_ .... LETO m °ŠTEV ^aCaii<1 V golovilli- y LJUBLJANI, sobota, 10 aprila 1926. Posamezna številka Din 1 —. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj m praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti. Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. Uredništvo: Simon Gregorčičeva ulica št. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Upravništvo: Kongresni trg št. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t ni. Pismenim vprašanjem naj se priloži zna-c1**-za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Nauk Amerike. V Chicagu obstoji tvrdka Sears Roe-buch and Co., ki je gotovo največja raz-pcšiljalnica na svetu. Njen katalog, ki obsega 1103 strani in v katerem se nahaja vse, kar sploh more zanimati kupca, se tiska v 9 milijonih izvodih in je torej ta katalog najbolj eitana knjiga na svetu. Dnevno prejema ta veletvrdka 130 tiseč pisem in dnevno odda na pošti ravno toliko paketov. In kakor ta tvrdka, tako je še vse polno odličnih tvrdk, ki imajo tako kolosalen odjem, ki je za evropske razmere naravnost nepojmljiv. In kakor v trgovini, enako je tudi v industriji. Iz Fordovih tovarn gre na deset in deset tisoč avtomobilov in druga industrijska podjetja imajo sličen rekorden odjem. In v tem je bogastvo Amerike, v tem je njena sila! Ni Amerika po svojih naravnih bogastvih bogatejša od Evrope, temveč nasprotno mnogo revnejša. In vendar je ameriško prebivalstvo bogato, evropsko pa revno, ameriška trgovina in industrija v cvetju, evropska pa v najtežji gospodarski krizi. Vzrok leži po mnenju prof. Saengerja v tem, da ovirajo carinske mete med posameznimi evropskimi državami razvoj trgovine in industrije, d očim Amerika teh ovir ne pozna. Vseh 49 se-Veroameriških držav s svojim 120 milijonskim prebivalstvom tvori eno. samo celoto in kadar kalkuiira x !• ai ‘Udustrijalec »me vedno ra-unati s tigom, ki odgovarja 120 milijonskemu prebivalstvu. ,v Drugače pa je v Evropi. Tu more računati vsak trgovec le z odjemom, ki [)lu 8« uudi trg lastne države. Pa še s lem nat°m Ue "10ie vedno 2 gotovostjo raču- I. '* Vsled pokrajinskega partikularizma. v a«o vse drugačno stanje pa bi dobili, ce bi tvorilo nad 300 milijonsko prebivalstvo Evrope, če odštejemo sovjetsko Rusijo, eno samo gospodarsko celoto. Evropska trgovina bi hipoma zavzela ves drugačen razvoj, pa tudi evropska industrija bi zacvetela, kakor tega danes ni niti zdaleka pričakovati. A obenem z razvojem trgovine in industrije bi prišlo nad Evropo tudi blagostanje, ki bi bilo Še večje od ameriškega, kakor so naravna bogastva Evrope večja od ameriških. Treba zato pričeti z delom, da se carinske meje odstranijo in da postane Ev-'°Pa tako kot Amerika ena carinska ce-ota ter da zavlada po vsem svetu na-mo svobodne trgovine. Zaščitne carine s° Vs'em narodom samo v zgubo in niso ^ teorist niti industriji, ki živi od nje. ^edno je taka privilegirana industrija **hdžna za vsako konkurenco, ker ji l'( eiitev na samo domači trg jemlje vsa-■'azvojno možnost. Slovenija je zlasti interesirana na tem, padejo zaščitne carine in da zavlada Pcvsodi sistem svobodne trgovine. Malo-katera dežela je tako prikladna za razvoj industrije, kakor ravno Slovenija. Njena nad vse ugodna geografitna lega, njena bližina morja, njene vodne sile in ležišča premoga ter njeno kvalificirano delavstvo vse to naravnost določa Slove- ■ tiijo kot industrijsko deželo. Toda vse tiaravne prednosti nič ne pomagajo, če he bo slovenski industriji zasiguran zadostno velik odjem. Slovenski trg je premajhen in ne zadostuje niti jugoslovanski in zato treba gledati, da si pridobi naša industrija tudi' tuje trge. To pa je mogoče le, če se neha s principom zaščitne carine in če se vendar enkrat že nehamo bati tuje industrije. Mogli bi to tem lažje storiti, ker vsi vemo, da nam zaščitna carina dejansko ne dela nič drugega ko, da je oplenila konzumente. Nov poraz Pašiča. SEJA ŠIRŠEGA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE ODGODENA. Beograd, 10. aprila. Sklicanje.glavnega c.dbora radikalne stranke je izzvalo med radikali veliko vznemirjenje, ker mislijo, da je bilo sklicanje glavnega odbora sklenjeno zato, da se obračuna z nekaterimi osebami v stranki, ki so Pašiča ovirale. Vsi člani glavnega odbora, ki se nahajajo v Beogradu, naglašajo, da je to sklicanje prišlo v prav nepripravnem trenutku. Zato se je včeraj vse popoldne delalo na tem, da se seje glavnega odbora odgode. Proti večeru je to res uspelo. Sklenjeno je bilo, da se glavni odbor, ki bi se imel sestati 17. t. m.podgodi za nedoločen čas. Ta vest, ki so jo sporočili radikalni krogi, je v vsej beograjski javnosti napravila vtis največje senzacije. Ta odgoditev radikalnega širšega glavnega odbora se splošno smatra kot nov poraz Pašičeve skupine v stranki. To je tem očitneje, ker je sam Pašič v intervjuju, ki ga je objavila Politika« najodločneje zatrjeval. da se bo glavni odbor sestal, da reši nekatera neodložljiva notranja vprašanja. V stvari pa je odgoditev širšega glavnega odbora posledica dejstva, da je začelo, odkar Pašič ni več na vladi, število njegovih ožjih pristašev rapidno padati. Prva seja vlade. Beograd, 10. aprila. Včeraj popoldne se je vlada ipak sestala k svoji prvi seji. Tej seji so prisostvovali vsi člani kabineta. Na seji se je razpravljalo o delu vlade. Sklenjeno je bilo, da bodo vsi ministri vsako sredo in vsak petek sprejemali stranke iz notranjosti države, ob četrtkih pa občinstvo iz' Beograda. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo v ministrstvih delalo od 8. do 12. in od 3. do 6. popoldne. Seje političnega značaja bodo vsako sredo, seje resornega značaja pa vsak petek. Četrtek je določen za interpelacije v skupščini. Ministri so dolžni ob sredah, četrtkih in petkih biti v Beogradu. Ob sobotah in nedeljah ne bo sej ministrskega sveta. Druge dni pa predsednik lahko po potrebi skliče sejo. Ministrski predsednik bo vsak dan od 8. do 9. sprejemal druge ministre, da mu poročajo. Diugo občinstvo se v teh urah ne bo sprejemalo. Sestavil se je poseben odbor ministrov, ki bo reševal vse spere. V ta odbor so določeni: Uzunpvic, Štefan Radič in Gju-ričič. Go venilo se je dalje o ureditvi pisarne ministrskega sveta, v katero naj pridejo strokovnjaki in referenti iz Srbije in iz prečanskih krajev. Na seji so se dotaknili tudi vprašanja uradništva in se postavili, na stališče depolitizacije uradništva. Dalje se je razpravljalo o proračunskih obveznostih iz prejšnjih let. Po. soji ju Štefan Radič podal novinarjem izjavo v kateri pravi, da je našel 8 in pol milijona Din, ki so bili namenjeni v času Pribičevueevega ministrovanja za ustanavljanje šol. Ta denar ni bil porabljen za te namene. Niti ena šola se ne bo odklenila. Vsaka šola, ki je potrebna, se mora otvoriti. Denar se mora dobiti za to. 0!> pol 8. zvečer je imel Radič odpotovati .v Pakrac. RADIKALI NEZADOVOLJNI Z NOVO VLADO. Beograd, 10. apr. Včeraj je neki član radikalne vladne večine izjavil: Rešitev križe ni popolna. Tudi ni napravila v radikalnih krogih posebnega vtisa osebnost g. Uzunoviča kot predsednika nove vlade. Čeprav je bil Uzunovič sprejet še precej simpatično, vendar ne daje nobenega jamstva za dolgo trajanje njegove vlade. V nekem delu javnosti so mnenja, da sedaj ni bil pravi moment za sestave koalicijske vlade in da bi bil Pašič bolj prav napravil, če bi bil šel v opozicijo in na tak način rešil krizo. Na vprašanje, zakaj je bil sklican glavni odbor radikalne stranke je ista oseba odgovorila, da Pašič želi utrditi svojo pozicijo in urediti nekatera vprašanja. Brez dvoma je bil Pašič ogorčen zaradi postopanja nekaterih poslancev in zaradi njihovih izjav po izbruhu krize. Upa se, da se bo našla kompromisna rešitev in do izključitve kakih poslancev ne pride. Ce pa bi se ta vprašanja na skupnih sejah vladne večine ne razčistila, potem bo sedanja vlada le kratkotrajna in bo v stalni latentni krizi. To je videti tudi iz. zadnje izjave Štefana Radiča o dr. Nin-cieu. Ta izjava je v vladnih krogih napravila globok vtis. Na vprašanje, kaj bi bilo potem, če ta vlada pade, je odgovoril doticni informator: »Gotovo je, da bi se poskušalo najprej s Pašičem, in ne pretiravam, če trdim, da bi potem v oktobru imeli nove poslanske volitve?« Pa zakaj ne prej?« »Zato, ker se morajo v maju obaviti občinske volitve, v septembru pa bi se po ustavi morale izvršiti oblastne volitve. Naravno je, da bi šele potem, ko bi bile te volitve končane, mogle priti volitve za narodno skupščino. Kdo bi dobil volilni mandat, je nemogoče reči, ker je to odvisno od preokreta v političnem položaju.« Nauk Amerike moramo upoštevati, če hočemo priti do blagostanja, kakor ga uživa Amerika. PRGRAM VLADE. Beograd, 10. aprl. Kakor se doznava, vlada 5. maja ne bo stopila pred narodno skupščino z nobeno deklaracijo in tudi ne z delovnim programom, ker je program njenega dela dosti znan. Brez dvoma je, da se bc v najkrajšem času začelo izdelovati gradivo za delo v narodni skupščini. O tem se je včeraj vršilo tudi posvetovanje med predsednikom narodne skupščine Markom Trifkovicem in predsednikom vlade Uzimovičem. Dovršeni zakonski osnutki se bedo takoj predložili ministrskemu svetu v odobritev in potem narodni skupščini v razpravljanje. Takih zakonskih načrtov je veliko šte- vili:. Vlada želi, da se z začetkom dela v narodni skupščini prične perioda intenzivnega dela. OPOZICIJA NAPOVEDUJE OSTRO BORBO. Beograd, 10. aprila. Včeraj je iz Beograda odpotovalo večje število poslancev, ki so dosedaj čakali, da se reši vladna kriza. Opozicijske stranke pripravljajo celo vrsto zborovanj v vsej državi. Načelniki opozicije so sklenili, da proti no- vi vladi zavzamejo ostro stališče in da bodo delo skupščine ovirali z obstrukcijo in z raznimi zahtevami. Zaradi novega položaja so posebno poparjeni demokrati in muslimani. Vojske vstaja v Solunu. Atene, 10. apr. V Solunu je v garniziji izbruhnila vojaška vstaja. Službeno javljajo, da je bila vstaja udušena. 11. divizija je dobila nalog, da upornike tak j obkoli. Uporniki so po nekem odposlancu sporočili, da njihova vstaja ni naperjena proti vladi, temveč proti poveljniku v Solunu. Izjavili so se pripravljene podati se, če se poveljnik odstrani. Vlada je odgovorila, da se z uporniki ne pogaja. Vsak čas se pričakuje, da se uporniki udajo. Položaj ni ravno lahek. Grška mornarica je prejela nalog, da odide proti Solunu. Kakor javljajo zadnje vesti, so se uporniki udali na milost in nemilost. Postavljeni bodo pred vojno sodišče. ZAROTA PROTI RUMUNSKI KRALJEVSKI RODBINI. Pariz, 10. aprila. -Temps javlja iz Bukarešte, da je bila tam odkrita zarota preti rumunski kraljevski obitelji. Vodja zarote je neki Nemec. Podrobnosti o pripravah za ta atentat še niso znane. KDO BO NOVI FINANČNI MINISTER? Beograd, 10. aprila. V radikalnih krogih so z nezadovoljstvom sprejeli vest. da je bila našemu poslaniku v Londonu poslana brzojavka z vprašanjem, ali bi hotel sprejeti mesto finančnega ministra. Znane je, da Gjurič ni prijatelj radikalov. Radikali pa žele, da bi finančno ministrstvo obdržal kdo od njihovih ljudi. Kot kandidata se omenjata dr. Ninko Perič ali dr. Vasa. Jovanovič, sedanji poljedelski minister. Če bi Vasa Jovanovič prevzel finančni resor, potem bi prišel na njegovo mesto Pašičev pristaš bivši šef njegovega kabineta Velja Popovič. Verjetno je, da se bo vprašanje popolnitve mesta finančnega ministra rešilo v najkrajšem času, ker se ne sme pustiti da bi to tako važno ministrstvo ostalo brez šefa, in to tem bolj, ker je Uzunovič kot predsednik vlade že itak preveč zaposlen. Tudi radičevci nočejo, da bi v finančnem ministrstvu gospodarit državni podtajnik Andra Petrovič. ŽIVAHNA AGITACIJA STRANK ZA OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI. Zagreb, 10. aprila. Narodni poslanec H rvatske seljačke stranke Rude Bačinič je imel več uspešnih zborovanj v Dalmaciji. Za občinske volitve bo HSS v vseh krajih postavila samostojne kandidatne liste in bo šla samostojno na volitve, Upali je, da bo HSS v večini krajev dobila občine v svoje roke. Priprave za občinske volitve so v polnem teku. Vse stranke imajo dan za dnem zborovanja. V Splitu so meščani začeli akcijo, da se tam postavi medstrankarska lista ali pravzaprav, da postavi listo blok radičev-cev in zemljoradnikov. Na čelu te liste bi bil dr. Tartaglia, sedanji splitski župan. Poleg njega bi bile na listi osebe iz vseh strank, ki bi šle v volilno koalicijo. Po večini bi bile to osebe, ki ne delujejo aktivno v političnem življenju. V Dalmacijo je prišlo tudi več duhovnikov, ki hočejo tam agitirati za Hrvat-sko ljudsko stranko. BODRERO PRI NINČIČU. Beograd, 10. apr. Včeraj je posetil zunanjega ministra italijanski poslanik Bodrem in se z njim dalje časa razgovar-jal. Bodrero se je informiral o novo nastalem položaju in sporočil ministru še nekatere podrobnosti o atentatu na Mussolinija. Kult sile. Umobolaa Angležinja je izvršila atentat na Mussolinija, ki se k sreči ni posrečil in vse hiti, da z najstrožjimi besedami obsedi zločin antentatorice ter izrazi svoje veselje, da se je atentat ponesrečil. Komaj pa se je zvedelo v Rimu za atentat, že so se zbrale fašistovske tolpe in demolirale redakcije opozicionalnih listov, ki so imeli z atentatom prav toliko zveze, ko fašisti. Toda ne en glas ni protestiral proti temu vandalizmu, ker je šlo proti slabotnejšemu je slavna evropska javnost molčala. In molčala je tudi tedaj, ko so se godila fašistovska grozodejstva nad firenškimi prostozidarji. Kleče so prosili otroci in žena fašiste, da prizanesejo njih očetu, toda vse prošnje so bile zaman in pred očmi svojih otrok je padel zadet od krogel oče. Tudi tedaj ni Evropa protestirala, ker Evropa je vedno le z močnimi. Med prvimi, ki so izrazili Mussoliniju svoje čestitke so bili seveda tudi naši diplomati. Odveč je povdarjati, da tudi nas veseli, da se je atentat na Mussolinija ponesrečil. Toda v prvi vrsti zato, ker vemo, da bi v divjanju fašistov poginilo na stotine nedolžnih ljudi, če bi se atentat posrečil. Toda če razumemo, da naši diplomati čestitajo Mussoliniju, potem ne razumemo, da molče, kadar se vestno pripravljajo atentati na obstoj našega naroda v Primorju. Ko je bil požgan tržaški Narodni dom, ko so se odigrali krvavi dogodki v Marezigah, ko je trpljenje objelo Labinj, ko je bil do kosti ponižan s krnskimi dogodki naš narod, ko je dobila pravica najhujšo klofuto z obsodbo dokazano nedolžnih naših ljudi v Trstu, ko so se vršila nasilja za nasilji nad našimi ljudmi, kje pa je bil tedaj glas naših diplomatov, kje pa je bil tedaj klic Evrope? Tedaj pa je vse molčalo in niti enega protesta ni bilo čuti! Sedaj pa vse tekmuje, kdo bo bolj ostro obsodil dejanje umobolne žene, kdo bo naredil večji poklon pred diktatorjem Italije. Brez ponosa je Evropa, brez dostojanstva je njeno javno mnenje. Kakor da hi bizantinizem osvojil vso Evropo, tako se klanja danes vse pred močnimi. Pa naj žive ti v Italiji ali kje drugje. Ne spoštuje se humaniteta, temveč samo moč impo- nira, ljudska l e da pa ne vpliva na Evropo. Čisto tako, kakor da bi še enkrat preživljali nesrečno filozofijo vojne. Vse je dovoljeno, če prinese uspeli. Vse se sme storiti, če zasigura zmago. Uspešni ima vedno prav, slabotni nikdar, l aka je danes filozofija bolne Evrope. Samo gorje se rodi iz te filozofije, ker ta filozofija žene narode vedno v medsebojen boj, ker ne dopušča, da bi se uveljavil duh strpnosti, ki je-podlaga demokracije. Skrajni čas je že, da se s tem kultom sile neha. Laž je, da je sila vse, ker sila je blagoslov samo tedaj, če je ubrzdana. Blagoslov je reka, kadar teče v svoji strugi, toda katastrofa postane, kadar se ■ azlije čez bregove in poplavi zemljo. Blagoslov je ogenj, če ga ima človek v oblasti, toda katastrofa postane, kadar se oprosti človeškp oblasti. Prav tako je s silo v javnem življenju. Mečne vlade morejo biti blagoslov za ljudstvo, če so v oblasti ljudstva. Toda katastrofa postanejo, če imajo one v oblasti ljudstvo. Kult sile pa je ravno v tein, da se hoče sili dati oblast nad ljudstvom in da ta kult obstoji in se veča, se je po atentatu na Mussolinija zopet znova pokazalo. Vseeno bi bilo Evropi, če bi poginil človek Mussolini, saj pade dnevno na tisoče ljudi in javno mnenje se za te žrtve boja za obstanek niti ne zmeni. Toda ker je bilo v nevarnosti življenje diktatorja Mussolinija, pa je ogorčeno vse. Zakaj tudi to je kult sile, da se smatra nekatera človeška življenja za brez-ce'na, nekatera pa za nad vse dragocena. In tudi v tem je velik del zla, ki ga preživlja sedanja doba. Ker se človeško življenje ceni prenizko, zato je brutalnost izrinila humaniteto. In poslavljajo se nove teorije, da je zmaga človeka v tem, če pc tepta svojega bližnika. Nobene zmote ni, ki bi bila tako velika, kakor je zmota o kultu sile. Zato je naloga vseh, ki hočejo zmago humani-tete, da prično propagirati kult svobode, kult demokracije. Ni velik tisti, ki pohodi bližnjega, temveč večji je tisti, ki ga dvigne. To mora postati vzor moderne Evrope in šele potem pride napredek. Štefan Radič o novi vladi. Po sestanku z Uzunovičem je dal St. Radič novinarjem daljšo izjavo o novi vladi. Med drugim je dejal: Pred vsem treba posebej povdariti, da se 1)0 nadaljevala politika sporazuma s to razliko, da se mora pričeti delati hitreje in boljše. Dejal sem g. Uzunovi-cu, da se skupščina skliče 12. ali, 15. t. m. Teda Uzunovič je v tem vprašanju intrasigenten. Dejal je: Jaz sem nov človek in nimam v radikalnem klubu nobenega posebnega položaja. Vem, da je klub za sporazum in prepričan sem, da bom v tem oziru imel ves klub za seboj. Toda klub je že enkrat sklenil, da ne more biti pred 5. majem nobene seje in zato jaz tega sklepa ne morem spremeniti. Druge stvari bi mogel izvesti. Dejal sem nato g. Uzunoviču, da težišče spora ni v dnevu sklicanja skupščine, temveč v razpravi interpelacij, ki se ne smejo razpravljati samo formalno, temveč tako kakor to zahteva ugled države* in skupščine. Uzunovič mi je tedaj odgovoril: »Ja* sem pošten človek. Ali Vam mar ne zadostuje moje ime?« Odgovoril sem mu: Vem, da ste človek čistili rok. Toda bolje je, da se že sedaj dogovorimo, ker drugače bi na tem vprašanju moglo pozneje priti do krize. Ne zahtevam, da se skupščina sestane pred 5. majem, toda v tem času je treba pripraviti zakonske načrte. Zakonodajni odbor mora delati, ne pa da se samo govori, kako da odbori delajo. — Slišal sem, da je g. Uzunovič kmetovalec. Ljubo mi je, da je zemljoradnik na čelu vlade. Slišal sem tudi, da je skop in da varčuje. To je dobro. Imamo kralja, ki štedi, pa naj štedi še predsednik vlade. Bil je sicer štedljiv tudi Pašič, toda kaj pomaga, če pa razsiplje njegov Rade. V razgovoru mi je bil Uzunovič nenavadno všeč. Da je govoril tako Pašič, mi bi se davno sporazumeli. Dobro je, da je Uzunovič mlad, mlajši od mene Niso bili Rimljani tepci, ko so zahte- vali, da ne sme biti senator več star ko šestdeset let. Razgovor z g. Uzunovičem me je zelo zadovoljil. On je srbijanska iskrena elementarna duša. To je sijajen predsednik vlade. P^vijo, da ni informiran o zunanji politiki. Pa nihče od nas ni informiran. Nimamo parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. G. Ninčič ne da ekspozeja o zunanji politiki niti pred ministrskim svetom. Odpelje se na lepem v Rim in nihče nič ne ve. Mora informirati vso vlado in posebej še predsednika vlade. Imamo modernega kralja, smo moderen narod pa da bi nam bila vlada stara šajtrga? Tudi vlada mora postati moderna. O vstopu Slovencev v vlado je sedaj prerano govoriti. Ni dobro uvesti Korošca v vlado. Če hočejo Slovenci, da so v vladi, ker je brez njih sporazum nepopoln, naj se to zgodi na drug način. Toda Korošec je neprimeren. Oni so za obrambo Vatikana, mi pa imamo sedaj spor z Vatikanom zaradi konkordata. Imeli bi Korošca proti sebi. Vatikan mora vedeti, da je njemu konkordat potreb-nejši, ko nam. Mi moremo živeti tudi brez konkordata. Duhovnikom ne moremo dati nobenih posebnih privilegijev. Dali jim bomo to, kar jim pritiče. Dr. Stojadinovič je stavil Uzunoviču svoj portfelj na razpolago. Nisem tega zahteval, toda sem nad njegovim odsto-' pom naravnost navdušen. Kriza je na-I stala zaradi Stojadinoviča in nerodno bi bilo, če bi on ostal. Če nimamo med poslanci strokovnjakov za finančno ministrstvo, potem si vzemimo po stari srbi-janski praksi strokovnjaka drugje. Z razumom sem za to vlado, s srcem za koncentracijsko. Pri koncentraciji bi se um. ralo odpraviti nekaj ministrstev, kar bi pomenilo sicer velik prihranek, za j kar pa ni sedaj pravi trenutek. Nova vlada je bolja od prejšnje -že v tem, ker odpade Stojadinovič, ki je obremenjeval vlado ko Jona ladjo. I Predlagal bom, da se ministri ne se- stanejo samo na sejah, temveč tudi pri večerjah. Toda ne v skupinah, temveč vsi skupaj, da se seznanimo. In tudi novinarji bi morali biti prisotni. Potltfifcii* tresti = Nikola Pašič začenja z ofenzivo. Tako se glasi'najnovejša formulacija esde-esarske tolažbe. Nič zato, če je moral g. Pašič sedaj odstopiti, kmalu bo zopet na površju in tedaj pride obračun za vse one, ki niso za njega in njegove najbolj udane čestilce. Med temi pa so v prvi vrsti naši esdeesarji. Tako se tolaži« uboga esdeesarska para, ki je opozicije že tako sita, da bi se ja rada za vsako ceno odkrižala. Toda mislimo, da so vse te esdeesarske tolažbe prazne. Ne tajimo, da ima še danes g. Pašič velik vpliv v radikalnem klubu. Toda tudi njegov vpliv ni tako močan, da bi bil močnejši od zahtev javnosti. Ta pa zahteva, da se vendar enkrat prične pri nas vladati dobro, da dobi poštenje zopet veljavo in da se kaznujejo oni, ki so zapravljali državni denar. In javnost je izgubila vero, da bi g. Pašič mogel to izpeljati. Toliko let je imel že več ko dovolj prilike dokazati, da bo upravičil nade javnosti. Toda ta je bila dosedaj stalno rzaočara-na in zato se je javnost oddahnila, ko je videla, da je Jugoslavija tako zdrava, da ji tudi g. Pašič ne more vsiliti svoje volje. In v tem je pomen nove vlade in v tem je pridobitev. Vemo pa, da se bo skušalo ravno to pridobitev ovreči in v ta namen je že sklican širši glavni odbor stranke za dan 17. aprila. To je tudi vzrok, da se ne skliče skupščina, ker n\ed zasedanjem skupščine odloča samo poslanski klub, ki je veliko manj za Pasica, kakor pa širši glavni odbor. Toda kljub temu mislimo, da tudi širši glavni odbor ne bo naredil esdesarjem tega veselja, da bi razbil enotnost radikalne stranke, s tem da bi nastopil proti pristašem Ljube Jovanoviča. Če pa bi to širši glavni odbor storil, potem pa že celo dvomimo, da bi se esdeesarski računi uresničili. Zakaj vsa prednost radikalne stranke je v njeni enotnosti, če pade ta, potem smo na pragu novih dogodkov, ki bodo v korist demokraciji, nikakor pa ne onim, ki so veseli, če morejo biti hlapci neakcije,- Voditelji opozicije o novi vladi. Kakor je kdo razočaran, ker se ni uresničila njegova želja, takšna je tudi njegova sodba o novi vladi. Najbolj divjo izjavo o novi vladi je dal seveda g. Svetozar Pribičevič: Kabinet g. Uzunoviča je star kabinet, s to razliko, da mu je odsekana glava. Že iz tega se vidi, da ta vlada ni sposobna življenja. Radikali so strahovito kapitulirali. Žrtvovali so svojega šefa Radiču, samo da so ostali na vladi. (Naša SLS pravi seveda nasprotno, da je kapituliral Radič. Op. ured.) Kdo bi se zato čudil, če so radikali lani žrtvovali sam. demokrate? (Očividno se g. Pribičevič se danes čudi.) Na to je skonstruiral g. Pribičevič neko čisto posebno logiko, Pravi, da sledi iz tega, kar je dejal g. Uzunovič, da je dobil mandat ža sestavo vlade sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev, da mora. bit iv vsaki vladi večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. To pa je ponavljanje plemenske politike in to nasprotuje ustavi, ki bi se, če to obvelja, morala spremeniti. G. Pribičevič tudi pravi, da ne more bili o borbi proti korupciji niti govora, ker so ostali v vladi vsi radičevski korupcioni-sti, ki so proli radikalnim korupcioni-stoin pravi vajenci. Vlada g. Uzunoviča se bo podrla, samo če kdo vanjo pihne. — G. Sušnik je izjavil, da je proti novi vladi predvsem zato, ker niso v njej zastopani Slovenci. — G. Mehmed Spaho pa se je čudil, zakaj je sploh kriza izbruhnila, ko pa je ostalo vse pri starem. — Demokrati izjavljajo, da je nepotrebno, da bi podali kake posebne izjave o novi vladi. Vse to, kar so dejali o stari vladi velja tudi za novo. — Odločne besede Horriota za mir. Na sestanku demokratov v Chatellerault je imel Herriot velik govor, iz katerega povzemamo zlasti njegove besede o miru: Med drugim je dejal Herriot: Jaz sem bil tisti, ki je v Ženevi prvi proglasil mir. To delo za mir se mora nadaljevati. Zlasti častim može, ki so podpirali Lo-carnski dogovoh Toda delo še ni dokončano. Vedno sem dejal, da moramo imeti mir, ne samo zavoljo humanitete, temveč predvsem kot francoski patrioti. Kaj naj postane iz naše domovine po deseti ali petnajstih letih, če nismo pripravili specialiste v hujskanju k miru in orga- nizirali mirovni statut sveta? Ta dvojni namen je dosegljiv le, če se strnejo vsi republikanci. Zahtevam, da so vsi, ki hočejo vladati v Franciji, iskreni demokrati. Ko se je vojna končala, je bilo treba organizirati ne samo mir, temveč tudi politiko miru. Ne bi smele več triumf irati intrige strank, temveč potrebna je bila politika politične morale in čistih motivov. Od mene se je zahtevalo, da zatajim svoje socialistične prijatelje-To odklanjam. Dokazali so svoje zaupanje, podpirali so me pogumno. Tega nik-. dar ne pozabim... že danes obstojita pravzaprav samo dve vrsti politike in politikov. Na eni strani možje, ki hočejo v miru in časti živeti svojemu delu; radikali in socialisti zahtevajo samo zaščito svojega dela in svoje osebne svobode. Na drugi strani pa so ljudje, ki hočejo živeti od dela drugih, ki zahtevajo za sebe privilegije, ki jih drugim ne priznavajo. Nikdar ne bomo za njih želje. Ne odrekamo jim pravice, da se v politiki uveljavljajo, toda zaničujemo njih grožnje. Ne damo republike reakciji, ker republika je Francija. Ostanem prvobori-ielj za vsako reformo, ostanem sluga enakopravnosti in bratstva. Pravijo, da je politika levice mrtva in pokopana. Ne! Ona živi, zakaj politika kartela levice je j osnova republikanskega razvoja. Še na- § prej mora obstajati, da more živeti republika, kateri vsi služimo. = Delavska politika« se nikakor ne more, vkljub svoji licitatorski demagogiji, v gnezditi med delavstvom. V včerajšnji številki pa poživlja celo člane Svobode«, naj agitirajo za njo. »Svoboda' je kako j- znano nepolitična socialistična prosvetna organizacija, znano je tudi, da je ravno v vrstah »Svobode« najmočnejši odpor prati »Delavski politiki in Svobodaše« nikakor ne veseli vloga kolporterjev in akviziterjev »Delavske politike«. Sicer smo pa prepričani, da bo Svoboda sama dala »Delavski politiki« točen odgovor. — Državni podtajniki zapriseženi. Sinoči je kralj podpisal ukaz o imenovanju državnih podtajnikov -v posameznih ministrstvih. Podtajniki ostanejo isti kot doslej. = Dr. Ninko Perič postane finančni minister. V radikalnem klubu so mnenja, da bo na mesto finančnega «uui*Vra , prišel dr. Ninko Perič. Kombinacija z Gjuričem je izključena, ker je on sedaj zaposlen v Londonu, sicer pa on ni poslanec. Dr. Stojadinovič se vrne na svoje prejšnje mesto direktorja Angleške trgovinske banke, ker mu je bilo to mesto za ves čas nfmistrovaiuja reservirano. — Ameriško - italijanski konflikt. Na velikonočne praznike je prišlo v Benetkah do težkega spopada med fašisti 'in mornarji ameriškega torpedolovca. V' londonskih diplomatskih krogih smatrajo, da more spopad, tekom katerega je bilo 7 ameriških mornarjev ranjenih, imeti zelo resne posledice. Senator Bo-rah, ki vodi boj proti ratifikaciji italijan-sko-ameriškega dogovora glede italijanskih dolgov, bo gotovo uporabil spopad za protiitalijansko propagando. Verjetno je, da bo imel pri toni v-o ameriško javnost na svoji strani. -- Stališče Francije in Anglije glede nemških kolonij. Berlinski dopisnik Timesa. poroča, da bo Nemčija takoj p° vstopu v Zvezo narodov zahtevala za sebe kolonialen mandat. V angleških in francoskih vladnih krogih se ta misel ne odklanja, ker se hoče v svrho šted' nje odstopiti Nemčiji kolonije, ki so det'" citne. Darilo Francozov in Angležev bo torej pravo danajsko darilo. HLAPČEVSTVO. Naš dični starina iz Knaflove ulice, do kosti zastareli »Slovenski Narod«, piše o ljubavnili junaštvih generala Pangalo--sa. Med drugim poroča tudi, kako je general Pangalos prestavil nekega polkovnika iz Aten, da je mogel nemoteno uživati ljubezen njegove mlade žene. Polkovnik je o tem zvedel ter prišel v ne. In tu se prične hlapčevska Slovenskega Naroda , ki pise: ni smel napraviti škandala- fk^!, 11!ue Pangalos že takrat v amf1’.1 ' v11 'P lv; »Slovenski Narod« vedno v blaženo neumnih časih, ko so imeli grajščaki in «»zni fevdalni gospodje pravico, da so si prisvajali zene svojih podrejenih organov. Velikim gospodom je seveda vse dovoljeno in morala le za nižje sloje. In s tako hlapčevskim nazorom se upa nastopiti list naše SDS! Pa zato je ravno glasilo SDS! Ob 25-letnici ljubljanske cestne železnice. Meseca septembra bo minulo 25 let, odkar je stekla po Ljubljani električna ee.tna železnica. Za razvoj ljubljanskega iftesta je bil ta dogodek velikanskega pomena, kajti šele po zgradbi cenenega prometnega sredstva se je mogla Ljubljana krepko razviti zlasti v onih delih, ki jih je cestna železnica tesno spojila z mestnim središčem. Nekdaj prazna in zapuščena Dolenjska cesta je danes že zazidana daleč proti Rudniku, znaten del ljubljanskega barja se je silno dvignil, med Vodmatom in bližnjim delom občine Moste pa je meja popolnoma zabrisana. Nekdaj zapuščena in prazna Zelena jama je danes lepa vrtna kolonija, ki se širi že daleč ven v Posavje, ob Zaloški cesti in na Kodeljevem pa rastejo nove male hišice kot gobe po dežju. A kadar bo cestna železnica vozila še na Posavje proti Ježici in proti Št. Vidu in na drugi strani na Vič, se bo mestni teritorij še podvojil in potrojil, čeprav ne bo vse ozemlje upravno pridruženo mestni občini ljubljanski. Predlog, da se zgradi v Ljubljani električna cestna železnica, je bil sprejet v ljubljanskem občinskem svetu na seji dne 20. julija 1. 1899. in tozadevno pogodbo je sklenila ljubljanska mestna občina z dunajsko delniško družbo Siemens & Halske. Ta družba, ki je še dandanes ena največjih podjetij za zgradbo električnih naprav, je bila prvi pijonir električne industrije v bivši Avstriji. Kasne-je se je družba izpremenila v neko _ Kleinbahn - gesellschaft«, pri kateri pa je še vedno imela odločilno besedo tvrdka Siemens & Halske. Po prevratu leta 1918 se je tudi ta družba »nacijonalizi-rala« s tem, da se je ustanovila v Zagrebu družba z imenom »Jugo-Siemens«. To pa je le za nove razmere prikrojeno ime za staro tvrdke. Pogodba. Za presojo razmerja, ki vlada med družbo in med ljubljansko mestno občino, je neobhodno potrebno spoznati vsaj glavne točke pogodbe. Kolikor je nam znano, pogodba doslej ni bila nikjer objavljen Izvod, ki ga je hranila ljubljan-',jca mestna občina, je dolgo let ležal * zaMenjen v županovi niiznici, ta- stratrvi Vfiebine niti hajvišji magi- stratu uradniki nisi poznali. Šele ko je napihal pod županom dr. Peričem na magistratu drug veter, je tudi ta »skriv nostna pogodba postala dostopna na vadnim smrtnikom. Pogodba obsega 30 paragrafov in daje mestni občini jako vazne pravice, katerih pa nekdanja ob-1 inska uprava žalihog ni vedno primerno izkoriščala. Ker je pogodba preobsežna, da bi jo mogli objaviti v prevodu v celoti — original je nemški —, hočemo navesti iz nje vsaj one določbe, ki so tudi za širšo javnost važne. Tako določa: § 1. Mestna občina ljubljanska prepust šfia podjetju uporabo občinskih cest, ulic, mostov in trgov za obrat cestne železnice. Družba pa se obvezuje sama izposlovati koncesijo. § 2. Določene sta dve vrsti prog, glavne in stranske. Glavna proga veže Južni kolodvor z dolenjskim kolodvorom, druga glavna proga pa se odcepi od prve l'a Mestnem trgu in pelje do garnizijske 1'olnice. Vse druge proge, ki naj bi se še gradile, se smatrajo kot stranske. Kot najvažnejše stranske proge so določene eče; Bavarski dvor — pokopališče, a^je Terezije cesta—Bleiweisova cesta r~ °hačna tovarna, Stari trg—Sv. Jakoba p® Zoisova cesta — Emonska cesta — ’>eiWeissova cesta, Ambrožev trg—Klavnica. § 3. določa, da mora družba vse načrte gradnjo predložiti občini in ji po 1 izvod prepustiti brezplačno v last. Občina ne jamči za podelitev koncesije. Če vlada koncesije ne da, družba ni zavezana graditi dogovorjenih prog. če pa zahteva država le male izpremembe na trasi, mo-la družba progo graditi z vpoštevanjem izprememb. ‘ § 4. določa, da mora biti proga 1 meter %oka. Kjer je tehnično mogoče sme biti |)r°ga tudi dvotirna. Načrte za nosilce ''tektrovoda mora odobriti občina. Nov '■steni dovajanja toka mora odobriti 5-lanska komisija (2 zastopnika občine, - zastopnika družbe in 1 profesor češke lehnike v Pragi). Napetost toka ne sme presegati 550 voltov. Dalje določa ta paragraf, kdaj in koliko prispeva občina k tlakovanju prostora med tračnicami in ob tračnicah. V splošnem mora skrbeti za tlak med tračnicami in ob tračnicah družba in ga tudi vzdrževati. Jako važna določba tega paragrafa pa pravi, da mora družba nabavljati ves za obrat potrebni materijal na ljubljanskem trgu in pri vseh delih se mora po možnosti ozirati na ljubljanske obrtnike. § 5. govori o obliki vozov in o čakalnicah. Obliko Vozov mora odobriti mestna občina. Vsak nov voz mora pregledati mestni stavbni urad. Reklame na vozovih dovoljuje edinole mestni magistrat. Reklame, plakati itd. morajo biti samo slovenski aii pa siovensko-nemški. Na zahtevo občine mora družba postaviti na izhodiščih in na prestopališčih čakalnice, po možnosti železne, ali pa kot čakalnice najeti primerne prostore v hišah, kar pa mora odobriti mestni stavbni urad. S hišnimi lastniki se mora pogoditi v takih slučajih družba. § 6. Začetek vsakega dela mora družba naznaniti mestnemu stavbenemu uradu. § 7. Za vse škode, ki bi jih vsled obratovanja trpela občina ali pa posamezniki, jamči družba, § 8. Pričetek obratovanja na vsaki progi mora družba naznaniti občini. Ce komisija dožene napake, jih mora družba pred otvoritvijo prometa popraviti. § 9. Električni tok mora jemati družba od občine na podlagi posebne pogodbe (Stromlieferungsvertrag), ki je* sestaven del te pogodbe. Družba pogodbe za odje-manje toka ne sme odpovedati. Če pa občina pogodbo za dobavo toka odpove, ima družba pravico postaviti si lastno električno centralo, ne sme pa dobavljati toka nikomur v Ljubljani. § 10. Prometni red določa, da obratuje cestna železnica od 1. maja do HO. septembra od 6. ure zjutraj do 10. ure zvečer, sicer pa od pol sedmih zjutraj do poldesetih zvečer. Podnevi vozijo vozovi v presledkih po 7 minut. Po potrebi obratuje lahko tudi večje število vozov. Družba ima pravico prevažati tudii blago na posebnih vozovih. Družba j# dolžna vse naprave vzdrževati vedno v dobrem stanju. Vsako napako mora takoj javiti mestnemu stavbenemu uradu. Ako tega ne stori, sme občina napako dali popraviti na stroške družbe. Promet sme družba ustaviti, če mestna elektrarna ne more dobavljati toka. Pri svečanih prilikah mora družba promet ustaviti, ne da bi imela pravico do odškodnine od strani občine. Pri popravljanju cest mora družba skrbeti za vzdrževanje prometa. § 11. Poslovodjo mora potrditi vlada. Če se zdi občini umestno, ima pravico zahtevati njegovo odstranitev. To velja tudi za nameščence. Družba mora skrbeti za dostojno obleko nameščencev. Vsi ; nameščenci morajo znati slovensko, j § 12. Kot priznalnino za vporabo cest i itd. mora družba meseca januarja vsa- I kega leta plačati občini 200 kron avstrij-| ske veljave, za vsak kilometer poznejših j prog pa po 50 kron. Če izkaže letni pro-! račun 5-odstotni čisti dobiček od investi-' ranega kapitala, se prebitek deli med občino in družbo. Družba je dalje dolžna, da izkaže občini višino investiranega kapitala na podlagi potrdil in za izračunavanje čistega dohodka je ta svota šele tedaj mogoča, če jo odobri in prizna občina. Občina ima vsa k čas vpogled v druž-bine knjige. Za določitev čistega dobička se odštejejo od kosmatega dohodka (brez vštetih obresti amortizacijskega in obnovitvenega fonda in brez odbitka vzem-kov iz obnovitvenega fonda sledeče postavke: 1. Priznalnina na občino, 2. prometni in vzdrževalni stroški z davki vred, 3. 7 desetin procenta (0.7 %) investiranega kapitala, ki se pri računajo amortizacijskemu fondu, 4. plače nameščencev in božične in novoletne nagrade in prejemki upravnih svetnikov, 5. dajatve podjetja na dobrodelne ustanove za nameščence, 6. dotacija obnovitvenega fonda, ki pa ne sme znašati več kot 4 odstotke kosmatega dohodka.- Višino nagrad za uradnike in upravne svetnike mora potrditi občina. §13. določa, da mora podjetje na svoje stroške vzdržavati ob tračnicah obrobne kamne v dobrem stanju m mora na svoje stroške čistiti žlebove.,v tračnicah. Po zimi mora odmetati sneg s proge in na i/ogibališčih, ni pa podjetje dolžno snega odvažati, temveč občina. § 14. O vseh preiskavah proge, ki jih odredi občina, obvesti občina družbo pravočasno, da more družba odposlati svojega zastopnika. § 15. Vse od občinskih organov ugotov- ljene pomanjkljivosti in nedostatke mora družba v najkrajšem času odpraviti, sicer izvrši vse potrebno občina na račun družbe. § 16. Glavne proge se dele na štiri cone: od južnega kolodvora do pošte, od pošte do Ambroževega trga oziroma do Sv. Jakoba trga, od Ambrožovega trga do garnizijske bolnice odnosno od Sv. Jakoba trga do Karlovškega mostu, in od Karlovškega mostu do Dolenjskega kolodvora. Slede cene za posamezne cone (danes brezpomembno, op. ur.). Za otroke pod 1 m 30 cm višine veljajo znižane vazne cene. Vse izpremembe voznega reda in voznih cen se ssmejo določiti le sporazumno z mestno občino. Vsak ih 10 let se ima vršiti revizija tarifov. Podjetje mora dovoliti stražnikom v službi prosto vožnjo, mestni župan ima pravico do pet prostih voznih kart. § 17. Če po določili § 12. določeni čisti dobiček glavnih linij doseže 5% investiranega kapitala, je podjetje na zahtevo občine primorano, da zgradi tekom enega leta eno od črt, ki so naštete v § 2., in jo izroči prometu. To velja tudi za vse v § 2. naštete druge linije, če doseže čisti dobiček vseh obratnih linij 5-odstotno cbrestovauje investiranega kapitala. Če pa bi tekom 10 let po sklepu pogodbe kakšna druga stranica kakor pa podjetje nameravala po drugih ljubljanskih ulicah kakor tistih ki so naštete v § 2, graditi cestne železnice, se prizna podjetju ali pa njegovim pravnimi naslednikom prednost na ta način, da sme podjetje izvršiti dela pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, čeprav stavijo drugi podjetniki drugačne pogoje. Po preteku omenjenih 10 let uživa podjetje pred drugimi podjetniki prednost pod pogoji, ki jih stavijo za gradbo novih prog drugi podjetniki. V obeh slučajih pa se mora družba na poziv tekom šestih mesecev odzvati, če sprejme pogoje ali ne, sicer lahko odda občina gradbo novih linij po svobodni volji drugim podjetnikom. Če nastanejo v mestu nove železniške linije, mora družba dovoliti križišča tirov, Ivi pa morajo biti vsaj 300 metrov vsaksebi. Morebitna skupna črta (za pea-ge - promet) ne sme meriti nad 200 metrov. Določbe tega paragrafa pa ne veljajo, če hoče občina graditi nove proge izvzem-ši one, ki so naštete v § 2. § 18. Koncesija traja 50 let. § 19. Po preteku pogodbene dobe pripade celo podjetje z vsemi napravami brezplačno mestni občini. Podjetje se brez dovoljenja občine ne sme zadolžiti. Mestna občina pa ima pravico po preteku 25 let, da celo podjetje z vsemi nepremičninami in premičninami vred odkupi. Kot odkupnina se določa znesek, ki še ostane od investiranega kapitala po odbitku amortizacijskega fonda v tre-notku odkupa (§ 12.). V amortizacijski fond se steka letno 0.7% investicijskega kapitala, priračunavajo pa se mu letno 4-odstotne obrestne obresti. Nameravan odkup mora občina družbi eno leto prej naznaniti. Pri prevzemu podjetja od strani občine se po § 12. stvorjeni obnovitveni fondi dele na jednake dele med občino in podjetje. Odkupnina se mora plačati v štirih letnih obrokih zaporedoma, sme se pa poravnati tudi prej. Amortizacijski fond pa ostane izključna last družbe. § 20. Kot jamstvo za izpolnjevanje vseh obveznosti položi družba znesek 10.000 kron avstrijske veljave pri občinski blagajni. Na tej višini mora jamčeviua ostati in če se njena vrednost zmanjša, se mora primerno dopolniti. § 22. določa konvencijonahie kazni. § 23. obsega določbe glede izvršitve prog in kazni za vsak dan zamude (danes brezpomembno, op. iu*.). § 24. govori o razsodišču v slučaju gotovih sporov. Razsodišče sodi v Ljubljani. § 25. Pogodba se izvršuje v mestu Ljubljani. § 26. obsega določbe o prenosu, kon-kurzu, likvidaciji ali razpustu podjetja. | (Pravice občine so dovoljno zavarovane). 1 § 27. Podjetje mora imeti v Ljubljani svojega zastopnika s posebnim pooblastilom. Pooblastilo hrani občina. Na tega zastopnika se mora občina v vseh slučajih te pogodbe obračati. § 28. Oba pogodnika se odpovesta pravnemu sredstvu, da ugovarjata pogodbi zaradi pridržka nad polovico prave vrednosti. ' § 29. Vse koleke, takse itd. plačuje , družba, ol>čina pa takse za prenos, če , podjetje prevzame. § 30. En izvod pogodbe se izroči mestnemu arhivu, notarijelno overjen prepis pa družbi. (Dalije sledi.) Alzaško vprašanje. »Alzaško prebivalstvo je pričakovalo dokaz o pariškem taktu. Dočakali so nasprotno: kopičenje političnih zmot na administrativnih zmedah ter pogreške najprimiitivnejšega takta.« (Lucien Roniier v »Pigaro«.) Tako presoja glavni urednik dnevnika »Piga.ro« politično stran alzaškega vprašanja in Slrasbourski tisk je soglasno mnenja, da je Komierova kritika najob-jektivnejše mišljenje, ki si ga je usodil izraziti pred francoskim javnim mnenjem francoski publicist. Roniier spada brez-dvomno med one redke liancosuie puon-ciste, iu si upajo iznašati svoje nusii 111 svoje niazoi e, zaio je njegova juiiii»a tem telmejša za vse, tu študirajo problem re-gionatističnili stremljenj v livropi. Nedavno je pričel pariški iist »iictio de Pariš« objavljati senzacijonalna razkritja o rovarenju avtonomistov v Aižasko -Lotarinški. Ta razkritja so dala povod tako domačemu liancoskemu, kakor tudi inozemskemu tisku, da se je začel nekoliko intenzivneje ibaviti z alzaškim vprašanjem. Zdi se, da je ^Lciio de Pariš« s svojimi senzacijami te nekoliko preveč razkril bolno rano Francije pred cedim inozemstvom, zato je utihnil, čim so se pojavili v švicarskih listih dolgi članki avtoritativnih poznavalcev celokupnega vprašanja. Roniier se je osvobodil v svoji presoji alzaškega vprašanja vsake sinti-ihentalnosti. Po njegovem mnenju ima Francija izvršiti tri kardinalne naloge: V politiki naprani Alzaško - Lotarinški mora zavladati stabilnost. V ta namen naj bi se osnovalo posebno ministrstvo (kakor v ČSR ministrstvo za Slovaško) odnosno državno podtajništvo za alzaške zadeve. Drugič: država se nima vmešavati v notranje strankarske zadeve Alzačanov. S tem, da zadene v kakem notranjem vprašanju čuvstva tega ali onega dela alzaškega prebivalstva, trpi neposredno ugled francoske ideje. Tretjič: vlada se mora zavedati, da tvori Alzaško-Lotarinška svojo lastno individualnost, napolnjena s staro težnjo po-izpopolnitvi in napredku. Radi tega je vsako stremljenje po asimilaciji odvisno. Gre za to, da se ustvari >harnionizacija« med staro in novo Francijo. Iu ker je temu tako, pravi Roniier, je treba francoskemu javnemu mnenju priporočati takta v vseh zadevah Alzaško -Lotarinške. »V teku celega stoletja so propadale francoske osnove ob Renu, ker je Francija z nerazumevanjem gledala federalistično mentaliteto porenjskega prebivalstva. Videli boinS, da-li bo Francija tudi sedaj, ko je zopet propadla ob Renu, kompromitirala z isto pomoto tudi narodno-francosko čuvstvovanje v Alzaško - Lotarinški.« Roniier je bela vrana. Ali se mu bo posrečilo odvrniti Francijo z njene dosedanje poti? Zdi se, da bodo v Parizu i nadalje zasledovali obrabljeno taktiko: pokazujmo z malimi koncesijami nekoliko »dobre volje«, da nam bo lažje preiti preko velikih težav. Toda v temeljni misli ni pričakovati spremembe. Temeljna misel francoske politike v Alzaško - Lotarinški pa je nezdružljiva s častjo prizadetega prebivalstva. Prebivalstva, ki se čuti enakovrednega velikemu francoskemu narodu. Francija zahteva amalgamacijo alzaško-lotarinškega prebivalstva s francoskim narodom. Alzačani pa zahtevajo priznanje njihovih posebnih pravic, tradicije in individualnosti. S samim taktom, kakor ga priporoča celo širokogrudni Romier, ni bogve koliko pomaganega. Resnica ostane, da se čutijo Alzačani zapostavljeni in razočarani. Francija ne more apodiktično trditi, da je čista nacionalna država, kajti vedno jačje avtonomistično gibanje v Alzaško - Lotarinški je pač najboljši dokaz, da je bila ta pokrajina potom aneksije državno-politično vte-lešena v organizem Francije, ne pa tudi narodno-politično. Alzaško vprašanje je potemtakem majnšinsko vprašanje in spada, kakor vse slične zadeve, pred internacionalni forum. Samo tako si bodo Alzačani lahko priborili svoja življenjska prava, ne da bi bilo s tem okrnjeno pravo Francije do Alzaško-Lotarinške, ki je po končnem porazu viljeminske Nemčije za vedno integralni del francoske repub i Saj ga ni tukaj! je zavpil Parsons nazaj. »Da, je,« sem rekel jaz, zlezel iz ležišča in se na vso moč trudil, da bi bil moj glas trden in drzen. Mornarji so vsi poparjeni zrli vame. Na obrazu jim je bil videti strah, pa zloba, ki izvira iz strahu. znesku pol milijona drahem ze onega, ki prime generala Plastirasa. Rochefeler, znani ameriški bogataš, se je izjavil za priznanje sovjetske Rusije. Prvi bogataš Amerike se komunistične Rusije ne boji, naši reveži v Beogradu pa mislijo, da morajo biti bolj papeški od papeža. Vojvoda de Guise, novi »kralj« Francije, je izdal manifest na svoje zveste podanike. V manifestu se poslavlja od njih, ker mora zapustiti Francijo ter jih roti, da mu ostanejo zvesti. Gospod vojvoda seveda ne čuti, kako je s svojim manifestom smešen. Gospodarstvo, LJUBLANSKA BORZA petek, dne 9. aprila 1926. Vrednote: Loterijska drž. renta za vojno škodo, den. 287, bi. 287, zakl. 287. Merkantilna banka, Kočevje, den. 102, bi. 102, zaklj. 102. »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 110, bi. 110, zaklj. 110. — B1 a jf o : Bukova drva 1 m dolž., suha, fco meja, 10 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50. BORZE. Zagreb, dne 9. apr.. Devize: Ne\vyork ček 56.628—56.928, London izpl. 275.78—276.98, j ček 275.675-276.875, Pariz 198.200, Praga I 107.93—168.93, Curih ček 1094.8—1098.8. Dunaj 800.5—804.5, Berlin 1351.7—1355.7. Curili, dne 9. apr. Beograd 9.135, Ne\vyork 517.875, London 25.1825, Pariz 17.82, Praga 15.38, Berlin 123.25, Milan 20.81, Dunaj 73.10, Bukarešta 2.1495, Sofija 3.74, Budimpešta 0.007255. Šport. Kolesarske dirke Pariš—Roubaix, ki se vrši vsako leto o Veliki noči se je vdeležila elita cestnih dirkačev iz Belgije, Francije in Švice. V zadnjem delu dirke sta se Belgijca Delbecque in Van Slen-brocke odločila od drugih in izvojevala boj za prvo mesito. Delbecque je bil prvi s tremi dolžinami pred svojim rojakom, tretji je bil Rebry v 7:36:40. Švicarja Henrik in Maks Suter sta se plači rala na 50. oziroma 80. mestu. Tex Rickard bo napravil na Long Is-landu velikanski stadion, ki bo imel prostora za 115.000 ljudi ter bo veljal milijon dolarjev. Newyorška boxna komisija je sklenila da bo priznala na vsak način zamorskemu bokserju Harry Willsu naslov svetovnega boksarskega mojstra, ki ga ima sedaj Jack Demtpsey, če bo slednji nasto-I pil proti kakemu drugemu bokserju kot I Willsu. Telefon štev. 747 Telefon štev. 747 Vsakovrstno, izborno, pristno in ceno vino je mogoče kupiti na debelo le pri Centralni Ljubljana, Spodnja vinarni Šiška, Frankopanska 11, Telefon štev. 747 To krasno belo perilo ki bledči Kakor snežncbeli'labodi na zeleni gori, je bilo oprano s priznanim milom „Gazela“ To milo ;e pravcari čudež kemične znanosti, Ki vsled izbornih snovi, iz kaferih ;e sestavljeno, perilu prav nic ne 5kodu;e. Na tisoče in tisoče pametnih gospodinj ga dobro pozna in ve, kako lahko in , temeljito se z njim pere vsako perilo. / Milo MGaze!a" pa vsebuje // ludi prave pristne zlatnike, // zato ;'e Se temboli priporočljivo, da ga /\\ kupu’ete ter pridno p er e te z njim. /, \ \ Telefon štev. 747 VSAKDO s‘ izboljša svojo eksistenco s pravilno »■!■■■■■ uporabo najboljših ŠIVALNIH STROJEV ^Oritsnea'" in „Adler*' ter z nedosežnimi nh ifo sr&iftf pletilnimi stroji .H JSL ali U • Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki Cena oglasom d« 20 besed Din 5’—, vsaka na-daljna beseda 50 par. Sejmska restavracija ?e odda za dobo letošnjega velesejma od 20. junija do 5. julija. Krasen paviljon je opremljen s kuhinjo. Odda se tudi vinotoč (lep paviljon na vinskem oddelku velesejma). Ponudbe je vložili pismeno do 15. aprila t. 1. na Urad Ljubljanskega velesejma, ki daje tudi vse informacije. JOSIP PETELINC, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo Hlfiifltftnf tovarna vinskega kisa, d JlitBI "-j*”' S najtinejši Irt najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. JT ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično In higijenično najmoder-neje urejena klsama -v Jugoslaviji. Pilama: Ljubljana, Dunajska cesta Sl. la. II. nadstropje. Uradnica s prakso, vešča knjigovodstva, korespondence, strojepisja ter vseh pisarna sqznjs oasi jap ijpisrtr takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnika pod šifro »Agilna 50 . Postranski zaslužek primerno za vsakogar; Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. K* 1 promenadne, bele in barvaste, J. ovratnike vseh vrst m fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - poirebSčine, svilene trakove, čipke in vezenino. - • Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELIKC-U LJUBUJtM [ Dve trafiki na sejmišču Ljubljanske-' p velesejma se oddasta , prilikom letošnje vele-j sejmske prireditve od 26. | junija do 5. julija. Pavi-ijona sta opremljena. Informacije pri uradu velesejma. Damam in gospodom se nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek*: na Propaganda, d. i. o. z., Ljubljana, Šelen-burgova uiica 7,11. Sobo s separatnim vhodom ižče mlad gospod uradnik. — Ponudbe na upravo Hala pod »Soba«. D0ŠLO! »OŠLO! Vrtnice, dalije, gladiole ravnokar došle v različnih barvah. Lepo-tična grmovja, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan .Šimenc, vrtnar, Ljubljana, GradiSfe 12. posreduje * Goikova »Vrtnarska šola“ v Stekleno strešno opeko imajo stal no v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Met-teovIC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. AGENCIJA: Logatec. Se priporoča za vse bančne posle. uradne tiskovine. -- Lastna knjigoveznica. LJUBLJANA . SIMON GREGORČIČEVA UL. 131 * TELEFON 553 Iadajateij In odgovora! urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za tiskamo >Merkur< v Ljubljani Andi«] 8«n