^rifnfno piačana v qoiovinl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOl v. Cena posamezni številki Din t-5(L \ TRGOVSKI >T Časopis za trgovino, industrijo in obrt.\ 0rr -frii^tvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Oopisi sc ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. \ ? TO VII. Telefon štev :532r LJUBLJANA, dne 9. avgusta 1924. Telefon štev. 552 ŠTKV. 94. VIS. sodni svetnik dr. Edvard Pajnič: Možnost preložitve poravnalne razprave. Po čl. 13. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesce januar in februar 1922 z dne 31. decembra 1921 nadomeščala sedaj zakon in naredba o prisilni poravnavi izven konkurza za bivšo Hrvatsko kraljevino (zak. z dne 28. aprila 1916 in banska naredba z dne 1. sept. 1916 št. 17.500) prej pri nas v Sloveniji od prevrata naprej veljavni avstrijski poravnalni red. V zavesti, da otvoritev in izvedba konkurza nad premoženjem prezadol-ženca slednjemu v morainem in mate-rijelnem oziru silno škoduje, dočim upnikom ne donaša kakih pretežnih koristi, sedanji naš poravnalni red še bolj nego prejšnji avstrijski pospešuje s svojimi določbami dosego prisilne poravnave. Seveda je po našem poravnalnem redu dano tudi dovolj prilike, da se nastopa z vso strogostjo napram vsem mogočim spletkam dolžnikov napram upnikom. Nikdar pač dosega poravnave ne sme biti cilj podjetnika, ki si ga je stavil že koj pričetkom svojega poslovanja tako-rekoč v svoj gospodarski načrt. Zoper tako prevarljivo spletkarenje naj se primemo nastopa, za kar je po sedaj veljavnem poravnalnem redu dano dovolj prilike (prim. § 53. velj. por. r.). Po mojem prepričanju, načelni odpor zoper prisilno poravnavo, ki se v upniških krogih v novejši dobi pojavlja, ni opravičen. Dokler bode vrednost našega denarja v inozemstvu kolebala, dočim je velik del naših industrijalcev in trgovcev primoran, da si nabavlja surovine in blago v inozemstvu, zanesljiva kalkulacija glede prodajnih cen proizvodov in blaga ne bode mogoča. Dogajali se bodo slučaji, da utrpi trgovec ali in-dustrijalec nenadoma, brez svoje krivnje, velike izgube, ki popolno po-plačanje njegovih poslovnih dolgov onemogočujejo. Potrebno je v takih slučajih, da zvedo upniki nemudoma o plačilni nezmožnosti takega dolžnika, a ta naj stori korake, da varuje kolikor možno interese svojih upnikov. To pa stori s tem, da predlaga pri pristojnem sodišču v predpisani obliki čimpreje, da se uvede poravnalno postopanje, v katerem naj se odloči usoda dolžnikovega predloga na prisilno poravnavo. Kakor že znači naslov »prisilna« poravnava, ni je smatrati idealom rešitve razmerja med prezadolžencem in upniki, vendar so nje prednosti v posameznih konkretnih slučajih pred konkurzom velike. Konkurz je silno škodljiv dolžniku že zato, ker se on neplačanih dolgov s tem, da je za enkrat razdeljena njegova imovina med upnike, ne znebi, kar seveda za prihodnjost onemogočuje, da bi se tak dolžnik vnovič pod lastnim imenom poprijel prejšnjega faliranega poklica. Konkurz povzročuje pa tudi prenagljeno vnovčenje prezadolženega ime-*e dolžniku in upnikom enako škodljivo. Konečno ni odveč povdar-jati, da je sicer pošteni in marljivi podjetnik po otvoritvi konkurza postavljen nekako za preostalo dobo svojega življenja na sramotni oder. Da pa bode obče prodrlo gorenje mnenje o gospodarski koristi prisilne poravnave, je potrebno, da se določbe poravnalnega reda strogo tolmačijo in izvajajo v korist dolžniku kakor tudi upnikom. Predvsem je opozarjati na pravilno haziranje, da poravnalno sodišče (sodnik poedinec pri zbornem sodišču) ne bi smelo, razen opravičene potrebe, predlagati na predlog dolžnikov poravnalne razprave, pri kateri glasovanje upnikov za predlog dolžnikov ni bilo ugodno, kjer se torej za poravnavo ni dosegla dvetretjinska večina vseh terjatev. Vprašanje nastane, kdaj je govoriti o taki opravičenosti preložitve poravnalne razprave in odložitvi sklepa na ustavitev poravnalnega postopanja, ki ima (§ 56. z. odst. velj. por. r.) skoro neizogibno kot posledico otvoritev konkurza. Po našem poravnalnem redu (§ 47.) smatra se poravnalni predlog za sprejetega, če so zanj glasovali upniki, katerih terjatve računjene po vsotah, dosegajo dve tretjini skupnih terjatev zoper dotičnega dolžnika. Pripomniti je, da je bil slični predpogoj sprejetja poravnave po avstrijskem poravnalnem redu (§ 42, avstr. p. r.) mnogo strožji, kajti glasovati je morala za poravnalni predlog večina navzočih upnikov z glasovalno pravico in terjatve le-teh so morale znašati najmanj tri četrtine skupne vsote vseh terjatev zoper dotičnega dolžnika. Če se po našem poravnalnem redu ni dosegla gorenja večina (dve tretjini skupnih terjatev), daje naš poravnalni red (§ 47., odst. II.) sodniku, vodečemu razpravo, oblast, da sme na dolžnikovo zahtevo odrediti novo razpravo v petnajstih dneh. Dasi v sedanjih pri nas veljavnih predpisih ni najti stroge določbe avstrijskega poravnalnega reda, da je brezuvetno ustaviti poravnalno postopanje, alco se poravnava ni zamogla doseči tekom 90 dni po otvoritvi poravnalnega postopanja, je v gorenji določbi našega poravnalnega reda vendarle že jasno izražena misel, da naj se postopanje čezmerno ne zavlačuje. Skratka, sodnik naj poravnalno razpravo prelaga na kratek petnajstdnevni rok le iz tehtnih vzrokov. Ker pa slednjih sedaj veljavni predpisi o prisilni poravnavi ne navajajo, ima v odločitvi postopanje vodeči sodnik kolikor-toliko proste roke. Glede na važnost svoje odločitve naj bi imelo sodišče pred očmi koristi ne le dolžnikovih, temveč tudi upnikov. Opozoriti je že sedaj na to, da pri vnovični poravnalni razpravi upniki po avstrijskem poravnalnem redu niso bili na svoje prejšnje glasovanje vezani, po našem poravnalenm redu pa pri vnovični razpravi velja vsak glas in je nespremenljiv, ki se je bil oddal že pri prejšnji razpravi za poravnalni predlog. Iz tega sledi, da se sedaj položaj dolžnikov vsled preložitve poravnalne razprave ne more poslabiti, ampak le morebiti izboljšati. Kadar prerešetuje poravnalni sodnik po dotičnem predlogu dolžnikovem, ali naj razpravo, ki je za dolžnika neugodno potekla, preloži, imel naj bi predvsem pred očmi osebo in dosedanje gospodarsko delovanje dolžnikovo, nadalje vzroke nastopiv-še plačilne nezmožnosti. Poročilo poravnalnega upravnika naj do prve razprave o vseh važnih okolnostih v ravno povedanem smislu poduči. Sicer pa sme in mora sodnik zoper prevarljivo postopanje ali zoper brezbrižnega dolžnika že po smislu določb §§ 9., 17. in 36. našega poravnalnega reda postopanje ustaviti. Ob vsakokratnem takem preložitvenem predlogu staviti si je vprašanje, ali je sploh pričakovati pri (morebitni na novo določeni razpravi dolžniku ugodnejšega izida glasovanja ali ne. Če je tak izid sploh vnaprej izključen, zavrniti bode dolžnikov predlog na preložitev razprave, saj bi se tak predlog značil le kot poskus, poravnalno postopanje v škodo upnikov zavlačevati. Ako se je n. pr. bila vršila že poravnalna razprava na istem temelju, pa se je končala brez uspeha za dolžnika, potem je pač reči, da na zopetni razpravi ni pričakovati boljšega uspeha. Kaj drugega je, če je dolžnik izpremenil na ponovni razpravi svoj poravnalni predlog kakorkoli, četudi morebiti ne glede v odplačilo terjatev ponujene odstotne kvote, pa vendar glede načina in rokov odplačila ali pa glede ponujenih jamstev za ta odplačila. Če je razvi-deti, da ima tak izpremenjeni predlog res dejanstveno podlago in ni le stavljen v slepilo upnikom, potem je pač potrebno, da se poravnalna razprava preloži. Ravnotako je možno, da se dolžnik sklicuje na okolnost, da nekaj upnikov, (ki temu tudi pritrde) za sedaj ni v stanu za sprejetje ponujene poravnave glasovati, ker v bistvo predloga samega in razmere dolžnikove niso dobili še pravega vpogleda. Pred kratkim se je pripetil slučaj, da je dolžnik v svojem rekurzu zoper ustavitev poravnalnega posto- ■ panja se skliceval na dejstvo, pcsve-| dočeno po predloženi korespondenci, i da bodo nekateri upniki pri morebiti j novo odrejeni poravnalni razpravi premenili svoje glasovanje v prid poravnavi. Ta okolnost je bila rekurz-nemu sodišču povod, da je po prvem sodišču sklenjeno ustavitev dotlej brezuspešnega poravnalnega postopanja razveljavilo in odredilo, da se vrši ponovna razprava, pri kateri utegne vendarle priti do poravnave. Opozarjati je na okolnost, da take pre-ložitvene slučaje ima izrecno v mislih preje pri nas veljavni avstrijski poravnalni red (prim. § 45. avstr. p. r.). Iz vsega vidimo, koliko da je potek poravnalnega postopanja odvisen od njega vodstva po sodniku, ki imej pred očmi v enaki meri interese dolžnika in upnikov. Ako se bode postopalo previdno po zgoraj razvitih načelih, kar smemo po pravici od naših sodišč pričakovati, potem bode osobito na strani upniških krogov izginilo ono nezaupanje, ki se je v poslednji dobi začelo pojavljati zoper uzakonjeno institucijo prisilne poravnave. J. Zidanšek, tajnik trgovskega gremija v Mariboru.. Sprememba v mariborski oblasti. Po časopisnih vesteh je veliki župan mariborske oblasti gosp. dr. Pirk-maier umirovljen, njegove funkcije pa ima prevzeti veliki župan ljubljanski, katerega bo zastopal v Mariboru delegat gosp. dr. Vodopivec. S tem se je zgodilo mnogo več, kot smo gospodarski krogi mariborske oblasti po konštituiranju nove vlade mogli pričakovati, in se bojimo, da pomeni ta korak nazaj posebno za naše pridobitno gospodarstvo veliko nesrečo. Ko je prevzel g. dr. Pirkmaier posle polnomočnega velikega župana . mariborskega, se je takoj začutila j njegova železna roka, toda ne iz kakega strankai*skega, temveč strogo gospodarskega vidika. Vsem je še v Žibern spominu njegova energična okrožnica glede odprave krošnjar-stva z dne 16. julija, katero so po večletnih bojih izposlovali zastopniki vseh trgovskih gremijev, ter gospodarska anketa dne 23. julija, od katere smo morali pridobitni krogi pro-čakovati najlepših uspehov za po-vzdigo in zaščito trgovine, obrti in industrije v našem zapostavljenem in zanemarjenem okrožju. In v tej smeri bi se bilo delalo naprej v sporazumu s komaj ustanovljenim gospodarskim svetom za mariborsko oblast, čigar koristi bi čutili vsi brez razlike poli-. tičnih naziranj, da ni kakor bomba uničila naših nad vest, da je veliki župan odstavljen ter samostojnost oblasti ukinjena. Mnenja smo, da bi se nikdar ne smelo odstavljati iz tako važnih mest ljudi, ki imajo največjo sposobnost in najboljšo voljo, delati za dobrobit svojega okoliša. Ker pa stojimo na stališču, da ni nikdo nenadomestljiv, bi še vedno smeli upati, da se bo započeto delo tudi v slučaju osebne spremembe na tem mestu nadaljevalo. Ker pa ima prevzeti posle mariborskega velikega župana od nas zelo oddaljeni veliki župan ljubljanski in je postavljen za Maribor samo njegov delegat ali zastopnik brez samostojnega delokroga, se zelo bojimo, da je s tem pozitivno delo mariborske oblasti toliko kot ukinjeno. Kljub temu pa gospodarski svet ne sme vreči puške v koruzo, temveč odločno zalitevati, da se delovanje te oblasti v započeti smeri nadaljuje. Centralna vlada, bodisi pa sestavljena iz teh ali onih strank, naj bi vsekdar strogo upoštevala, da se velike župane pod nikakim pogojem ne more smatrati za šahovske figure in eksponente strank, temveč za nestrankarske funkcionarje in izvršilce zakonov, kajti dvomiti je zelo, da bi imel veliki župan, nastavljen proti vsakodnevni takojšnji odpovedi, kako veselje, oprijeti se z vrnemo poverjenega mu težkega, odgovornega in zelo važnega posla. Bratianu o romunskih financah. if HW Wg^ _ UL, .. 1 ■ ■■ Tudi Rumunija misli na inozemsko posojilo. Predsednik Bratianu je rekel nekemu časnikarju, da je Rumu-niji tuj kapital všeč, samo da dela tako, kakor je v korist dežele in ne ogroža njene gospodarske samostojnosti. »Priznati mi morate, če poznate duha inozemskih kapitalistov, da razpoložljivi kapital rajši naložijo v zasebnih podjetjih, kakor pa da pod-| pišejo posojilo, če prosi zanj tudi last-i na domača vlada. Tuji kapital naj le \ pride, samo naš domači pri tem ne | sme izgubiti svoje aktivnosti. Kdor pa noče delati skupaj z našim domačim kapitalom in hoče izkoriščati samo nase bogastvo, kakor je to bilo pred vojsko v Turčiji običajno, ta nam ni dobrodošel. Iz izkušnje vemo, da je skupno delo mogoče in da zadovolji tako naše zahteve kakor inozemske.« O inozemskem posojilu je rekel Bratianu: »Tako posojilo bi nam prav prišlo, da izpolnimo vrzeli prejšnjega proračuna in da dobimo kapital za nove investicije, ki so v načrtu naše zakonodaje. Dosedaj nismo posegli po tem sredstvu in tudi mogli nismo. Imamo še odprej toliko obveznosti do inozemstva, imamo še vse preveč tekočih vprašanj in poznamo sredstva našega proračuna še sami premalo, da bi si naložili preveč obveznosti. Najprvo moramo poplačati stare dolgove. Po večini smo jih že. Sedaj pridejo na vrsto dolgovi zasebnikov. Vedeti moramo, da naš proračun lahko prenese breme prej najetih dolgov. Sploh, naše gospodarstvo se mora konsolidirati, čeprav na račun nekaterih potreb, preden se spustimo v nove dolgove. Danes je naš javni dolg nekaka osmina skupnega proračuna, je torej relativno majhen. To dejstvo bo seveda nas kredit samo utrdilo. Pomisliti moramo, če je v sedanjem trenutku, ko je tako težko dobiti razpoložljiv kapital, posojilo sploh umestno. Kot finančni minister ne smem biti proti posojilu, če ga dobi- mo pod dobrimi moralnimi pogoji, na drugi strani se pa kot finančni politik ne smem opirati na stvari, ki mi niso na prosto razpolaganje.« Časopis »Adverul« se ne strinja povsem z izjavami finančnega ministra, pravi pa, da so te izjave bolj zmerne, kakor so pa bile druge dosedaj, in da pomenijo nekako odpoved načelu narodno-gospodarske izključitve. Ljubljanski velesejm. IV. Ljubljanski velesejem se otvori dne 15. t. m. pod protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra in bo v resnici sijajna prireditev. O pomenu in koristi vzorčnega velesejma danes nihče več ne more dvomiti in vsak zaveden trgovec, obrtnik in industrijalec mora smatrati velesejem za svojo šolo, in v dnevih, ko se isti vrši, za svoj dom. Da bo letošnji velesejem združil večino naših podjetij in predstavljal našo celo industrijo, obrt in trgovino, se vidi iz dejstva, da je sejmišče v obsegu 40.000 mJ že skoro premajhno. Naši pridobitni krogi razumevajo, da imajo razne razstave pretežno le poučni namen, da pa vzorčni sejmi zasledujejo trgovsko stran, a dosezajo tudi namen razstav. Vseh razstavljal-cev je sedaj okrog 600, iped temi 120 trgovcev in 147 inozemcev. Drugo je domača obrt in industrija. Inozemstvo kaže to-le sliko: Avstrija 29, Nemčija M), Amerika (U. S. A.) 6, Anglija 4, Češkoslovaška 24, Francija 37, Belgija 7, Švica. 1 in Italija 19. Naše domače gospodarstvo bo pokazalo velikanski napredek od lanskega leja. Predmeti, ki smo jih še lani uvažali, bodo letos razstavljeni že kot izdelki naših domačih podjetij, ki ne bodo niti v ceni niti v kakovosti zaostajali za tujimi izdelki, tako v strojni, elektrotehnični, kemijski, usnjarski in mnogih drugih skupinah, katerih bo letos 21, in sicer: strojna industrija; izdelki iz železa in jekla, puškar-stvo in municija; ostali kovinski izdelki; poljedelski stroji in orodje; avtomobili, kolesa, pnevmatika, vozovi; elektrotehnika in razsvetljava; kozmetika, farmaceutični in kirurgični izdelki; papirna industrija, grafika, kartonaža, pisarniške potrebščine; pohištvo in stanovanjska oprema; ostala lesna industrija; usnje in konfekcija usnja; tekstilna industrija in konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramentif klo- , buki, slamniki, košarstvo, vezenine, čip-i ke; bijouterija, draguljarstvo, fina me-1 hanika, optika, graverji; kemična indu-1 strija; industrija živil; poljedelstvo; stav-i barstvo; godala; razno orodje. Novost I letošnjega velesejma bo planinsko-lov-j ska razstava in v posebnih Doeckerjevih j zgradbah higijenska razstava. Na nedeljo 24. t. m. pa se bo priredila konjska i razstava. j Vsak bo prišel na velesejmu na svoj | račun, zato naj ga tudi vsak poseti. Per- i manentna legitimacija, ki daje pravico ■ ua polovično vožnjo z osebnimi in brzo-! vlaki, stane Din 50.— in se dobiva pri j vseh denarnih zavodih, pri Ljubljan-; skem Tourist-Officu in pri uradu Ljub-; ljanskega velesejma. Vstopnice za en- I kratni obisk po Din 10.— pa se bodo prodajale pri blagajnah ob vhodih na sejmišče. Velesejem se zaključi dne 25. k m. M. Savič: Maša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) Naše proizvajanje lesne volne, lesenih žebljev in zobotrebcev. Lesna volna je drobno rezan les, ; podoben volni. Rabi se za zavijanje ; porcelana, jajc, stekla itd. | V naši državi se bavi s proizvaja- i n>!e.m lesne volne pet tvornic v Slove-: niji, dve na Hrvatskem in v Slavoniji, j eno grade v Bosni, j Knežji gozdni urad v Oplotnici ima j tvomico lesne volne, ki je izdeluje j 15 vagonov letno. Posamezna vlakna | imajo širino 1, 3, 4 in 5 mm. Volna se j izdeluje iz mehkega lesa, ki ni prime-; rcn za drugačno predelavo, torej iz j odpadkov. Tovarna obratuje z vodno j silo in je opremljena s krožno žago, \ dvema strojema za proizvajanje lesne volne in stiskalnico. Ima 8 stalnih delavcev. V Lancovu pri Radovljici ima gosp. Ivan Demič podobno tvomico z dvema strojema za izdelavo volne in stiskalnico za volno v svrho opreme za prevoz. V Stmišču pri Ptuju je začel proizvajati g. Čuček iz Ptuja lesno volno s tremi stroji. Tvomico namerava povečati še s 5 stroji. Posel mu dobro uspeva. Zaenkrat izdeluje 4500 kg dnevno, kar znaša na leto 120 vagonov. Poleg teh ima grof Turn-Duglas v Rajboju in g. Avgust Mali v Beli peči tovarno istega obsega kot je ona v Oplotnici. V Vrbovškem obstoji lesorezniška tvornica Vrbovško d. d., ki izdeluje poleg vžigalic dnevno tudi 1000 do 1200 kg lesne volne s tremi stroji in zaposluje pri tem delu 15 delavcev. Te stroje goni elektromotor 36 HP. Poleg tega ima tovarna sušilnico in stiskalnico. Ta instalacija služi za izkoriščanje lesnih odpadkov, ki se ne dajo porabiti za proizvajanje vžigalic. V Osjeku je pred kratkim začel pro- izvajati lesno volno v svoji tvomici g. Herman Steiner. Njegova tvornica je malo večja in zaposluje Ž0 delavcev. Podjetje uspeva dobro, ker je povpraševanje veliko. Gozdno-industrijsko podjetje Do-brlin-Drvar je za svojo strugamo in tovarno za zaboje v Drvaru naročila j stroje za izdelavo lesne volne, da na ta način izkoristi lesne odpadke. Proizvajanje lesne volne predstavlja lepo malo lesno industrijo, ki jo morejo osnovati tudi ljudje z manjšim kapitalom, kajti stroj, ki proizvaja dnevno 1500 kg volne, brez motorja in transmisij stane pri tvrdki Hirscher v Lipskem 40.000 Din. Upam, da se bo kmalu osnovala kaka nova tvornica te stroke, da bo zadovoljila vedno večji konzum in preprečila uvoz te volne iz inozemstva. < 0\ KAS* C4CO^ ► Glavna zaloga F. ŠIBENIK - LJUBLJANA Trgovina. Živinske in svinjske sejme v Mariboru je vlada radi grozeče živinske kuge v okolici do nadaljnjega ustavila. Prepoved izvoza žita v Italiji in znižanje carine na njega uvoz. Italijanski ministrski svet je na svoji seji dne 6. j t m. razpravljal o preskrbi z žitom. Ugotovilo se je, da je letošnja letina žita mnogo slabša od lanske in to ne samo v Italiji, anipuk tudi v drugih državah, glavnih pridelovalkah žita. Potrebo večjega uvoza inozemsk. žita za zadostitev konsuma, ki iznaša v Italiji približno 70 milijonov kvinta lov, postaja tem kriti-čnejša radi nezadovoljivega iznosa letine v inozemstvu. Vlada sicer izključuje vsako vmešavanje države v vprašanje aprovizacije z žitom, vendar pa je današnji ministrski svet sprejel sledeče ukrepe: 1. Prepoved izvoza žita z dr- žavnega ozemlja. 2. Omejitev izvoza pšenične moke in otrobov na mesečno količino 100.000 kvintalov. 3. Znižanje uvozne carine na žito od 1.50 lire v zlatu na 0.65. — Minister za promet je nato poročal o prometu na železnicah v poslovnem letu 1923-24. Razsodišče sindikata za kože in kožuhovino v Marseillu. Navedeni sindikat, v čigar področje spada Južna Francija, je ustanovil v Marseillu razsodišče, ki naj ureja spore in diference med kupci in prodajalci kož inkožuhovine. Razsodišče se uradno nazivlje: »Commission Arbitrage du Syndicat des Cuirs & Peaux de Marseille et du midi«. Pri pogodbah, katere se glede kož in kožuhovine sklepajo z Južno Francijo, se more določiti kompetenco tega razsodišča s klavzulo: »Arbitrage Marseille«. Izvorna izpričevala za Španijo. Španske carinarnice so pričele v svojem poslovanju strožje postopati in odrekajo veljavnost izvornim izpričevalom, ki se ne predlože pri carinjenju hkratu z drugimi dokumenti. Veljavnost pa se odreka izvornim izpričevalom, ako znaša razlika med dejansko in v izvornem iz-pričevalu navedeno težo nad 20%, ako označbe in številke paketov ne soglašajo, ako vsebina pošiljke in vrsta blaga ni točno navedena in ne soglaša s podatki izvornega izpričevala in končno ako se je izdalo izpričevalo v drugi državi nego v oni, katera blago pridobiva. Poravnalno postopanje. — Poravnalno postopanje se je uvedlo o imovini Josipa Bedrača, trgovca v Ljubljani, Mestni trg št. 17. Nalog za sklicanje poravnave pri Deželnem sodišču v Ljubljani v porotni dvorani dne 13. septembra 1924. Stalna razstava v New-0rleansu. Trgovska zbornica mesta New-Orleans bo s pomočjo ameriške vlade otvorila v New-Orleansu stalno trgovsko obrtno in industrijsko razstavo, na kateri bodo smele razstaviti vse države. Razstave se bodo smeli udeležiti tudi umetniki s svojimi proizvodi. Pojasnila daje George Sladovich, 320 St. Charles Street, New-Orleans. Balkanski adresar. Solunska tvrdka »Agence Panhellenique de publicitč, editeurs de 1’annuaire balkanique« pripravlja novo izdajo adresarja .za Balkan za leto 1925, ki je namenjen grškim poslovnim krogom. Tvrdka bi rade volje brezplačno objavila v adresarju naslove vseh naših trgovskih, bančnih in industrijskih podjetij, ki se ji bodo pravočasno naznanili. p KUPUJMO IN PODPIRAJMO ^ t izvrstno Kolinsko cikorijo ji domači izdelek. ^ Industrija. Osnovanj® rafinerije olja. Iz Beograda poročajo: Ker pri nas doslej ne obstoja še nobena rafinerija olja, šo pričeli gospodarski krogi akcijo za ustanovitev takega podjetja, čigar stroški so pro-ihinani na okrog 1 milijonp dinarjev. Akcijo podpira ministrstvo trgovine in industrije. Nova iznajdba v cementni industriji. Inženir Ksaver Schadel iz Bavarske je iznašel na polju cementne industrije nekaj posebnega. Njegova iznajdba obstoja v tem, da izdeluje potom hlada iz ce-hienta, gramoza in granita najlepši umetni mramor, nadalje granitne in mramornate plošče. Nadalje izdeluje ir. navadne zemlje opeko, ki po trdoti da-leko prekaša vsako opeko, napravljeno na dosedanje načine. Mramorne plošče, izdelane na gori omenjeni način, se od naravnih plašč prav v ničemur ne ločijo. Kriza avstrijske industrije železa. — Z Dunaja poročajo: Radi preslabega razpečavanja železa se ukine v Donia-witzu en plavž. Ravno tako pripravlja omejitve produkcija jekla. Zaradi zmanjšane produkcije železa se bo morala omejiti tudi kopanje železne rude. LISTEK. Oustav Freviafl. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.) Ko so posedli okrog mize, je vzel trgovec kozarec in napil Antonu. »Dobrodošli v naši hiši!« je vzkliknila tudi Sabina. Anton pa je dejal mirno: »Imam eno domovino in en dom, kjer se počutim srečnega. Samo zavoljo vaše dobrote sem dosegel oboje. Kolikokrat sem mislil v tujini na vas, ko nisem imel nikogar, ki bi mu potožil ali se zaupal.« Pozno v noč se je Anton poslovil. Gospodar mu je stisnil roko in rekel: »Jordan zapusti v kratkem svoje mesto. Da vas še bolj navežem na našo hišo, vas imenujem za njegovega namestnika. Vem, da ne najdem nikjer boljše moči, kot ste vi.« Anton se je vrnil v svojo sobo. Še dolgo je premišljeval o sreči, ki jo je dosegel, o Sabini in njenih očeh ter položil svojo trudno glavo na blazino, ki jo je zvezla Sabina. Ko je tako ležal na divanu, je opazil na mizi neko pismo. Spoznal je Finkovo pisavo, poštni pečat pa je bil iz Newyorka. Minilo je dokaj časa, odkar ni prejel od njega nikakega poročila. Vedel je samo to, da je Fink v zadnjem času mnogo potoval za svojo firmo. V naglici je prečital Anton pismo. V pismu mu poroča Fink, kako je po nesrečnem slučaju prišel v roke brezsrčnežem, kako ga je njegov gospodar imenoval glavnim dedičem, toda ravno s tem ga je pahnil v nesrečo. Končno še pripomni, da če se morda ne vidita več v življenju, naj se včasih spomni na svojega nesrečnega prijatelja. Ko je Anton prečital to nerazveseljivo pismo in uvidel, kaj pravzaprav namerava prijatelj, je sedel k pisalni mizi in pisal pismo, namenjeno Finku, celo noč. Anton se je vedno bolj uživel v svoj delokrog. Vse ga je spoštovalo, vse ljubilo. Kolegi v pisarni so se razveselili, ko je Anton v prestopil prag. Pri obedu je bil Anton glavna oseba. Sabina se je vselej veselila na prihod Antonov. Pripovedovala mu je, kako je preživela dan, kaj je čitala in drugo. Spoznala in čutila je, kako zelo sta si slična in sorodna z Antonom. Izmed kolegov je imel najraje gospoda Baumana, pa tudi z gospodom Špehtom je veliko občeval, zlasti ker mu je imponirala njegova bujna fantazija. Vse je znal tako lepo, čudovito opisati in naslikati. Toda z žalostjo je opazil Anton, kako zelo se ga ogibljejo drugi kolegi in da se večkrat norčujejo iz njega. Neki večer ga je obiskal na njegovem domu. Že pred vratmi je slišal glas gospoda Špehta, ki je prepeval njemu dobro znano pesem. Ko je Anton nalahno odprl vrata, je opazil Špehta, ki je stal zamišljen v svoje petje sredi sobe in pazno motril note. Soba, v kateri je stanoval, ni bila velika, vendar je imela nekaj posebnega na sebi! Na stenah je bila vse polno slik znanih umetnikov in igralcev, mnogo od njih v igralnem kostumu. Blizu postelje je visela viteška oprava, nad posteljo pa mrtvaška glava, torej na kratko, nekaj čudnega, nekaj posebnega. V sredi sobe pa je opazil Anton neko posebno čudno pripravo. Od stropa navzdol so visele tenke niti, ki so bile navezane na tenkem obroču. Anton je spoznal, da vidi Špeht v svoji bujni fantaziji na tej čudni pripravi nekako past, kjer naj bi se ujeli njegovi njemu slabo želeči tovariši, kol: muha na pajčevini. V sredi obroča pa je vedno stal Špeht in vabil k sebi s petjem svoje žrtve. Bil je velik čudak. Anton vpraša čez nekaj časa: »Kaj pa imate tukaj pravzaprav, gospod Špeht?« Špeht se zdrami in reče: »To-je navadna vrtna lopa«. »Lopa,« vprašuje Anton, »kje pa je kaj zelenega?« »Pridite bližje,« povabi Špeht svojega gosta. In res je opazil Anton spodaj v posodah zelene vejice, ki so poganjale iz zemlje. »Saj to vam ne bo raslo ia uspevalo tukaj v sobi,« reče Anton. »Imam tudi še buče in fižol vsajen* poglejte, kako je že ozelenel. V par tednih se bo vse že ovijalo po oporah* ki sem jih pripravil- Ali ne bo lepo* ko bo že vse obraslo in zeleno, v senci pa bom lahko sedel z mojimi prijatelji in pil kozarec vina.« Čeravno so ga vsi zapustili je imel navado, da je pil včasih steklenico vina, ki pa ga je nalil vselej v štiri kozarce ter spil enega za drugim. Pri tem se je domišljal, da sedi v družbi svojih kolegov. (Dalje sledi.) Denarstuo. Kreditna kriza v naši kraljevini. O kreditni krizi v naši državi informira neka veleugledna češkoslovaška revija . tamošnje g ospodarske kroge z nastopnimi podatki: »Splošna situacija ne kaže le žalostne slike, ampak tudi zadostne posledice. Imobilnost kapitala se nadaljuje in pomanjkanje denarja vodi do pojavov, ki bi bili za zapadne banke zelo sumljivi. Dogodilo se je, da se je ravnatelj neke velebanke pogajal s komitentom, da ne dvigne takoj pol milijona dinarjev in se zadovolji zaenkrat z izplačilom zneska 100.000 Din. V drugih primerih se izplačilo odlaga in končno ne izplača polne vsote. Krediti se kolikor mogoče omejujejo. Neka banka, ki bi morala izplačati tekom dneva 15 milijonov dinarjev, ni imela zjutraj v svoji blagajni niti en milijon dinarjev. Banke izvabljajo kapital z visokimi obrestmi v svoje blagajne. Neredko se pripeti, da plačujejo za vloge z dolgoročno odpovedjo 20% obresti. Lahko si predstavljamo, kako pod takimi pogoji izgledajo krediti za trgovino in industrijo. Oficijelno se priznava, da bi take razmere mogle voditi do katastrofe večjega obsega in tudi osebe, ki niso ravno pesimistične, smatrajo položaj za jako resen. Klici po inozemskem kapitalu, ki se smatra za edin izhod, so zaradi tega vedno živahnejši. Bivši trgovski minister je ob svojem obisku v Zagrebu razpravljal tudi o vprašanju bančnih obresti, ki vsled svoje višine občutno obremenjujejo gospodarsko življenje. V svoj program je sprejel tudi vprašanje privabit-ve tujega kapitala in kreditov. Šele potem bo možno razpravljati o višini obresti. Do takrat, ko banke kot rezervoarji, ki zbirajo obtočna sredstva po trenutnih potrebah gospodarskega življenja in jih oddajo zopet v obtok, le z veliko težavo zbirajo denar, se naravno ne more misliti na znižanje obresti in s tem na ozdravljenje gospodarskega življenja od bolezni, katero povzročajo visoke bančne obresti. — Kriza je precejšnja, in kakor vse kaže, še ni dosegla vrhunca. ' Za jesen prorokujejo trgovski krogi velike težave. Kakor lani, se tudi letos pričakuje, da bo žetev položaj olajšala. V tem oziru je po lanjskih izkušnjah umesten precejšen pesimizem. Od te strani nikakor ne moremo pričakovati take pomoči, ki bi naj temeljito izpre-menila celotno situacijo.< Cenovnik za zavarovanje valute ob izvozu blaga. V »Službenih Novinahc z dne 4. avgusta t. 1. je objavljen nov cenovnik, ki velja za čas od 1. do 15. avgusta t. 1. V novem cenovniku so cene za žito in moko tržnim razmeram primerno zvišane. Cena za 100 kg pšenice je zvišana od 300 na 880 Din, za rž od 240 na 280 Din, za ječmen od 200 na 260 dinarjev, za oves od 230 na 300 Din, za koruzo od 240 na 270 Din, za defektno koruzo od 150 na 200 Din, za belo moko -{zdrob in št. 0) od 475 do 570 Din, za belo moko št. 2 od 430 na 530 Din, za krušno moko (št. 4 in 5) od 360 na 460 dinarjev, za črno moko št. 6 od 330 na 430 Din, za črno moko št, 7 od 300 na 400 Din, za krmilno moko (oblodo) od 220 na 300 Din, za otrobe od 190 na 200 dinarjev in za koruzno moko od 240 na 270 Din. Vse druge cene so ostale ne-izpremenjene. Obtok bankovcev Narodne banke. Po stanju dne 31. julija t. 1. je znašal obtok bankovcev Narodne banke 5.567-5 milj. dinarjev; Obtok se je od dne 22. julija ■A. L zvišal za 133-6 milj. dinarjev. Davki In takse. Plačevanje davkov v mesecu februarju 1 UGOEKSIMl Trgovska družba. Vekoslav Pelc A. dr. I | Import Export | I L LJUBLJANA Vegova ulica S TRGOVINA s Špecerijskim, kolonUalnlm, materljalnfm blagom, deželnimi, poljskimi pridelki, lesom In lesnimi I»-delkl na debelo in drobno I 8 minulimi IIIIIIHIIIIIII« iiininiiii J TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA | podružnice: | DurtflJ «ka ©. 4 (v lastni stavb i), KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000*— IsvrSofe vse bančne posle nsjtočneje in najknlantneje. EKSPOZITURE Maribor, Novo mesto Kakek, Slovenj gradeč Slovenska Bistrica Brco)vrl: Ikparaka Telefoni: 139, 146, 458 Konjice Meža-Dravograd vuniae u :••- •«’-» . i» * . • - - „-i« eneems ■ e nuvrimMiiarvnr v< ttii Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d.. LldMia.ee — Oeeuvonn urednik t. J L. RAS. Tisk tiskome »Merkur«, trgovsko-industriiske d. d.