Poštnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
KNJ r *
rr	6	*
Univ8rza Ljub^.jan t
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—. celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
26.
kos.
V LJUBLJANI dne 30. marca 1938.
Letnik
IX.
1(>1. Pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine /a leto 1938./39.
162 Pravilnik o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov , Bed-nostnega sklada« dravske banovine za leto 1938./89.
163. Proračun »Bednostnega sklada« dravske banovine za leto 1938./39.
VSEBINA:
161. Razglas o proračunu mestne občine mariborske za leto 1938./39. z naredbo, določbami o mestnih dokladah, pristojbinah in davščinah in pravilnikom o pobiranju takse na bivanje tujcev v mestni občini.
165. Razne objave iz Službenih novin«.
Banove uredbe.
161.
Pravilnik
o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1938./39 *
I.
Proračunske določbe.
§ 1-
Banovinski proračun za leto 1938./39. je sestavljen takole:
redni in izredni izdatki.................din	177,395.000'—,
redni in izredni dohodki .... din 177,395.000'—.
§2.
Virmiranje osebnih izdatkov na stvarne izdatke in obratno ni dovoljeno.
§ 3.
V zaključnem računu se morajo točno pokazati in objaviti vsi virmani z navedbo odobritvenega odloka.
in ustanov za leto 1930./31., 1931./32. in 1932./33. odobruje ban pred predložitvijo zaključnih računov glavni kontroli.
§ 6.
Kolikor se ne /.asedejo v proračunu predvidena pragmatična mesta, sme ban na ustrezna mesta postaviti pogodbene ura d pike gli.dRevničprje in honorarne uslužbence.	 ,	. .
Ban sme premeščati banovinske uslužbence ne glede na število in skupine, predvidene v proračunu, s pogojem, da se število nameščencev in višina osebnih kreditov, določenih v proračunu, ne prekoračita.
§ 4.
V proračunu izdatkov so določeni tudi krediti za po-verljive zadeve. Ti krediti in krediti za reprezentaeijo (partije 5., 12. in 207.) se uporabljajo po odredbi bana. Izplačila niso zavezana pregledu krajevne kontrole. Ban jih obračunava samo na poziv ministra za notranje posle.
§ 5.
Vsa proračunska prekoračenja in trošenja presežkov dohodkov pri proračunih banovinskih podjetij, zavodov
* Številčni del banovinskega proračuna se.iz tehničnih razlogov objavi kasneje. — Op. ur.
§ 7.
Za stvarne potrebščine, ki v proračunu sploh niso predvidene ali so predvidene v nezadostnem znesku, sme ban na predlog pristojnega oddelka po zaslišanju finančnega oddelka odobriti kritje ali zvišanje zadevnih postavk iz rezervnega proračunskega kredita.
$ 8.
Kolikor v proračunu predvideni krediti, določeni za izplačevanje pokojnin, ne bi zadoščali, se plačujejo pokojnine iz kreditov, iz katerih so prejemali dotični upokojenci svoje aktivne prejemke.
§ 9.
V kritje potrebščin, navedenih v banovinskem proračunu, se pobirajo izza dne 1. aprila 1938. naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1. 50%na občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom;
2. 5%na nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom;
3. 5%na zdravstvena doklada po § 17. zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom;
4. 35%na šolska doklada po čl. 5. uredbe o vzdrževanju ljudskih šol k vsem državnim neposrednim davkom;
k"
5. trošarina na alkoholne tekočine;
6. trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače;
7. trošarina na mineralne vode;
8. trošarina na kvas;
9. trošarina na bencin;
10. trošarina na električno energijo za razsvetljavo;
11. trošarina na pnevmatiko;
12. trošarina na jedilna olja;
13. taksa na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure;
14. 40%na doklada k državni taksi na vstopnice;
15. taksa na lovske karte;
16. davščina na lovišča;
17. taksa na šoferske legitimacije;
18. 2%na taksa od prenosa nepremičnin;
19. 50%na doklada k dopolnilni prenosni taksi;
20. taksa na zavarovalne premije;
21. davščina na dediščine;
22. taksa na posest oziroma nošenje orožja;
23. banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah;
24. taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih.
Trošarine po partiji 3., poziciji 7., proračuna dohodkov se pobirajo po določilih uredbe o skupnih banovinskih trošarinah.
Banovinska trošarina na vino in žganje se pobira po pravilniku o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 12. decembra 1937. (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. decembra 1937., št. 286/LXXXII/645),* in sicer:
na 1001 vina............................din 100'—
na 1001 šampanjca in drugega penečega se vina ....... din 300'—
na llil0 žganja . . ... , . . din 5'—
§ 10.
Ban more podeljevati iz dohodkov banovinskih davščin nagrade uslužbencem in organom, ki so pri organiziranju in pobiranju davščin oziroma nadziranju pokazali dobre uspehe. Pri onih vrstah davščin, kjer se vrši formalna odmera, se smejo dajati nagrade samo tedaj, če je bilo pobrano vsaj 80% predpisane vsote.
Organi, ki jim je poverjeno pobiranje banovinskih trošarin, imajo pravico do nagrade, ako so odkrili tihotapstvo. Ta nagrada znaša eno Četrtino dejansko plačane kazni.
§ H-
Od občinske trošarine, ki jo pobirajo organi finančne kontrole, zadržuje kraljevska banska uprava do 5%, ki. so namenjeni za kritje režijskih stroškov in za nagrade organom finančne kontrole. Te nagrade razdeljuje ban.
§ 12.
V breme dohodkov trošarine na vino in žganje more ban namestiti potrebno število banovinskih trošarinskih uslužbencev.
§ 13.
Kraljevska banska uprava sme onim banovinskim zavodom in ustanovam, ki se vzdržujejo popolnoma ali v pretežni meri z lastnimi dohodki, dajati iz svojih te-
* »Službeni Ust« št. 674/104 . iz 1.1937.
kočih sredstev predujme, ki jih morajo obračunati in vrniti do konca računskega leta 1938./39.
Ban sme uporabiti presežke čistih dohodkov produktivnih panog oziroma lastnih dohodkov banovinskih zavodov in ustanov za zvišanje materialnih izdatkov teh zavodov oziroma za njih razširjanje in moderniziranje.
Kmetijske ustanove smejo uporabljati svoje dohodke v mejah, predvidenih v proračunu in v okviru predvidenih izdatkov,
§ 14.
Finančni oddelek kraljevske banske uprave sestavlja tromesečne izkaze o posameznih vrstah dohodkov ter jih predlaga odseku za samoupravne finance v roku 15 dni po preteku dotičnega četrtletja.
§ 13.
Nagrade dnevničarjem ne smejo presegati višine, določene za dnevničarje z uredbami o višini nagrade dnevničarjem v posameznih ministrstvih. Za oddelke, katerih ministrstva še niso izdala uredbe, velja uredba o višini nagrade dnevničarjem pri ministrstvu za finance.
§ 16.
Glede potrošnje pisarniškega in drugega materiala, nadalje glede uporabljanja potrebščin in opreme, kakor tudi glede trošenja kreditov za poštno-telegrafske namene pri kraljevski banski upravi in njenih ustanovah veljajo predpisi ministrskega sveta št. 55.900/11 z dne
18.	maja 1932., objavljeni v »Službenih novinah« z dne 15. maja 1932., št. 117/LI1I, oziroma v »Službenem listu« z dne 15. julija 1932., št. 440/47.
II.
Določbe glede banovinskih davščin.
Banovinska trošarina na alkoholne tekočine.
§ 17.
Na alkoholne tekočine, ki se porabijo ali prodajo za nadrobno razpečavanje v dravski banovini, se pobira banovinska trošarina v nastopni izmeri:
na pivo.........................din	60'—	od	lil
na esence, ekstrakte in
etrska olja z alkoholom din 400'— od 100 kg
na rum,konjak, liker, špirit din 5'—od hl°.
§ 18.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kon-Irole, v Ljubljani organi mestnega trošarinskega urada, ter jo sproti odvajajo na čekovni račun kraljevske banske uprave.
§ 19-
Kdor prejme v območju dravske banovine predmete, zavezane banovinski trošarini, za neposredno potrošnjo, porabo ali nadrobno prodajo, mora javiti v 24 urah, odkar jih je dal v klet ali postavil v skladišče, kontrolnemu organu njih vrsto in količino, glede žganih alkoholnih pijač pa po možnosti tudi njih alkoholnost ter plačati obenem ustrezno banovinsko trošarino.
Če ima množina alkoholnih pijač manj ko 5 litrov čistega alkohola, plača banovinsko trošarino odsvojitelj.
§ 20.
Zakonska določila o državni trošarini je vobče uporabljati smiselno tudi pri pobiranju banovinskih trošarin, kolikor ne nasprotujejo temu pravilniku.
Banovinska trošarina na ogljikovo kislino in umetno brezalkoholne pijače.
§ 21.
Na potrošnjo ogljikove kisline v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 3'— od 1 kg.
§ 22.
Banovinska trošarina v znesku din 5'— od 1 kg se plačuje tudi za patrone za »Šparklet« steklenice in za tablete >Clio?, »Margo« in tem slične.
§ 23.
Banovinsko trošarino na ogljikovo kislino, ki se potroši v dravski banovini, plačujejo založniki oziroma vele-prodajalci ogljikove kisline na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do 10. dne prihodnjega meseca.
V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji ogljikove kisline.
To določilo velja tudi za proizvajalce ogljikove kisline
V dravski banovini.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
Kdor prejme ogljikovo kislino, ki še ni zatrošarinjena po tern pravilniku, mora prijaviti prejem pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu trošarinskemu uradu v Ljubljani) v 24 urah in plačati ustrezno trošarino.
§ 24.
Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatka kemikalij, so te trošarine proste.
§ 25.
Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje banovinska trošarina v znesku din 010 od vsakega decilitra vsebine.
Umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območje dravske banovine, so zavezane plačilu te trošarine v znesku din 0'10 od vsakega decilitra vsebine. To trošarino plača kupec, lahko jo pa plačuje tudi proizvajalec po predhodni odobritvi kraljevske banske uprave.
Kdor uvozi v območje dravske banovine brezalkoholne pijače, ki so zavezane plačilu banovinske trošarine, ki pa še ni plačana po proizvajalcu, mora prejem prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu trošarinskemu uradu v Ljubljani) in takoj plačati ustrezno trošarino.
§ 20.
Prepovedano je uporabljati^ ogljikovo kislino, ki ni zatrošarinjena po teh predpisih.
§ 27.
Za kontrolo prometa z ogljikovo kislino in umetnimi brezalkoholnimi pijačami ter plačevanja banovinske trošarine lahko kraljevska banska uprava smiselno uporablja določila glede alkoholnih tekočin.
Banovinska trošarina na mineralne vode,
§ 28.
Na potrošnjo mineralnih vod v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod enega litra vsebine din 0'20, pri steklenicah od
enega litra do dveh litrov vsebine din 0'80, pri večjih steklenicah pa din 0’20 od vsakega začetega litra vsebine.
§ 29.
Banovinsko trošarino na mineralno vodo, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do 10. dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati pristojnemu oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaji mineralne vode.
Za točno plačevanje trošarine lahko zahteva kraljevska banska uprava varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 30.
Uvoz mineralne vode iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu trošarinskemu uradu v Ljubljani) v 24 urah po prejemu in hkrati plačati ustrezno banovinsko trošarino.
§ 31.
Mineralna voda, ki jo domače prebivalstvo zajema neposredno iz prostih vrelcev in jo potroši za lastne potrebe, je oproščena plačevanja trošarine.
Banovinska trošarina na kvas.
§ 32.
Na potrošnjo kvasa v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 4'— od 1 kilograma.
§ 33.
Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani organi mestnega trošarinskega urada, ter jo odvajajo sproti kraljevski banski upravi.
§ 34.
Banovinsko trošarino na kvas, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do
10.	dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji kvasa.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 35.
Prejem kvasa iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti v 24 urah po prejemu organom, pristojnim za pobiranje trošarine in hkrati plačati ustrezni
znesek.
Banovinska trošarina na bencin.
§ 36.
Na državno trošarino na bencin in mešani bencin, potrošen v dravski banovini, se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 35'— na sto kilogramov tekočine. To doklado pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani organi mestnega trošarinskega urada, ter jo sproti odvajajo kraljevski banski upravi.
§ 37.
Banovinsko doklado na bencin in mešani bencin plača v roku 24 ur oni, ki te predmete prejme na ozemlju drav- > ske banovine iz rafinerije, trošarinskega ali carinskega
skladišča, ali pa z uvozom iz drugih banovin ali inozemstva.
§ 38.
Kdor prejme na območju dravske banovine bencin (mešani bencin) z uvozom z drugimi prevoznimi sredstvi ko z železnico, mora prejem v 24 urah prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu trošarin-skemu uradu v Ljubljani) in plačati ustrezno banovinsko doklado oziroma trošarino.
Banovinska trošarina na konsum električnega toka.
§ 39.
Od konsuma električnega toka za razsvetljavo v območju dravske banovine se plačuje banovinska trošarina, in sicer ne samo za konsum toka proti odškodnini, temveč tudi če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine.
§ 40.
Te trošarine je oproščen tok za razsvetljavo trgov, ulic ter cerkva in za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja.
Prav tako se banovinska trošarina ne plačuje za tok, ki se porabi za razsvetljavo električnih central.
§ 41.
Banovinska trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do din 4'99 in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad din 4'99 za kilovatno uro. Pri ceni toka nad din 7'— se trošarina ne plačuje.
Za odmero trošarine se odbijejo od bruto odškodnine vse javne dajatve.
§ 42.
Trošarino pobirajo podjetja, ki tok neposredno dobavljajo konsumentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok.
V vseh drugih primerih plačujejo trošarino proizvajalci oziroma konsumenti sami.
§ 43.
Podjetja, navedena v prvem odstavku § 42., odvajajo pobrano trošarino za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s preglednim izkazom konsuma električnega toka za razsvetljavo z navedbo prodajne cene.
V primeru drugega odstavka § 42. se plačuje banovinska trošarina do 81. januarja.
Potrošnja električnega toka se ugotavlja po predpisih, ki veljajo za državno trošarino na električni tok.
§ 44.
Do konca meseca januarja vsakega leta morajo predložiti podjetja iz § 42. kraljevski banski upravi sumaren izkaz o toku, porabljenem v prejšnjem letu za razsvetljavo, z navedbo načina, po katerem se je električna energija proizvajala.
§ 45.
Lastniki elektrarn kakor tudi posredovalci oddaje toka morajo dovoliti organom finančne kontrole in kraljevske banske uprave vsak čas vpogled v knjige o prodaji toka, dostop do števnih naprav ali drugih kontrolnih aparatov in vpogled v račune, ki jih izdajap odjemalcem toka.
Banovinska trošarina na pnevmatiko.
§ 46.
Banovinski trošarini na pnevmatiko so zavezana vsa motorna vozila, registrirana v dravski banovini. Tej trošarini so zavezana tudi inozemska motorna vozila, ki se uporabljajo v območju dravske banovine dalj ko tri mesece na leto. Isto velja tudi za motorna vozila, ki so registrirana v drugih banovinah.
§ 47.
Banovinsko trošarino plačuje lastnik oziroma pri inozemskih vozilih oni, ki vozilo uporablja.
§ 48.
Banovinske trošarine so oproščena:
1.	motorna vozila dvora, predstavnikov tujih držav po načelu vzajemnosti, dvolastnikov in inozemcev, če se na ozemlju dravske banovine ne uporabljajo dalj ko 90 dni;
‘2. nerabna vozila.
Nerabnost se ugotavlja na način, ki je predpisan za ugotavljanje nerabnosti radi plačila državne takse;
3. traktorji, ki se uporabljajo zgolj v kmetijske namene in stacionarni motorji, ki služijo v pogonske namene obrtu, kmetijstvu in industriji;
4. motorna vozila, ki so v skladišču radi prodaje, če se ne uporabljajo;
5. vsa državna, banovinska in druga samoupravna vozila, toda samoupravna le, če se ne uporabljajo v pridobitne namene;
6. motorne brizgalke in reševalni avtomobili;
7. motorna vozila dobrodelnih ustanov, če se uporabljajo v dobrodelne namene;
8. motorna vozila, ki niso v uporabi vzdržema vsaj tri mesece in so bila uradno odjavljena;
9. vsa motorna vozila za čas, ko so rekvirirana od državnega ali vojaškega oblastva.
§ 49.
Banovinska trošarina na pnevmatiko znaša letno:
1. za osebne avtomobile in avtobuse: za vsakih začetih 50 kg čiste teže . .
2. za tovorne avtomobile: za vsakih začetih 50 kg čiste teže . . poleg tega še za vsakih začetih 50 kg
nosilnosti:
a) do 1500 kg............................
b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg Za priklopne vozove se plačuje od
vsakih 50 kg teže....................
poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti:
a) do 1500 kg............................
b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg Za motorna vozila in priklopne vozove, ki nimajo pnevmatike napolnjene z zrakom,se plačuje poleg gorenje trošarine še 60%ni povišek;
3. za	traktorje:
za	vsakih 'začetih 50 kg čiste teže .	.	din	20*—
4. za	motocikle	s priklopnimi sedeži	.	din	150'—
za	motocikle	brez priklopnih sedežev	din	100'—
Za motorna vozila, ki ne uporabljajo bencina (mešanega bencina) kot pogonsko sredstvo, se banovinska tro* , sarina na pnevmatiko poviša za 50%.
din 25'— din 15'—
din 10'— din 5‘—
din 5'—
din 10'— din 5'—
§ 50.
Lastniki tovornih avtomobilov in avtoizvoščki, ki imajo eno samo vozilo ter jim je prevozništvo stalen in edini poklic, plačujejo polovico trošarine iz § 49. tega pravilnika.
Državni in banovinski uslužbenci, ki uporabljajo svoja vozila tudi za službene namene, plačujejo polovico trošarine.
§ 51.
Trošarina na pnevmatiko se plačuje v dveh enakih obrokih, ki dospevata v plačilo dne 15. januarja in dne
15.	julija.
Ako trošarina na pnevmatiko ne presega din 400'—, se mora plačati v celoti do 15. januarja oziroma ob prijavi.
Ako ob dospevnem roku ni plačan zapadli obrok, se izterjajo tudi vsi eventualni sozapadli obroki.
Za motorna vozila, glede katerih nastopi dolžnost plačevanja med letom, se plača trošarina od začetka onega četrtletja, v katerem je nastala dolžnost plačevanja. Glede obročnega plačevanja veljajo določila prvega, drugega in tretjega odstavka.
§ 52.
Trošarina se na prošnjo stranke odpiše oziroma povrne od začetka onega četrtletja, ki nastopi za četrtletjem, v katerem je prestala dolžnost, plačevati to trošarino.
§ 53.
Pri odmeri in pobiranju trošarine na pnevmatiko sme kraljevska banska uprava uporabljati organe finančne kontrole.
§ 54.
Davčni zavezanci so na občni ali individualni poziv kraljevske banske uprave dolžni dati na razpolago vse potrebne podatke za pravilno odmero trošarine.
Banovinska trošarina na jedilna olja.
§ 55.
Na potrošnjo vseh vrst jedilnih olj v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša din 1'— od 1 kg.
§ 56.
Banovinsko jtrošarino na olje, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvajalci sami na podstavi mesečnih obračunov, in sicer najkasneje do
10.	dne prihodnjega meseca. V ta namen morajo voditi in tedensko predlagati organom, pristojnim za pobiranje trošarine, dnevne izkaze o prodaji olja.
Za točno plačevanje trošarine lahko kraljevska banska uprava zahteva varščino do višine povprečne enomesečne trošarine.
§ 57.
Prejem olja iz inozemstva ali drugih banovin mora prejemnik prijaviti v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole (mestnemu trošarinskemu uradu v Ljubljani) in plačati ustrezno banovinsko trošarino.
Prevozniki z drugimi prevoznimi sredstvi ko z železnico morajo vse pošiljke olja, ki ni proizvedeno v dravski banovini, takoj prijaviti najbližjemu oddelku finančne kontrole.
§ 58.
Na olje, proizvedeno iz lastnih surovin zgolj za domačo uporabo, se banovinska trošarina ne plača.
Banovinska davščina na plesne prireditve, podaljšanje policijske ure in 40%na doklada k državni taksi na vstopnice.
§ 59.
Za vsako javno plesno prireditev se plačuje:
a) v mestih z nad 4.000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani taksa din 300’—, 200'—, 150'—, 100'—;
b) v mestih do 4.000 prebivalcev in v trgih din 200'—, 150'—, 100'—, 60'—;
c) v vseh ostalih krajih din 100'—, 50'—.
Za odmero takse je odločilna uvrstitev v skupine po tarifni postavki 62. zakona o taksah, pri čemer se v kategorijah a) in b) uporablja 4. postavka tudi za 5. in
6.	skupino, v kategoriji c) pa se uporablja 1. postavka za 1. in 2. skupino, postavka 2. pa za vse ostale skupine.
Če stranka ne doprinese dokaza o uvrstitvi v skupino, se ji odmeri najvišja taksa dotične kategorije.
Oproščene so te takse plesne šole glede plesnih vaj, če se pri njih ne točijo alkoholne pijače in imajo odobritev oblastev, pristojnih za izdajanje dovolitev za plesne prireditve.
Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno. Višino povprečnine določi kraljevska banska uprava.
§ 60.
Za vsako podaljšanje policijske ure se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani banovinska taksa din 100'—, v vseh ostalih krajih pa din 50'—.
Za podaljšanje policijske ure preko 2. ure se plača dvojna taksa.
Ta taksa se ne pobira, če je že plačana taksa iz § 59. tega pravilnika. Ta določba pa se nanaša le na podaljšanje policijske ure do 2. ure.
Zadnji odstavek § 59. velja tudi tukaj.
§ 61.
Oblastva, pristojna za izdajanje dovolitev za plesne prireditve oziroma podaljšanje policijske ure, predlagajo banski upravi mesečne izkaze o izdanih dovolitvah in o pobrani banovinski taksi.
§ 62.
K državni taksi po tarifni postavki 99.a, točka 2. in pripombe 1., 2. in 3., zakona o taksah se pobira 40% na banovinska doklada.
§ 63.
Takso iz § 62. pobirajo hkrati z državno takso pristojni finančni uradi, ki pobirajo državno takso in jo odvajajo banovinski blagajni.
Banovinska davščina na lovišča in lovske karte.
§ 64.
Zakupniki občinskih lovišč plačujejo banovinsko davščino, ki znaša 10% letne zakupnine in poleg tega še 20 par od vsakega ha lovišča.
To davščino plačujejo tudi zakupniki onih lastnih lovišč, ki se oddajajo v zakup z odobritvijo občnih upravnih oblastev prve oziroma druge stopnje.
Če zakup lova prestane ali če se prične med letom, se odmeri zakupniku sorazmerni del letne davščine.
§ 65.
Lastniki izločenih lastnih lovišč in lovnih rezervatov plačujejo banovinsko davščino v letnem znesku 50 par
te.
od vsakega polnega ba zemljišča. Izvzeti so lastniki onih lastnih lovišč, ki so omenjena v drugem odstavku § 64.
§ 66.
Banovinske davščine iz § 65. se opraščajo izločena lastna lovišča in rezervati, ki jih upravljajo državne direkcije gozdov.
§ 67.
Banovinsko davščino na lovišča odmerja kraljevska banska uprava, pobirajo in odvajajo pa jo sproti banovinski blagajni sreska načelstva oziroma občine, hkrati ko pobirajo zakupnino.
§ 68.
Za plačilo davščine pri občinskih lovih jamčijo zakupniki oziroma sozakupniki solidarno. Za plačilo jamči tudi kavcija. Če pobira zakupnino občina, jamči tudi ona za plačilo.
§ 69.
Ob izdaji lovske karte — izvzemši karte, izdane članom kraljevskega doma, poslanikom in konzulom tujih držav, če so tuji državljani, po načelu vzajemnosti in državnemu ter samoupravnemu gozdarskemu osebju — »e plačuje banovinska taksa v znesku din 50'—.
Od mesečne lovske karte se pobira banovinska taksa din 50'—. Ako ista stranka dobi v enem koledarskem letu 2 ali več mesečnih kart, plača za drugo in naslednjo karto po din 25'— banovinske takse.
§ 70.
Od lovcev, ki imajo stalno bivališče v drugih banovinah in so si tam nabavili lovsko karto, se pobira taksa na lovske karte le tedaj, ako imajo v dravski banovini izločeno lastno lovišče ali pa kako občinsko ali lastno lovišče v zakupu, sozakupu ali podzakupu.
§ 71.
Banovinsko takso na lovske karte pobirajo občna upravna oblastva prve stopnje ob izdaji lovskih kart. Takso za mesečne lovske karte pobira kraljevska banska uprava.
Banovinska taksa na vozniške izkaznice.
§ 72.
Od vsake vozniške izkaznice (šoferske legitimacije), izdane osebi, ki ima svoje redno bivališče v območju dravske banovine, se plačuje letna taksa, ki znaša za usposobljence za avtomobilske vožnje din 100'—, za usposobljence za motocikle din 50'—. Ta taksa se mora plačati najkasneje do konca februarja vsakega leta.
Ob prvi izdaji vozniške izkaznice znaša taksa dinarjev 250'— oziroma 125'—.
Poklicnim šoferjem se taksa zniža na eno četrtino. Koga je smatrati za poklicnega šoferja, odloči kraljevska banska uprava po zaslišanju Zveze šoferjev dravske banovine.
Vozači državnih, banovinskih in občinskih motornih vozil so te takse oproščeni, toda poslednji le tedaj, če se ne uporabljajo kot vozači vozil, ki služijo v pridobitne namene, kraljevska banska uprava lahko oprosti na prošnjo te takse tudi vozače, ki upravljajo izključno le motorna vozila gasilskih društev in humanitarnih ustanov. Prav tako so te takse oproščeni člani komisij za šoferske izpite, ki nimajo svojega motornega vozila in rabijo vozniško izkaznico za izvrševanje službe.
Banovinska taksa od prenosa nepremičnin.
§ 73.
Od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine se pobira 2%na banovinska taksa. Od prenosov nepremičnin, ki s tem postanejo ali pa ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse, se ta taksa ne pobira. Prav tako se ne pobira taksa od odstopov nepremičnin za javne namene, če se izvrši odstop brezplačno ali če odškodnina za odstopljeno nepremičnino ne presega din 1000'—, sicer pa se taksa mora pobrati.
Od prenosa kmečkih nepremičnin med kmetovalci med živimi se pobira polovica gorenje takse, če so od-svojitelji in pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti, ali so s takimi poročeni ali zaročeni. Isto velja za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo, kakor tudi med ženinom in nevesto z ženitovanjsko pogodbo.
Drugi odstavek tega paragrafa velja tudi, če se izvrši prenos ob istih pogojih od adoptivnih staršev na adop-tivne otroke ali od očima oziroma mačehe na pastorka ali pastorko.
§74.
Takso pobirajo oblastva in uradi, ki pobirajo državno takso od prenosa nepremičnin. Davčne uprave jo odvajajo banovinski blagajni mesečno, vsi ostali uradi in vsa ostala oblastva pa sproti.
§ 75.
Za odmerno osnovo banovinske takse služi ona vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse.
Ce se državna taksa ne pobere, se ugotovi odmerna osnova v smislu predpisov tarifne postavke 12. zakona o taksah.
Vobče veljajo za to takso smiselno predpisi, ki veljajo za odmero in pobiranje državne takse od prenosa nepremičnin.
§ 76.
K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 50%na banovinska doklada.
Banovinska taksa na zavarovalne premije.
§ 77.
Vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj, plačujejo kot banovinsko davščino letno 1 % od vseh vplačan ih kosmatih zavarovalnin (brez odbitka pozavaroval-nin), ki so jih prejele iz direktnega zavarovalnega poslovanja na ozemlju dravske banovine.
§ 78.
Družbe in zavodi iz § 77. odvajajo to davščino mesečno kraljevski banski upravi. Najkasneje do 30. aprila prihodnjega leta pa morajo predložili pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejele v minulem letu in obenem odvesti eventualno razliko banovinske davščine.
§ 79.
Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. Ban sme na prošnjo celotno ali delno oprostiti plačevanja te davščine stanovske organizacije glede prispevkov, ki jih plačujejo njihovi člani za medsebojno pomoč.
§ 80.
Davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca.
Davščina na dediščine.
§ 81.
Na državno osnovno takso od dediščin se pobira banovinska doklada v višini 20%.
§ 82.
Pri dediščinah, ki so po členu 6., točki 5., zakona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini 1% čistega pripadka nad din 20.000—.
§ 83.
Osebe, bodisi fizične ali pravne, ki plačajo od svojega dedinskega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno lakso, ne plačajo v § 82. določenih dediu-skih taks.
§ 84.
Te davščine pobirajo organi, ki odmerjajo in pobirajo državne takse na dediščine ter jih odvajajo banovinski blagajni.
Banovinska taksa na posest oziroma nošenje orožja.
§ 85.
Za posest oziroma nošenje orožja se plačuje letna banovinska taksa v višini 50% državne takse.
§ 86.
To takso pobirajo oblastva, pristojna za izdajanje orožnih listov, in sicer ob prvi izdaji orožnega lista obenem z državno takso. V ostalih primerih pa se mora taksa plačati najkasneje do konca septembra vsakega leta.
§ 87.
Taksa se ne plačuje za orožje, za katero so izdane listine po čl. 16. zakona o posesti in nošenju orožja; prav tako ne od orožja, ki je v skladiščih ali v trgovinah pri pooblaščenih trgovcih radi prodaje.
Banovinske administrativne takse in doklada k državnim taksam po zakonu o taksah.
§ 88.
V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a) 50% na doklada k istovrstni državni taksi po tarifnih postavkah 25., 33., 41., 42., 43., 47. in 48.;
b) 100% na doklada k državni taksi po tar. post. 229. in 230.
Za vloge, priloge, odgovore in pritožbe po tar. post. 1.,
2.,	5. in 6. zakona o taksah se plačuje v samoupravnih poslih mesto državne banovinska taksa v višini istovrstne državne takse.
§ 89.
K državni taksi po tar. post. 8., 90., 91. in 92. zakona o taksah se pobira 50% na banovinska doklada.
§ 90.
Banovinski taksi niso zavezane pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci in delavci prejem plače ali mezde.
Osebe, ki se bavijo z domačim obrtom, ne plačujejo banovinske doklade po točki 11. tar. post. 92. zakona o taksah.
§ 91.
Zneski pod din 0'25 se morajo zaokroževati na din 0’25,
§ 92.
Nastale izpremembe glede številk tarifnih postavk in glede višine državne takse veljajo tudi za banovinske takse (doklade).
§ 93.
Pobiranje banovinskih taks (doklad) se vrši na enak način in obenem z državno takso po onih oblastvih, ki pobirajo ustrezajočo državno takso.
§ 94.
Določila zakona o taksah oziroma taksne tarife in pripomb k posameznim tarifnim postavkam ter taksnega in pristojbinskega pravilnika veljajo tudi za banovinske takse (doklade), kolikor ta pravilnik ne odreja drugače.
Banovinska taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih.
§ 95.
Za prenos lastništva na živinskem potnem listu s* pobira banovinska taksa, in sicer:
a) za drobnico din 2’—;
b) za posamezno veliko žival din 4’—.
To takso plača kupec.
§ 96.
Takso iz § 93. pobirajo občinsko uprave ob vpisu prenosa lastništva.
III.
Splošna določila.
§ 97.
Vsa dejanja in vse opustitve, naj jih izvrši kdor koli, ki merijo na to, da bi se banovinske davščine, takse in doklade prikrajšale ali da bi se predmeti, zavezani banovinskim davščinam, odtegnili plačilu davščine, se kaznujejo ne glede na druge zakonske posledice z denarno globo od din 50’— do din 5000’—> ali z zaporom do 30 dni. Razen kazni se naloži krivcu oziroma zavezancu plačilo redne davščine.
Vsa ostala dejanja in vse ostale opustitve, zlasti pre-kršitve kontrolnih določil in prijavne dolžnosti, se kaznujejo v denarju do din 1.000’—.
Kazni se stekajo v banovinsko blagajno.
Kazni izrekajo občeupravna oblastva I. stopnje po postopku, veljavnem za ta oblastva. Zoper razsodbo teh oblastev je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh po vročitvi razsodbe.
Prekrški predpisov v banovinskih dohodarstvenih zadevah se morajo obravnavati ločeno od prekrškov drugih zakonitih predpisov.
Prikrajšbe banovinskih taks v zvezi s prlkrajšbo istovrstne državne takse preiskujejo in izrekajo kazni ona oblastva, ki so pristojna za postopanje glede državne takse.
§ 98.
Kjer se zahteva za odmero davščine posebna prijava, pa je stranka noče podati, se odmeri davščina na podstavi uradnih pripomočkov z 10%nim poviškom. V tem primeru pritožba zoper odmero ni dopustna.
§ 99.
Prodajalci blaga, ki postane s 1. aprilom 1938. predmet banovinske trošarine, ali za katero se s tem dnevom.
banovinska trošarina poviša, morajo prijaviti organom, pristojnim za pobiranje banovinske trošarine, vso zalogo trošarini zavezanih predmetov do 15. aprila 1938. pismeno v dveh primerkih ter istočasno plačati ustrezajočo banovinsko trošarino.
§ 100.
Proizvajalci in prodajalci predmetov, od katerih se plačuje banovinska trošarina, in vsi ostali davčni zavezanci v smislu tega pravilnika so dolžni dati na zahtevo kraljevski banski upravi in organom, ki pobirajo banovinske davščine, vse podatke, ki so potrebni za njih pravilno pobiranje in v ta namen dopustiti pregled prostorov, zalog in knjig.
Nadzorstveni organi so dolžni omejiti pregled na to, kolikor je potrebno za pravilno odmero davščine in morajo najstrože varovali tajnost o vseh poslovnih podatkih, za katere so zvedeli ob pregledu.
§ 101.
Na prošnjo kraljevske banske uprave javljajo železniške postaje in pošte namembnega kraja vse pošiljke blaga, zavezane banovinski trošarini, pristojnim oddelkom finančne kontrole oziroma organom, pristojnim za pobiranje banovinskih davščin, z navedbo množine blaga in naslovljenca.
§ 102.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo v 15 dneh od dne, ko je bila odmera priobčena davčnemu zavezancu ustno ali pismeno.
§ 103.
Povračilo banovinskih davščin se lahko zahteva v 180 dneh od dne, ko so bile davščine preveč ali pogrešno plačane, oziroma ko je bil predmet izvožen iz dravske banovine.
Zneski pod din 10‘— se ne vračajo.
§ 104.
Banovinske davščine, ki se ne plačajo pravočasno, se izterjajo z zamudnimi obrestmi po predpisih, ki veljajo za državne davščine.
§ 105.
Pravica do odmere banovinskih davščin zastara po 5 letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je davčna obveznost nastala.
Pravica do izterjave odmerjenega davka zastara v treh letih od dne, ko je bila odmera davčnemu zavezancu pismeno ali ustno priobčena.
Zastarevanje prekine vsak uradni ukrep radi odmere ali izterjave, priobčen davčnemu zavezancu.
§ 106.
Banovinske davščine iu takse se pobirajo v banovinskih kolkih po določilih tega pravilnika in kolikor odredi kraljevska banska uprava.
Banovinske kolke more kraljevska banska uprava dati v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah.
§ 107.
Stroški za pobiranje banovinskih davščin se lahko krijejo iz dohodkov teh davščin, kolikor ne bi zadoščala sredstva, določena v proračunu.
§ 108.
Ban se pooblašča, da predpiše podrobna navodila za pobiranje banovinskih davščin, trošarin, taks in doklad.
IV.
Zaključne določbe.
§ 109.
Dolgovani bolniški oskrbni stroški, ki so navedeni med dohodki, se izplačajo banovini, če dokaže po ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje s pravilnimi in likvidnimi dokumenti pravico in višino dolga.
§ no.
Ban se pooblašča, da more občinam, ki imajo sorazmerno zelo visoke doklade, s katerimi komaj krijejo svoje najnujnejše potrebe, dovoliti iz postavk partije 10., pozicij 2. in 10.; partije 106., pozicije 1.; partije 129., pozicije 8.; partije 137., pozicije 4., in partije 139., pozicije 11., pri odobrovanju njih proračunov primerne podpore radi znižanja doklad.
§ Ul-
'la pravilnik s proračunom, ki je njegov sestavni del, stopi v veljavo dne 1. aprila 1938.
V Ljubljani dne 15. marca 1938.
Ban:
Dr. Marko Natlačen s. r.
Gospod minister za finance je odobril ta pravilnik, obsegajoč §§ 1. do 111., z odločbo štev. 3498/VII od
25.	marca 1938.
V Beogradu dne 25. marca 1938.
Po naredbi ministra za finance za načelnika: Maksimovič s. r.
162.
Pravilnik
o proračunu izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada« dravske banovine za leto 1938./39.
§
Proračun izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada« za leto 1938./39., ki je sestavni del tega pravilnika, je sestavljen takole:
izredni izdatki ...... din 6,850.000'—,
izredni dohodki..................din	6,850.000'—.
§ 2.
Dohodki tega proračuna se smejo uporabljati izključno le za kritje izdatkov »Bednostnega sklada«. Isto velja tudi za preostanek, ki bi se pokazal ob koncu proračunskega oziroma računskega leta 1938./39.
Morebitni presežki dohodkov se po odredbi bana uporabljajo za zvišanje posameznih postavk izdatkov proračuna »Bednostnega sklada«.
§ 3’
Za izvrševanje tega proračuna veljajo, kolikor v § 2. ni določeno drugače, smiselno predpisi in načela, ki veljajo za proračun dravske banovine za leto 1938./39.
d
§ 4.
Za kritje izdatkov, navedenih v tein proračunu, se pobira izza dne 1. aprila 1938. izredna davščina delojemalcev in službodavcev.
§ 5.
Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov plačujejo 0'50% od kosmatega zaslužka, mezde oziroma pokojnine, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek najmanj po din 0’50 dnevno, din 2‘— tedensko ali din 11’— mesečno.
Pri davčnih zavezancih, ki niso zaposleni ves teden, se vzame kot osnova za odmero te davščine celotni zaslužek dotičnega tedna kot tedensko se ponavljajoči dohodek.
Službodavci nameščencev in delavcev, označenih v
1.	odstavku tega paragrafa in samostojne pokojninske ustanove plačujejo 1% vseh kosmatih zaslužkov in mezd oziroma pokojnine ne glede na višino uslužbenskega davka. Te davščine se opraščata država in banovina, ostala samoupravna telesa pa le, če ne izvršujejo pridobitnih poslov.
§ 6.
Službodavci in samostojne pokojninske ustanove od-tegujejo davščino iz prvega odstavka S izplačilu ter jo odvajajo obenem s svojo davščino iz tretjega odstavka § 5. pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilnost odtegovanja in odvajanja.
V primerih, kjer se uslužbenski davek plačuje z davčnimi kartami, znaša 1%na banovinska davščina letno din 25'—. V teh primerih pobirajo banovinsko davščino v banovinskih kolkih davčne uprave, hkrati ko izdajajo davčne karte.
V Ljubljani dne 15. marca 1938.
Ban: l)r. Marko Natlačen s. r.
Gospod minister za finance je odobril ta pravilnik, obsegajoč §§ 1. do 6., z odločbo štev. 3498/VJI od 25. marca 1938.	•
V Beogradu dne 25. marca 1938.
Po naredbi ministra za finance za načelnika: Maksimovič s. r.
163.
Proračun
izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega sklada« dravske banovine za leto 1938./39.
št. partije ‘	« 'S 'n a /j.	Izdatki	Odobreni krediti za leto 1938./39.		os fL	*N g	Dohodki l	Odobrena ocenitev za leto 1938-/39.	
			pozicija | partija					pozicija | partija	
			din					din	
i	1 2 3 4 5 6 7	Izredni izdatki: Za izvrševanje javnih del Za podpiranje više kvalificiranih brezposelnih Podpore ob elementarnih nezgodah in drugih ujmah Za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke . Prispevek k vzdrževanju javnih kuhinj in humanitarnih institucij . . . Rezervni sklad za brezposelne 	 Borzam dela in Glavni bratovski skladnici kot najnujnejša pomoč za primer brezposelnosti ....	3,850.000'- 650.000'- 400.000'- 1,100.000'- 450.000 — 250.000'— 150.000'—	6,850.000’-	1		Izredni dohodki: Izredna davščina delojemalcev in službodavcev.		6,850.000'-
		Skupaj izdatki . . .		6,850.000'-			Skupaj dohodki. . .		6,850.000'-
				r					1
Rekapitulacija:
Skupaj izdatki:	din	6.850.000’—t
Skupaj dohodki: din 6,850.000'—•
Razne občeveljavne odredbe.
164.
XI. štev. 481/38.
Razglas.
Ministrstvo za finance je proračun mestne občine mariborske za leto 1938./39., ki je bil sprejet na seji mestnega sveta dne 8. februarja 1938., odobrilo z odločbo z dne 14. marca 1938., štev. 3031/VII, z izdatki din 60,118.200'— in ravno tolikimi dohodki obenem z naslednjo proračunsko naredbo in s tem, da se bodo v proračunskem letu 1938./39., torej izza dne 1. aprila 1938. v mestni občini mariborski pobirale naslednje mestne doklade, pristojbine in davščine.
I.
Naredba
o proračunu mestne občine mariborske za upravno leto 1938./39.
§ 1.
Mestni proračun za leto 1938./39. se odobruje: z izdatki ..... din 60,118.200'— z dohodki .... din 60,118.200'—
§ 2.
Proračuni izdatkov in dohodkov po § 1. so sestavni del pričujoče narcdbe.
§ 3.
Prenosi (virementi) med partijami niso dopustni. Istotako niso dopustni prenosi med osebnimi in materialnimi izdatki.
§ 4.
S proračunsko rezervo razpolaga mestni svet.
§ s:
Iz proračunske rezerve se ne smejo zvišati krediti za osebne izdatke, pač pa se morejo zvišati iz proračunske rezerve krediti za nove pokojnine.
§ 6.
V letu 1938./39. izpraznjena službena mesta se — razen v primeru neobhodne potrebe — ne dopolnijo.
§ 7.
Mestni svet se pooblašča, da sme zvišali med izvrševanjem proračuna kredite izdatkov v mejah presežkov onih dohodkov, ki se dosežejo preko vsot, določenih v proračunu.
§ 8.
Odškodnina za člana mestnega sveta za posle po občinski potrebi v mestu Mariboru ali v območju dravske banovine se določi na din 75'— do din 150'— dnevno, in to z ozirom na značaj izvršenega dela. Morebitni vozni stroški se zaračunajo posebej. Primerno višino odškodnine v določenih mejah odredi za vsak posamezni primer predsednik mestne občine.
§ 9.
Vse občinske nabave, razen onih do din 10.000'—, se morajo vršiti z razpisom na mestni razglasni deski in s pismenim pozivom na tvrdke, ki so za dobavo upoštevne.
Pri ponudbah ni odločilna najnižja ponudba, nego tudi kakovost blaga; ozirati se je tudi na tvrdke in osebe, pri katerih se uporabljajo domače delovne moči, domači proizvodi in pri katerih je položaj delavstva oziroma osebja socialno pravičen.
Pisarniške potrebščine (razen specialnih) se nabavljajo centralno.
§ 10.
V kritje izdatkov, predvidenih v proračunu, pobira mestna občina izza dne 1. aprila 1938. mestne doklade, pristojbine in davščine, navedene v proračunu, in tvorijo zakoni, uredbe in pravilniki o pobiranju teh davščin skupno s tarifami sestavni del pričujoče naredbe.
§ 11-
Ako bi proračun za leto 1939./40. ne bil pravočasno odobren, sme mestna občina do odobritve poslovati z dvanajstinami proračuna za leto 1938./39.
II.
Mestne doklade, pristojbine in davščine.
Mestne doklade na državne neposredne davke:
40%na doklada na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek, na slednjega po predpisih § 97. zakona o neposrednih davkih (državni in samoupravni uslužbenci ne plačajo doklade na uslužbenski davek). Za izračunavanje in pobiranje mestnih doklad je odločilno davčno (koledarsko) leto.
Posebna (socialna) doklada na državne neposredno davke: 10%na doklada na zemljarino, zgradarino, prir dobnino, družbeni davek, rentnino in uslužbenski davek, na slednjega po predpisih § 97. zakona o neposrednih davkih (državni in samoupravni uslužbenci ne plačajo doklade na uslužbenski davek). Za izračunavanje in pobiranje te doklade je merodajno davčno (koledarsko) leto.
Mestne takse na osnovi sklepa mestnega sveta z dne
19. decembra 1929. s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 10. novembra 1932. oziroma 4. avgusta 1983. oziroma 5. oktobra 1933. oziroma 11. februarja 1937. — kakor leta 1937./38,
Komisijske pristojbine na osnovi sklepa mestnega sveta z dne 19. decembra 1929. — kakor leta 1937./88.
Tržnina na osnovi sklepa mestnega sveta z dne
14.	marca 1929. od vsakega blaga na trgu, od stojnic, lop in barak — kakor leta 1937./38.
Sejmiščna pristojbina od na sejem prignane živine: veliko govedo, konj po din 5'—, malo govedo din 2'—, svinja po din 2'— oziroma din 4' kakor leta 1937./38.
Plovnind na osnovi sklepa mestnega sveta z dne
20. decembra 1922. s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 4. avgusta 1933. od vsakega v mestnem pristanu pristalega splava — kakor leta 1937./38.
Tehtarina na osnovi sklepa mestnega sveta z dne
24.	septembra 1920. od vsakega na mestni tehtnici stehtanega blaga za vsakih 100 kg din 0'30 — kakor leta 1937./38.
Davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi na osnovi zakona z dne 31. marca 1905., dež. zak. št. 95, s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne
19.	decembra 1929. oziroma z dne 27. marca 1930. —• kakor leta 1937./38.
Trošarina na vino in vinski mošt po 100 par na liter vinskega mošta in po 150 par na liter vina. V gostilniških obratih se priznava pri vinskem moštu 10%ni odbitek.
pri vinu pa l‘5%ni odbitek kot kalo — kakor leta 1937./38. /Vinski mošt se od 12. novembra dalje smatra za vino.
Trošarina na žgane alkoholne pijače, likerje, špirit, rum, konjak po din 5'— od hektolitrske stopnje alkohola
— kakor leta 1937./38.
Trošarina na pivo po 60 par od litra — kakor leta
1937./38.
Trošarina na šampanjec po din 25'— od velike, po din 12'50 od male steklenice šampanjca — kakor leta
1937./38.
Opomba: Za pobiranje mestne trošarine na alkoholne pijače veljajo isti predpisi kakor leta 1937./38. (»Službeni list« št. 208/30/1937).
Gostaščina: 13% od za leto 1937. ugotovljenega kosmatega najemninskega donosa oziroma najemninske vrednosti hiš, in sicer na osnovi zakona z dne 18. maja
1894.,	dež. zak. št. 4, in razglasa bivšega štajerskega dež. odbora z dne 5. maja 1916., dež. zak. št. 78, s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 28. januarja 1935. —• kakor leta 1937./38.
Kanalščina: 6% od za leto 1937. ugotovljenega kosmatega najemninskega donosa oziroma najemninske vrednosti hiš, in sicer na osnovi naredbe bivše celokupne dež. vlade za Slovenijo z dne 15. septembra 1919., št. 693, s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 28. januarja 1935. Pri poslopjih, ki uživajo trajno davčno prostost, se odmeri kanalščina s 50 parami letno od vsakega m2 zazidane ploskve — pomnoženega s številom nadstropij
— vse kakor leta 1937./38.
Vodarina in večja poraba vode: 4% od za leto 1937. ugotovljenega kosmatega najemninskega donosa oziroma najemninske vrednosti hiš, pri čemer se zaračuna ona množina vode, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih, po din 1'—, večja poraba vode pa po din 2'— za m3, in sicer na osnovi zakona z dne 26. novembra 1901., dež. zak. št. 86., s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 28. januarja 1935. oziroma na osnovi pravilnika o mestnem vodovodu, sprejetega na seji mestnega sveta z dne
17.	decembra 1937., kadar bo pravilnik odobren. V primerih, kadar vodomer ne kaže pravilno, se postopa po odločbi bivše pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 18. decembra 1922., št. 44571. Pri poslopjih, ki uživajo trajno davčno prostost, se zaračuna faktična poraba vode, in sicer po tarifi za večjo porabo vode.
Poraba vode v okoliških občinah se plačuje po dogovoru z občinskimi upravami ali s posameznimi odjemalci vode.
Vodomerščina: Za izposojanje vodomerov se računa naslednja letna pristojbina:
Za vodomer 13 mm....................din 48'—
20	„    60-
,,	‘-‘'J	*)	••••••
„	30	„	   120-
*	40	„	   180-
50	„	   220'-
„	„	60	„	.......	250
SO.........................  420'-
„	100	„    »20-
«	n	150	„	.........„	/50 —
Uvoznina na osnovi uredbe in tarife po sklepu mestnega sveta z dne 28. januarja 1935. (»Službeni list« št. 346/50/1935) s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 11. februarja 1937. (»Službeni list« št. 208/30/1937)
— kakor leta 1937./38.
Davščina na vozila na osnovi naredbe bivše dež. Vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921. s spremembami
po naredbi bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 22. maja 1922. ter s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 19. decembra i929. oziroma z dne
4.	avgusta 1933. oziroma z dne 11. februarja 1937. — kakor leta 1987./38.
Pasji davek na osnovi pravilnika banske uprave o posesti psov in pasjem davku v občinah dravske banovine (»Službeni list« št. 17 ex 1937.), In sicer po din 150'— letno za vsakega psa, izvzemši čuvaje, za čuvaje pa din 10'— letno. Za čuvaje se smatrajo psi, ki so stalno privezani na verigi ali ki so stalno v ograjenem prostoru (dvorišču) — kakor leta 1937./88.
Davščina od prirastka na vrednost pri prodaji ne-premičnin (prirastkarina) na osnovi uredbe in pravilnika po sklepu mestnega sveta z dne 28. januarja 1935. (»Služ,-beni list« št. 387/56/1935) s spremembo po sklepu mestnega sveta z dne 10. marca 1936. (»Službeni Ust« št. 228/ /34/1936) - kakor leta 1937./38.
Taksa na bivanje tujcev na osnovi pravilnika, ki se istočasno razglaša.
Veselični davek na osnovi uredbe po sklepu mestnega sveta z dne 10. marca 1936. (»Službeni list« št. 228/ /34/1936) — kakor leta 1937./88.
Zamudne obresti: 6% od neplačanih zneskov od dneva zapadlosti do dneva plačila — kakor leta 1987./88.
Opoininarina in rubež — kakor leta 1937./38.
Mestne gradbene takse na osnovi odločbe ministrstva za gradbe z dne 25. decembra 1933., št, 33488, in ministrstva za finance z dne 28. februarja 1934., št. 1498 — kakor leta 1937./38.
Kanalske priklopnim' na osnovi zakona z dne 27:maja
1896.,	dež. zak. št. 49, zakona z dne 10. junija 1906., dež. zak. št. 36, in odločbe ministrstva za finance z dne 23. avgusta 1929., št. 125052 — kakor leta 1937./38.
III.
Pravilnik
o pobiranju takse na bivanje tujcev v mestni občini mariborski.
§ 1.
V smislu § 3. uredbe o pospeševanju turizma (»Službene novine« z dne 28. februarja 1936., št. 47/lX/96) pobira mestna občina mariborska izza dne 1. aprila 1938.
posebno takso na bivanje tujcev v mestu Mariboru.
§ 2.
Dohodek te takse se uporabi v celoti v namene, določene po uredbi o pospeševanju turizma.
§ 3.
Plačevanju takse je zavezan podjetnik (hotelir, gostilničar, prenočiščar, zakupnik itd.), ki obrtoma oddaja sobe za prenočevanje oziroma stanovanje. Podjetnik more takso zaračunati prenočevalcu oziroma stanovalcu.
§ 4.
Taksa se odmerja po osebi in postelji za 24 ur ali manj bivanja in znaša za osebo din 1'— pri ceni postelje do din 10'—, din 2'— pri ceni postelje do din 40'— in din 3 — pri ceni postelje nad din 40'—. Cena postelje se določi na ta način, da se kosmata cena sobe po odbitku te takse deli s številom postelj v dotični sobi. Zasilne postelje se pri odmeri takse računajo kot normalne, ne pa pri določitvi cene postelje.
Mestno poglavarstvo more na prošnjo posameznim podjetnikom takso pavšalirati.
§ 5.
Podjetniki morajo za vsako oddajo sobe oziroma postelje izdati račun v dvojniku z juksto. Račun s kopijo mora biti numeriran 3 tekočimi številkami. Izvirnik računa izroče gostu, ki potrdi prejem računa na kopiji. Iz računa mora biti razvidno ime gosta, čas oddaje sob oziroma postelj, številke in število sob oziroma postelj in kosmata cena sobe. Juksto s kopijami računov je pri vsakem obračunu predložiti mestnemu računovodstvu.
§6.
V teku 8 dni po razglasitvi tega pravilnika morajo podjetniki prijaviti mestnemu računovodstvu število sob, ki jih oddajajo, z navedbo števila postelj v posameznih sobah in z navedbo kosmatih cen sob. Obenem morajo predložiti sobne cenike v dveh izvodih, da se vidirajo; en izvod cenika ostane v mestnem računovodstvu.
Vsaka soba, namenjena za oddajo, mora biti označena s številko in imeti na vidnem mestu cenik, žigosan od mestnega poglavarstva.
Vsako spremembo glede sob, cen in postelj je v teku 24 ur prijaviti mestnemu računovodstvu.
§ 7.
V zadevi te takse se plačilni nalogi ne izdajajo. Podjetnik mora brez poziva vsak ponedeljek ali, če je ta dan praznik, dan pozneje do 11. ure predložiti mestnemu računovodstvu obračun oddanih sob oziroma postelj za čas od vključno ponedeljka do vključno nedelje za nazaj in plačati ustrezajočo takso. Obračun je napraviti na uradnih formularjih, ki se dobijo pri mestni blagajni po nabavni ceni, v dveh izvodih; en izvod mestno računovodstvo obdrži, drugega pa vidira in vrne.
Vsakemu obračunu je priložiti juksto s kopijami računov po § 5., izdanih v tem času. Kopije računov mestno računovodstvo vidira in takoj vrne.
Pri prvem obračunu po razglasitvi lega pravilnika je takso obračunati in plačati od 1. aprila 1938. dalje.
§ 8.
Taksa na bivanje tujcev v mestu Mariboru je javna davščina. V primeru neplačila se zaračunajo veljavne zamudne obresti in se zaostanki izterjajo s politično eksekucijo.
§ 9-
Mestno poglavarstvo ima pravico, da se po svoji uvidevnosti vsak čas in na kateri koli primeren način prepriča o pravilnosti predloženih obračunov in podatkov. V ta namen more sodelovati z drugimi javnimi in državnimi oblastvi, v katerih kompetenco spada nadzor prenočišč, stanovalcev in tujskega prometa.
§ 10.
Vsak prestopek po tem pravilniku more mestno poglavarstvo kaznovati z globo din 1.000'— ali z zaporom do 20 dni, ne glede na morebitne posledice po kazenskem zakonu. Kaznuje se podjetnik; sklicevanje na podrejeno osebje se ne upošteva.
§ 11.
Zoper odmero in odloke mestnega poglavarstva v zadevi te takse je dopusten ugovor na mestni svet, proti
odločbi mestnega sveta pa pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine v Ljubljani. Ugovor je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Mariboru v 8 dneh, računši od dneva po dostavitvi, pritožbo proti odločbi mestnega sveta pa pri istem mestnem poglavarstvu v 15 dneh, računši od dneva po dostavitvi. Ugovor in pritožba nimata odložilne moči glede plačila takse.
Zoper kazenske odločbe mestnega poglavarstva, izrečene na osnovi § 10. tega pravilnika, je dopustna pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine v Ljubljani. Pritožbo je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Mariboru v 15 dneh, računši od dneva po dostavitvi.
Mestno poglavarstvo Maribor,
dne 18. marca 1938.
Predsednik:
Dr. Juvan s. r.
II.	No. 8131/2.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. marca 1938.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Hubad s. r.
165.
Kazne objave iz »Službenih novin“.
Številka 33 z dne 14. februarja 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. januarja 1938., štev. 3260/1., sta bila p r e m e š č e n a po službeni potrebi: L j u j i č D r a g o 1 j u b, finančni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje carinarnice I. reda v Vršcu, za finančnega svetnika iste položajne skupine in stopnje dravske finančne direkcije v Ljubljani; Miletič Borivoj, finančni višji sekretar V. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, za finančnega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje beograjske finančne direkcije v Beogradu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. januarja 1938. je bil postavljen v glavni podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani za uradnika
VII. položajne skupine Žigon Avguštin, uradnik
VIII. položajne skupine iste podružnice iste banke.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 3. februarja .1938., O. štev. 1821, je bil premeščen po službeni potrebi Adamič Ivan, administrativni uradnik VIII. položajne skupine državne bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani, za administrativnega uradnika, iste položajne skupine obče državne bolnišnice v Ljubljani.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 3. februarja 1938., O. štev. 261, je bil premeščen po službeni potrebi Drašler Stanko, pristav VIII. položajne skupine obče državne bolnišnice v Ljubljani, za pristava iste položajne skupine državne bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Liubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 26. kosu IX. letnika z dne 30. marra 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 2154/1.	866 2-1
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani nameravajo zgraditi od že obstoječega daljnovoda 10.000 voltov Bled— Itibno pribl. 1'8 km dolg odrep visoke napetosti 3X16 mm2 10.000 voltov, 50 Hz do golf-igrišča pri Leseah, pri igrišču pa transformatorsko postajo za SOkVa in prosijo zn odobritev.
Podrobnosti so označene v predloženih načrtih in tehničnem opisu.
O tein projektu se na podstavi §§ 110. in 122. o. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. zakona, § 1. zakona o spremembi ministrske' uredbe o zaščiti javnih cest in § 73. i. sl. z. u. p. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
za ponedeljek 4. aprila t. 1.
s sestankom komisije ob 14. uri pri transformatorski postaji blizu tovarne Jugo-Rhomberg na Bledu.
interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri sre-skem načelstvu v Radovljici in pri kralj, banski upravi na vpogled in se pozi-* vajo, da morebitne ugovore vlože do
2.	aprila t. i. pri kralj, banski upravi, na dan obravnave pa pri komisiji. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava dravsko banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
111 Og 2/38-2.	877
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Cilenšek Gregor, rojen 1. marca 1873. v Zabukovci št. 7, v občino Griže pristojen, čevljar v Zabukovci št. 86, zakonski sin Jakoba in Frančiške, rojene Benetek, je odšel meseca maja 1915. s 87. p. p. na rusko fronto. Meseca oktobra 1915. je s fronte zadnjikrat pisal.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo njegove žene Cilenšek Ivane, posestnice v Megojnicah št. 85, postopek v dokaz smrti ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem do 1. maja 1939. poroča sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, g. Prelogu Mihaelu, viš. pis. oficialu v pok. v Celju.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. marca 1938.
❖
III Og 14/38-2.	878
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Peček Anton, rojen 1. januarja 1870. v Pletovarjih, občina Dramlje, tja pristojen, oženjen, posestnik v Pletovarjih št. 14, je meseca avgusta 1917. odšel na tirolsko fronto s 7. lovskim bataljonom.
Novembra 1917. je zadnjikrat pisal s fronte, od tedaj dalje pa ni nikakega glasu več o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., odz., se uvede na prošnjo njegove žene Peček Katarine, posestnice v Pletovarjih Št. 14, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Bogoviču Josipu, viš. pis. oficialu v pok. v Celju.
Peček Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. maju 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 16. marca 1938.
Og 20/38-3.	899
Amortizacija.
Na prošnjo Turšič Marije, užitkarice na Brezovici štev. 9, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo: hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Borovnici štev. 936 z vlogo din 10.093'29, glaseča se na ime Turšič Marija.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 22. marca 1938.
*
S 13/38-1.	883
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 1. marca 1938.," poslovna številka I R 51/38—1, je bila Šumer Anica, privatna uradnica, prej stanujoča v Sevnici št. 16, zaradi umobolnosti popoluo-ma preklicana.
Za skrbnika je bil postavljen dr. Klemenčič Alojzij, odvetnik v Sevnici.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 28. marca 1938.
Ad 652
Uradni popravek.
Dražbeni oklic v izvršilni stvari Va I 3612/37—9, objavljen v prilogi k 21. kosu »Službenega lista« z dne
12.	marca t. 1. pod tek. št. 652, na strani 103., se dopolni tako, da se kot prva skupina draži dne 20. aprila 1938. ob devetih vi. št. 33 k. o. Ljubljana-mesto. V ostalem ostane oklic neizpremenjen. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 28. marca 1938.
I 3430/37-11.	697
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Male Dole 'A vi. št. 156.
Cenilna vrednost: din S2.192'97.
Vrednost pritekline: din 1299'30, vštetih zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 21.461'98.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 19. februarja 1938.
&
I 3331/37-14.	‘	717
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jungert vi. št. 157.
Cenilna vrednost: din 35.109'57.
Vrednost pritekline: din 727-—; všteta zgoraj.	i
Najmanjši ponudek: din 23'406'88.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž,-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 19. februarja 1938.
I 827/37.	568
Dražbeni oklic.
Dne 5. m a j a 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Apače vi. št. 268.
Cenilna vrednost: din 19.788‘75.
Vrednost pritekline: din 37'50.
Najmanjši ponudek: din 13.892'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. H.,
dne 17. februarja 1938.
I 791/37-11.	736
Dražbeni oklic.
Dne 5. maja 1038. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 501.
Cenilna vrednost: din 148.110'—.
Najmanjši ponudek: din 98.740'—.
Varščina: din 14'811'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-tenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 15. februarja 1938. si*
I 49/38—7.	841
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St, 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Branoslavci vi. št. 9.
Cenilna vrednost znaša po odbitku pjeužitka din 70.100'65.
Najmanjši ponudek: din 46.73376.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 14. marca 1938.
I 6/38—13.	840
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Desnjak do 'A vi. št. 4 in 26.
Cenilna vrednost znaša po odbitku preužitka din 52.079'!0.
Vrednost pritekline: din 2726'—.
Najmanjši ponudek: din 36.53674.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi sp pe mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, due 21. marca 1938.
IV I 2035/37- 21.	888
Dražbeni oklic.
D n e 2. m a j a 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba ne, remičnin zemljiška knjiga Rošpoh vi. št. 109, 181, 251.
Cenilna vrednost: din 46.14273.
Vrednost priteklin: din 75'—.'
Najmanjši ponudek: diu 30.761'82.
Varščina: din 4.614'27.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 17. marca 1938.
*i*
IV I 3665/37-8.	S87
Dražboni oklic.
1) n e 2. m a j a 1938. o poli d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Radvanje vi. št. 299.
Cenilna vrednost: din 9.548'—.
Najmanjši ponudek: din 6.365'50.
Vadij: din 960'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. marca 1938.
4*
I 521/37-19.	785
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1938. o poli deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 ponovna dražba nepremičnin vi. št 65 in 66 k. o. Zg. Negonije.
Cenilna vrednost: din 23.005'50.
Najmanjši ponudek: din 15.337—.
Varščina: din 2.306'—.
Pritekline: din 4.350'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 16. marca 1938.
1 655/37—7.	726
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrova vi. št. 15.
Cenilna vrednost: din 166.184'50.
Vrednost pritekline: din 5365'—.
Najmanjši ponudek: din 57.57P30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slovenj Gradec,
dne 28. februarja 1938.
I 18/38-7.	773
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba. nepremičnin zemljiška knjiga Hrastovec vi. št. 97 in 154, sestoječih iz hiše z gospodarskim poslopjem in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 19.266'—.
Najmanjši ponudek: din 12.844'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 28. februarja 1938.
Vpisi v zadružni resrister.
Vpisale so se izpremembe iu dodatki pri nastopnih zadrugah: 271.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa' 18. marca 1938.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih nameščencev r. z. z o. z. v Novem mestu.
Izbrisal se je načelstveni član Žuko-vec Franc, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član Zakonjšek Ivan, sreski dez-infektor v Novem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. marca 1938.
Zadr. IV 70/4.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 23. marca 1938.
Besedilo: Stavbna zadruga Prosvetni dom r. z. z o. z. v Novem mestu.
Izbrisal se je načelstveni član Čerin Karol, vpisal pa novoizvoljeni načelstveni član ing. prof. Absec Matija, ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 23. marca 1938.
Zadr 111 94/6.
Konkurzni razglasi
273.	890
Odprava konkurza.
Prezadolženem Brezovnik Jožefa, posestnica v Podvelki 14.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženku s sklepom opr. št.
St 2/38—2, se odpravlja po § 178., odstavku 2., konk. zak., ker konkurzna imovina ne zadošča za založbo stroškov koukurznega postopka in upniki niso dali predujma.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 24. marca 1938.
St 2/38-10.
274.	*	891
Odprava konkurza.
Prezadolženem Brezovnik Pavel, posestnik v Podvelki.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opr. št. St 1/38, se odpravlja po § 178., odst. 2., konk. zak., ker konkurzna imovina ne zadošča za založbo stroškov konkurzne-ga postopka in upniki niso dali predujma.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 24 marca 1938.
St 1/38-20.
*
275.	#	897
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini reg. tvrdke A. Šinkovec nasl. K. Soss, modne trgovine, v Ljubljani, Mestni trg 18.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Zajec Marjan, advokat, v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem, sodišču, soba št. 139, dne
2.	maja 1938. ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 25.' aprila 1938. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. marca 1938.
Por 6/38-2.
*
276.	898
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Sprei-tzerja Janka, trgovca v Ljubljani, Ga-jeva ulica štev. 5, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1938.
Por 34/37-79.
277.	886
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Sornikom Francem, trgovcem v Rušah, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 7. marca
1938.	sklenjena prisilna poravnava se potrja.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 17. marca 1938.
Por. 1/38-60.
278.	869
Potrditev poravnave.
Okrožno sodišče v Ljubljani potrjuje v poravnalnem postopku dolžnice Repše neopoldine, lastnice neprotokolirane tvrdke Ignac Repše, mizarstvo in trgovina s pohištvom v Ljubljani. Igriška £»•» na poravnalnem naroku dnp 5. februarja 1938. izglasovano poravnavo. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1938.
Por 36/37-77.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 874 kralievine Jugoslavije Stanje 22. marca 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga .. 1.776,902.111*71 (+12,274.769-71) Devize, ki niso v podlogi 384,966.100-82 (+ 4,226.962-15) Kovani novec 426,962.100-—( + 13,504.460-—) Posojila . 1.586,818.989-—(— 3,033.506-41) Vrednostni
papirji . , . 197,431.941-45 Prejšnji predjemi
državj ... 1.639,896.289-53(+	57.589-56)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600.000.000"—
Vrednosti re-
zervn fonda 196,051.816-20 (+ 5,000.000"—) Vrednosti ostalih fondov ...	34,776.946-- (+	350.000-—)
Nepremičnine ........ 162,170.377-47 (+	73.278-90)
Razna aktiva 2.263,013.684-09 (— 7,967.518-56)
9.269.050.356-27
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000"—
Rezervni
fond	....	201,785.608-90(+	93.750--)
Ostali fondi	35,393.452-21(+	606.492-18)
Novčanice v
obtoku . . 5.656,662.700--(- 16,400.200--) Obveze na
pokaz	2.792,268.194-92(+ 25,496.097-60,
Obveze z rokom ....	50,000.000"—
Razna pasiva 352,940.40024 (+14,689,895-57)
9.269.050.356-27
Obtok In obveze .... 8.448,930.894*92 Celotnokritje .... 27-02 \
Kritje v zlatu .... 26"91 °/,
Obrestna mera:
po eskomptu ..•••••■>•6% po zastavah:	>
na zlato in varante •	5%
na vrednostne papir]0 •	.	6%
•j.
No. 4818/1,	864
Razglas.
Dne 13. aprila 1938. se bo vršila pri sreskem načelstvu v Kočevju (soba št. 5) dražba sledečih lovišč za dobo 12 let (od 1. aprila 1938. do 31. marca 1950.):
1. ob 8. uri: lovišče IV. občine Ko-čevje-okolica, to je del bivših lovišč Zeljne in Livold, v izmeri 2.329 ha; izklicna cena din 1.935'—, vadij din 1.935;
2. ob 8.30 uri: lovišče III. občine Ko-čevjc-okolica, to je del bivšega lovišča Željne, v izmeri 3.114 ha; izklicna cena din 520'—, vadij din 520'—;
3. ob 9. uri: lovišče II. občine Ko-čevje-okoliea, to je del bivših lovišč Stara cerkev in Mala gora, v izmeri 2.243 ha; izklicna cena din 337'—, vadij din 337'-;
4. ob 9.30 uri: lovišče I. občine Koče vje-okolica, to je del bivše občine
Stara cerkev, v izmeri 2.477 ha; izklicna cena din 430'—, vadij din 430'—;
5. ob 10. uri: lovišča L občine Stari log (bivša občina Polom), v izmeri 2.391 ha; izklicna cena din 187'—, vadij din 187'-;
6. ob 10.30 uri: lovišče II. občine Stari log, to je del bivše občine Stari log in večji del bivše občine Mala gora, v izmeri 4.195 ha; izklicna cena din 980'—r vadij din 980'—;
7. ob 11. uri: lovišče I. občine Mozelj, to je bivša občina Crni potok in del bivše občine Mozelj (ki leži na levi strani ceste Mozelj—Rajndol—Verderb— Verdreng in po stezi do Kolpe), v izmeri 3.214 ha; izklicna cena din 1.200'—, vadij din 1.200-—;
8. ob 11.30 uri: lovišče II. občine Mozelj, to je bivša občina Spodnji Log, Knežja lipa in manjši del bivše občine Mozelj (med cestama Rajndol—Rimski dol, po cesti, ki vodi v Svetli potok do občinske meje in desno od ceste Rajndol—Verderb—Verdreng in steze do Kolpe), v izmeri 3.142 ha; izklicna cena din 1.000'—, vadij din 1.000'—;
9. ob 12. uri: lovišče III. občine Mozelj, to je del bivše občine Mozelj in manjši del bivše občine Knežja lipa, v izmeri 2.157 ha; izklicna cena din 800'—, vadij din 800'—.
Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu v Kočevju ob uradnih dnevih od 8.—12. ure, soba št. 5.
Ako te dražbe ali ena teh dražb ne bi uspela, se bo vršila ponovna dražba za dotično lovišče brez posebnega oklica v roku 8 dni, to je dne 20. aprila 1938. na istem mestu in ob istem času, eventualno pod izklicno ceno. Dražitelj more biti samo oseba, ki ima veljavno lovsko karto in ki ni izključena od dražbe po predpisih zakona o lovu.
Dražbi mora prisostvovati tudi predstavnik dotične občine.
Sresko načelstvo v Kočevju, dne 24. marca. 1938.
Sreski načelnik: Brezigar s. r.
•J*
Štev. 4642/1..	893
Dražba lovišč.
Pri sreskem načelstvu v Radovljici v sobi štev. 7 se bodo vršile dne 20. aprila
1938.	sledeče dražbe lovišč:
a) ob 9. uri dopoldne:
dražba lastnega lovišča upravičencev vasi Koroška Bela. Lovišče meri 466.2228 hektarov. Izklicna cena in vadij: dinarjev 1.800'—, zakupna doba traja od 1. aprila 1938. do 31. marca 1950.;
b) ob 9.45 uri dopoldne:
dražba občinskega lovišča občine Koroška Bela. Lovišče meri 2,891 ha, izvzeti sta lastni lovišči KID (^Savske Jame« in »Kermanja Mežaklja«) v izmeri 237 ha. Izklicna cena in vadij: din 3.500'—, zakupna doba traja od
1.	aprila 1938. do 31. marca 1950.;
c) ob 10.30 uri dopoldne:
dražba lastnega lovišča agrarne skupnosti vasi Bohinjska Srednja vas »Konjš-ca«. Lovišče meri 531.1184 ha lastnih
parcel in 32.1686 ha osredkov. Izklicna cena in v a d i j: din 2.000'—, zakupna doba traja od 1. aprila 1038. do 31. marca 1950.
Ako prve dral.be ne bi uspele, se bodo v roku 8 dni vršile ponovne brez posebnega oklica, eventualno pod izklicno ceno.
Podrobni dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Radovljici.
fresko načelstvo v Radovljici,
dne 28. marca 1938.
•jc
T. No. 629/1.	770	a 2—2
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Ljubljani, ki se bo vršila:
a) za progo drž. ceste št. 2, od km 5980 do km 634'0,
b) za progo drž. ceste št. 49, od km 0'0 do koi 2‘2'G,
due 25. aprila 1938. v pisarni tehničnega razdelka;
c) za progo drž. ceste št. 50, od km 0'966 do km 38*0, ter
č) za progo drž. ceste št. 52, od km 0'0 do km 3/0,
dne 26. aprila 1938. v pisarni tehničnega razdelka;
d) za progo drž. ceste Št. 2, od km SHD do km SOS’«,
dne 27. aprila 1938. v občinski pisarni v Višnji gori;
e) za progo drž. ceste št. 49, od km 221) do km 44'4,
dne 28. aprila 1988. v občinski pisarni v Dol. Logatcu;
t) za progo drž. ceste št. 52, od km 37‘0 do km 82'548,
dne 29. aprila 1988. v občinski pisarni v Kočevju;
s pričetkom vsakokrat ob 9. uri dopoldne, ievzemši pod f) v Kočevju, kjer bo pričetek licitacije o H11. uri dopoldne.
Vse natančnejše podatke in pojasnila glej prilogo k 24. kosu »Službenega lista« z dne 23. marca 1988.
Tehnični razdelek nri sreskem načelstvu v Ljubljani, dne 23. marca 1938.
❖
St. 444.	833
Objava.
Občina Log, okraj Ijabljana-okolica, razpisuje mesto pogodbenega občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Uprava občine Log, dne 24. marca 1938.
Štev. 1101/1—38.	885
Razpis.
Trška občina Sevnica ob Savi razpisuje javno licitacijo za izdelavo regulacijskega načrta za trg Sevnico in najbližjo okolico v izmeni ca. 299 ha. Izdelati je vsa geometrska dela kakor tudi regulacijski načrt z vsemi potrebnimi kartami. Vobče je izvršiti vse tako, kakor to predvideva pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov na osnovi § 3,, odst.3., gradbenega zakona z dne 1. oktobra 1932.
Ponudbe jo poslati najkasneje do
1.	maja 1938. na podpisani urad.
Vse detajlne informacije dobe interesenti pri občinskem uradu v Sevnici.
Uprava občine Sevnica, dne 26. marca 1938.
Razne objave
881
Vabilo na XVII. redni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani,
ki bo v torek dne 19. aprila 1938. ob
11.	uri dop. v prostorih ravnateljstva v Ljubljani, Gradišče 2.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1937. in predložitev bilance
z zaključkom z dne 31. decembra 1937.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Odobritev bilance za leto 1937. in sklepanje o računskem zaključku.
4. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po Čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov.
5. Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti. .
Po § 9. bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora delničarji, ki po-lože ali pri banki v Ljubljani ali (p.ri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani osem dni pred zborovanjem najmanj deset delnic.
Po § 11. bančnih pravil daje vsakih deset delnic po en glas. Delničarji, ki se ne udeleže občnega zbora, morejo biti zastopani po drugih delničarjih, ki imajo glasovalno pravico, * pooblastili, kakor jih določa upravni svet.
Upravni svet.
*
867
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom Z dne 19, februarja 1988., štev. 30.337/V, dovolilo podpisani:
1. odlog plačil za šest let, računajoč od 19. februarja 1988.;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na bruto 2%, računajoč od 24, aprila 1937.;
3.	finančne olajšave v smislu čl. 15., odst. 1., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov.
Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z,
v Artičah, dne 17. marca 1938.
*
880
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico na ime Cokan Ivan, rojen dne 24. septembra 1903. v Mariboru in jo proglašam za neveljavno.	Cokan	Ivan	s.	r.
*
894
Objava.
Izgubila sem delavsko knjižico na ime Češarek Jožefa, Ribnica št. 63, ter jo proglašam za neveljavno.
Češarek Jožefa s. r.
*
895
Objava.
Izgubila sem domovnico, izdano dne
5.	julija 1939. pod št. 74 od b. o. Her-manci, srez Ptuj, na ime Erhatič Antonija, in jo proglašam za neveljavno.
Erhatič Antonija s. r., Zagreb, Plitvička 42. *
873
Objava.
Izgubil sem poselsko knjigo, katera je bila izdana od bivše občine Dolina
fod Št. 22 z dne 21. maja 1933. na ime lorvat Janez iz Doline, in jo proglašam za neveljavno. Horvat Janez s. r.
*
896
Objava.
Orožni list na ime Krušič Ivan, izdan pri upravi policije v Ljubljani 21. oktobra 1929. pod st. vložnega zapisnika 18139/2, orožnega registra št. 977, je bil izgubljen in se s tem razveljavlja.
Krušič Ivan s. r.
872
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 15 (evidenčne tablice 64980/19) in jo proglašam za neveljavno.
Pogačnik Vinko s. r., Kamna gorica 32.
* ^
900
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 117.495) in jo proglašam za neveljavno. Šubert Anton s. r.
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za tricikel (evid. št. tablice 151.649), ter j° proglašam za neveljavno.
Vavpotič Ivan s. r.t Črnuče.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani,