248. številka. Ljubljana, petek 30. oktobra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta četrt lota 4 gold. — 2a LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za on mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanja na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za frospodo učitelje na ljudskih šolah '-i za dijake velja znižana cena in sicer: 2a Ljubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejonian za četic leta 3 gici. — Za oznanila se plačuje od čutiri-stopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi niši „Hotel Evropa". O p r \ v ii i h t v <>. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hisi. Hrvatsko vseučilišče in Magjari. Svečanost otvorjenja brv. vseučilišča je pokazala Magjarom, da neroajo na Hrvatskem nobene privrženosti, nobenih simpatij, nobenih prijateljev, ter da se jim celo kot gostom ne srečava z zaupanjem. „Pas d' illnsions" je rekel ruski car Nikolaj poljskim velikašem sanjajočem o vzkršenji stare poljske države, in nobenih iluzij* so rekle tudi vse-učiliščue slavnosti Magjarom, smatrajočim se še /minin, kot fizične in moralične gospodarje na Hrvatskem. Magjari so si gotovo domišljali, da bodo v Zagrebu mej povabljenimi gosti na prvih Bedežih sedeli, da bodo Hrvati pred vsem drugim nje odlikovali, in kakor poslnžue sluge okolo njih kot svojih gospodarjev dvorili. Če so si Magjari to domišTjevali, — in vse kaže, da so si, — potem je njihova domišljija grdo kažnjena bila. Če so Magjari, kakor se iz pisave njihovih časopisov vidi, pričakovali, da se jim bodo Hrvati v naročje vrgli in njih „skuta i koljena" ljubili, da jih bodo lepše sprejeli, nego svoje brate, svoje sorodnike in Bokrvmke; če so vse to pričakovali, so pokazali, da duha, ki denea na Hrvatskem vlada, nijso poznali. Sicer pa mi, ki smo pri svečanosti otvorenja hrvatskega vseučilišča navzočni bili, nijsmo nič takega, niti videli uiti čuli, kar bi bilo Magjare naravnost žalilo. Ce so bili niagjarski govori v anli manje navdušeno sprejeti, nego govori Slovakov, Čehov in Slovencev, kdo Hrvatov more kaj za to ! V Zagrebu se je vse mogoče storilo, da svečanost otvorjenja vseučilišča ne bi kakšno politično barvo dobila. Vendar je pa kljubu vsem prizadevanjem tudi denašnja politična konstelacija v poedinih slavnostih svoje zrcalo in svoj izraz našla. Slovak Čulen je govoril, in sicer jako ostro govoril proti proganjanjem slovaškega naroda od strani Mi gjarov, Ceh Randa je govoril v panslavistič nem duha, Costa za Slovence je pa poudarjal idejo jugoslovanske edinosti. Hrvatskih govornikov pa nij nobeden na politični položaj reflektoval, in to je bilo tako taktno od njih v navzočnosti nemških, italijanskih in magjar8kih gostov. Magjari bi gotovo več povoda imeli, tožiti se na inostrane goste, kateri so s svojimi burno sprejetimi govori magjarskih gostov govore nekako v senco potisnili, ne pa na Hrvate, kateri so se prizadevali, vsem gostom enako pravični biti. Magjarom je bilo zlasti na tem ležeče, da se državno zaedinstvo mej ogersko in hrvatsko kraljevino z zastavami in z govori 8 čem večjim sijajem konštatuje in naglasi. To se nij storilo, in to je, kar Magjare pred vsem drugim peče. Hrvatska politična avtonomija je tolika, da hrvatski narod neposredno ne čuti še zmirom stvarno obstoječo magjarsko nad vlado. V Zagrebu se pri Bvečanofcti otvor jenja vseučilišča nij skoro nikjer poznalo, da leži Zagreb v obsega dežel o ger s k e krone. In to zopet nij bilo Magjarom po volji. Dokler Hrvati, kakor denes, magjarsko navlado ne bodo Čutili in videli, so Magjarom nij treba nič bati, kakor hitro bodo pak Magjari Hrvatom svojo nadvlado na čuti ji vi in vidni način aplicirati hoteli, bo Hrvatska za magjarorszag zopet to postala, kar je v ena kih slučajih uže večkrat bila: odprta rana Magjarski listi obžalujejo, da notranja slab ljina ogerske države, da mej sob no rogo borenje domačih političnih strank, in da finančna mizorija no pripuste odločnega postopanja proti Hrvatom, ter s tem kažejo s kakošnimi podkovami so njihove skrivno nakane nasproti Hrvatom podkovane. Nepovoljni vtis, ki ho ga Magjari iz Zagreba soboj vzeli, prisilil je baje enega njih do solz. Magjari so zapustili Zagreb gotovo z notranjim prepričanjem, da je Hrvatska moralično uže sedaj za Magjare izgubljena, in da bo prej ko slej tudi fizično. Dobro je, da se Magjari na to prepričanje uže sedaj navadijo ter da sc s tem prihodnjim dogod-jajem uže sedaj s prijatelj i jo, to njim ne bode škodilo. Politični razgled. Notranje «1 E i- V Ljubljani 2f>. oktobra. O avstrijskih /.*>/#/#.»«/* izpre govori tudi „N. fr. Pr.u zdaj ko je bil tudi „eiuer von unsere leut'" namreč ustavoveini „Tagesbote aus Bohoten", zadtt < d nje, ker je priobčil govor dvornega svetovalca prof. Hillrota, ki je pred lekcijami v ogovoru na študente grajal vlado zarad znanih Strc-majerjevih uaredeb, in kateri govor so dunajski listi brez ugovora državnega pra\cinika prinesli. Tudi „N. fr. Pr." ne čudi, da je mogoče, da je to v Pragi kaznivo kar na Dunaji nij in da so take koi fiskacije „p< d parlamentaričnim niinisterstv« m" mogoče. Dobro, da se ta ustavoverna svoboda tudi na ustavovercih osveti. PoBlanec tudi slovenskih malih mest in trgov na sp< dojeni Štajerskem, dr. Fo-regger je v državnem zboru stavil nasvet naj se postava za združevanje tako spremeni, da bodo frajmavrerji mogli postavno eksistiiati v Avstriji. — Kakor, da bi v narodno razmršeni in gospodarstveno povsem oslabljeni Avstriji nobene večje potrebe ne imeli, nego smešne ceremonije fraj-mavrarske dan denes najprej uvajati! ? Naj Metek. Pisma iz Italije. ii. Padova. Kdo je srečnejši od mene draga moja V Sprehajam Bi tu v senčnih drevoredih starodavne Padove, gledam v jasno nebo italijansko in prebiram tvoja drobna pismica. Da, to je življenje; vskliknil bi veselja s pesnikom: „Tronotek stoj, Kako Bi lep"* ko bi bil prepričan, da si zdaljšam s tem brezskrbne ure, ki jih uživam v tujem prijaznem mesta. Pozuani te draga v vsej tvoji niilobi, uganiti uže znam skoraj vse tvoje misli iii želje v ognji tvojih plavih oČij. Ne sedim sedaj s toboj v večernem hladu pod domačo lipo in solnce nama ne tone daleč tam za sivim očakom Triglavom, a vidim te, kako sloniš na mojej rami in Čujem tvoje šepeče besede: „Liberius, ne pozabi obiskati v Padovi grob sv. Antona, patrona moje ranjce matere". Ne zamer ni ti draga Libera, tega tvojega opomina. Vsaj vem, da si pobožna Slovenka in spoštuješ spomin svoje ranjce matere , blage žene , ki naji je tolikaui ljubila in naji še z mi klim očesom blagoslavljala. Draga Libera, ravno zdaj sem na poti k sv. Antonu. Povem ti, da se ne prikupim s tem samo tebi, teuiuč tudi našemu slovenskemu monsig. Luki. Ko bi ne vedel naš monsignor, da sem „zagrizen „mlado-slovenec4, poslal bi mu obširen popis cerkve sv. Autona. — Iu ker tedaj nij mogoče to, nepošiljam ti tudi škapulirja in blagoslovljenega moleka iz groba sv. Antona, — kar sem vse kupil — temuč cipresino vejco iz groba prestavnega, neumerlega umetnika — ki ga tako neizmerno Čislaš, ki si tako zaljubljena v njegove sladkodoneče souete — pesnika Petraikc. Petstolet je minolo, kar je bival Petrar-ka v Arkvi blizu Padove in dihal isto sapo, katero dišem zdaj jaz, navduševal hc iz isto krasoto lepe Italije, pel svojoj Lavri sonete in pismica, kakor zdaj jaz tebi mila, se ve da ne v verzih a pač v ljubezni bi se hotel poskušati tudi z njim. Morda sloniš tudi ti zdaj enako meni ob šumečem studenci, kajti čuj me, ravno kar sem izpraznil kupice vode iz slavnega Petrarkovega studenca, ki mu je bil tako ljub še zadnje dni njegovega življenja, in ob katerem se je najrajši sprehajal in mudil. Pri izviru Be bero besede: „Fonti numoD est hospes veneraro lijuorin Unde bibens cecinit digna Petrarca Doo.* Lepe besede draga Libera! Tudi našemu studencu bi se dobro prilegale, samo zaduje besede bi se morale premeniti takole: „lude bibens cecinit Libera amori suo." gospodje najprej gledajo, da nesmiselne konfiskacije in razpuščenja resnih političnih shodov odpravijo, te bodo delali v dnhn svobode in liberalnosti. V ogersketn državnem zbora je predložil 28. t. m. finančni minister Ghyczy proračun za 1875 1. Njegovo razlaganje fiaanč-nega stanja kaže 250 milijonov in 302.896 gld. potrebščine, pak 222 milijonov 816.918 gld. dohodkov, in deficita 27 milijonov in 490.940 gld., ter naglasa potrebo povišanja dohodkov. Gbyczy predlaga reforme davkov, zakonsko osnovo o f>pn r-.utui davkovski pri-kladi za leto 1875. Kljuba tem povišanim dohodom ostane še 9\2 milij. primanjkljaja, kateri se bode izplačal is prodaje prijoritet vshodne železnice, povišanja tabakove cene in sicer iz novih virov. — Pač žalostno stanje ponosnega magjarorszaga. Visenj«- dritftve. Mttiski organ v Itj litiju, francosko pisani „Nord" pran, govoreč o dogodkih v Podgorici, da jo za odvrnitev novih krvavih sokobov nujno treba, da Turčija da zadosten ja. Kakor rečeni list pravi, bodo zastopniki velevlasti prvi porti stavili dotične predloge. Iz lliii \ljtt se javlja, da je tam slavni francoski romanopisec Victoru Hugo dal banket na čast K a s tel ar ju. Hugo je zagovarjal v dolgem govora zvezo štirih velicih latinskih plemen Francozov, Spanjolov, Italijanov in Angležev. Vvancosket vlada je izdala noto, v kateri izjavlja, da mej Italijo in Francosko nij nobene težave, tudi španjski memorandum ima bolj preteklost, nego sedanjost v vidu, torej so vse govorice, ki ljudi strašijo, prazne. Na M*<> zminjskriii so Prusi zopet zaprli grofa Mielšinskega v Ivnu, ker nij hotel crrkven h bukev oblasti izročiti. O i»-iiiiiti>vcni zaporu se iz Londona poroča 27. oktobra: Denašnji jutranji listi prinašajo pismo, katerega je nekdo, ki grofu Arnimu bližje stoji, objavil v Nevvjorškem „Heraldu". Omenjeno pismo razpravlja, kako je bilo moč, da so izginili nekateri papirji po Aniimovem odhodu iz Pariza. Arnimu nij bilo moč pisma kopirati, ter originale odpo-slati, ker bi bilo kopirovanjo tudi nepostavno, ako ori papirji nijso bili njegovi. — Padec Arnimov, jc ves m a o sob nega in političnega pomena. Bismark, razdražen po Arnimovih kratkih objavljanjih, katera so bila premišljena, je dokazal na drobno grofu, kateiega je smatral za edino njeni u ravnega in nevarnega protivnika, ker mu je v sporočilih naznanil, da one listine so po vsej pravici lastuina prejemnika; vrh tega je potrebuje Arnim, v njegovo opravičenje pri napačno podučeuem cesaiji, na kojega se hoče obrniti. Pismo Bismatka nadalje dolži, surove prisvojbe in kabinetne i u t ii-c proti Arnimu. Priče bodo reBnico omenjenih sporočil potrdile. Kako lepo je denes. Kako dišo ves-voljna narava radost in veselje. In Če je človek vesel, kaj mu še primanjkuje. Srečen je, ves svet se mu smehlja, objel bi vse, ves vesvoljni svet, — le nemškutarjev in renegatov ne. Solnce se pomika vedno bol; in bolj daleč tja za meglene gore. Se enkrat dvakrat zameži in večerni mrak ti objemlje v svetej tihoti zamišljeno čelo. In glej, še le /daj se budi pravo življenje. Mestno zidovje prej tiho in zapuščeno, jame se polniti. Narava se vlega k spanju, počitku, Italijan pa si je še le svest najlepših trenotkov vne^a dulzega dne. In da, ko bi ne bil vesel, vsaj se mu fnuje veselje krog in krog. Elegautni gospod in ubogi rokodelec, zami d j' u učenjak in ponosen kupec, vse žvižga in poje goreče pesmi svojega naroda zdaj glasneje, zdaj bolj potihoma in se šeta po prostornih ulicah in razsvetljenih vrtih. Le tu in tum doni otožna harfa sle- Dnnajske „Presse" urednik, rubrike „aus-land" Laaser je bil na prošnjo berlinske sodnije pred danajsko aodnijo poklican, da bi pričal ali je Arnim sam ali kdo je priobčil znana pisma o koncila v „Pressi", iz katerih se vidi, da je Arnim vprašanje papeževe nezmotnostt in njegove nasledke bolje spoznal, nego Rismark. Ali Laaser se je sklicaval na §. 153 in nij hotel nič pričati. Iz ttiimt poroča „DaiIy Newsut daje papež dobil od nemškega cesarja pismo, v katerem Viljem odgovarja na tožbe o cerkvenem preganjanji na Nemškem in pravi, da Nemčija vsi stori, da bi se s cerkvijo mir ohrani), da pa je dolžna varovati državo zoper ostre napade in zarote katoliškega duhovenstva. Dopisi. Izpod K rimu 28. okt. [Izv. dop.j Dopis, ki je poln sovraštra in snmničenja do učiteljstva sploh, brali smo v 120 št. od 24 t. m. 7nanega klerikalnega slovenskega lista iz trebanjske okolice. Na čelu se dopisu vidi, da ga je pisal protivnik sedanje šole. Koliko imajo učitelji dandenes od te vrste Ijudij pričakovati, to je sploh znano. Mi učiteljev trebanjske okolice nečemo zagovarjati, kajti to bodejo uže sami storili, ako se jim bode vredno zdelo tako obrekovanje zavračati. Opomeniti hočem le nekaj bolj splošnega. Hudobno je govoriti, da bi kje učitelji letos dobili dvojno plačo. Ako so učitelji kje prej v kolek turi kaj dobili, bilo jim je to pri davkariji po fasiji vračunjeno. Morda pa g. dopisnik zato učiteljem zavida, ker jim je bilo to po fasiji, ne pa po sedanji tržni ceni odračunjeno, ker piavi: eni so dobili po 200 gld., eni pa še več naenkrat? — Dalje govori g. dopisnik o sedanji trdni plači učiteljev, ter se tudi nad tem '/.podtika, da za „orglanje in kaj druzega" zopet posebej plačo dobivajo. Vprašamo, ali se g. dopisniku ta znesek res tako velikansk vidi pii sedanji draginji in tolikem zahtevan ju V In ali mar naj bi po n nenju g. dopisnika ravno učiteljeva plača ostala vedno ti-ta, katera je bila pred 100 leti! Ali mislite, da so učitelji res parije? — Dalje vprašamo g. dopisnika, jo li pozabil, da tudi g. duhovniki zraven svoje „trdne plače" tudi za postransko opravilo še prsebno plačilo zahtevajo? Ali mar mislite, da vam bodo učitelji zastonj orglali? Kar pa zadeva beračenje z brento, to se pa stvar uže sama na sebi obsoja, — ako pega berača mimogredočim žalostno na uho in lnipa glas odmeva v nerazumljivej pri-prostej pesni, kakor srbski „sliepac". Draga Libera, ti pa sloniš daleč, daleč za gorami pod duhteČo lipo poleg sivega blažega roditelja, ki ti morda pravi dolgo vrsto izsknšenj svojega življenja, o blagori in togi revnega Človeštva, o lepoti in sreči jas n/. Italije in morda tudi o meni, da pozabljam na tujem rojstne doline. Verjemi mu vse draga Libera, le tega ne, nikedar, kajti odgovarjam ti z Boris Miranom: „Premalo sem videl in proobilo, Kaj srce ini žali težko ti povem. Dežela jo lepa, kjo pa so zvesti Sinovi ljubeči Jo iz Brca? Oh v daljni dežoli v tujem mOftO, Tam pravo jo rodoljubjo doma 1" Iz zvonika sv. Antona brenči kladvo pozno uro. Tudi jaz so vležem sanjat o tebi draga Libera, v daljnej domovini. L i b e r i u s. je istinita. Pri tem naj se vendar ne prezira, da se dobe v vsakem ataua izmečki in ma-roge, kar se pa — kakor vi za svoj stan vedno reklamirate — ne sme celemu stana očitati. Kar zadeva dohodkov praških učiteljev, moramo pa g. očka dr. Blehveisu in g. dopisniku aže povedati, da taisti v resnici nijso tako slabi. Kajti, odkar je bila tiskana knjiga Seyfferthova, so je v tem dokaj p r e-drugačilo. Mi vas opozornjemo le na tednik „Freie deutsche Schulzeitnnga od K. Wunderlicha v Leipziga. Tu se lahko prepričate, kako tam plačo ljudskih učiteljev zboljšujejo. Ako pa hočete navedene številke, kakor za me roda jal na slovenskemu občinstva razglasiti, pa vas opozora-jem na peticijo, katero je podpisalo za povišenje plač 11.500 nemških učiteljev do 20. grudna 1870, katerej se je pridružilo do 8. prosenca zopet drugih 9000 učiteljev. To peticijo so potem poslali nemškemu cesarju Viljema, državnemu ministerstvn in obema zbornicama. Ako se hočete o tem bolj temeljito podučiti, naroČite si knjižico. Dr. W, JUttiug, die nngrniigende Besoldang der preu-siseheu Volksschullehrer. Preis 5 Sgr. od Siegismund et Volkening in Leipzig. Nikar ne slepite ljudstva, če smemo prositi, in ne mislite le na to, kako bi nam učiteljem škodili. Oll ttvlliii 28. oktobra. [Izv. dopis]. Korun ali krompir je v gospodarstvenom oziru zelo velike važnosti. To priznava graščak in kmetic, če tudi so ob Času, ko se je bil še le zanesel v noše kraje, hudo mrmrali nanj tedanji „konservativci", kakor se tudi sedaj premnogi jako hudujo zastran kakovšne nove iznajdbe ali uvedbe, katero kdo priporoča kmetu, ki ima to večno napako, da tudi dobrej reči dolgo ne zaupa in je tudi noče rabiti. Prvi njegov korak je, da nese za sv. mašo na Kum ali pa na Ključevicj za kmetijski napredek; pa tudi drugo leto ma baš tako, ali pa še hujše gnjije korun, ter niti sebi, niti svojej živini ga nema na razpolaganje. Tudi meni se je taka godila. Kar pa dobim v roke nek na-predovalen časnik, kateri nij nevoščljiv kmeta v nobenrm oziru, ter se naučim iz njega pridelovati te amerikanske podzemljice. Pred sem, kakor moji sosedje, gnojil korun v pričo, s hlevskim gnojem, kakor ajdo! Letos ga pa le še nekoliko posadim, po staroj neumne j nezmotnoftti, vsega druzega na baš -Htej njivi, pa v napredovalnem smislu. Pognojim mu s hlevnim gnojem, namreč v začetka zime in ma naredim praho. Spomladi podoljem kerun pa le dobra 2 palca, ne pa tako globoko, kakor druga leta. Za to pa mi nij trebalo preplitvo orati; nego dalje h kraju brazde sem ga pomctaval. Pred sem ga podoraval tudi uže ta čas, ko je bila zemlja še mrzla, ter mi je gojil pod brazdo, predno je mogel zeleneti ; sedaj pa sem ga posadil, ko je bila zemlja uže topla. Tudi nijsem bil tako skob, da bi bil sadil tenke obrezine, kajti mislil sem si : kakor pisec potrebuje beljak v lupini, predno toliko doraste, da more zobati fcitoj kakor uživa mlada kal tudi sploh v rastlinstva semensko tvarino, dokler še ne more piti iz zemlje v vodi raz-puščene hrane (mozgovine) ; baš tako tudi korun ne more biti bog vć kaj, ako mu ne privoščimo za jaČje Čimenje malo debelejih obrezin (krhljev). Do sedaj sem prodajal pepel pepelarjem; sedaj pa ga bodem vsega razen goric in travnikov tudi na njivah za koran rabil, tako, da mu ga o podoravanji pest privržem v brazdo. Kornn namreč zel" ljubi, kakor trsje, pepeliko. Po starem kopita ia po novem načina letos na prav tistej njivi sta se razločevala, kakor noč in dan. Gospodarji, nikar torej ne prodajajte rastli nam tako potrebnega pepela za par rajavih novčičev. Naprednjak. Domače stvari. — (Zagrebško vseučilišče in Slovenci.) Mej neŠtevilnimi brzojavnimi pozdravi pri priliki otvorjenja v Zagreba smo brali v „Obzoru" slovenske telegrame: od slovenske čitalnice v Celevcn, od celjskih dijakov, od brežkih rodoljubov, od slovenskih vojakov v Mariboru, od pevskega društva v Kranji, od čitalniae v Skofji Loki, od bralnega društva v Borovnici, od rodoljubov v Žavcu, od bralnega društva v št. Petra na Notranjskem, od Čitalnice Metliške, od celjskih rodoljubov, od Slovencev v Trstu, slovenskega društva „Sloga" v Gradci, od učiteljatva novomeške gimnazije, od Čitalnice novomeške, od ptujskih Slovencev, od Slovencev savinske doline, od čitalnice zagorske na Notranjskem, od Slatine. „Obzor" pak Šo nij vseh pozdravov prijavil, nego n. daljnje. — (Od prof. dr. Valenta) ravnatelja ljubljanske deželne bolnice ste te dni dve razpravi na svitlo prišle v angleški prestavi v londonskem mediciničnem Časnika „Mcdical Bcccord". — (Za olepšanje Ljubljane) iti za prospeh njene zdravstvenosti bi si vlada, zdaj ko ima od zgoraj nalog za učiteljsko in učiteljično izobraževal išče primernega prostora iskati, dobila velikih zaslug, ko bi svoje oči izvolila obrniti na vojaški oskrbovalni magazin in vojaško bolnico, ki v sredi mesta oko žalita, in bolnica zdravstvenosti mestne na tem prostoru gotovo ne pospešuje. — (Slovensko gledališče) v Ljubljani bode predstavljalo v nedeljo 1. novembra znano igro „Mlinar in njegova hči." — (Katoliške družbe) odbor je bil sklical te dni shod gospe in gospodov, da nabira darov iz katerih se ubogim šol skim otrokom v Ljubljani zimska obleka preskrbi. — ( F i 1 h a r m o n i č n o društvo) v Ljubljani ima 8. novembra občni zbor. — (V Novem mestu) je za prihodnjo porotno-sodbeno sesijo zopet od s. s. Hein-richer predsednik, in d. s. s. dr. And. Vojska njegov namestnik. — (Za učiteljske pripravnike) vlada vsaj na slovenskem Primorskem nasproti Italijanom hoče nekoliko storiti, kar je Pino v Trstu. V Kobaridu na Goriškem in v Prošeku v tržaški okolici hoče vlada osnovati šolo za učiteljske pripravnike s slovenskim učnim jezikom. Proti šoli v Prošeku se tržaški Lahi hudo ustavljajo, a ne bode jim nič koristilo. — (Semnji) so zavoljo živinske kuge prepovedani tudi v Ljubljani in okolici in v vrhniškem okraji. Razne vesti. * (Poprsj e ces arja Galbe.) V Her-kulauum so nedavno izkopali srebrno poprsje ki predstavlja, kakor se je pozneje dokazalo, casarja Galbo. Ta najdba je zanimiva v dvojaem ogledu, prvič za to, ker je ono poprsje prvo srebrno, ki je bilo izkopano v Ilerkulanum in v drago zaradi tega, da je cesar, kojega podoba je ohranjena, — vladal le kratko dobo. * (Grob kralja Mati jaza) kakor „Hon" poroča, so one dni odprli v kapelici v Stolno-Belgradu na Ogerskem, v katerem j a Ilenslman mislil, da je pokopam kralj M a t i j a ž. Toda v kapelici je bilo vse prazno. * (Razž al j en je časti.) Sodntja v Bukarešta je obsodila pretekli teden necega Komuna na 1 mesec zapora, ker je rekel tujcu II., da je „neamac" (Nemec), kar je slednji smatral za razžaljen je, ter je tožil. Tožencev zagovornik je dokazoval, da je v Humaniji beseda „neamec" uže od nekdaj zaničevalnega pomena. * (Nesreča na morji) in sicer v kanal do Manche se je pripetila vsled tega, da sta dva parnika trčnila eden v druzega, „Candahar" in „Kindsbridge"; slcdnj seje takoj potopil, na katerem ste bili hčerka in soproga kapitanova. Mati je ravno hotela skočiti na patnik „Kandabar", ko vidi, da hči njena nij zadosti pogumna njej sledovati, vrne se nazaj, ter žnjo skupno pogine. * (Kakor se kupuje, tako se prodaja.) V „Stolb. Anzeig. čitamo sledeči in-serat: „Svojega ljubljenega mirnega in olikanega moža v najlepših letih bi rada prodala za (> vinarjov. Kdor ga hoče kupiti, naj se blagovoli oglasiti pri meni. Gospa Lina Freihergova." — Tako so glasi od besede, do besede odgovor na inserat njenega moža, ki jo v ravno tem listu objavil, naj nikdo no posodi niti krajcarja, njenej soprogi, ki mu je utekla. * (Praktični poduk — v beračenji.) V Angliji se nahaja neka obrtnija, ki jej nij para na celem kontinentu. Na vogalih uličnih so v Londonu namreč nalepeni sledeći plakati: „Profesor Lazar Ronnvai dovoljuje občinstvu javiti, da je ustanovil Šolo, v katerej se dajo praktičen poduk v be-beračeuji in sicer v 10. lekcijah. Njemu izročene otroke obljubuje podučevati, kako morejo zvunajno podobo popolnem premeniti, ter napodobiti vsako spako, kar pa njihovem zdravji niti najmanje ne bode škodovalo. Proti primernemu plačilu pove, kako je moč v milodaruih oddelkih mesta obrati cele ulico. V najem se dajejo hernije, umetne obvezo, psi za slepce in dvojčki. Razpošilja se tudi po deželi. Hitrost in tajnost. Pisma franco 22. Princesstreet. S. Gillos." * (K u s k o olje na usnje) je bolje nego vsaka maBt. Usnje je trdneje in meh-čeje, ter posebno elastično, ako se namaže s tem oljem, ('reviji tako namazani nemajo neprijetni duh in je tudi v zdravstvenem oziru zelo koristno. Ako so usnje, ki je bilo z ruskim oljem uapnščeno, — lakirajo, se sveti lepše, posebno konjska oprava, nego n Črnilom. Zatoraj se rusko olje živo priporoča zaradi mnogih koristi j. Izjava. Ono p. n. gospodi nenavidnikom, kojih ime za sada poštedjujemo, koji so usudiše širom primorja te Cabarsko-Delniekoga i su-sednih kotarah krunovine Kranjsko razglasiti neistinu najme : da će se družtvo i narodna Čitaonica u Cabru nesloge radi, — n. p. ? nikakovc razoriti i prestati. Ova razglašeua neistina nuka nas podpisano odbornike i članove istini za volju doviknuti rečenim nenavidnikom, da su kruto lagali nagoveštajući razorenje i prestanak družtva i narodno čitaonice u Čabra, indi čitaonice koja ponosno diže svoj napredni narodni steg, oko kojega se danimice sakupljaju njezini članovi vladajučom slogom, dobrom voljom i obćenjem kličač : Živila naša Narodna Čitaonica, na ponos i dika svojim sestaram i kotaru, a na poraz pako nena-vidnim klevetnikom i otipačem, koje će družtvo i onako poput trn ujo iz svoje sredine izpupati. U Čabru 88, listopada 1874. Slavoljub Pibernik, član. Filip Mudrovi«'-, Član. Sigmund Migig, član. Gerga Mudrov-ćić. Franjo Križ, blagajnik. Ivan Kriš, trgovac i odbornik. Franjo Vidovič, trgovac i član. Niko Sokolić, Čit. bilježnik. Ivan Hsb'ć, odbornik. Vinko IJrovet, odbornik. Prostovoljna dražba, Vtorol* 3. ti<»\4-hiImm i ST I. do- poludne ob 0. uri se prodajo pri „Matevžeti" na močvirji na sežanski cesti, kirnji, voli, krave in bik j dalje različna klaja i u piča, vozovi in druga pohištva po javni dražbi tistemu, ki največ ponudi, takoj proti gotovi plači. (308—1) Sezite sreči v roko! 375.000 M. Crt. v ugodnem slučaji, kot največji dobitek ponuja inijtunt',j*e ##«•»«#•«« ii/«».r»»t ««,/*», katero j« od visoke flntif potrjeno in garantirano. Dobima naprava novega plana je taka, da v teku malo mesecev v 7 idosovanjili i:i.:tiH0 it«»9krat »00, 10.700 krat 181 itd. Isloaovanjo dobitkov jo po nasvetu uradno določeno. Za prihodnje prvo lalosovanjo dobitkov to veliko od drŽave garantirane denarne loterije Velja 1 cel origin. los !o tol. 2 ali gold. 3'/.j IV N. 1 pol „ „ „ „ 1 „ 1 *L „ 1 OOtrt „ „ „ „ »/, n „ 00 kr. „ proti vposlaniMiiu znesku. Vsa naroč la se izvršujejo takoj z največjo skrbnostjo in vsakdo dobi od 11.'t.s originalne loze. s diživnim grbom providone, v loko. Naročilom ho potrebni uradio plani zastonj priloge in ])o vsakem lalosanjl podjetno svojim Interesentom radovoljno uradne listo. Izplačevanje dobitkov se gndl zinirom promptno pod državno garancijo In sc moro z direktnim razpošiljati jem ali pa na posebno sahtovanje interesentov po naslb zvezah po vseh večjih mestih Avstrije izvrševati. Naš prodaj je vedno srečon in smo mej mnogimi velikimi dobitki resto |irve glavno dobitke, kot olloijnlni dokazi kažejo, dobili, ter je izplačali našim interesentom, ravno tako so je lotos 7 okt. glavni dobitek — dobil pri nas. Kazvldno je tedaj, da tako na «*#;•«»-ii it nt; j iti jnnt latr/i sloneče podvzi'tjo povsodl more gotovo računati na živahno udeležen jo in torej prosimo užo zavoljo tega, ila bc vsa naročila izvrše nam kmalu vsaj tlo 17. ««»-1 f nt 9t t * 41 to javiti. S. Steindecker & Comp., Bank- u. Wcchsel-&eschaft in Hamburg. Kupnjo in prodaja dižavno obligacijo vsake vrste, delnico železnic in posojilne lozo. Mm. S. Zahvaljujemo se iskreno za do-sedaj nam izkazano zaupanje in opozoril jevajo na prihodnjo izlozanje, l>o«ie tudi v prihodnjo naš trud, tla naše interesente zadovidimo v vsacem ogledu. (300—2) Vselit bolnim moč in zdravje brex leka in brez strofikov po izvrstni Bevalesciere in Barry t? f/m^onK. as let uže je nij bolezni, ki ki jo no bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odrnščenih 1 otrocih brc/, medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrali; žlezo i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nenre* bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespaiijo, slabosti, zlato žilo," vodenico, nir/.lieo, vrtoglavjo, sileme krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in Idcvanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, sliujšatije, bleđlolco in pro- hlajenje: posebno se priporoča sa dojenee in je bolje, nogo dojiiieino mleko. — l/.ka/. iz moj 80.000 spričeval zdra*\iluih, brez vsake medicine, mej njimi spri- Čevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. llcncka, pravoga profesorja niedieine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angolstoinu, Dr. Shorelanda, Dr. ('uinphella, prof. Dr. Dede, Dr. Dre, grofinje Castlo-stnait, Markize de P.rehan a tonogo družili imenitnih osob, se ru/.poAiljav a na posebno zahtevanje zastonj. Kralki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdrav i I nega Bvčtuika Dr, \Yurzerja, Ho nn, 10. tal. 1852. Revaleseiere I u Karry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljiv eni a liolelniein draženji v Bcalni cevi, zaj)rtji, pri bolehneiii bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. u. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak,tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.; Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i nebes ter, Angleški*, .'k decembra 1812. Vala izvrstna Revaleseiere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutniee in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočani. James S bore lan d, ranocelnik, ln>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n ge I s te i n a. Jicroliu, (i. maja lHfiG. 1'onav Ijaje izrekam glede lu-v alesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A nge I ste i n , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 7d.i)21. D be rg i in p e r n, (iJadensko), 22. aprila 1872. .Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kcvalescioro du ltarrv po- polnama zdrav. Viljem Iturkart, ranocelnik. M on tona, Istra. Učinki Ucv alescičre arry so izvrstni. Ker d. Clausberger, c. kr. (dir. zdravnik. Bt. 80.416. (iosp. F. V. lleneke, pravi proiesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „11 u r 1 i im r K I i u i s c h e W o o h e n s c h r i t" tu od D. aprila 1872 to le: „ Nikdar ne zahiin, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Hevalcnta Ara-bica" (Revaletoiere), Dete Je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revaleseiere gaje ozdravila popolnoma v ti tednih. St. 64,910. Markize de Urehan, bolehajo sedein let, na iiespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 70.810. (iospo vdovo Kleminovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glavo in davljenji. St. 7f».877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk, (»skrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušni k a, omotici i tiščauji v prsih. Št. 76,970. Gospoda Gabriola Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akatleinije dunajsko, na ■koro hreznadejni prsni bolečini iu pretresu etitnie. Št. bT>.71f>. (Jospodični de Montlouis na nepro-bav ljenji, iiespanji in bujšauji. St. 7.r>.028. Rarona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revaleseiere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ne pri odraMenih in otrocih prihrani bOkrat več na ceni, gledč hrane. V plebastih pusicah po pot funta 1 gold. 50 kr., t rum 2 gold. bo k r., 2 funta 4 gold. 50 kr., T> fun tov 10 gold., r.: funtov 20 gold., 24 funtov 89 gold. — lievalesoierc-liiteuiten v pufiicah a 2 gobi. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Bevalesciero-Chocolateo v pralo in v ploščicah zh 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 tal 2 gold SO k r., 48 tu 4 g*.Id. 50 kr., v prahu ta 120 tar 10 gold., za 288 ta« 20 gold., — ta 576 tas 36 gold. - Prodaje:BarryduBarry & Couip. u* I*u-n*jl, Ui.nflNcJiKa^n« It. 8, V IJuhtJrtiitl Eđ. itabr, v Oradai bratje Oberanzmeyr, v Ina-bruka Diechtl & Frank, v Olovci ['. Hiru. lacher, v I,on£l Ludvig Mtlller, v m Hribom. F. Koletnik & M. Morid, v Hleranu J. H. ; r n e k h .. u s ■ u, kakor v vseh mestih pri dobi in l.v ■i ■rjih in špecerijskih trgovcih; tudi razposiljn du i aj> ■ka hiia na ■ se kraje pe pustnih nakaznicah ali poVaol i U. O I S* f I I pr 51 Ef 5' w m 3-e: s s 5 5° i e £3 B*H —t m E tj I * mJ b y? ►c . CD S cd o r B < *f H* er l ^* H I S, » PS cd P u cd * . a I 2r I p i u« (I Bor« a O 1 «5 £ otr I 1 r i »"I o - a. m o • g* a. S o b S r* 2 f » a, li e BT9 a m, 1 rt n •• i* s hq I V »-i ■ ^ M i g- 3 s- n 9 i ^ ^ a 1 * I s re .__. ■ ■ » S- 5 O n>2. 2 5 ?> *" 5 O" I E f n* cc sil ^ I M sr f H H B c < I b rt r* ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Najbolj« sredstvo za oliranjcnjc In mehkobo usnju na črevlje in konjsko opravo je Rusko olje na usnje. To olje ima posebno prijetno dišavo, in sicer so more v škornjih, ki so s tem oljem namazane, celo hoditi v salone brez spodtike. To olje stoii dajo, da ne more skozi usnjo vsakovrstni zrak, vročina in moča; ako se od časa do časa usnje napusti b tom oljem, postane kot baržun mehko, nepremočeno in postane daljo posebno elastično. Potenje na nogah ne škoduje potem več tacemu usiiji, ki ostane mehko in raztezljivo ter dolgo traja. — Usnje, ki so jo mazalo z ruskim oljem su more vtaki čas tudi mazati Icšt'dlum aH lakom, ter so trajajočo lepo svoti. (305—1) SleUreiiiru po 1 in 2 «1«* -V |>U liaislili sf <'l,l«-iii< uli |iu Si iu IO luni. 'Mi MVt^iilJo KI«'iii«e ]»<> I, 2, n Koltl. razpoHllJn Tovarna in glavna zaloga J oh, Grmiar-jevi nasledniki Dunaj, 14 o lil m u rit* H!r. 39 vis-a-vis Cafć Diium, na dvorišči v levo. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I = »g ajj_ 2. "2lb DIB*J Wd3 O n,'. c 5 t3 „ o 3 — 1? ~i/-r' -i _ a*To g-p n3.b«nP. S rs S z a. s. n. z - t — 5 S. S ^ S b ^. B 3 cr ■a — a c ^ • o = S ' * b = 1 ^ g - g g I fl-fl B |^ ° =: o 3 5 S. >= ff sp p ^ r ^ i<- c o « s 2? o o b O 8^1 g rt p S H « 3 ►t* _ rt 3 f-< Cu Cl- Si C -I r, -I 05 9. y y. - J. o: - C oo te ~i i m x SV i »' I CJ' O' w p p Eo' i*r 9 ta to «n o -i ? iS.« o (V g I* rt s= B n &< 8 0 ■=■ 2 S