dejstvo, ki ga manjši dodatki, katere je dostavil besedilu sporazuma, nikakor ne morejo več omajati ali celo anulirati. Zato se bodo tudi v bodoče vse mnogoštevilne, rafinirane intrige nasprotnikov sporazuma dosledno razblinjale v prazen nič, ker je bratska vez, ki jo je spletel načrt sporazuma med Združeno opozicijo in Kmečko-demokratsko koalicijo, postala že tako trdna in močna, da je ne more pretrgati nihče več.
Grobelnik Gustav, Celje:
Zadružništvo in „ zadružništvo“
Naž Ideal je demokratična, gospodarsko in kulturno visoka Jugoslavija
Domači pomenki
Čeeto se v javnosti razpravlja o zadružništvu in vsakdo daje temu gospodarskemu in socijal-nemu pokretu večji ali manjši pomen. Pravim:	vsakdo,	kajii
danes je v tej demokratični organizaciji včlanjen večji del prebivalstva; od delavca in kmeta pa do pripadnika tako imenovanega srednjega stanu — obrtnika in uradnika. Zadruge se potemtakem ne dele le glede na poslovanje (nabavljalne, kreditne itd.), ampak tudi po tem, komu so v prvi vrsti namenjene: delavske, obrtniške itd. Vsem tem svojim članom — in one so predvsem namenjene ekonomsko slabše situiranemu človeku — nudijo po načelu samopomoči pomoč h gmotnemu izboljšanju njihovih razmer. Nihče ne more zanikati tega blagodejnega vpliva zadružništva, ki ga vrši pri večini državljanov, in brez dvoma zadružništvo v tem pogledu ni popolnoma brez pomena; nasprotno — le kadar bo vladala blaginja pri vsakem posamezniku, bo mogoče govoriti
o	blaginji tudi v državi.
Toda, ne da bi hoteli zmanjšati pomen zadružništva — nasprotno. podkrepiti ga z vsemi sredstvi, saj, kakor vidimo, igra odlično vlogo za izboljšanje današnjih družabnih razmer — pa moramo vendar poudariti tudi njegov socijalni pomen. Eno izmed poglavitnih sredstev za izravnanje današnjega družabnega ustroja v smislu čiste demokracije predstavljajo le delavske zadruge.
Znano je, da se je zadružništva ob njegovem pričetku opri-
Težke življenjske razmere so že same na sebi izvir nezadovoljstva. Ljudstvo je oropano blagostanja in je pahnjeno v položaj, da si samo išče potov in načinov, kako bi si pomagalo. Da pri tem svojem iskanju ne pazi na to, kakšna pota so dovoljena in kakšna ne, je povsem razumljivo.
Nihče se noče poglobiti v žive potrebe naroda. Oni, ki je dolžan skrbeti za to, se po navadi omeji v svoji «dolžnosti» le na to, da tako imenovane «krivce», ki so primorani, radi bede iskati zasilnega izhoda, kaznuje za prestopke.
V	nobenem primeru se pa taki «poklicanci» ne poglobijo v vzroke, zakaj prestopki sploh nastajajo in kako bi bilo treba zasukati krmilo državne politike, da bi se položaj normaliziral.
Vse te težave postajajo že banalne, vendar ne moremo molče preko njih, ker jih vsakdanji dogodki vedno znova osvežujejo.
To stanje grupira državljane v dva nasprotna tabora. Ce vemo, da je razpoloženje med narodom danes tako, potem se moramo tudi zavedati, da se razmere v doglednem času še ne bodo mogle popraviti.	|
Iz vsega tega pa izhaja še neki I
jelo predvsem delavstvo. Zadružništvo se je namreč pojavilo v prvi polovici 19. stoletja kot posledica kapitalističnega gospodarskega sistema. Kot reakcija proti temu nesocijalnemu sistemu so se pojavila delavska gibanja, ki so zbrala delavstvo v boj za splošno socijalno pravičnost ne le v njihovih strokovnih organizacijah, temveč v naj večji meri v zadrugah. Takratne zadruge so imele torej , svojo posebno socijalno ideologijo s posebnim socijalnim programom: splošna preureditev družabnega stanja.
Kasneje so se zadružnemu pokretu. pridružili tudi ostali družabni razredi, toda le v nadi, da jim ho izboljšan gospodarski položaj, tako n. pr. malemu obrtniku v konkurenci proti kapitalistični industriji.
Tako bi mogli orisati tudi da-našnje «zadrugarje», ki se zado- ' volj ujej o samo z bonitetami, ki jim jih zadruga nudi, ki pa ne . vidijo v njej tudi sile, ki bi izravnala vse socijalne krivice, ki jih povzroča današnje individualistično gospodarstvo, ki ji ne priznajo njene vloge pri ozdravitvi razmer, ki nikakor niso demokratične, a za katere se ona že od svojih pričetkov bori; gesla demokracije: svoboda, enakost, bratstvo predstavljajo namreč tudi del zadružnega programa.	,
Vsem nam je ideal demokratična, gospodarsko in kulturno visoka Jugoslavija. Zadružništvo, podprto od pravih, zavednih zadrugarjev, bo prispevalo največ, da bo to tudi postala.
drugi zaključek, da povzroča današnjim političnim mogotcem največje težkoče najbrže vprašanje, kako iznajti nova mamilna gesla, s pomočjo katerih naj bi si še v bodoče ohranili svojo pozicijo. Pri tem pa žal pozabljajo na važni naravni proces, da prebavlja človek take tolažilne obljube le dotlej, dokler ima dovolj sredstev za dostojno preživljanje. Pri trajnem pomanjkanju življenjskih potrebščin preneha vse samoza-tajevanje in zavlada nerazsodnost. To potrjujejo v celoti vse bogate dosedanje izkušnje.
Te ugotovitve so logične in jasne. Zato odklanjamo vsako diktaturo! te v naprej obsojamo in izključujemo vse one politične reflektante, ki imajo diktatorske ambicije in apetite.
Narod se zaveda, da prav po nepotrebnem trpi pomanjkanje spričo neprecenljivega naravnega bogastva lastne domovine.
Ti pogledi na današnji položaj so nadvse jasni in objektivni ter ni mogoče preko njih potegniti črte niti z najreakcijonarnejšimi sredstvi in nasiljem.
Zato zahtevamo na lastni zemlji soodločanje naroda prav v vseh vprašanjih!
„Voix europeennes“ pišejo o sporazumu
med drugim:
«Naloga, katero je treba rešiti, ni lahka. Ne gre za ustvarjanje nove vladne kombinacije, marveč za reorganizacijo države same, ki jo zahtevajo Hrvati. Hrvati in Slovenci zahtevajo enakopravnost s Srbi in obliko države, v kateri bi taka enakopravnost dobila svoj izraz. K temu načelnemu vprašanju se pridružuje vprašanje, kako ga rešiti: problem postopka. S strani hrvaške seljnške koalicije se zahteva likvidacija zakonodavstva zadnjih let, razpust skupščine, organizacija novih volitev v konstituanto na podlagi svobodnega in tajnega volilnega prava, ki ga sedanja ustava ne pozna. Konstituanta bi imela nalogo, pripraviti novo ustavo brez majoriziranja.
Dolgo časa se stranke srbske koalicije niso mogle zediniti na vseh teh vprašanjih ... Zadnji dogodtki pa so ji pokazali, da je prišel trenutek, ko je treba končati s pogajanji in določiti definitiven načrt. Opozicijske skupine so se sporazumele na glavnih vprašanjih in se zedinile za skupen akcijski program, katerega podrobnosti danes še niso znane...»
V vsakem primeru je gotovo, da bo politična evolucija v Jugoslaviji imela za posledico važne spre-m e m be.
Kdo je žid in kdo komunist?
Okrožnica nemškega ministrstva za propagando vsebuje tale stavek:
«V smislu narodno-socijnlističnega svetovnega naziranja je treba smatrati, da so židlovsko-komunističnii Sv. stolica, framazonske lože, sovjetski ljudski komisarji, angleška ! poslanska zbornica, vse vlade ljudske fronte, nemški škofje, uredništvo «Timesa», Francija, češkoslovaška, skandinavske države in na-J poslcd vsi ljudje, ki imajo polna | usta kulture.«
j š	isičrpj!:	"	>■, ,
i ;'Or •• -ss si jj	- ■ i j- .
Novi načrti zakona o samoupravnih hranilnicah
je naletel, v vsej Sloveniji na cno-| ten odpor. Ta načrt nikakor ne kaže, da bi hotela naša gospodarska politika kreniti na drugo pot. Tudi v tem načrtu se jasno vidi tendenca, forsirati na vso moč državne privilegirane denarne zavode. Zlasti se to vidi v določbi, da bi smele hranilnice nalagati samo 20 odstotkov svojih hranilnih vlog v dolgoročna posojila in da se smejo dajati posojila le v domači in sosedni občini. To pa pomeni na eni strani, da bi se ustavila na mah vsa stavbna delavnost v Sloveniji, na drugi strani pa novo koncentracijo slovenskega denarja v državnih denarnih zavodih, od koder, kakor vemo, zasebnik denarja dobiti ne more. Ako bi se ta načrt uveljavil, bi stali v Sloveniji pred novo gospodarsko krizo, ki bi bila umetno povzročena.
Kmečki dolgovi se morajo plačati!
Na svoji zadnji seji je odbor Privilegirane agrarne banke sklenil, da se morajo izterjati vse anuitete kmečkih dolgov in da se že tekoče izvršbe ne s m e j o odlagati.
Devetdeset službenih mest
je razpisanih na mestnem magistratu — v z n.a m e n j u š t e d -nje.
V	znamenju štednje
Z zadnjo rekonstrukcijo dr. Stoja-dinovičeve vlade je bilo število ministrov brez portfelja v sedanji vladi zvišano na štiri. Svoj čas je bil prav ljubljanski «Slovenec» tisti, ki se je najbesnejše boril proti vsakemu imenovanju ministrov brez portfelja. časi se spreminjajo in še nekdo se spreminja z njimi...
Bogata nagrada
V nedeljskem «Slovencu» smo brali uradno objavo upravnika ljubljanske policije g. dr. Hacina, ki obljublja visoko nagrado 10.000 dinarjev onemu, ki izsledi storilce, ki
so v noči od 23. na 24. septembra t. 1. v Misijonski tiskarni v Grobljah pri Domžalah poškodovali tiskarske stroje. ,.	* ogoli’)'' o-
  -■{•-a	i-il Hi	Vrt|
>. •. i	j;
A j[	; 7	JSdiirš	'	‘1
S	. š- * . t
c/l »a.«	tl, t"e
r
Skrbni pa so
Splošno je znana velika skrbnost, ki jo kažejo	slovenski klerikalni
politiki za svoje ljudi in kraje. V «Slovencu» beremo važno brzojavko, da je generalno ravnateljstvo državnih železnic odobrilo novo postajališče v Grobljah pri Domžalah. Povedati moramo namreč, da se nahaja v Grobljah slavnoznana Misijonska tiskarna, ki slovi kot spe-cijalno strokovnjaško podjetje za prvovrstne letake najinteresant-nejše vsebine. h lu»
1	- '*■	■ ‘•E- - t vDii
i	: < ■.
IU!T-
* ' » •
*■ • —•	. *	.	+	* £ * ■* 41
t	.......m
Bridko resnico
je zopet enkrat junaško povedal sam sebi v brk ljubljanski «Domo-ljub», ki sc je v zadnji številki silno razkačil nad vsemi onimi slovenskimi politiki, ki so imeli svoj čas polna usta slovenske avtonomije in celo federacije, pa so potem za ministrski stolček prodali svojo slovensko avtonomijo	,	<
f:ti.	i	fkefi	ca
Res je vse to! Tudi mi poznamo take politične žalostne in klavrne junake, ki so svojo nekdanjo veliko avtonomistično zastavo1 brez sramu prodali za vabljivo koritce v centralistični beograjski vladi. Teh dičnih značajev ni treba iskati predaleč od «DomoIjuba». Ko se znaša nad prokletim centralizmom, ki ga pa njegovi gospodarji tako zvesto podpirajo, piše JRZ tednik še tole: »Dobrote centralizma smo ponovno okušali (in jih okušamo tudi danes, op. ur.) na svoji lastni koži. Taka politika je smrt za vsak narod, kajti v takih razmerah delajo lahko voditelji z narodom (in tudi res d!e- R lajo, op. ur.), kar in kakor hočejo, I saj vedo, da lahko preobračajo naj- I večje kozolce, da lahko trikrat na dan menjajo svoje programe, da lahko delajo na račun ljudstva najbolj grde kravje kupčije, kajti njih zaslepljenci bodo šli kot backi slepo za njimi kamorkoli in nihče jih ne bo tiral na odgovor...» — Res, temeljito si je/ izprašal svojo in svojih gospodarjev kosmato vest to dični JRZ in kntoliški tednik...
Dobrega geografa
so se izkazali ata «Slovenski narod« v svoji notici o letalskem prometu med Italijo in Rumunijo. Po nekem hrvaškem listu so ata prestavili poročilo o poletu dotičnega acroplana in zapisali, da je letalo plavalo nad Mletki. Dovoljujemo si častitljivemu atu pojasniti, da so Mletki hrvaško ime za — Benetke.
O učiteljski stalnosti
piše v eni preteklih številk »Učiteljski tovariš« in povdarja, zakaj naše učiteljstvo zahteva stalnost. Učiteljska stalnost je potrebna: «Da bi se mogel narodni učitelj popolnoma poglobiti v potrebe okolice šole in interese naroda, katerim morata služiti pouk in šola; da preneha protekcijonizem in trgovanje z učiteljskimi mesti; da dobi šolsko in prosvetno' delo zopet svojo pravo vrednost; da dobijo zakonski predpisi svojo polno moč; da se po nepotrebnem ne trosi narodna in učiteljska imovina in da preneha^ moralno in materijalno upropaščanje učiteljskih družin — nedolžne dece in denarja; da se med učiteljstvo zopet vrnejo zadovoljstvo; duševni mir ter občutek pravne sigurnosti in pravičnosti, ki so potrebni za uspešno delo v šoli.» — Temu nimamo dodati nič drugega, kakor da novi prosvetni minister gornje razloge osvoji in jih iznese v ministrskem svetu. Če jih bo potem; še uresničil v naši praktični prosvetni politiki, bo žel nevenljivo slavo in zahvalo vsega učiteljskega stanu in vseh staršev šoloobveznih otrok.
Zunanja politika
Vse zanimanje političnih in diplomatskih krogov v onih drža-vuh, ki so prizadete na španskem problemu, je zadnje dni osredotočeno na angleško-fran-j cosko noto, ki je bila preteklo soboto izročena italijanskemu zunanjemu ministru. Nota sicer še ni objavljena, vendar je izvedel vodilni angleški tisk iz dobro poučenih krogov, da izražata Anglija in Francija v uvodu note svoje veselje nad tem. da se je Italija odločila sodelovati v pomorski kontroli na Sredozemskem morju. Nadalje naglašata obe zapadni velesili, da bi umaknitev prostovoljcev iz Španije močno olajšala splošni evropski sporazum. Če bi pa do tega ne prišlo, bi postala povsem upravičena bojazen, da so težki in krvavi mednarodni zapletlja-ji na evropskih tleh neizbežni. Kakšne katastrofalne posledice bi take motnje svetovnega miru utegnile imeti za ves svet, si lahko predstavljamo, če se le ozremo dvajset let nazaj.
V	noti se nadalje navajajosil-ne težave, s katerimi se je moral boriti londonski nevtralitetni odbor. Te težave tudi danes še niso nič manjše in jih more spraviti s sveta edinole čim skorajšnji predhodni sporazum med Francijo, Anglijo in Italijo. Bistvo takega sporazuma bi pa seveda tvorilo vprašanje umaknitve prostovoljcev iz Španije.
Kakor se domneva, bo italijanska vlada formalno odklonila predlog Pariza in Londona, da se skliče trojna framcosko-angle-ško-i talij anska konferenca, pač pa bo stavila kot nekak proti-p red log ponudbo, na j bi se ta pogajanja vršila po normalni diplomatski poti. Če bi pa nujnost. kakih vprašanj vendarle zahtevala sklicanje omenjene trojne konference, bi se Italija temu ne upirala več, to pa le pod pogojem, da se povabi na to konferenco tudi Nemčija, ki je prav tako neposredno zainteresirana na španskem problemu. Hiti er naj bi poslal tja svojega delegata ali vsaj opazovalca.
Nedavni obisk Mussolinija v Nemčiji torej že nosi prve vidne sadove v mednarodnem političnem položaju. Kaj bosta na gornji italijanski predlog odvrnili Francija in Anglija, se še ne ve; zdi se pa, da se iz temnih oblakov, ki vise nad Evropo in vsem ostalim svetom, že sliši nevarno grmenje in da se tu in tam že utrinjajo iz njih one nevarne strele, ki bi utegnile zanetiti svetovni vojni kres...
Da bosta zmeda in napetost še večji, je poskrbel te dni zopet Hitler, ki je na »prazniku žetve» v Buckebergu javno poudaril zahtevo nemškega naroda po vrnitvi vseh njegovih predvojnih kolonij, brez katerih da Nemčija ne more živeti, češ da nima denarja za nabavljanje dragih si-rovin pri evropskih velesilah. V zvezi s tem govorom so nemški narodni socijalisti sklenili, da bodo v naj bližji bodočnosti po-krenili silno kampanjo za vrnitev nemških kolonij. Kakšen odmev bo ta kampanja izzvala v današnji, skrajno napeti mednarodni atmosferi, si lahko predstavljamo.
Na kitajsko-japonski fronti so Kitajci ustavili japonsko ofenzivo in dosegli ponekod manjše uspehe. Na španskih bojiščih v preteklem tednu ni bilo nobenih pomembnejših sprememb. General Franco pripravlja pred Madridom odločilna ofenzivo. Republikanci niso prav nič v skrbeh, ker so dobro pripravljeni.
Ureditev uradniških prejemkov
L—•—	*	< -v z:-' Is;-.: ; z ;:i: ■'	v
?oifsisjiih: -      | r ' ~ -r,	....	..... ..	*,
V. Vlahovič:
Kaj obsojamo in odklanjamo?
Nepotrebni težki časi so dobra preizkušnja za bodočo politično opredelitev državljanov
Naročite takoj »Slovensko besedo“ — glasilo Združene opozicije!
DOMA IN NA TUJEM
Rekonstrukcija vlade
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki z ukazom od 14. t. m. sprejeli ostavko, ki so jo predložili gg. pravosodni minister dr. Niko Subotič, gradbeni minister dr. Marko Kožul, minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, prosvetni minister Do-brivoje Stošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjerčič in minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič, ter jili postavili na razpoloženje, imenovali so pa:
za pravosodnega ministra podpredsednika senata Milana Simonoviča,
za ministra za gozdove in rudnike bana vrbaske banovine Bogoljuba Kujundžiča.
VSE OJNE, ki so prejeli »Slovensko besedo» na ogled, opozarjamo, da jim bomo s prihodnjo številko ukinili list, če se ne bodo ta čas naročili oziroma nakazali naročnine. Zato nemudoma naročite «Slovensko besedo«, ki odločno in dosledno brani Vaše interese in je glasilo Združene opozicije za dravsko banovino.
Hranilne vloge v Sloveniji.
Celotne vloge v vseh 29 slovenskih hranilnicah eo znašale dne 31. avgusta t. I. 1.013,019.952 dinarjev in so padle napram, prejšnjemu mesecu za 3 milijone dinarjev. Vseh vlagateljev je bilo tega dne 156.282. V avgustu so narasle vloge v 8 hranilnicah.
Iz zadružne literature. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je izdala ob stoletnici rojstva očeta našega zadružništva Mihe Vošnjaka cZadružni zbornik», k* je lepo urejen in okusno opremljen. Zbornik vsebuje ob-s|ren opis dela Mihe Vošnjaka
llav.Za^Iu^nem P°lju> nastanek naših prvih zadrug ter razloge
in motive, ki so dovedli ljudi do ustanavljanja zadrug. Zelo zanimivi so tudi članki, ki opisujejo Miho Vošnjaka kot človeka in Pa njegovo delo ter vpliv na razvoj zadružništva v Tstri. Za Pravilno razumevanje našega zadružništva sta zelo poučna članka, ki opisujeta razvoj posameznih vrst zadrug in tridesetletno delovanje Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Zbornik vsebuje tudi seznam zaslužkih zadružnih delavcev ter statistični pregled vsega slovenskega zadružništva. Ob zaključku knjige je priobčen izvleček glavne vsebine v francoščini. Zbor-k* /e bogato ilustriran, se
1	°,n. y knjigarnah oziroma pri izdajateljici.
Uredbo o zaščiti državnih gozdov je odobril ministrski »vet ln je že stopila v veljavo. Nameščenih bo večje število uslužbencev, za kar je minister za Kozdove in rudnike že dobil potrebno pooblastilo.
Napredek v gospodarskem živ-jenju v naši državi razglašajo an za dnem vladni listi. Nov ( ° a,z ,,e^a napredka je državna s a orna tovarna na Belju, ki bo delala v letošnji sladkorni kampanji ie p0|c]rilg meeeC;
docim je trajala lanska kampanja se 5 mesecev...
Zračni promet v naši državi je Za letos ukinjen na vseh prodali, izvzemši progo Zagreb— °eogra£| in obratno. Na tej pro-°dleti letalo vsak dan, razen Nedelj, iz Beograda ob 6.30 zjutraj, iz Zagreba pa ob 15.45[ S 6. oktobrom ,se bo ukinila tudi ta proga.
V	zadnjih desetih letih je bilo “sojenih v naši državi 454 oseb 7;ai*adi ponarejanja denarja
za gradbenega ministra ministra na razpoloženju in narodnega poslanca Dobrivoja Stošoviča, za ministra brez portfelja narodnega poslanca dr. Nika Novakoviča,
za ministra za telesno vzgojo narodnega poslanca dr. Vekoslava Miletiča, za poštnega ministra podpredsednika narodne skupščine Vojka Cvrkiča, za prosvetnega ministra upokojenega pomočnika prosvetnega ministra Dimitrija Magaraševiča.
Naše državne železnice bodo nabavile za 65 milijonov dinarjev železniških pragov. Večino pragov bosta dobavili savska in dravska banovina.
«Nnrodni seljaški klub» v narodni skupščini je spremenil svoje ime v «Zemljoradniški klub», ker je večina njegovih članov, izvzemši enega samega, bila včlanjena v bivši zemljo-radniški stranki.
V	vseh krajih naše države bo prirejen sredi letošnjega oktobra «dan pogozdovanja», pri katerem bodo sodelovali učenci vseh šol.
Zanimivost. V Vojvodini je vas. ki je svoje staro ime zavrgla in se v času bivšega JNS režima prekrstila v «Uzunoviče-vo». Sedaj so vaščani začeli akcijo za vrnitev k staremu imenu. Čudni so današnji časi, še bolj čudni so pa ljudje...
Novo društvo. V Zagrebu je bilo ustanovljeno društvo «Hr-vatski jezik», ki ima namen, da očisti hrvaški jezik vseh «peg» in tujih primesi odnosno spake-drank. Novo društvo je pod istim naslovom tudi pričelo izdajati lastno glasilo. Pri nas takega društva še ne smemo kmalu pričakovati, .t - !
Dobiček državnih tiskarn v
Beogradu in Sarajevu je predviden v letošnjem državnem proračunu s 34 in pol milijona dinarjev. Zasebna tiskarska podjetja pa jedva še životarijo oziroma že počasi prehajajo v likvidacijo ...
Devet novih gimnazij je bilo te dni odprtih v Jugoslaviji, od tega tri v Beogradu.
«Jadranski dan» se bo letos proslavil svečano v vsej državi dne 31. oktobra.
Kapitalnega divjega mrjasea je ustrelil pred dnevi v daruvar-skih vinogradih neki lovec. Zverina je tehtala 354 kg.
V	znamenju svobode. Vodite-Ui.Mgamkih prepovedanih političnih strank in pa bolgarski komunisti so izdali ogromne množine letakov proti notranjemu, ministru Krasnovskemu. V letakih zahtevajo vpostavitev in vrnitev državljanskih pravic in svoboščin ter ustavnega stanja.
V	zvezi s tem je izvršila policija neštete aretacije. V nekaterih drugih državah vlada docela isto stanje...
Rumunija je sklenila, da si nabavi velike zaloge vseh vrst sirovin, zlasti različnih kovin. Najprej namerava ustvariti zalogo 10.000 vagonov sirovega železa. ^	tj
Posebno ministrstvo za .letal- j
stvo je ustanovila Turčija. \ Veliki manevri grške vojske so se pričeli v vzhodni Macedo-niji in bodo trajali 11 dni.
Med Avstrijo in Poljsko so
postali odnošaji v zadnjem času zelo prisrčni. Najbolj bosta tega vesela Rim in Vatikan.
Strankarstvo cvete. Na Poljskem je bila doslej samo ena vladna stranka. Sedaj so pa poljski politiki sklenili, da napravijo iz te stranke kar — štiri nove stranke, in sicer: stranko starokatoliškega nacijonalne-ga edinstva, stranko narodnega edinstva polkovnika Koca, demokratsko stranko, ki se ji bo pridružila stranka vzhodno-šle-zijskega vojvode Grazinskega in stranko «nacijonalne solidarno-sti». Lep konglomerat...
Hitler ne bo vrnil obiska Mussoliniju še v letošnjem oktobru, kakor se je pisalo, temveč šele prihodnjo pomlad.
Žalostna napoved. Sovjetski maršal Vorošilov je imel pred dnevi po končanih velikih manevrih sovjetske vojske govor v Minsku. Med drugim je dejal, da vojna še nikdar ni bila tako blizu, kakor je danes in da na sovjetskih mejah že grme topovi ...
V	Nemčiji so proglasili splošen bojkot vseh svetovnih listov, ki propagirajo demokracijo. Med 18 največjimi listi so v Nemčiji prepovedani tudi «Matin», «Temps» in «Petit Journal®. Kani vodi to? ...
Veliko oborožitveno posojilo bo najela v tujini češkoslovaška vlada. Obenem se bodo v oborožitvene namene tudi močno zvišali davki. Češkoslovaško ljudstvo se tega nedvomno zelo veseli...
Na Madžarskem pripravljajo revizijo ustave in se vlada že pogaja glede tega s predstavniki vseh političnih strank.
Predsednik rumunske vlade Latarescu je prejel vabilo turške vlade, da še ta mesec obišče Ankaro.
Japonska vlada pripravlja načrt zakona, s katerim se bo vse družabno življenje na Japonskem podvrglo državni kontroli, prav tako pa tudi vse gospodarstvo. Pri tem si je japonska vlada vzela za vzor fašistični sistem.
Letalska pošta se vedno bolj uveljavlja v naprednih državah. Pri nas je še nekako v povojih, dočim se n. pr. na Nizozemskem sploh vsa pošta odpremlja z letali in tudi Anglija pošilja vso pošto v svoje kolonije in domi-nijone po zraku.
Novo vrsto sladkornega trsa so vzgojili po dolgotrajnih poizkusih nizozemski botaniki v Bandungu na Javi. Novi trs je odpornejši od sedanjega, vsebuje pa znatno večji odstotek sladkorja. Nova rastlina lahko uspeva na zemljiščih, ki so bila doslej za gojitev sladkornega trsa absolutno neuporabna.
Naprednost Američanov se prav nazorno vidi tudi iz dejstva, da so ameriški gospodarstveniki izdali lani samo za časopisne oglase nič manj kakor 188 milijonov dolarjev, za inse-rate v revijah 144 milijonov, za reklamo v radiu 60 in za zunanjo reklamo 34, skupaj torej 426 milijonov dolarjev. Tzdatki za reklamo so v Ameriki narasli proti letu 1935. za 17 odstotkov.
Nemško trgovsko brodovje je doseglo v začetku letošnjega leta tri četrtine predvojnega stanja in šteje zdaj 3579 trgovskih ladij s 3'9 milijona brutoi registrskih ton.
Potrebujejo nas. Madžarska je te dni dovolila vsake carine prost uvoz drv za kurjavo iz Jugoslavije in Češkoslovaške. Cene drv bodo pri nas letos očividno še močno narasle in bodo dosegle tako višino, kakor je še menda doslej nikdar nismo zabeležili.
Poljsko poslaništvo v Tokiu in pa japonsko poslaništvo v Varšavi sta s 1. oktobrom proglašeni za veleposlaništvi.
Drug drugemu si sledijo...
Brazilski parlament je s 520 proti 138 glasovom sprejel predlog predsednika republike Vargasa, da se v Braziliji za 3 mesece proglasi vojno stanje. Uvedena je najstrožja cenzura tiska. Vsako nasilje rodi odpor, o tem so si lahko na jasnem brazilski diktatorji in njihovi oponaševalci na evropskih tleh ...
Japonska vlada je ukinila vse svoje konzulate v Sovjetski Rusiji, izvzemši generalni konzulat v Moskvi in pa svoje tamkajšnje veleposlaništvo. Enake ukrepe je izdala tudi sovjetska vlada za svoje konzulate na Japonskem.
Gospodarski bojkot proti Japonski, ki je bil sklenjen na seji Sveta društva narodov v Ženevi, dela Japoncem velike skrbi in preglavice. Japonce tudi skrbi zadnje naročilo kitajske osrednje vlade v Sovjetski Rusiji, na podlagi katerega bo Rusija dobavila Kitajski 600 najmodernejših bojnih letal.
Angleški demokratični elementi so pričeli odločno nastopati proti fašistom, katerim je tudi na Angleškem pričel nevarno rasti greben. Poulični spopadi med obema skupinama in policijo so na dnevnem redu.
Zaradi stalnega podraževanja mesa stavka v New Yorku 5000 mesarjev. Pri nas kaj takega zaenkrat ni mogoče ...
Nlova letalska proga je bila otvorjena med Rimom, Beogradom in Bukarešto ter obratno. Od: Rima do Beograda meri 720 km. Vozijo na njej italijanska letala, in sicer en . dan v smeri Rim—Beograd—Bukarešta, naslednji dan pa v obratni smeri. Vsako letalo moro sprejeti 25 potnikov im 200 kilogramov pošte.
Podmorski predor med Anglijo in Francijo pod Rokavskim prelivom je postal zopet aktualen v angleški spodnji zbornici z ozirom na neovirano dobavo živil ter drugih potrebščin med obema zaveznicama v primeru vojne...
Velika amnestija je bila izrečena v Moskvi o priliki svečane otvoritve orjaškega prekopa, ki veže Moskvo z Volgo. Amnestira-nih Je 55.000 političnih obsojencev, ki so v prvi vrsti pomagali graditi to moderno tehnično posebnost.
Zrakoplov «Grai Zeppelini« je
absolviral v zadnjih osmih letih okrog 600 poletov v dolžini 1 milijon 650.000 kilometrov in je prenesel povsem varno v razne kraje sveta, največ seveda preko Atlantskega oceana, okrog 13.000 potnikov.
Najboljšo žetev ozimne pšenice v zadnjih petih letih so letos zabeležili v Združenih severoameri-ških državah. Tudi v naši vojvodinski žitnici se nad letoSnjo letino žita ne smemo pritoževati Tudi na progi Pariz—Bruselj so bili uvedeni motorni vlaki, ki potrebujejo za to pot Ie pičle 4 ure.
Nemci nočejo zaostajati. Z ozirom na uvedbo stalnega letalskega prekooceanskega prometa z vzajemnim sodelovanjem ameriških in angleških veleletal je izda-
lo	tudi nemško letalsko ministrstvo dovoljenje svoji «Lufthansi», da čimprej prične nemške konkurenčne trgovske in potniške po-leie z letali med Nemčijo in Ameriko.
Angleška vlada Je doslej razdelila med prebivalstvo, ki živi v bližini strategično važnih objektov, brezplačno že nad osem milijonov plinskih mask.
Cene Jamskega lesa so v Angliji poskočile zadnji Čas za 125 do 140 odstotkov. Jamski les dobavlja Angliji po večini Sovjetska Rusija. Pričakuje se še nadaljnji dvig cen Jamskega lesa.
Akcijo za povrnitev monarhije na Španskem je v zadnjem času močno pospešil bivši španski kralj Alfonz XIII.
Predsednik USA Roosevelt namerava v kratkem sklicati izredno zasedanje ameriškega parlamenta z namenom, da sprejme zakon o kmetijstvu, o reguliranju mezd in o določitvi maksimalnega delovnega časa. Obenem, i bo parlament razpravljal tudi o napetem položaju v Sredozemlju in na Daljnem vzhodu.
Nemška vlada je naročila za potrebe svoje vojske in pa civilnega prebivalstva na Madžarskem ogromne množine mesnih in drugih konzerv, tako da bo šla skoro vsa madžarska konzervna produkcija v Nemčijo. Te dni je bilo odposlanih iz Budimpešte v Nemčijo tudi 500 vagonov paradižnikovih konzerv.
Za mir in bratstvo med narodi ves svet mrzlično tekmuje v oboroževanju. Znana italijanska tovarna vojaških avtomobilskih in aerop lanskih motorjev Isotta Fraschini v Milanu je zvišala svojo delniško glavnico od 54 na 70 milijonov lir...
V	Parizu se je nedavno vršil 37. mednarodni kongres miru. Končal se je povsem tiho in mirno z obširnimi papirnatimi resolucijami. Istočasno je vsa svetovna vojna veleindustrija zaposlena noč in dan z izdelovanjem «miroljubnih» tankov, granat, topov, letal itd.
Sporazum
Prvi dan: On: Žena, slabo kaže! Zdi se, da sta se vendarle sporazumela Beograd in Zagreb. Pripravi se na penzijo in pojdi po kovčke...
Žena je odpovedala naročeno večerno obleko in začela računati, če bo mogoče obdržati drago stanovanje in kljub sporazumu poslati hčer v penzijonat v Švico. Mož pa je začel pobirati svoje spise ter jih metati v peč.
Račun ni šel skupaj. Večerja se je prismodila. Spanje je bilo nemirno.
Drugi dan: Kaj vraga pišejo novine toliko o tem sporazumu? Za sanacijo denarnih zavodov se nihče ne briga, za trgovske pogodbe še manj. Še o konkordatu se ne piše več dosti. \se nori za sporazumom. Vsi odpirajo usta in čakajo čudežev ... Kako se menja to neumno javno mnenje. Tako je bilo vse lepo urejeno, pa, vidiš, pride ta prekleti sporazum ... Naj ga vrag odnese!
Vidiš, jaz sera zmeraj pravila: ne staviti vsega na eno karto! Zakaj se niste o pravem času malo zasukali na to ali ono drugo stran? Me žene bi to že znale,
a vi moški ste zanič. Zdaj smo se ravno navadili dobro živeti, pa naj spet crka varno?!
Tretji dan. Veš, žena, mi je že odleglo. Bil sem v klubu, se malo razgovarjal in bral časopise. Veš, kaj piše Grga? To ni tako s tem sporazumom, kakor sem se prestrašil prvi hip. Oni hočejo samo priti do oblasti — v tem so se sporazumeli. Toda, kje je bistvo sporazuma, ha? Pametno in zvito pravi Grga: Mi pozdravljamo — ga vidiš, lisjaka? — sporazum, toda moramo vedeti, v čem je, kako daleč gre. Vse, prav vse mora biti do kraja izdelano', napisano in podpisano. Potem pa objavljeno. Potem šele bomo videli, po čem so češplje!
—	Ti, žena, veš, da je bil Grga že na pol pri Stojadinoviču?
On: Saj je vendar 'toliko kričal na to vlado?!
Ali ne veš, da samo tisti otrok, ki se dere, pride do materinih prs. Eno drži, žena, ker hi v sporazumu bistva, bo vsa stvar še dolgo trpela. Dotlej pa se more dogoditi še marsikaj. Ne bodo se, nc, tako brž sporazumeli. Kar pripravi hčerko za Švico!
(Po tNooi Riječh.)
Naše hranilnice v nevarnosti
Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, ki zastopa vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnic, je zavzela k pripravljeni Uredbi o občinskih hranilnicah, ki naj bi se v najkrajšem Času izdala, sledeče stališče:
Uredba se sploh ne ozira na obstoječe razmere pri slovenskih in tudi dalmatinskih hranilnicah (za katere velja avstrijski hranilniški regulativ im ki obstojajo deloma že več, kot 100 let), čeprav je od vseh 57 jugoslovanskih hranilnic 39 hranilnic V teh dveh pokrajinah in četudi poslujejo baš te hranilnice točno po načelih, po katerih poslujejo hranilnice po vsej
srednji. Evropi, zlasti tudi na Češkoslovaškem in na Poljskem.
Z novo uredbo bo prizadejana ogromna in nepopravljiva škoda ne le hranilnicam, temveč vsemu zasebnemu in javnemu gospodarstvu.
Oškodovani bodo:
1.	H3šnl posestniki, kmetje, gradbena obrt itd., ker hranilnice ne bodo mogle dajati dolgoročnih, hipotekarno zavarovanih posojil (hipotečnih, meničnorealnih, v tekočem računu in amortizacijskih) več kot 20% vlog na knjižice, in sicer le v lastni občini ter v sosednih občinah.
To pomeni, da se ne bodo več
mogla dajati hranilniška dolgoročna posojila sploh nikomur v doli navedenih krajih in da bo treba obstoječa posojila te vrste likvidirati po posebnem likvidacijskem načrtu, ki ga mora vsaka hranilnica predložiti v enem letu po uveljavljenju te uredbe:
Bled, Bohinjska Bistrica, Dolnja Lendava, Domžale, Dravograd, Gornji grad, Hrastnik, Jesenice, Kočevje, Laško, Litija, Prevalje, Rakek, Ruše, Šoštanj, Trbovlje, Tržič, Zagorje, Žalec, razen tega pa v vseh manjših krajih.
2.	Vse naše samouprave — banovina, občine, sreski cestni odbori in druge javne korporacije, ker bodo smele hranilnice dajati ; posojila le lastni občini in sicer ! samo kratkoročno. Znano je, da
morejo občine in1 druge javne korporacije izvrševati investicije le s pomočjo dolgoročnih posojil.
S	pomočjo takih dolgoročnih posojil hranilnic se je samo v dravski banovini omogočilo: 398 šol,
11	cerkva in župnišč, 25 elektrarn iri elektrifikacij, 19 bolnišnic, 14 ubožnic in hiralnic, 88 vodovodov in vodnjakov, 43 mostov in melt-joracij, 76 cest, železnic in drugih komunikacij, 16 klavnic in trgov, 32 gasilskih domov, 59 občinskih stanovanjskih hiš, 60 občinskih uradnih poslopij itd., skupaj 1521 javnih naprav.
3. Banke in zadruge, ker ne bodo več smele sprejemati naložb od hranilnic. Hranilnice torej ne bodo več smele podpirati zadružništva.
4. Država sama: Državni vred-
nostni papirji in blagajniški zapisi ne smejo namreč znašati pri nobeni hranilnici več, kot 20% vlog na knjižice.
Posledice za naše gospodarstvo bi bile katastrofalne. Likvidlirati bi se moralo namreč samo v Sloveniji: 1. hipotečnih posojil in posojil v tekočem računu pribl. 460 milijonov; 2. komunalnih posojil (sploh vse) pribl. 250 milijonov;
3.	naložb pri bankah in zadrugah pribl. 60 milijonov; 4. državnih papirjev (!!) vsaj 71 milijonov; skupaj približno 841 milijonov!
Če se torej ne doseže sprememba teh in še nekaterih drugih določb oziroma se ne bi doseglo niti, to, da smejo dosedanje hranilnice poslovati naprej tako, kot doslej, je bolje, da se ta škodljiva uredba sploh odloži.
MR-BAHOVEC
WM
M
PLANINKA
ZDRAVILNI
ČAJ
sarmo
zdravilni
čaj
v plombiranih paketih po Din 20 - In Din 12-
Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
ANTON KOVAČIČ
Izdelovanje glinastih peči v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsakovrstnih štedilnikov in kaminov. Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic itd. z belimi ali barvanimi inozemskimi email ploščami. Šamotne in kmečke peči. Vsa v stroko spadajoča popravila izvršujem točno. Cene solidne. Garancija za materijal in delo.
Ljubljana, VISka ulica itev. 3
(Rožna dolina) - Telefon Itev. 33-57
OPTIK
J. GOLDSTEIN
Ljubljana, pod Trančo 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d.
Oglašujte v
»Slovenski besedi"
Bukova drva» trboveljski premog
dobavlja po najnižjih cenah	^
JELOCNIK VIKTOR
aRožna dolina, Cesta V. štev. 2
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
Talefon 24*11
NAJNOVE1Š1
VZORCI
RAVNOKAR
DOSPELI
BOGATA IZBIRA
A.&E.SKABERNfi
LJUBLJANA
Velika odprodala!
Radi renoviranja lokala
odprodajam 2000 parov čevljev
vseh vrst
po globoko znižanih cenah
Odprodaja traja samo od 1. do 15. okt.
99
JE-JA
••
Ljubljana, Miklošičeva c. 36.
|| Gostilna „ŠTRAJZEL“ ||
Državna razredna loterija javlja tem potom, da je zn prihodnje 35. kolo srečk do temelja . spremenila svoj loterijski načrt.
SREČKE I. RAZREDA 35. KOLA so gotove in bodo dane v prodajo 17. septembra 1.1. v 100.000 celih srečkah.
Žrebanje I. razreda bo 20. in 21. oktobra 1937. leta.
Cena srečk za vsak razred je sledeča:
ena cela Din 200*-; ena polovica Din 100.-; ena četrtina Din 50 *.
Skupna vrednost dobitkov je povečana ob isti količini izdanih srečk in isti ceni napram prejšnjemu načrtu od Din 64,320.000'- na
Din 64.991.000--
V tem kolu so pomnožene premije in dobitki tudi v prvih	štirih razredih, kakor tudi
v samem petem razredu tako, da bodo	igralci že v samem pričetku igre, t. j. že od I. razreda
sledili z močnim zanimanjem igri v tem interesantnem kolu.
V vseh petih razredih je osem premij in to po:
Din 2,000.000*-, 1,000.000*-; tri po 500.000	Din, 400.000 Din	in dve po 300.000 Din.
Poleg	teh	premij so še sledeči večji dobitki:	osem po 200.000	Din; 16 po 100.000*-
J7 po 80.000*-,	17 po 60.000*-,	19 po 50.000*-	17 po 40.000*-,
kakor tudi veliko število drugih večjih dobitkov.
V V. razredu tega kola je vpeljano veliko število dobitkov, ki prej niso obstojali, in to: po
Din 85.000*-,	25.000*-,	15.000	-,	12.000*-.
Po začrtanem razporedu denarnih dobitkov je povečano v V. razredu število dobitkov iznad Din 10.000— od 105 na 302 dobitka, in bo na ta način skoraj na vsak večji kraj naše kraljevine prišel vsaj en večji dobitek ali premija.
V. najsrečnejšem primeru, z možnim združenjem premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eni celi srečki
Din 3.200.000--
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke zamorete dobiti pri vseh pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kr«j. Približna pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Kdor kupuje srečke državne razredne loterije pole? osebne koristi, ki io je možno doseči, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček, dobljen pri prodaji, po zakonu sorazmerno v prej omenjene svrhe.
7a cenjena naročila se priporoča:
Slovenska banka d. d«, Ljubljana
Krekov trg štev. 10
Pooblaščena kolektura Državne razredne loterije
MODNA MANUFAKTURA
za dame
in gospode
LONČAR - RAŠKA - STARE
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica 3
Za konzorcij »Slovenske besedo: dr Dinko Puc. Za urednižtvo: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik Ivan Ovsenik - vsi v Ljubljani.