Slovensko ljudsko gledališče Celje 1957-1958
n
Babilonski stolp
Duško Roksandic
Emhiiomski stolp
(KULA BABILONSKA)
Zabavni prizori iz življenja mladega fanta pa mladega dekleta, ki sta se hotela poročiti, in iz življenja dragega mladega fanta pa mladega dekleta, ki tega nista marala.
Slave..............................................Marjan Bačko
Tine.................................................Volodja Peer
Majda................................................Vera Perova
Ana.....................................Marjanca Krošl-Horvatova
REŽIJA
JURO KISLINGER
Prevod ....
Scena ..............
Kostumi .... Arhivska glasba . Glasbeni posnetki Osvetljava Tehnično vodstvo Šepetalka .... Inspicient .... Lasuljar .... Lasuljarka
Vodstvo mizarskih del Vodstvo šiviljskih del Vodstvo krojaških del Slikarska dela .
Kljueavniearska dela Čevljarska dela . Rekviziti .... Garderoba
. Herbert Grtin . Sveta Jovanovič Alenka Bartl-Serša Radio Celje Vlado Kalapati . Bogo Les . Franjo Cesar . Olga Puncer jeva Vlado Kalapati Vinko Tajnšek . Vera Srakar jeva . Jože Hočevar Amalija Palirjeva Jože Gobec . Ivan Dečman . Jože Razgor Konrad Faktor Ivan Jeram Pavla Pristovškova
Premiera v soboto, 7. junija 1958
Nedozidano zidanje
Nemara ni naključje, da je bila zadnja leta edina finančno rentabilna knjižna edicija v Sloveniji neka »Umetnost ljubezni«. In, da smo si na jasnem: ta knjiga ni pornografski priročnik, kot bi kdo pričakoval po založniškem učinku približnega naslova. Ne — gre le za (resda dokaj preprosto in šolarsko poenostavljeno) pisanje o tem, kako naj bi se moški in ženska vedla, da bosta drug drugemu prikupna v ljubezni, in zakonu.
Priestleyevo dramsko-glasbeno revijo Od raja pa do danes so povsod v Sloveniji (v vseh tistih krajih, kjer vodstvom gledališč ni bilo za malo, da bi igrali tako »malovredno« bulvarno blago) sprejemali z iskrenim zanimanjem.
Po drugi strani pa hranijo arhivi okrajnih sodišč neštete sociološke podatke o erotični in zakonski krizi današnjega sveta.
SLG si je celo med programske smernice repertoarja zapisalo »prispevek k razčiščevanju erotične in zakonske krize«.
To je mogoče doseči z aktualnimi in akutnimi problemskimi dramami.
Mogoče se je temu približati z uprizarjanjem starih dramskih besedil, ki v drugačni časovni (zgodovinski) in socialni konstelaciji obravnavajo odnose med ljubimcema ali zakoncema.
Mogoče je pa vendar mimogrede povedati kako besedo o teh rečeh tud', z veselo, lahko in sproščeno igračko, kakršen je Roksandičev Babilonski stolp.
Ta (vsekakor po citirani Priestleyevi reviji zgledovana) dramsko-komedijska montaža je daleč od vsakega globokoumnega odkrivanja novih spoznanj. Vodilna misel je tako preprosta (izpovedana že v aluziji naslova): prizadevajmo si še toliko, zakonske in ljubezenske harmonije do kraja nikoli ne bomo dozidali, ker vselej govorimo v različnih govoricah. Z drugimi besedami: svoj prav imata vsekdar oba, v vseh prepirih in nesporazumih (razen kadar gre za očitne krivice in hudobije na eni strani). Toda — razum in zdrava pamet in zrele življenjske izkušnje lahko premagajo to nerazumevanje vsaj z delnim botanjem. Ce smo Roksandičev (malce deško preprosti) tekst v razrešitvi nekoliko ostreje interpretirali in poudarili predvsem to, da je starejši, zrelejši par po višjem spoznanju, po bogatejših izkušnjah ironično modrejši, to se pravi da zavestno doživlja obnovitev začetne mladostne lirike — s tem smo, se nam zdi, le poglobili avtorjevo prizadevanje in vendar ostali dosledno v njegovem okviru, v smeri njegovega hotenja.
Privlačna je ta igra povprečnemu gledalcu menda najbolj zaradi tega, ker operira z neizmerno znanimi elementi preproste vsakdanjosti, zato, ker vsaka izmed nastopajočih oseb govori stavke, kakršne; je nemara dan poprej ali še isti dan popoldne utegnil izgovoriti vsak gledalec. Saj so nekateri prizori (zlasti zakonski prepiri in očitanja, otepanje z življenjskim standardom in podobno) pravcati magnetofonski posnetki milijonkrat ponovljenih resničnih prizorov ali pogovorov. Da bi ta.nagib tudi v prevodu uveljavili, smo spremenili imena in črtali tri, štiri stavke, ki so vezani na isam Zagreb. Saj moramo ustvariti iluzijo, da živijo ti ljudje ne samo na Trešnjevki ali na Černomercu, temveč lahko tudi v Gaberju ali na Hudinji, v Trnovem, na Viču ali v Studencih. Zato prvotni Donat ni več Donat, temveč Slave, Martin se je spremenil v Tineta, Magda v Majdo. Ana pa je ostala Ana.	H. G.
Levstik in Kreit - TUGOMER - rez. J. Vrhunc
(»c. S. Jovanovič, koti. M. Jarčeva)
prem. v SLG 5. 4. 1958
Levo zgoraj: Janez Škof (Gripo), Pavle Jeršin (Tugomer) in Marjan Bačko (Bojan). — Desno zgoraj: Marjanca Krošl-Horvatova (Grozdana) in svečenice. — V sredini leoo: Jelko Peer (Rastko) in Angelca Hlebcetova (Vrza). — V sredini desno: Mara Černetova (Zori-slava) in Pavle Jeršin (Tugomer). — Spodaj leoo: Slavko Strnad (Spitignev, v ozadju) in Marjan Dolinar (Zovolj) z Braniborci. — Spodaj desno: zaključna bitka Frankov in Slovenc v.
R. Brandsiaeiier - MOLK - rež. B. Gombač
(sc. S. Jovanovič)
prem. v SLG 28. 5. 1958
Zgoraj: Jože Pristov (Niedzicki), Breda Pugljeva (Wanda), Janez Škof (Ksawery), Pavle Jeršin (Witowicz) in Marija Goršičeva (Irena). — Spodaj leoo: Janez Škof in Breda Pugljeva. — Spodaj desno: Marija Goršičeva, Pavle Jeršin in Jože Pristov.
Vestnih
TO JE ZADNJA ŠTEVILKA CGL. — Prihodnje leto (vsaj nekaj časa) ne bomo mogli izdajati, gledališkega lista, temveč se bomo morali omejiti na programske prospekte. Tega so krive nekatere finančne in materialno težave. Vsekakor upamo, da bomo prej ali slej te težave premagali in lahko obnovili gledališki list — za zdaj se pa vsem bralcem in rednim kupcem zahvaljujemo ža dosedanjo zvestobo in pričakujemo, da nam jo bodo obnovili, brž ko bo CGL doživel renesanso.
NA ZADNJI SEJI GLEDALIŠKEGA SVETA smo znova obravnavali repertoar za gledališko leto 1958/59. Iz že pripravljenega materiala smo izbrali v ožji repertoar tale dela:
Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Novačan, Veleja
'noviteta
Držič, Dundo Maroje Hemingway, Peta kolona Schiller, Kovarstvo in ljubezen Faulkner, Rekvijem za vlačugo Lawler, Poletje sedemnajste lutke Minoli, Vilinček z lune
Vendar to ne pomeni, da bi našteta dela pomenila že dokončni, neomajni načrt. Prav resno bomo še upoštevali Brokskiewiczevo filozofsko dramo Imena oblasti, Tuwimovo dramatizacijo Gogoljevega Plašča, Knottovo kriminalko Kliči M za umor — kot posebnost pa moramo še podčrtati, da bomo skoraj gotovo uprizorili v Celju jugoslovansko praizvedbo (prej kot v srbskem originalu) zanimive in vznemirljive psihološko-poetične drame Slike izza paravana. Avtorica, slovita srbska igralka Mira Banjac nam je obljubila, da bi bila voljna prepustiti SLG pravico prve izvedbe, če bi se tudi kasneje, ko bo delo dopisano, vodstvo gledališča še vedno strinjalo s tem, da delo uprizori.
Sezono bomo začeli v septembru z Držičevim Dundom Marojem v režiji Branka Gombača inv novem,, izvirnem prevodu Bruna Hartmana (v tržaškem narečju). S tem bomo počastili 250-letnico Držičevega rojstva.
CELJSKI GLEDALIŠKI LIST - Izhaja za vsako premiero. Delovno leto 1957-58, dvanajsti letnik, enajsta številka. Obseg pol pole, naklada osem sto izvodov. Lastnik in izdajatelj Mestno gledališče, predstavnik mr. phr. Fcdor Gradišnik, urednik Herbert Griin, tisk Celjske tiskarne v Celju.
CENA 20 DIN
EDINI IZVOZNIK ZNANEGA SLOVENSKEGA
Štajerskega hmelja
IZ SAVINJSKE DOLINE
.HMEZAD"
zadružno trgovsko podjetje za izvoz hmelja, Žalec Brzojav: Hmezad Žalec, telefon: 22 in 18, teleprinter: 03—194
VELETRGOVSKO PODJETJE
„Potrošnik" Celje
skladišče Žalec
NUDI CENJENIM ODJEMALCEM V BOGATI IZBIRI IN PO DNEVNIH CENAH ŠPECERIJSKO IN KOLONIALNO BLAGO
„ŽIČN A“
TOVARNA ŽIČNIH IZDELKOV IZDELUJE VSE VRSTE ŽIČNEGA PLETIVA IN PLATNA, VIBRACIJSKA SITA, ŠLARAFIJA SEDEŽE, TRANSPORTNE TRAKOVE IN KOVINSKO POHIŠTVO