^f^nj/i///^^^ ~ ——
i/ 1
% t
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOV A NSKE ZVEZE V DENVER COLO.
ŠTEV. (No.) 20.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY, 5, 1925.
LETNIK XXXIV.
Proslava dvajsetletnice dr. Marija Pomagaj št.78,KSKJ. - velik triumf
ZANIMIV SPREJEM NOVIH ČLANOV (IC) V K S K J — MED TEMI JE BIL SPREJET V K. S. K. J. NA POVABILO GL. TAJNIKA MR. ZALARJA TUDI SLOV ŽUPNIK REV. K. ZAKRAJŠEK.
(Konec.)
KRIŽEM SYETA.
TEŽKA NESREČA.
— \Mashington. — Senator Pri raziskovanju neke jame je
Magnus Johnson je obdolžil poslanca Thomas D. Schalla, da se je potom njegovega dovo-
ljenja izsililo $75.000 od butle-gerjev, katera svota se je porabila v senatorski kampanji,( v kateri je bil poražen John-, son. Denar se je izsilil od oseb,! ki so bile že po več mestih Minnesote obdolžene kršenja prohibicijske postave.
—	Chicago, 111. — Na Marquette boulevard je Cottage
Grove kara zadela v neki motorni bus, pri čemer je bilo več oseb ranjenih, med temi dve smrtno. Bus je bil popolnoma razbit, tako tudi sprednji del kare.
—	Mexico City. — Ameriški oljni magnat Edward L. Dohe-nv je pregledoval v Tampico okraju oljno polje Husteca kompanije in pronašel, da oljna industrija v Mehiki dobro napreduje. V letu 1924. je kompanija izdala za plačo delavcem $15,000.000; olja se je dobilo v preteČenem letu 145,-000.000 sodčkov.
—	Oslo, Norveško. —r- V vs-hodnih in centralnih deželah Norveške so občutili močne potresne sunke, katere je spremljalo votlo bobnenje. V Valdres dolini so bili sunki tako močni, da so prebivalci bili primora-ni zapustiti svoja domoVja.
—	Peking, Kitajsko. — Na Kitajskem se je pričelo proti-katoliško gibanje, katero ogroža stal^če naših misijonarjev. Temu gibanju pripisujejo bolj-ševiško ozadje.
—	Pariz. — Salmson tovarna za zračna letala je prenehala obratovati in odslovila 2500 delavcev. Vzrok temu je prekli<1 naročila od vlade za 50 motorjev po 250 konjskih moči.
—	Hamond, Ind. — Ogenj je izbruhnil v poslopju Henry Wattermana, katerega stanovalci so si s težavo rešili le golo življenje. Poslopje je popolnoma uničeno, škoda je cenjena na $25.000.
—	Chicago. 111. — Težka avtomobilna nesreča se je dogodila, ko je na Morgan in 90. cesti vlak trčil v avto katerega ie vozila neka Mrs. Evgene
j Snruce. Avto se je pri trčenju vnel in bil popolnoma uničen r | v plamenu je našla žalostno smrt tudi Mrs. Snruce.
—	Nome, Alaska. — Po tru-dapolnem potu v mrazu 40 stopinj pod ničlo se je posrečilo priti s zdravili do okuženega mesta. Prvotno se je domnevalo, da zdravila, ker so bila vsa zmrznjena ne bodo rabljiva, kar se je pa izkazalo kot ne-
i resnično.
—	Tegucigalpa, Honduras.
—	Neka ameriška družba ie ; odprla potniško službo preko ; Honduras med obrežjem Atlantika in Tihega morja.
I — Rim. — Italiia je imenovala Giacomo De Martino, se-; daniega poslanika v Tokyo, poslanikom za Zdr. države.
—	Memnhis, Tenn. — En | potnik je bil mrtev in okrog
dvaiset oseb je dobilo težke poškodbe, ko je MenVphis Atlanta expres vozeč proti severu blizu Winfield, Ala. skočil s tira.
—	Tegucigalpa, Honduras.
—	Dne 2. febr. je bil vstoličen Miguel Paz Barahona kot predsednik hondurske republike.
i Barahona ie prvi predsednik v i dvajsetih letih, ki je bil izvo-' Ijen na to mesto brez boja.
zasulo kamenje raziskovalca Floyd Collinsa, katerega so našli po 24-umem iskanju v mučnem položaju.
Louisville, Ky. — Floyd Col- ^ lins, star 35 let, je šehpreteče-j ni petek raziskovati neko jamo. Spustil se je 80 čevljev globoko, nato je pa plezal po ■ ozkem in vijugastem rovu ne- . kaj časa dalje. Ko se je pa o-brnil, v namenu, da bi se vr-j i nil proti izhodu, je z nogo sprožil neko skalo, nakar se je posulo na njega kamenje in, ga pritisnilo k tlom. Z obrazom proti zmrzli zemlji je v strašnih mukah tako ležal celih 24; ur. predno so ga domačini na-j šli. Ko so ga pa našli, mu ni-! so mogli ničesar pomagati. Vse! so storili kar je le malo kazalo, da bi nesrečneža rešili, a vse zaman, na njegovi nogi leži toliko kamenja, da je edina rešitev — odrezati mu nogo. Homer Collins, brat nesrečneža je razpisal nagrado $500, tistemu,! zdravniku, ki bi se hotel toliko žrtvovati in splezati do nesrečneža, ga omotiti in odrezati mu nogo.
Nesrečnež se nahaja 300 čevljev od vhoda. Neki poročeva-dejal, da bi bil pravi čudež, ako se bi rešil. Njegovi reševalci so dosegli vsaj toliko, da so, ko je nesrečnež že tretji dan ležal v tem mučnem položaju. mu z velikim trudom dali nekoliko hrane.
Zadnje tozadevno poročilo se glasi, da je nesrečnež še do ko-! lena zasut in da stoji pokon-cu. Reševalci ne morejo drugače do njega kakor po rovu, po trebuhu se plazeč, da mu| donašajo hrane. Ko to pišemo je že četrti dan ujetnik v skalovju. več kot dva dni po zdravnikovi izjavi ne bo mogel prebiti v tem položaju.
-o-
Babtistovski duhovnik izgnan iz Rumunije.
Bukarešt, Rumunija. — Ru-"munska oblast je izdala ukaz,' po kateremu mora babtistovski duhovnik, Rev. Daniel Hurley v teku petnajstih dni zapustiti rumunska tla. Vzrok ni pojas-1 njen, pač pa temelji na novi odredbi, ki jo je izdala rumunska vlada, po kateri se izžene-jo iz države vsi liezaželjeni ino-zemci.
Rev. Hurley je ameriški državljan in je bil poslan tja pred enim letom iz Amerike odi 'Southern Babtist mission" kot učitelj semenišča, katero so, postavili v Bukarešti Ameri-| kanci. Rev. Hurley je apeliral, na tamošnjega ameriškega kon-! zula, kateri se bo pobrigal na pristojnem mestu, da se ta u-kaz prekliče.
-o-
Usoda Avstrije.
Dunaj. — Komisija lige narodov je izgubila popolnoma u-panje, da bi Avstriji bilo mogoče še nadalje obstati kot samostojna. Komisar lige, Dr. Zimmerman se je obrnil v tej zadevi do finančnega odbora lige in francoski svetovalec bo predložil načrt, kako bi se dalo tej mali državi pomagati in jo rešiti iz neprijetnega stališča.
Vrjetno je, kakor pravi poročilo, o finančni spojitvi Avstrije z Madjarsko; ni pa izključeno, da bi tudi Čehoslova-! LŠka ne pristopila k temu združenju.
Iz Jugoslavije.
P. P. VLADA JE ZAPRAVILA 2E DVE MILIJARDI LJUDSKEGA DENARJA PREKO PRORAČUNA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Nato je bil pa pozvan k besedi pri banketu v šolski dvorani jrl. predsednik K. S. K. J. Mr. A. Grdina. Zopet je govoril navdušeno kot pravi apostol naše katoliške jednote in katoliškega prepričanja med nami. To pot je navduševal chicaške rojake za nadaljno delo za K. S. K. J. obenem je pa tudi priporočal vsem, naj podpirajo svoje duhovnike in zlasti pa potrebno delo za nadaljevanje zidave slovenske šole. Njegov govor je bil zopet navdušeno pozdravljen.
Za gl. predsednikom je govoril zopet gl. tajnik K. S. K. J. Mr. J. Zalar, ki je zopet s svojo krepko besedo vnemsl navzoče občinstvo za K. S. K. J. Svoj govor je zaključil s kli-com, da naj vsak Slovenec in Slovenk'a deluje za večjo in močnejšo K. S. K. J. Tudi njegovemu govoru je sledilo navdušeno ploskanje.
Za tem je bil pozvan k besedi gl. porotnik Mr. Martin Kremesec, ki je zopet povedal marsikaj zanimivega, kar je doživel tekom svojih štiridesetih let v Chicagi. Z vso odločnostjo je povdaril, da on kol stari naseljenec v Chicagi je vedno nazno zasledoval delovanje Slovencev v domači naselbini in po celi Amertfd. O svo-bodomiselcih, in drugih brez vercih je dejal, da ti ljudje samo narod blufuio. Že nad r»et-indvaiset let obljubljajo slov delavcem nebesa, toda kdorkoli jim sledi ne doživi drugega kakor Dravi pekel že na zemlji Zato je oriporočaT, naj se Slo-.venci držijo svoje vere in svojih katoliških organizacij, ki so edino prave za Slovence \ Ameriki. Njegovemu lepemi govoru so vsi viharno pritrje^ vali.
Nato pa je stoloravnatelj na znanil, da bodo klicane po vr sti vse ustanovnice društva Marija Pom a ga i in. da naj vsta r>eio, ko bodo klicane, da jih občinstvo' vidi in spozna. Te sc bile: Mrs. Mary Mladič, Mrs Frances Albina. Mrs. Frances Avguštin. Mrs. Katarina Schon ta. Mrs. Ivana Perko, Mrs. He lena Lavtar. Mrs. Terezija Šinkovec, Mrs. Marija Jorga, Mrs Marija Kremesec in Mrs. An? Kosmach. Vsaka izmed njih ie bila viharno pozdravljena ko je vstala raz svojega sede-
v
za.
«
Za ustanoviteljicami so bil pozvani odborniki vseh dru štev spadajočih h K. S. K. J V imenu društva, sv. Štefan* št. 1, K. S. K. .J. ie pozdravi in čestital dr. Marija Pomaga; k niih dveisetletnici Mr. FranJ Grill društveni blagainik, kei druerih uradnikov ni bilo nav zočih. V imenu dr. sv. Alojzij« št. 47, K. S. K. J. je govori društveni predsednik Mr. Jo< Faifar. V imenu društva sv Ane št. 170, pa je nastonil« društvena predsednica Mrs Veronika Kolenko. Od dr. sv Martina ni bil izmed odbornl kov nihče navzoč.
S tem je bil govorniški nm gram končan in stoloravnatel; je iziavii. da je s tem niegov« dolžnost končana. Zato izročs nadaljno predsedstvo gl. pred
sedniku K. S. K. J. Mr. Grdi-natu.
Mr. Grdina je pa to priliko hitro izrabil. Šel je na oder, | spregovoril par krepkih besed in naznanil, da se bo čez 15 minut v dvorani vršil slovesen sprejem novih članov in članic v K. S. K. J. Moški bodo sprejeti v moška društva, katera že si bodo zbrali. Žene, in dekleta pa v žensko društvo. Zato je j rekel, ukazujem in Vam dajem 15. minut Časa za agitacijo. ' Vsak in vsaka naj skuša pridobiti za v društvo in jednoto^ kakega člana (ico).
Komaj gl. predsednik te be-j sede izgovori stopi na oder gl. j tajnik Mr. Josip Zalar in spregovori par besedi najprvo o sprejemu. Nato pa pravi: Jaz( i želim, da bi nocoj sprejeli po-! leg teh članov in članic tudi Vašega č. g. župnika. V naši K. S. K. J. moramo imeti tudi;
naše slovenske duhovnike, za-1
i
j to želim, da pristopi nazaj v K. S. K. J. tudi Vaš č. g. župnik ! Po dvorani je zagrmelo viharno ploskanje v znak odobravanja tega povabila.
Na oder pride č. g. župnik : Rev. Kazimir Zakrajšek, kateri , se je za povabilo v jednoto zahvalil. Nato je pa v kratkih besedah omenil, da ga veseli, da so se nesporazumi med njim in gl. tainikom zravnali. Izvirali, so iz ne pravega razumevanja in pa slabo poučenih virov. Povedal je zanimivo zgodbico, kako je neka protestantovska žena mislila vedno, da imajo katoliški duhovniki kopita in roge in kako je bila potem n-i zočarana, ko ie nekoč prišla skupaj s katoliškim škofom i^ ie v njem našla naiboli crent-j lemanskega moža, ki ga ie kdaj srečala. Tako je tudi med na-j i mi je dejal g. župnik. Slabo in-j formirani o meni po raznovrstnem proti verskem časopisju in od drugih ste me slabo sodili, i Ker pa vidim, da ie danes v ! jednoti novi duh. ki ga je uvedel sedan ii vse časti in hvalevredni gl. predsednik Mr. Gr-; dina se z veseljem vračam v Vašo jednoto. Zakai katoliška iednota brez voditeljev katoliških duhovnov je nič. Duhovnik mora s križem naprej pred ljudstvom in še le potem ljudstvo sledi. Njegov ognjeviti govor je bil večkrat prekinjen z viharnim ploskanjem. Ob koncu niegovega govora je dejal: Obljubuiem, da bom deloval z an a prej na vso moč, kierkoli bo nanesla prilika za društva K. S. K. J. Jaz sem sicer vedno deloval za K. S. K. J. Doslei sem imel že 234 misijonov med Slovenci in Slovaki in kadar-' koli je k je nanesla prilika sem ! vedno priporočal rojakom K. j S. K. J. Še bol j jo bom pa od-; slej. Ob sklepu govora je Č. j g. župnik obmivši se proti gl. tainiku Mr. J. Zalarju mu oo-j dal svojo roko v znak sprave in prijateljstva. Po dvorani pa ! je zagrmelo zooet gromovito 'ploskanje in veliko veselje je zavladalo med vsemi, ki so bili ^riča tega prizora.
Nato se je vršil slovesni srtre-jem novih članov in članic vi i K. S. K. J. po gl. predsedniku (Dalje na 3. strani.)
Tako gospodarijo v Beogradu.
Belgrad, 10. jan. — Večkrat smo že javili, da je glav-; na kontrola ponovno odbila; vladno zahtevo po novih kredi-; tih, ker so te vladne zahteve! bile neosnovane in so zahtevane svote bile pretirane ter se! niso'mogle odobriti. Današnja "Pravda" poroča o tem sledeče:
Državni proračun velja, kakor znano, do 1. aprila 1925. Po avtentičnih vesteh pa ga je Pašičeva vlada porabila že v decembru. Od takrat naprej ga je prekoračavala in delala vse na račun in na neodobrene izredne in naknadne kredite. Tako je n. pr. do 1. januarja zahtevala od glavne kontrole kredita za 500 milijonov dinarjev, glavna kontrola pa je to odbila. Na temelju novih sklepov ministrskega sveta je glavna kontrola dala vizum z rezervo in takoj obvestila narodno skupščino. Vladno financiranje na tak način bo trajalo do 1. a-prila 1925. in vlada bo zahtevala sigurno nad dve milijardi preko proračuna! Pred novo narodno skupščino bo toraj morala priti z zahtevo, da se ji naknadno odobrijo izdatki dveh milijard, kakor je to zahtevala no zadnjih volitvah za eno milijardo in 200 milijonov. Tak način trošenja državnega denarja je zelo škodljiv za državo in potrji*je resničnost starih trditev, da je Stojadinovičev proračun za leto 1924. nerealen in da se pod to vlado zelo veliko troši. Vlada ne ve, če bo imela večino, pa vendar troši denar na tak nepremišljen način.
-o-
Velika tatvina.
Predrzna vlomilska družba, ki se potika ob štaiersko-krani-skih obmejnih krajih in ki je izvršila že več predrznih tatvin in vlomov, je obiskala pred par dnevi trgovino Ivana Lavriča na Vranskem. Vlomilci so odpeljali okrog 600 m raznega blaga za moške in ženske obleke in, perilo, nekaj sukanca, več škatelj cigar in pa izredno veliko srebrno žepno uro z verižico. Napravili so okoli 20.-000 Din škode. — Pokradeno blago tihotapi ta nevarna družba preko meje, kjer se pod ceno prav lahko proda.
-o-
Nepoboljšljiva pohajkovalka.
Komaj dvajsetletna I. V. iz Pesnice pri Mariboru je tako-rekpč že stara nepridipravka, katere lahkomiselnost je sko-ro tako velika, kot njena prebrisanost. Že v Mariboru so jo parkrat obdržali za trdnim zi-dovjem jetnišnice in tudi v oddaljeni (sremski) Mitrovici je neprostovoljno obiskala kame-nito zgradbo, kar pa je ni spravilo na boljšo pot. Sčasoma si je stekla j ako slab glas in lotila se je prostitucije ter tatvine v večjem obsegu. Prišla je v Ljubljano in izvršila celo vrsto tatvin in tatvinic od ščipal-nika, ki ga ni imela kaj rabiti, pa do listnic in plaščev, ki so ji že bolje prišli. Vendar bi njene tatvine ostale precej neopa-žene ali vsaj neizsledene, da ni postal nanjo pozoren pred ljubljansko pošto službujoči stražnik, ki je pogosto nočno in spočetka vedno samotno spre-ha^alko motril z vedno nezaup-
ljive jšim očesom postave. Nekoč pa se ji je pridružil, ampak ne v njej zaželjenem namenu, temveč s povabilom, da naj ga spremi v docela nepri-jateljski družabnosti do bližnje policijske stražnice v svr-ho legitimiranja. Ko sta tako korakala proti policiji mu je aretiranka začela ponujati nekaj denarja in zlato uro. Ljubljansko deželno sodišče jo je obsodilo vsled slabe kvalifikacije in večkratnega predkazno-vanja na leto težke ječe in denarno odškodnino. Po prestani kazni pa jo bo sprejela v svoje materinsko okrilje ženska prisilna delavnica in poboljševal-niča v Begunjah.
-o——
Umrla je | 6. jan. t. 1. na Zduši pri Mekinjah g. Katarina Potočnik roj. }Sušnik, kot žrtev materinskega poklica v 36. letu starosti-Rajna, sestra g. profesorja in bivšega ministra g. Antona Suš-nika. je bila vzorna krščanska mati in gospodinja; zapustila je petero nedoraslih otrok. N. v m. p.!
-o-
Požar v Dolnji Lendavi.
V noči od 9. na 10. m. m. je na dosedaj nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Ludvika Majzlja v Dolnji Lendavi in mu vpepelil gospodarsko poslopje z živinsko krmo, vozovi in drugim orodjem. Pri tej priliki se je zadušila v hlevu krava, med tem ko so ostalo živino še pravočasno oteli. Maj-zelj, kateri ni bil zavarovan proti požaru, trpi do 50.000 dinarjev škode. Da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, i katerih je več prav blizu, se I je zahvaliti slučaju, da ni bilo vetrovno vreme in pa nekaterim požrtvovalnim možem, kateri so poskrbeli, da se je o-genj pravočasno lokaliziral. Grajanja vredno je dejstvo, da mestna občina še do danes nima vse gasilne priprave, radi tega se tudi ni moglo vstopiti v vspešno gasilno akcijo. Mero-dajne osebe v Dolnji Lendavi vzdramite se enkrat v tem ozi-ru ter poskrbite, da se ta malo-! marnost čim prej odpravi.
i DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankam* starem kraiu in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na< zadnjo pošto točno in brez vsakej?» odbitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500	—	Din...........$ 8.90
1.000	—	Din..................$ 17.45
2.500	—	Din..................$ 43.55
5.000	—	Din..........$ 86.5(>
10,000 —	Din.........$172^>0
100 — Lir ........ $ 4.90
200 — Lir ........ $ 9.45
500 — Lir ........ $ 22.75
1.000 — Lir ........ $ 44.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Din. ali nad 2.000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MT TUDI V TUGOSLAVIJO IN SICF.R PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOTAV-
Vse oosiliatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
- /
• ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVErNEW YORK, CITY.
.. l«. 4 . _	-■'■■•i-—aiitoa-* . , -,.-..

' »V: - *.• 'V;

"AMERIKANSKI SLOVENEC" iN "EDINOST."
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday.
PUBLISHED BY:
1849
Edinost Publishing Company
- West 22nd Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA:
Za Zed injene države za celo leto .................$4.00
Za Zcdnijene države za pol leta ..................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chica;J:>, Canada and Europe per year........$4.75,
For Chicago. Canada and Europe per half year ....$2.50
Dc jpisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, «norajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
Entered as second clas matter October 11th 1919.* at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd" 1870.
Slovenskim sodomljanom.
Obžalujem, da se je mučno vprašanje o porodni/kon-troli znova načela To so tajnosti, žal, da danes že javne tajnosti, ki bi se jih v dnevnem časopisju ne smelo razga-ijevati. Če se razgaljajo in vrhu tega še z belim plaščem nedolžnosti odevajo ta kot nekaka kulturna vrednota proslavljajo, je to naravnost krvavih solza vredno. In to .se godi. Mene je strah take morale, ker vem da je sodom-ska, kateri bo prej ali slej sledila tudi sodomska kazen, če ne tu pa tam, kjer bo še strašnejša. Ni me pa strah takih moralistov, najmanj, če so samo kričavi biriči, kakor so naši rdeči petelini na svojih gnojiščih pri: Glasu Svo-»>ode, Prosveti in Enakopravnosti. Tem slovenskim sodomljanom je najbolje z gnusom hrbet obrniti, ne da bi človek nazaj pogledal kakor Lotova žena. Pošten človek si nos zatisne in pospeši korake mimo njih. Jaz le pomilu-jem Dr. Kerna, da si pusti svoje ime vlačiti mej te kloaka rje. To mu mora pri poštenih ljudeh škodovati. Kako more z mirno vestio katoliška žena v svojih zadevah k zdravniku, ki ga najgrši slovenski svobodomiselni list proslavlja kot prvo boritelja za porodno kontrolo in s ponosom šteje mej svobodomislece.
Ker slovenski sodomljani vedo, da so duševne reve prvega razreda popolnoma nezmožni za kako resno debato, iščejo kritja za zdravniškimi hrbti,odkoder z der-viško kričavostjo kličejo na korajžo. Jaz se takih kritij prav tako ne strašim, kakor jarih junakov za njimi ne. -Mobilizirajte ne samo Dr. Kerna, ampak celo armado zdravnikov proti meni, pa se bomo udarili na odprtem polju glede tega vprašanja ne radi kake nagrade, to ra-devolje prepustim Mr Zajcu za njegovega falitnega "Pro-letarca," ampak za resnico.
Vsa čast zdravnikom kot zdravnikom. Z zaupanjem ob času potrebe sam obračam nanje. Morda bi bil že v grobu, ko bi se ne. V moralno-verskih vprašanjih grem pa rajši h kakemu "brumnemu" kmetu v šolo, kot k doktorjem medecine. Kaj neki hočem iskati pri ljudeh, katerih pretežni del z operacijskim nožem išče duše in ker je ne najde, jo s pozo učenjaka taji. Vsak "brumni" kmet ima take učenjake po pravici za bedake. Kakoršni so njih po j hi i o duši, taki so o Bogu. Eno in drugo s socialisti ^vred. ki so prav taki materialisti. prepuščajo vrabcem. Kako naj človek s takimi resno razpravlja o dopustnosti ali nedopustnosti kontrole porodov in drugih moralnih vprašanjih. Komur je človek le v toliko bolj "kunštna" žival, da zna svoje nagone ogoljufati za končni vspeh — In višjih pojmov ti ljudje o njem nimajo — temu zastonj govoriš, o smeš ali ne smeš, kakor tudi o zakaj smeš oz. ne smeš. Ti pojmi suponirajo moralno bitje z netvarno svobodno dušo. Zato so te vrste zdravniki — in samo ti se
ogrevajo za kontrolo porodov — tako malo kompetentni z moralnega stališča o tem govoriti, kakor štirinogati uh-ljevci o Prešernovih soaetih in gazelah.
Z isto, če ne večjo pravico, kakor oni hodijo v naš moralno-verski zelnik, bi mi lrhko hodili v medicinskega. Pa nam to ne pride na misel, ker vemo; da nismo doma na medicinskem polju. Sami se v času bolezni Zatekamo k zdravnikom in če imamo pred seboj pacijenta oz. peni-tenta, ki je bolj duševno kot dušno bolan, ga pošljemo k zdravnikom psihijatronydasi nam to polje ni tako tuje, kakor je veliki večini zdravnikov modroslovje in bogoslovje. Ko bi se le ^tulili v niih delokrog, bi nas gotovo in po pravici nahruHli s konjederci, ter pošteno spodrepili. Z isto, če ne \reqjo pravico jih mi lahko nahiulimo s konjederci in iih spodrepimo, če oni hodijo v naš zelnik in.se šopirijo v njem, kakor bi bili ne samo univesae medici-nae, ampak universae scientiae doctores in morebiti še aliquid plus. Če imajo konjederstvo tako v želodcu, naj je nikar sami ne izvršujejo, sicer naj bodo pripravljeni, da jih spodrepimo.
Posledice medicinarskega konjederstva na moralno verskem polju so strašnejše kot one, ako bi mi hodili na njih polje konjedirit. Nekje v sv. pismu je pisano: Ne bdj-te se tistih, ki telo umore, bojte se veliko bolj onih^, ki morejo telo in dušo pahniti v pogubljenje. To so zdravniki, ki hočejo igrati vlogo moralista. Noben morivec, kf!tuiim n*rod°m' sedi v dosmrtni ječi, nima toliko umorov na vesti, kakor Pre™*lcam sn jih imajo zdravniki konjederci na moralnem polju. Zdaj se kot spoštovani možje kretajo na svobodnem zraku, kakor tudi tisto moralno otopelo ženstvo, ki je razbre
da naberemo kolikor mogoče
veliko svoto skupaj, da nam bo
Žalostna novica je, da si
iz svoje srede izgubili enej
tako mogoče dovršiti delo, ka- izmed najstarejših tukajšnjih
tero smo začeli.
Nadalje se posebno obračamo na one, ki so prvič malo ali pa nič darovali k skladu za šolo in prosimo ob tej priliki, da bi se njih srce sedaj malo bolj odprlo, slovenski narod je reven to vemo, nobeden lahko ne da, vendar ozrimo se nazaj, ko
naseljencev.
Neusmiljena in neizprosna smrt, nam je ugrabila rojaka gosp. Antona Jenko starejšega, kateri je bil med nami zelo priljubljen in v obče spoštovan mož. .
Bolehal je že več let in je umrl 21. jan. t. I. Tu zapušča
smo prvič kolektali kako so ne- žalujočo soprogo, tri že odras-kateri naši farani žrtvovali svo- le sinove, več odraslih hčera, je prispevke in takih faranov kakor tudi več vnukov, dragi moji ne bo cerkev ali fa- Pogreb se je tfršil v soboto ra nikiar pozabila; a mnogi 24. jan. in sicer z sv. mašo zadrugi pa žali Bog, malo ali pa dušnico v slov. cerkvi sv. Ro, nič, vendar če gremo "down to ka. nakar je bilo truplo po-business" potem pa zahteva- kojnega položeno k zadnjemu mo vsf jednake pravice od cer- počitku*
kve; toraj dragi faran, ali mis-; Bog mu daj večni mir in po-liš, da je to prav? poglej si v koj! Naj mu sveti večna luč, dno' srca in nam odgovori, in gori nad zvezdami! Vsem osta-prepričani boste, da moramo lfm žalujočim in sorodnikom iz-vsi žrtvovati in prispevati, ako rekam globoko sožalje ! — hočemo, da bo dodelano kar Vesela novost pa je, da so smo začeli in da ne bodemo v j dobili novega gosta pri druži-prihodnje zasmehovani pred ni, Mr. Anton Klopčicevi. katerega pa bodo "kipali" £a stalno, ker je "fejst," krepak dečko in se jim dopade.
Srečnim starišem iskrene če-
Prepričani smo tudi nadalje, da je želja starišev, da se njih otročiči nahajajo in podučuie-jo v kolikor mogoče zdravih, svetlih in čistih prostorih, kar
stitke!"
Najlepše pozdrave vsem naročnikom dragega nam lista Am. Slov. in Ed., kakor tudi
raj rabimo še najmanj dve so- Vam g. urednik. Le pogumno bi. katere boste za nekaj let naprej! Vsako slovensko hifco
men ju je jo, zato jih pa pri najvišjem sodišču čaka zaslu- fe Pa sedaJ v današnjih razme-žena kazen	nemogoče vsem ustreči. To-
Menda jih vendar malo vest peče radi toliko umorov,
zato se zdaj s toliko vnemo ogrevajo za preventivni si- ! odgovarjale" vsem šolskim po- v Ameriki mora obiskovati naš stem. A tO se pravi s Črnilom se umivati. Zapomnite si trebščinam fn obenem bomo i- odlični list, naš hrabri glasnik tO vi, ki hočete ta sistem legalizirati, kakor tudi vi, ki ga meIi Pa lepo prostorno dvora- in zagovornik katoliški ideje, prakticirate. Vsi .vzroki, pa naj bodo kakoršnikoli, s ka- no z odrom> katera bo ponos	p.
terimi opravičujete svojo prakso, so ničevi. če je kako I vs^egf s,?venca-	.	~0 "
_ .1 | .	- ' - . rr . - , ,	Vse kar je za sedaj treba, je	Forest City, Pa.
pravilo, ki ne pozna izjem, je to. Kmet seje zato, da bi da poprimemo vsf skJupaj vsakj _ Ne samo dru*ie.'vrrfak zel. Ce ne misli na žetev, ne misli na setev. Ko bi sejal, a naj prispeva kolikor največ tudi pri nas znajo nekateri do-
mogoče, ker to bo sedaj zad- bro izrabiti predpustni čas. Tanja hišna kolekta glede šole in ko n. pr. sta sklenila večno zve-* upamo, da ne bo nobenega med stobo te dni ženin William Pla-Vami, da bi odlašal nabiralca ninšek iz Forest City-a z neve-z kakim izgovorom, nam bo ^to Miss ETeonora Pazel iz veliko ljubše, ako ne mislite Creamtona. Oba dobro po^na-nič darovati, da takoj rečete na v našem mestu. Poroka se NE DAM, in NE,DAM, se bo je vršila v slovenski cerkvi sv. v cerkvene' knjige vknjižilo, Jožefa, katere poročne obrede ; ker na prazne besede ali oblju- je izvršil Rev. Father JeviTik be nam contractor še enega ce- naš župnik. Za tovariša je bil gla ne bo postavil, vendar je pa Ray Tedesco in tovarišica pa naše upanje, da v tem času že je bila nečakinja 6(1 neveste vsaki faran sprevidi, da nima- Ana Lautar iz bližnjega Varad-mo drugega izhoda, kakor da linga. — Mladi par bo gnezdil vsaki faran preboli to zadnjo v lepo opremljenem domu na
omoč z koli	za vseIeJ s tem, da po- Hudson street.
-p. »i	. t,, . j	,	. , . j . "loži Dar domu na Oltar, kateri I — Mrs. J. Tušič je obolevam
Društvo sv. Cirila in Metoda,	kor mogoče gotovim denarjem.	.	... .. T.	, , , _ _J UUU1CI<*
zim- i < i t- o xr txt i	, v . . .	bo v pnd nasi ljubljeni mladi- morala v bolnišnico kičr jo
stev. 144 K. b. K. Jednote pri-	— \ sak ve, da sola in dvorana . , , ,	• - . - , ^	* J J.
j.	i j i	i	j	i i_ kakor tudi v ponos in cast bodo zdravili,
redi prvo spomladansko .vese-	kar je nam neobhodno potreb- , 01	•	^ » ,
___n„i,, . , , ■ in ___-____________, j• , -	vsakega Slovenca v Chicagi. i . — Delavske razmere so ve-
setev pred vsklitvijo razoral, bi se mu vsak pameten ne rečem veren — človek smejal ifr ga imel za norca. In takih norcev je, ne mej kmeti, ampak mej prosvitljenci, legijon. A to so taki norci, ki so bolj hudobni kot nori.
(Konec j'utri.)
Sheboygan, Wis. nam pridete na
lico na Belo nedeljo, 19. apri- no moramo spomladi končati, la, 1925., pri rojaku Franku brez nič ni nič, z besedo ali ob-Zavrl. Tem potom prosimo vsa ljubo se da malo, ali nič nare-
Obenem Vas prosimo ,da dno na eni stopnji in o njih rf sprejmete v hišo nabiralca pri- ničesar novega za poročati.
ostala društva kakor tudi po-jditi, torej poglavitna stvar je	jaZ™' ^er.s tem boste pokaza-j	Poročevalec.
. , j	j - ,	i -	.	li, da ste izobraženi m drugič	-o-
samezne rojake, da ne prireja- sedaj, da vsak prispeva koli-	. , » T .. , , i	„
. . j , . . , .	boste pa dosti olajsah delo na-	Soudan. Mi in.
jo zgoraj omenjenega dne ve- kor največ mogoče z gotovim , T , , . . ,	_ T . ^	. '
selic	denarjem. Znabiti bo morda!blralca' katerefra delo in trud Tukalfe prem.nula te dni
I S sobratskim pozdramov, I kdo rekel - jaz nimam denar- ^<>re poplačat, samo hvale«- Mrs. Jakob Stepan. Bota«. je
ja na rokah ali pa sem popol-	"^o znfh otrocičkov ka- biTa okrog sest mesecev, odkar
noma suh. - dragi faran, kaj ,te"h.	obfa,nek ^ tako ^porodHa. Nato se je prehla-
^ .- ^ ............ Irekoc odvisen od slovenske so- dila m nastomla je pljuenica,
John Udovich, tajnik.
Prečitajte na tretji strani te
pa če ti Bog pošlje bolezen ali
številke oglas: Katoliški časo- nesrečo v hišo? kje bodeš pa
le.
pis v vsako slovensko hišo!
Chicago, 111.
Spoštovani Farani(ke>!
Danes je že vsakemu faranu znano, da se bo spomladi za-
potem denar vzel? — Well, dragi faran, v slučaju potrebe smo gotovi, da potrebno svoto lahko dobite najsibode že na banki, pri Stavbinskem dru-
Pozdrav, Cerkveni in šolski odbor.
ki io ie spravila v prerani grob.
Pokoin« ie bila doma ?. Elv-a hčerka dobropoznane družine Mr. in Mrs. Peter Maurin. Pred
celo z nadaljevanjem zidanja j. .. . . „ .	. .
v v » . j wy 1 življenju slucai	potrebe, po-
nase sole in dvorane. — V ne- ' J . ,	, . . , 1 i -i»i j v i j , • i -Item imamo taki slučaj danes, kolikih dneh se bodo nabiralci i
oglasili pri Vas s prošnjo, da:
La Salle, 111.
Cenjeni g. urednik: — Že dvema letoma se ie omožila z dolgo ni bilo nič slišati od nas, Jakob Stepanom. ki sta se usta-
štvu ali pa pri svojem prijate-	ste že	da smo ka- novjla dom na Soudan,i. V,>r
liu in če je bil kdaj v Vašem k°r kaTr.a' ,7^n!h * .celjske- je bil men moz z-nnslie-,. Po-
ga površja. Pa se nismo!	koina je bila na EIy-u„ kamor
To pot Vam imam za sporo- so io od tukai nreneliali. P^-
,	• , , A t 'ičiti več različnih novic, žalost- greb se ie vršil iz slovenske
ko nam je neobhodno potrebno, ...	... -	^ _
,nin in veselih.	cerkve sv. Antona. Naročn;k. *
Iz mraka k svetlobi,
Povest. Spisala V. Križanovskaja-Ročester.
In'Esfir je najbolj vihrala; zdaj mu je prigovarjala, zdaj mu grozila s svojim prezirom, zdaj ga na kolenih rotila, naj bo junak, katerega bodo proslavljala bodoča stoletja, žrtvuje za domovino nesrečni narod Izraelcev, ki je zasledoval "reakcijonarni pojav s čisto zivljensko zlobnostjo. Udal se je in omenjena žrtev je padla . . .
Mlad človek, katerega do tistega časa
• nikoli ni videl, je umiral pred njim, uničen, v rnlakuži krvi; zamirajoč pogled žrtve se je ozrl na ubijalco in s pretresujočim glasom ga 5e vprašal:
"Čemu?"
Obsojencu se je zazdelo tedaj, da zopet sliši, tisti strašni, zamirajoči glas, in zatem, kakor, da bi ta poslednji vzdih njegove žrtve priklical še druge glasove.
Zazdelo se mu je, da so temne stene ječe oživele, zažarele v krvavo rdeči svitlobi in na tej krvavi podlagi so se valili oblaki dima iz požganih palač, slišal je krike strahu in obupa, vzdihi ranjencev so plavali v zraku, okoli pa so skakali in plesali na satanskem

plešiču pijanci, pijani žganja in krvi; izza temnih "vogalov so gledali nanj spačeni obrazi njegovih žrtev in stegovali so k njemu roke. Čutil je, da so se mu na glavi začeli ježi-ti lasje.
Polastila se ga je brezumna divjost ob misli, da so samo njega vrgli iz tiste dobe. Kako so ga vendar ujeli? Ti zviti prijatelji in častilci njegovega "junaštva'* so se vsi poskrili, in mladenka, ki jo je ljubil do brezimnosti, tudi ni šla za njim, kot mu je zatrjevala . . . Zavrgla ga je in zbežala. Vsa tolpa je izginila, kakor zginejo ščurki v tla in pustila njega samega . . .
V jfezi je zotopotal z nogami ker so se pojavile prav pred njim vislice, in v spače-nem truplu obešenca, ki se je gugalo na vrvi, je spoznal samega sebe.
Satan! — je zakričal žugajoč s stisnjenimi pestmi. Prodal sem ti svojo dušo in telo in ti si mi obljubil dati v zameno zlata, slave in ljubezni; a mesto tega si mi vrgel te strahote. Pokaži se vendar! Pridi, pomagaj mi! Reši me! Jaz imam pravico do tvoje zaščite in potrebujem znaka, da slišiš glas svojega hlapca . . .
Ni bil to glas satana, ki je odgovarjal na njegov poziv, ampak votlo bobnenje, kakor oddaljeno bobnenje groma, je donelo v nje-gqvih ušesih. Zazdelo se mu je, da se vrti v zraku kakor suh listič, ki ga odtrga burja in
c!a se preobrača nad propastjo, kamor bo nato padel . . .
Obsojenec je klecnil in se zgrudil brez zavesti na tla.
II.
Star polkovnik, načelnik ječ, je sedel v svojem kabinetu za pisalno mizo. V tem času je prišel nek ječar in naznanil, da prosi neka žena, da bi jo sprejel.
"Je mati obsojenega na smrt," je pripomnil.
"Vesel, dobrodušen obraz načelnika ječ se je raztegnil.
"Gotovo hoče videti sina?"
"Nikakor. Ne njega, le vas želi videti."
"Naj vstopi," je rekel, ko je nekoliko pomislil.
Čez nekoliko minut je stopila v kabinet starka v žalni obleki. Ne glede na gube, ki ji jih je začrtala na obraz skrb, ne glede na sledove solz na licu in kljub sivim lasmi, se je dalo sklepati, da je bila v mladosti lepa.
Polkovnik jo je začudeno in molče motril. Ni se mnogo spremenila v letih, odkar io je~^ubil iz vida, ko se je poročila in takoj je sm^nal v njej svojo nekdanjo prijateljico. Od ča&a, ko se je omožila je samo še to zvedel, da je ostala vdova in glej, sedaj ju je privedlo čudno naključje do srečanja v tako težkem trenutku.
"Uboga žena, nesrečna mati! Sem li mis-
-
lil, da vas srečam v takih razmerah," je rekel v zmedenosti. Zatopljena v svoje misli, ga je starka pogledala z mračnim raztresenim pogledom, videlo se je, da ga ni spoznala. —
"Imam prošnjo do vas . . . Radi Boga je ne odklonite." je šepetala in hotela pasti na kolena, a polkovnik jo je prijel in jo posadil na naslonjač.
"Govorite," je rekel in ji sočutno stisnil roko. "Če je izpolnitev vaše želje v moji moči, storim vse. Gotovo hočet^ videti njega. Toda veste li, da . . . obsodba je izrečena," je rekel tišje.
Zmajala je z glavo.
"Ne, videti ga nočem, četudi mi je vse znano: obsojen je na smrt in odklonil je sv. obhajilo . . Vem, da je zgubljen, da umre sramotne smrti, omadeževan z uboji, a mislim samo na njegovo dušo . . . Njegovo dušo hočem rešiti, glejte to je moja prošnja."
Na mizo je položila culo, ki jo je .prinesla s seboj in v njej je imela: stara pisma, sliko Matere Božje, svetilko, posodo za blagoslovljeno vodo in še nekaj, zavito v svilen papir.	'
"To je slika, pred katero je on vselej molil, ko je bil še otrok, pred katero sva midva skupno molila. — Takrat je bil nedolžen in veren ...
(Dalje sledi.)





"AMERIKANSKI
^ /
C" IN "EDINOST."!
Iz življenja in sveta.
JUGOSLOVANSKI PRIŠEL-JENCI — VODITELJ AMERIŠKIH ZNANSTVENI.
KOV. O
Pred kratkim se je zaključilo letošnje zborovanje Ameriškega društva za napredek znanosti (American Association for the Advancement of Sci-
Raziakovanje Olimpa. .
.	, „	Dokler je bila gora Olimp
ence). Okolo 3000 učenjakov na meji med Turčijo in Grško, je razpravljajo o raznih znan- je bila zavetišče raznovrstnih stvenih problemih. Za predsed-j roparjev in potepuhov in aato mka tega društva, ki ju naj-| nepristopna. Leta 1912. so Gr-večja znanstvena organizaci- ki mejo potegnili daleč na seja Amerike in sploh na svetuj ver, a goro in okolico so izme-
mnogo stare je od Feničanov. steklu so nam znani iz starega Egipta. Egiptologi so si toliko Najstarejši spomeniki slik fia. needini glede egiptovske* zgodovine, da ne moremo ničesar gotovega reči o slikarski umetnosti na steklo. Sklepamo pa gustus Rowland-a, in jaz ni- lahko, da je ^ umetnost stara sem nikdar zamudil prilike, od 4000 do 6000 let. Menes, ki da bi jo propovedoval ir\ jiav- je,živel okoli leta 5000 pr. Kr. dušeno podpiral. Cas, ki mi je je ustanovil mesto Memfis, in bila podeljena, očvršča mojo najstarejša memfiške' mumiie
so okrašene s steklom. Proizvajanje pihanega stekla nam predstavlja grobnice v 'Pakari, in sicer izvirajo te slike iz lefa 3900 pr. Računajo, da so bile piramide zgrajene okoli. 1. 2500 pr. Kr. Kakor vidimo, je proizvodnja stekla takrat dosegla že visoko stopnjo razvoja.
vero, da to je doktrina dandanašnje ameriške, znanosti." -o-
o-
rili šele leta 1920., prej je bi-	Drzen rop.
la zmeraj vojska in niso imeli i Mrs. Kasper, soproga banč-
časa. Pa tudi takrat niso izme- nega predsednika našim roja- ............
rili vrhov in jim tudi niso dali kom dobro znane banke "Kas-; bodo zdravniško potrjeni imen čeprav sta že leta, 1913. per State bank" na Blue Island šeie potem bodo postali člani bila Francoza Baud-Bow in ave. in 19. cesti, ie bila v svo- (ce)-K. S. K. J. Nato jih je
PROSLAVA 20-LETNICE MARIJE POMAGAJ.
(Nadaljevanje s 1. strani.) K. S. K. J. samem. Bilo je 14 deklet in žena in 12 fantov in mož. Novi kandidatje so se morali naj prvo odstraniti. Nato je po društvenemu obredni-ku vprašal navzoče, ako ima kateri proti kakemu kandidatu kak ugovor. Ker se ni nihče oglasil jih je pozval nazaj. Prikorakala je cela vrsta pred pred vrsto Mr. Pucelj igrajoč jednotino himno za njim gl. tajnik Mr. Zalar takoj za njim novi kandidat Rev. Kazimir Za-krajšek in za njim drugi kandidatje. Korakali so okrog dvorane in prišli pred oder. Prvo vrsto so tvorile dekleta in žene, zadaj fantje in možje. Gl. predsednik jih je zopet lepo nagovoril. Povedal je novim kandidatom, da jih sprejema, pod pogojem, da gredo takoj drugi dan h zdravniku in-da a-
celo naselbino za seboj se je že neštetokrat preje pokazalo na raznih njihovih prireditvah. Tako sijajne in tako pomenljive jjrireditve je pa naj-brže imelo še malo društev v naši naselbini. Zato slovenske dekleta in žene Bog Vas živi vse, ki ste zbrane pod zastavo tega uglednega društva Marija Pomagaj!
gland, v znak protesta znižanj u njih mezde.
Ra-
Stavka v tekstilnih tovarnah
Boston. — V pondeljek so; zastavkali delavci v dveh tekstilnih tovarnah v New En-
Nenavaden umor.
V novosadski bolnišnici 5. m. m. dve spolno bolni
kleti skozi okno "koketirali' bolniki na moSkem oddelku. Pri tem je postala 18-letna tica Mičič na svojo tw 22-letrio Mileno Vujin ljnl_ sumna. Potegnila je od nekod dolg, oster nož in z njim Vnji-novo dvakrat zabodla v srce. Vujinova je umrla na Mičičevo so pa zaprlL
Baud-Bovy in Boissonas na najvišjem vrhu. Vse to je popravila letos poseb-
ave. in 19. cesti, je bila v svojem stanovanju na 5242 Hyde ^prejel uradno po obredniku. Park boulevardu napadena in Dvignili so vsi desnice in pri-
je bil izvoljen Prof. Mihael ldvorski Pupin.
Ob tej priliki je znanstvena informacijska agencija Science Ser vice izdala sledeče "obvestilo:
Prof. Mihael ldvorski Pupin se je rodil 1. 1858. v Idvoru v pokrajini, ki je poprej spadala
k Ogrski in spada sedaj k Ju-j tvrdka Zeiss jo je opremila s goslaviji. Danes je on voditelj j potrebnimi inštrumenti. Olimp ameriških znanstvenikov. Ta je na dolgo raztegnjen, z več učenjak, profesor elektro-me-j skoraj enako visokimi vrhovi, hanike na Columbia University,! oddaljenimi drug od drugega je bil izvoljen za predsednika po Več ur. Dosedaj smo mislili, Ameriškega društva za napre- da je najvišji vrh Olimpa visok
dek znanosti, ki je ravno za-. 2985 metrov in bi bil Olimp, i^eiaia do po ameriSKi metodi, i vsak posamezno segli v roko. Kl.iueilo eno izmed največjih torej najvišja balkanska gora.
na švicarska komisija, nemška j oropana draguljev in zlatnine segli K. S. K. J., da bodo nje-
fvvrl L-O 7o!cc in in n n« :i n - .. ------3___1.' #flA AAA	.	.....
v vrednosti $20.000 o
ni zvesti člani (ice) itd. kakorj govori, obrednik. Lepo je bilo: — London. — Anglija, ka-1 videti 'toliko članov (ic) biti! tera vsako leto izda ogromne na enkrat sprejetih v društva' svote za sladkor v inozemstvu, in jednoto. Po končanem ob-1 je sedaj sklenila, da bo pričela redu so vsi kandidatje šli v vr-izdelovati sama svoj sladkor. sti mimo gl. predsednika in mu Olimp | Delala bo po ameriški metodi.
zborovanj v svoji zgodovini.
Profesor Pupin je eden izmed onega malega števila na-
Švicarska komisija je pa ugotovila, da merijo najvišji trije vrhovi Mitka. Stefan in Skali-
'	Vsi, ki so bili priča tega sloves-j
Leto i9?5. nega sprejema so izjavljali, dai
DRUŠTVO sv. VIDA kaj takega še niso videli. Vsi
štev. 25, K. S. K. j. so videli, da pri K. S. K. J. je!
CLEVELAND O. I v resnici doma pravo bratstvo
D . , .. . _	„ „J in prava medsebojna ljubezen.
Predsednik Anton Strniša 101 E, 72 XT , Place.	Nato se je pa razvila prosta
Tajnik Anthony j. ^ortuna 1093 e. domača zabava. Naši mladi
'godci, ki ne vemo s kakim imenom bi jih titulirali. Najboljše bi bilo St. Stephens Orchestra,
64 St.
Podpreds. Jos. Žulič-Zapisnikar, Jos. Zakrajšek ml. Blagajnik. Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin.'john Vider vol, John Zupan..
Zastavonoša. J. Modic.
katere je izvežbal Mr. Ivo Ra-' čič, igrajo kakor veliki godci i in vsi so jih občudovali. Vidi,
ših znanstvenikov, ki so ravno on 291,8, 2910 in 2905 metrov; tako znani občinstvu kakor v torej je najvišji vrh Muz-Ala znanstvenih krogih. Nedavno v Rodopih, 2930 metrov, če ni, je izdal svoj lastni življenje- v albanskih gorah še kakšen1 pis pod naslovom "Od prišel-' višji orjak. Hellmut Scheffel, jejaca do iznatiditelja" (From član komisije, ni dobil na naj-Immigrant to Inventor), v k a- višjem vrhu nobenega sledu terem je povedal romantično kakšnega svetišča, pač pa je povest o srbskem pastričku, ki, dobil sledove na nekem dru-je prišel v deželo Franklina in gem vrhu, eno uro južno odtod, Lincolna, kako je tukaj našel, 100 metrov približno nižjem priliko,^ da uveljavi svoj talent Dobil je tam ostanke oltarja in električarja, in kako je porav- črepinje vse že zelo preperelo, nal svoj dolg tej deželi s tem,1 a brez dvoma iz starega veka. da je izumil utežno telefonsko Dokazano je s tem, da se je
Žico, potom katere ljudje iz Ca-, tukaj vršilo v starem darova- .—v,.,	„» «„ MHro uu - .	__,
lifornije so v stanu govoriti z nje. Morebiti na glavnem vrhu 1	do	r J cL zl o nllin -
• ljudmi v New Englandu.	m bilo nobenega žrtvenika, ali J	žeLt4 ^ ChicTgi?č LicTm dr
Cim je Dr. Mihael I. Pupin' pa so mislili, da je bil stranski Zavarujete se lahko za 20-letno za-l Afarii* PnmQO,Q7 ' 7Q * ^ « '
doznal, da je bil izvoljen za vrh glavni. Saj sami vemo, če rarova!nino aIi pa za d%s™rtno "1 k n Z fl sV, ' Ttrrvl^dnikn nniPriškPo-a ^nnn 4- • 11— 1 varovalnim* in sicer za S250, $500. K. J. Da ima to vrlo društvo predsednika ameriškega znan- stojimo na kakšni gori, da se $1000. $1500 in $2000 posmrtnine. j ____
stvenega udruženja, se je v nam včasih druga gora zdi viš- V društvo se sprejemajo tudi otro-
nj ego vi h mislih spomin na ja. čeprav ie v resnici nižja. ci °d 1 ,16 ,eta	slov kat
rojstni kraj srečal z idejami o Sedaj tore j vemo, .kako visok	b°ln,sk° podporo Da $70° in	'
Vrratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrin	se, da ^e v naši naselbini pra-1
' ah^D^. M. Seliškar ,„ Dr	7°	^ «H
M. j. Oman.	te dobro začenja in razvija.
Društvo zboruje vsako prvo nede Vsa naselbina pa mora biti
ljo v mesecu v Knausovi dvorani.	hvaležna za ta veliki dan, ki Asesment se pobira na seii hok od: 1	1
, „	. i-----J---------* ----- ------------leaensKe DoinisKe podpore, v
bodočnosti ameriške znanosti. je Olimp, in pa, da so darovali, slučaju bolezni, bolnik naj se naznani
Science Service-a
Zastopniku ie izjavil:
"Čast, ki mi jo je podelilo Ameriško društvo za napredek
1 na njem.
Kd aj so iznaxIi Steklo:
pri tajniku samo. da dobi zdravniški list in karto iti naj se ravna po Jedno- ; tinih pfavilab stran 102 do 109
Kakor nam sporoča Plinij, so DR. SV. MARIJE MAGDALENE, znanosti, je mnogo več kot kar steklo iznašli Feničani, ki jih!	štev- 162- K- s- K J
sem kedaj upal doseči. Kaj po- je morski vihar zagnal v izliv reče Idvor, moja rojstna srbska reke Belus. Ko so si na obrež->-r.s, ko bi izvedela, da sem jaz ju te reke, ki se izliva v Sre-predsednik največje znanstre- dozemsko morje, kuhali kosilo, ne organizacije v največji de- se jim je kamenje na ognjišču želi na svetu? V tem odličnem izpremenilo v snov,%ki so jo i-počaščenju jaz vidim odobre- menovali steklo. Ta bajka te-' nje doktrine, ki trdi, da je a- melji pač na dejstvu, da so ob meriška znanost poklicana vo- izlivu imenovane reke našli diti in razsVetiti pot gmotnega kamenje, ki je jako pripravno in duševnega napredka naše a- Za proizvajanje stekla. Tega meriške demokracije. Ta dok^ kamenja niso uporabljali zafa-'M. Oman. trina je bila rojena v mislih brikaciio-stekla samo v starej- var-.
Joseph Henry-j a, John W. Dra-; ših časih, temveč tudi še kas-' JS^A • ŠeLkVV^c" P^ I
CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1925: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E.
63rd St.
podpredsednica, Johanna Pelan-^Tajnica, Josephine Menart, 1277 Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street.
Blagajničarka: Frances Debevc, C22 Glass Ave.
Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzonyce: Christiqa Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič.
Zdravnika: Dr. J. B. Seliškar, in Dr.
PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Pred. Anton Grdina
1053 E. 62nd St. Podpreds. in pevovodja, Peter Sino-vršnik — 6213 St. Clair. Tajnica, Rose Horvat
6711 Edna Ave. Kolektorca: Mary Hrastar,
5901 Prosser Ave.
Seja sc vrši vsaki prvi četrtek v J mesecu v pevski sobi stare šole StJ Vida.
JOS. MURN
SLOVENSKI ČREVLJAR -1011 N. Chicago St. .
JOLIET, ILL.
per-ja, Andrew White-a' in Au- neje. V resnici pa je
Boljša bodočnost čaka
steklo se asesment tudi na domu tajnice 18. in 19-s tega.
v «K >»>:: >»>•; >aK< >»> :«K X« > $
ANTONIJA RIFELI
tistega, kateri štedi redno — ker njegovo štedenje mu omogoča priti do prilike, da postane neodvisen.
AKO STE NAMENJENI POTOVATI V STARI KRAJ
letošnje leto, zapomnite" si, da je v Vašem interesu, ako se obrnete za pojasnila na naš potovalni oddelek. Mi zastopamo vse parobrodne črte in Vam pomagamo preskrbeti vse potrebne listine.
Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in druge kraje izvršujemo hitro in ceno. Kupujemo Vaše vloge na Jugoslovanskih bankah.
Kaspar American State Bank
i £
MIDWIFE
522 Broadway St.
Phone: 2380
JOLIET, ILL.
i I
.•:•«< x«c .•:«£< ok » >aec x<Boaec>3
1900 BLUE ISLAND AVE. vogal 19. ceste.
CHICAGO, ILL.
Kapital in preostanek $2,000,000.00
Gotovega imetja dvajset milijonov dolarjev.
VLAGAJTE SVOJ>2 PRIHRANKE V TO MOČNO EN ZANESLJIVO E/NKO-
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne de name vloge, ter pošilja denar na vse dele »veta
Kapital in preostanek $300,000.00.
C E. WILSON, predsed

))
Katoliški list v vsako
hišo!
TO JE KLIC VSEH CERKVENIH
PREDSTOJNIKOV TA MESEC
Ameriški Slovenci zavedajte se, da je zadnji čas* da tudi mi ojačimo svoj tisk. Katoliški dnevnik Je naša najnujnejša potreba. Ali veste kako ga lakko dobimo? — Pa prav lahko!
TAKOLE: — TI, KI TO LE CITAŠ, SE ŠE
DANES ODLOČI IN SKLENI;
1.) Ta mesec v februarju, ki je določen za mesec katoliškega tiska moram pridobiti vsaj enega (o) novega (o) naročnika (co) za list "Amerikanski Slo-venec — Edinost!"
2)	Kupil (a) bom eno delnico od Slov. kaL tU-kovne družbe Edinost, ki stane $25. in se jo lahko ktt> pi za gotov denar ali na mesečna odplačila po $5» m mesec!
3)	Ako pa delnice ne bom mogel (a) kupiti, bom pa prav zagotovo pridobil (a) vsaj enega(o) ali več novih naročnikov!	i
In ko to skleneš pojdi takoj na delo» da ta sklep čim preje izvršiš ter tako pripomoreš, da ameriški Slovenci dobimo kar najprej mogoče svoj katoliški dnevnik!
Pojdi na delo še danes — če danes ne gotovo jutri in pridobi listu novega naročnika ter izpolni spod~ nji kupon in ga pošlji na upravo "Amerikanskogm Slovenca*— Edinost," ki stane za celo leto $4. za pol leta $2. in za tri mesece $1.
(IZPOLNITE TA KUPON —'iZREZlTE GA
IN GA POŠLJITE NA UPRAVNIŠTVO!)
AMERIKANSKI SLOVENEC & EDINOST 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
Cenjeni: — Pošiljam priloženo svoto $.............
za novega naročnika za dobo ...........
kateremu pošiljajte list na sledeči naslov:
Ime: .................................................
Naslov: ..............................................................
Mesto :............\...............................................
Podpis pošiljatelja.
Velik popust
NA
ZIMSKIH SUKNJAH IN OBLEKAH
z enimi ali dvojni hlačami. — Vključeno posebno 1	velikost do štev. 52.
KAR JE VREDNO DO $35.00 SEDAJ $23.00
KAR JE VREDNO DO $40.00 SEDAJ $28.00.
KAR JE VREDNO DO $45.00 SEDA $3150
KAR JE VREDNO DO $55.00 SEDA $43.50
NA TISOČE Pi\ROV ]ftoŠKIH HLAČ
Posebna cena
$2.95; 3.95; 4.95 in več
VOGAL BLUE ISLAND AVE. IN 18. ULICA. '
Za one, ki ne živijo v bližini naše trgovine imamo odprto ob torkih, četrtkih in sobotih zvečer; taadi ^^^ob nedeljah dopoldne
_
__
8 9
0 fl
a
9 B 9 S
9 S 9 II 9
_

HAGARIN SIN
ROMAN. PAUL KELLER. — F.
lJ
as
"Torej — torej kar na cesto z njim?"
Gottlieb se začne lahno tresti.
"Kaj se pravi to: na cesto z njim ? Ne potrebujemo ga vrd in s 1. januarjem mu opovemo službo."
Gottlieb gre po sobi, nato se ustavi pred njo. Njegove dobre oči dihajo sovraštvo. "Da — odpovemo službo! 1. aprila mora potem iti. Prav, pomogel mi bo še lahko pospraviti."
"Pospraviti? Tebi? Hočeš oditi?"
"Da! Aprila jih bom imel sedemdeset. Dobil bom starostno zavarovalnino, nekaj pfenigov sem st ohranil, nočni čuvaj in grobokop lahko še ostanem, bo že šlo. Vprašal bom starega Hellmicha, če nima morda zame kake sobice."
"Gottlieb."
"Kaj pa tako vpijete, gospa Hartmannova? Zakaj pa ne bi smel iti k starima Hellmichovima ? To sta najboljša človeka v vsi vasi."	_
"K tema — ravno k tema —"
Gottliebov obraz postane ostro resen.
"Ali sta Vam kaj naredila, gospa Hartmannova ? Mislim, da ne. Prej ste jima Vi kaj dolžni — hčerk!"
"Gottlieb, to si prepovedujem! Ali sem mogla — mogla takrat trpeti, da bi tako predrzna ženska v hiši —"
"Tiho!"
Starec nenadoma zavpije in dvigne roko, pa se hitro pomiri.
"Le zmerjajte — saj zmerjate vedno! kaj bi bili morali takrat storiti, Vam moram vendar kaj povedati. Dovolj lostno je, da mora Ko ste vedeli, kako
odpovedati bogatemu Hnrtmannovemu sinu: Vzemi dekle, h kateri spadaš. Da, to-to-to!"
Ženska se porogljivo smeji.
"Saj bi bil lahko — saj je imel izbiro."
"Seveda! Saj je tudi že izbral! Toda Vi ste preglasno ropotali z mošnjičkom. in tako je storil neumnost in vzel Vas!"
To jo je razkačilo.
"Gottlieb, ti si star, predrzen, predrzen cigan; ti si —"
"Recite mi vsaj 'Vi,' gospa! Zdaj jih imam sedemdeset; sem že toliko star, da me lahko vikate. Od Vas ne morem več slišati 'ti.' "
Skočila je s stola in hotela oditi, toda premislila se je. So •judje s topo, slabo vestjo, ki imajo od časa do časa na udarci nekako veselje.
"Kot da sem jaz kriva — kot da sem jaz kriva," pravi s kratkim, nervoznim nasmehom.
"Vi ste mnogo krivi, gospa mnogo več, kot si mislite. Pravega dediča Hartmannovega premoženja n. pr. ste Vi spoditi —"
"Ali si neumen ?"
"Recite "Vi,' gospa! In neumen nisem, vsaj zelo ne. Glej-
te, dobro vem, da nezakonskega otročička nihče ne mara, zlasti, če je mati uboga, potem pa še manj. Preiščite vso deželo; vsaka vas ima cerkev. Misliti bi morali, da prebivajo v vsaki vasi krščanski ljudje. Temu pa ni tako! Kajti povsod so zapuščeni otročiči, in to je sramota, ki vpije do neba. In kaj pravijo celo ljudje, ki se imajo za prav krščanske, če je storil bogat fant ubogo dekle nesrečno: "'Daj ji vsak teden tolar, da ne pogine od lakote, in vzemi bogato dekle, pa si zopet na svojem.''Glejte, gospa, to so lopovi, in če prav poznam Boga, s tolarjem pač ne bo zadovoljen. Jim bo že pokazal, tistim, ki to zagovarjajo. Ce bi bil ja£ duhovnik, ne bi pustil nikogar k poroki, ki bi pustil drugo dekle z otrokom. Kajti otrok je nekaj svetega in ima pravico, ki se ne da odkupiti z denarjem."
Gospa se poskuša smejati.
"Takih zmešanih pridig sem že navajena od tebe."
"Pridiga to ni, gospa. Za pridigovanje sem preveč neumen. Pa tako si marsikaj mislim, če stopam dneve in leta za plugom."
"To bi bilo lepo gospodarstvo, če bi moral vsak . fant, ki se je spozabil s kako lahkomišljeno deklino, to potem vzeti."
"Naj si prej premisli! Naj rajši kozolc zažge ali po krivem priseže, kakor da bi kaj takega storil. Otroka na svet spraviti, za katerega se ne more brigati! In če se vendar zgodi, saj smo vsi slabi ljudje, če ne more potem vzeti dekleta in kateregakoli vzroka — uboštvo ni nikak vzrok — če torej ne more, se mora vendar vse življenje brigati za otroka, kot da bi bil n jegov zakonski otrok! Ne sme ga pustiti, da se potika okrog Lakor izgubljena ovca, kazati mu mora pot skozi življenje in pot k Bogu."
Starec se trese in gospa skloni nekoliko glavo, potem se pa zopet kratko in trmasto zasmeje.
"Rajši kozolc zažgati ali krivo priseči, ti si pa lep svetnik."
"Lahko mi verjamete, gospa, da nisem še nobenega kozolca zažgal in še nikdar po krivem prisegel. To sem rekel sp.mo kot prispodobo. Mislil sem samo, da je tak človek, ki pusti otroka, še slabši kakor požigalec ali krivoprisežnik. Kajti
Iz katoliškega sveta.
KARDINAL MUNDELEIN NA POTU ^^- VELIKANSKE PRIPRAVE AMERIŠKIH BOŽJEPOTNIKOV ZA V RIM. — DRUGE KATOLIŠKE VESTI.
zaničevanje celega sveta!" Tako govori izkušen franco-
n moram venaar Kaj povedati, uovolj za- i —	— -----—	*----.. ^^
a kaj takega pripovedati ženski star mož. : kozoIc' ta stane	nekaJ tisoč tolarjev, in kriva prisega,
o je z Hellmichovo Marto, bi se bili morali ita. stane m°goče nedolžnega ječo, a slab oče stane otroki vse. mu Ti ivtm nnnA\,Drmi einu •	u Življenje! In mogoče še več!"

Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor ~ tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edirjo ori domačem mesarju :
Math Kremesec
SLOVENSKI OMM E S A R
1912 W. 2^nd STR., ^ŠF	CHICAGO, ILL.
Phone: CANAL 6319.
ljenjel in mogoče "Tako slabo torej mis|iš o svojem gospodarju ?" , "On tega ni prav umel. Takrat je bil mlad. neizkušen človek, takrat je naredil, kakor je v navadi. Ce bi mogel zdaj to popraviti, bi to storil. Proti gospodu Hartmannu nimam nič, prav nič."
Prežeče in nezaupno ga pogleda. Gottlieb takoj nadaljuje :

Phone: PROSPECT 5928. in CANAL 0098.
C. J. Evančič
9 1
SLOVENSKI ODVETNIK
W. 22nd Street.
Chicago, III.

Razpisane nagrade
povodom
Veike jubilejne kampanje
k. S. K. J*
KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925.
STARE veljavne nagrade za POSAMEZNE
ČLANE(ICE):
A. Za vsakega novega člana(ico) odrastlega (aktivnega) oddelka prejme član(ica), ki prosilca predlaga $1.00.
3. Za vsakega novega člana(ico) mladinskega oddelka prejme član(ica), ki ga predlaga 50c.
C.	Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU-
ŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski:
I.	nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. jul. do 31. dec. t. 1. pridobilo največ članov ali članic.
II.	nagrada $15.00.
III.	nagrada $10.00.
NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinski
oddelek:
D.	PRVA skupina dn^štev, broječa do 100 članov:
I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. t nagrada $15.00.
E.	DRUGA skupina društev, broječa od 100—200
članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00.
F.	TRETJA skupina društev, broječa nad 200 čla-
nov: L nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00.
^ KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JED-NOTI!

_______.. _ _ ____ t
Kardinal odšel v Rim. | "Danes imamo na svetu tri
Chicago, 111. _ Kardinal mednarodne organizacije, kate-
Mimdelein* odpotoval včeraj iz no izogniti. Te so: Prva je zve-Chicage proti New Yorku, od- za narodov v Genevi, s kate-kjer bo odplul v Rim v soboto ro imamo zveze, druga je Mos-7. febr. na parniku Berengara. kovska rdeča internacijona'a, Z njim odpotujeta kot sprem- katero je naša vlada že prizna-ljevalca škofijski kancelar la. Obe te dve sti mlade in sti Mgr. Bernard Shell in Mgr. D. šele v prvih razvojih in velike* J. Dunne župnik cerkve sv. vprašanje je ako boste živelev Križa v Chicagi.	j Tretja pa je verska internaci-
K^rdinal Mundelein gre v jonala, RT eksistira že dvajset-Rim, da se osebno udeleži slav- stoletij, tej pa naša današnja nostnih ceremonij svetega leta. vlada grozi s prelomom diplo-Dalje se bo dogovoril sv. Sv. matičnih zvez. In kar je naj-Očetom vse potrebno glede pri- značilnejše in za Francijo di-prav za svetovni evharistični rektno sramotno je to, da za-kongres, ki se bo vršil meseca puščamo Vatikan, ko se drugi junija 1926. v Chicagi.	vračajo k njemu. Francija si
-o--j bo s prelomom, ako pride do
Velike priprave za romanje v tega nakopala veliko sramoto in Rim.
Cleveland, O. — Rt. Rev Joseph Schrembs, ki bo osebno ski državnik, ki je sam prosto-vodil romarje svoje škofije v mislec, a vendar trezen mož. Rim, ki se bodo poklonili sv. K temu ni treba nobenega ko-Očetu o priliki svetega leta de-, mentarja!
la na vso moč, da bo število ro-	-o-
marjev kar največje mogoče. Slovensko dr. Najsv. Imena v Govori se, da jih bo iz eleve- Chicago priredi zabaven ve-landske škofije toliko, da bodo	.čer s predavan iem.
najeli poseben parnik sami za Chicago, III.—Društvo Naj-sebe. Iz New Yorka bodo od- svetejšega Imena slovenske šli direktno v Italijo, kjer se žunniie sv. Štefana priredi pri-bodo izkrcali. Nazaj gredoč, hodnji mesec ob priliki četrt-pa bodo šli skozi Francijo in letnega shoda zabaven večer v Španijo, kjer bodo obiskali več cerkveni dvorani. Na ta sesta-božjih potov, med temi bo naj- nek bo prišlo več tuiih govor-važnejši Lurd na Francoskem, nikov prominentnih javnih u-
f	-o--j radnikov mesta Chicago, ki so
Velikansko zanimanje za ka- člani dr. Najsvetejšega Imena, toliški tisk sirom Amerike. Predavali bodo o raznih pred-Washington, D. C. — Na- metih in vprašanjih, ki se %iui-rodni katoliški svet poroča, da no tičejo današhjih razmer in se je po vseh katoliških cerk-; katoliških fantov in mož. Vsi vah zadnjo nedeljo energično farani se vabijo k obilni ude-nastopilo za katoliško časopis- ležbi!
je. Pričakuje^ se, kakor pravi	-o-
poročilo, da se bo tekom me- SOŽALJE IZ POTA . . J seca februarja moč katoliškega _ _	„ , - ,
časopisja zvišala najmanj zal. Želode Je uzalost,la, eno tretjino	javka, katero sem prejel poto-
Katoliški Slovenci v Ameriki, ™a* naznanjajoč' da Je,umrla kako le ftlede tega med na- dobropoznana soproga Jim Semi ? : Bomo li tudi mi v tem me- p,ca ^govca v Clevelandu O. secu storili svojo dolžnost dol Pred nekaj dnevi smo b,h se katoliškega časopisja? Se bo li1 vs» v®8eh n* druStvem veselici naše časopisje ojačilo za eno v Coll.nwoodu — danes na na tretjino? Kaj pravite na to'? — ™rtvaskem °dru P°«va bIaPa Odgovorite krepko: bo se! ze"a', .....	...
Vsak izmed nas mora dobiti ,Zaka' t""3*.11 smrt nemila se
mlado zvesto zeno m dobro mater iz vesele družine v večnost?
naimani enesra novega naročnika na katoliški list! Rojaki pozabite tega!
-o-
Bila je vedno vesela, dobrega značaja, vneta katoliška že-
d •__j _______na, dobra gospodinia in skrb-
Sriand se poteguje za zvezo z
na mati.
Iz dna srca izrekam prizade-
Vatikanom.
Pariz. — Bivši francoski
val, da Francija obdrži diplo-mntične zveze z Vatikanom. Med drugim je dejal Briand tudi tole:
rim se svet ne more brezbriž-
ministrski nredsednik Briand J?	moJ'e odkrito soža-
je te tlni krepko dvignil' svoj }e*	.
glas rroti Ilerriotu ter zahte^Nat potu v Chlca*°. i |	3. febr. 1925.
Anton Grdina.
Katoliški Slovenci moramo dobiti svoj katoliški dnevnik!
R. PAWL0SKI
Slovenski fotografist
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL.
GRDINA ™ SINOVI.
PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd Street CLEVELAND, O.
Randolph 1881.
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St.. Chicago, III
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
LOUIS STRITAR
se priporoča "rojakom za naročila premoga, katerega pripe-1 jam na dom. Prevažam pohištva ob casu*selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221.
DRUŽINSKA PRATIKA
je dospela iz starega kraja za leto 1925. To leto so jo izdali v jubilejni izdaji in je lepša, kot kedaj prej. S poštpino stane 25c. Naročite jo takoj, pre-dno poide zaloga. Naroča se« od Knjigarne Edinost.
Delavec! Sleherni dan se vprašaj
ALI REDNO PLAČUJEM	AMERIKANSKI
ALI REDNO ČITAM	SLOVENEC
ALI REDNO DOPISUJEM V	IN
ALI ZADOSTI AG1TIRAM ZA	EDINOST
i
..... _ .......
_____
wgij
Established 1857
_ jM^fisgp/—upovanje lujezemskega denarja
WKSSSjn^SKf^^M I ni vedno lahka stvar. V resnici
WJ ste lahko gotovi, da ste zaneslji-
vo in pošteno postreženi samo, *
^tESffijj SS^^E I ak° istega pošljete potom pošte-
ne banke.
• t
Ta banka JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA V JOLIETU, ki ima sedeminšest-deset let izkušenj v bančnih zadevah in ima bančne zveze z vsemi deli sveta.
Kadar pošljete Vaš denar v stari kraj ali kamorkoli drugam ste lahko zagotovljeni, da dobite najnižje cene — prave -kupne cene. -
. —... ,..■—,.,■ — Premoženje te banke znaša $13,000,000.00
~ P "JjfljfejT
i t-j ^ IrarcMKIll^Cv iifiH^IŽ^IJJilliSulIi