NOVO MESTO, 20. MARCA 1953 | štev. n. leto iv. TEDNIK Za POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Lastniki Id udajatelji: Okiatni odbori OF Črnomelj. Kočevje m Noto ineslo - Uhaja vsak pclek — Odgo Torni urednik Tone Cosnik - UredniitTO in uprava: Novo mesto Cesta komandante Staneta 25 — Poštni predal tt - Telefon oredoi*t»a in oprave 127 — Tekoči racon ori Narodni banki * Novem mesto! 616-T-I8I -Letna naročnina «00 din polletna 200 din, četrtletna 100 din Tink lukama »L(iid«ke pravice« i Ljubljani Cena 8 din Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV HUTOmOBILSKH CESTA Zagreb-Ljubljana in Dolenjska Čedalje pogostejši so v zadnjem Času glasovi v našem tisku in javnosti o potrebi nadaljevanja avtoceste Beograd —Zagreb z avtocesto Zagreb—Ljubljana. Nova avtocesta, ki bo povezala cestno omrežje Slovenije s Hrvaško in preko te z ostalimi republikami, posebno zanima Dolenjsko. Avtocesta ima s posebnim ozirom na vedno večji razmah turizma mednarodni pomen. Posebno za centralne predele naše države pomeni nova avtocesta prav toliko kot izgradnja obalne turistične ceste v Dalmaciji. Kaj pričakujemo Dolenjci od nove magistrale našega prometa? Predvsem bo prinesla že gradnja sama zaslužek tisočim ljudem, ki so zdaj le delno za- Od tedna do tedna Odkar je v ponedeljek popoldne predsednik FLRJ maršal Tito stopil v Londonu na angleška tla in bil sprejet i vsemi najvišjimi častmi, so oči ne le xaše, marveč malone vse svetovne jav-%osti obrnjene v britansko prestolnico, cjer vodijo izbrani državniki obeh dr-lav tehtne zgodovinske razgovore. Prisrčnost, s katero so uradni predstavniki in vse angleško ljudstvo sprejeli maršala Tita in njegovo spremstvo, dokazuje, kako sta se Velika Britanija in Jugoslavija v zgodovini zbližali in stojita zdaj čvrsto na braniku miru. Vprašanji skupne varnosti in obrambe sta tudi glavna predmeta londonskih razgovorov, ko predsednik Tito, Koča Popovič in Aleš Bebler skupaj s predsednikom Churchillom, zunanjim ministrom Edenom in njunimi sodelavci pretresajo pereče mednarodne probleme. Ko ugledni časniki po svetu na široko poročajo o obisku jugoslovanskih predstavnikov v Londonu, se v mnogo-čem dotikajo ugibanj, kaj bodo britanski in jugoslovanski državniki sklenili in s čem zaključili svoje razgovore. Kmalu zatem, ko sta se v torek zvečer Vrvic sešla k. podrobnejši razpravi maršal Tito in predsednik Churchill, je izšlo uradno poročilo, da sta se dotaknila tudi tržaškega vprašanja. To bo prav gotovo eno izmed posebno podrobno obravnavanih vprašanj. Razni komentarji tudi domnevajo, da bo mogel jugoslovanski predsednik dobro pretol-mačiti spremembe v Kremlju in položaj v satelitskih državah, kar bo brez dvoma precejšnjega pomena za skupno obrambo pred sovjetsko agresijo. Navsezadnje je v programu razgovorov verjetno še tudi mnogo vprašanj gospodarskega in splošnega pomena. Uradno sporočilo, ki ga bodo izdali ob koncu maršalovega obiska bo vsaj v glavnem začrtalo vsebino pomembnih sestankov, ki so nas v preteklem tednu v prvi vrsti zanimali. Londonski obisk predstavlja tudi krepko lekcijo italijanski diplomaciji, ki na najbolj nepošten način šari s protijugoslovansko gonjo in je spet ta teden izkoristila za hude iredentistične izgrede v Italiji in Trstu. Trezna in preudarna jugoslovanska politika, ki služi splošnim koristim varnosti na svetu, je najboljši odgovor histeričnim sunkom naših sosedov, ki ne morejo pozabiti sicer že davno pozabljene tri-partitne deklaracije. Trst jim pač zopet služi kot predvolilno geslo, da bi nanj lovili in od drugih skrbi in težav odvrnili svoje ljudstvo. S kako težavo krote svoje notranje razprtije in strasti najbolj kažejo žolčne razprave v rimskem parlamentu, kjer so si poslanci stalno v laseh in so se že nekajkrat spoprijeli. p0 sredi je v0Mni zakon, v ozadju pa je čedalje večje nezadovo-voljstvo zaradi gospodarskega stanja. O sumljivih krizah je vedno bolj mogoče govoriti tudi v vzhodnih satelitskih državah. Nenadna Gottwaldova smrt v Pragi medicinsko ni prav razjasnjena, ker je nastopila prehitro po Stalinovem pogrebu. Kremeljska epidemija pa je okužila še tudi druge ko-minformovske prvake. Hudo je baje obolel predsednik Vzhodne Nemčije Wilhelm Pieck, iz Moskve se »zaradi bolezni« ni mogel vrniti član CK KP Avstrije Honner, francoska kominfor-movska delegacija pa je prinesla s Stalinovega pogreba vest, da je čedalje bolj nevarno bolan njihov generalni sekretar Thorez, ki se že leta »zdravi« v Moskvi. V javnem življenju tudi že nekaj časa pogrešajo albanskega zunanjega ministra, le da o njem ni za zdaj še nikakih »zdravniških poročil«, nič čudnega pa ne bo, če bo na vsem lepem »umrl«. Končno dodajmo še vest iz Bolgarije, kjer je radio pred nekaj dnevi opozarjal državljane, naj bodo budni pred »čedalje hujšim odporom, ki ga širijo sovražniki zoper sedanji režim.« Ne bi hoteli zaradi vseh teh dogodkov delati predalekosežnih sklepov, toda preveč rožnato stanje ne more biti v teh državah snricb tolikih »bolezni« in tako pogostih pozivov k »budnosti«. posleni in životarijo na krpah svoje zemlje. Dograjena avtocesta bo poživila dolenjsko gospodarsko življenje, odprla krajše in hitrejše poti tujskemu prometu ter na vseh področjih pomagala odstranjevati dosedanjo nerazvitost naše pokrajine. v Zavodu za projektiranje nizkih in vodnih zgradb v Ljubljani izjavljajo, da je glavni načrt za novo avtostrado že gotov, izdelujejo pa tudi že podrobne načrte. Navajamo nekaj podatkov, ki bodo verjetno zanimali vse naše bralce. Za gradnjo nove avtoceste so obstajale tri variante: izgraditev ceste po dolini Save, ob sedanji cesti in po dolini Krke. Sstrokovnjaki so se odločili za srednjo, ker bo tako povezanih z novo cesto največ najbolj naseljenih krajev, gradbena dela pa bodo najlaže izvedljiva. Nova cesta pa bo poleg tega najkrajša zveza med Zagrebom in Ljubljano. Iz Ljubljane do Beograda bo trajal prevoz z dobrim avtomobilom po novi avtocesti le 6 do 7 ur, ogromni pa bodo prihranki na podaljšani življenjski dobi motornih vozil in na manjši potrošnji goriva. Zaenkrat bodo gradili samo en trak nove ceste. Širok bo z robnimi trakovi in bankinami 10 metrov, kasneje, ko bo promet narastel pa bodo po potrebi lahko zgradili še drugi trak. Cesta pa bo dopuščala povprečno hitrost 120 km na uro. Tej hitrosti bodo prilagojene tudi krivide, katerih radij bo znašal normalno 700 do 800 metrov, najmanjši radij krivin v najtežjem terenu pa bo 400 metrov. Od Bregane na hrvaški meji do Škofljice pri Ljubljani bo cesta dolga 101 kilometer. Predvidenih je sedem priključkov na avtocesto: pri Brežicah, Krškem, Novem mestu, Trebnjem, Stični, v bližini Grosuplja in v Škofljici. Cesta bo namenjena izključno motornemu prometu, po dosedanji cesti Ljubljana—Zagreb pa se bo odvijal samo krajevni promet (za vprege, kolesarje, pešce itd.). Cesta, ki bo v glavnem grajena v betonu, na vzponih pa s kockami, stopi na slovensko ozemlje pri prehodu čez Bregano nekaj južno od Jesenic na Dolenjskem. Do prehoda čez Krko pri Čatežu teče cesta ob vznožju Gorjancev iznad Save. Odsek od Čateža do Ruhne vasi v škocijanski občini predstavlja ravninski del trase. Eden najtežjih problemov pri gradnji ceste bo približno 110 metrov dolg most, ki se bo vzpel 15 metrov nad Krko in bo največji gradbeni objekt na trasi. Od Krke do Sv. Urha bo šla cesta po nasipu, od Ruhne vasi do Otočca pa bo tekla ob vznožju hribovja v bližini Krke. Sedanjo cesto Novo mesto—To-mažja vas bodo pri Beli cerkvi in Otočcu morali preurediti. Od Otočca (St. Petra) bo zavila cesta proti sedlu nad Kartaljevim. Pri Bajnofu (pod Trško goro) je predviden priključek, s katerim bo Novo mesto povezano z novo avtocesto. Težaven bo prehod preko sedla nad Poljanami za sotesko Igmanco, odkoder bo cesta proti Trebnjem padala. Težaven bo spet prehod čez železnico Sevnica—Trebnje. v bližini Kamnitnega potoka, približno 1 km od Trebnjega, bo cesta prekora- 12 TON PAPIRJA za popis prebivalstva v Sloveniji Popis prebivalstva, ki bo od 1. do 3 .aprila letos, zahteva veliko priprav in naporov ter tudi velike količine papirja. Vse popisno gradivo (razni obrazci in popisne pole ter navodila), ki se bo porabilo v vsej državi, tehta okrog 100.000 kg, to je deset vagonov. Samo za našo republiko bo šlo okrog 12.000 kilogramov gradiva. Pri popisu bo v Sloveniji sodelovalo nad 11.000 ljudi, v vsej državi pa preko 100.000 ljudi. Tako bo v Sloveniji vsak 132. prebivalec sodeloval pri popisu. Popis ni samo stvar popisnih komisij in statističnih uradov, pač pa stvar vseh organov oblasti, vseh množičnih organizacij, še posebej pa vsakega popisovalca. Od vseh teh je odvisen uspeh popisa. Vsakemu prebivalcu mora biti jasno, zakaj je potreben popis in kakšne podatke je slehernik dolžan dati popisovalcu. Posebno naj pomagajo pri popisu množične organizacije predvsem pri tolmačenju pomena popisa in o dolžnostih prebivalcev v tistih krajih, kamor prihaja najmanj časopisov in nimajo radijskih sprejemnikov ter so za- -CtaTE^iEUINICE THASAHOvtCISTC radi tega najmanj poučeni o tej važni in veliki akciji. Novomeški okraj je razdeljen na 905 popisnih okolišev; popisovalcev ima 414 in še 15 instruktorjev-kontrolorjev. Tajniki občinskih popisnih komisij so dobili že podrobna navodila na dvodnevni konferenci 14. in 15. marca. Vse potrebno gradivo so občinske komisije prejele v tem tednu. Ker bodo morala tudi podjetja izpolniti posebne obrazce za svoje delavce in uslužbence, bodo vodje podjetij še posebej seznanjeni z načinom izpolnjevanja teh tako imenovanih pomožnih listov. Kongres Osvobodilne fronte preložen na 26- a stil Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je v preteklem tednu sklenil, da bo kongres OF namesto 11. in 12. aprila, 26. aprila 1953. V Novem mestu so slovesno proslavili 70-letnico smrti Karla Marxa V petek 13. marca je bila v polni dvorani Doma JLA slavnostna proslava 70-obletnice smrti Karla Marxa. Po »Internacionali«, ki jo je odigral orkester novomeške garnizije JLA, je zapel dve pesmi moški zbor SKITD »Dušan Jereb«. O življenju in delu velikega sinu internacionalnega socialističnega delavskega pokreta je govoril član Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Kolar. čila železnico Ljubljana—Karlovac, nato pa bo tekla precej vzporedno s sedanjo cesto vse do sedla na Medved-jeku. Pri Ivančni gorici bo ponovno prešla železniško progo in sedanjo cesto in prišla severno od Šmarja v okolico Ljubljane. Največje vprašanje, ki si ga ob vesteh o gradnji nove ceste postavljamo na Dolenjskem, je »Kdaj«? Po najnovejših vesteh je bila pred dnevi odobrena dodatna vsota za izvedbo letošnjih glavnih javnih del v Sloveniji. V znesku 300 milijonov dinarjev so zajeta tudi dela na prvem odseku bodoče avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb od Škofljice do Višnje gore, s katerimi bodo v kratkem pričeli. Nova avtomobilska cesta torej ni več samo načrt, temveč dejstvo, od katerega si vsa Dolenjska obeta napredek in razvoj iz svoje zaostalosti. Zadružniki v Gribljah bodo gojili tobak V občini Kočevje so izvolili vaške odbore Na zadnjih zborih so volivci živah- i odbore, ki bodo skrbeli Za redno vzdr- no razpravljali o različnih problemih, posebno takih, ki neposredno zadevajo vsakega prebivalca. Sem spada splošna čistoča v mestu, manjša popravila stavb, čiščenje pločnikov, jarkov in cest in podobno. Vse to se da urediti brez večjih težav ob sodelovanju vseh prizadetih. Druga vprašanja, ki so večjega gospodarskega pomena za mesto in okolico, pa se ne da urediti čez noč. Vedeti je treba, da je bilo Kočevje za časa NOV eno najbolj porušenih mest v Sloveniji in da je obnova zelo počasi napredovala. Vprašanje moderne klavnice, avtobusne postaje, vodovoda in drugih gradenj je stvar vseh, ki žive in delajo v mestu in okolici. Področje mestne občine Kočevje ima najmočnejši socialistični sektor v Sloveniji, kjer je zelo malo privatnih kmečkih gospodarstev in obrtnikov. Zato bi morala vprašanje novih gradenj (stanovanj, vodovoda, kopalnic, javnega stranišča itd.) poleg občine, ki je seveda prva poklicana in dolžna, da se za te stvari zanima, pretresati tudi podjetja oziroma njihovi delovni kolektivi. Velik del prebivalstva občine je zaposlen v podjetjih in mu zato ne more biti vseeno, kaj in koliko se gradi v mestu. Volivci okoliških vasi so živo pretresali vaške gospodarske probleme, ki niso enostavni in bodo zahtevali veliko naporov in sredstev, preden bodo rešeni. Veliko je še vasi v bližini mesta, ki še nimajo elektrike, kot n. pr. Kli-nja vas in Ložine. Ljudje upravičeno kritizirajo, da je državno posestvo lastnik vseh stavb, ne skrbi pa za njih vzdrževanje in napeljavo elektrike. — Drugo vprašanje, ki so ga volivci povsod postavili na dnevni red, je popravilo vaških potov, napajališč in pod. Včasih so prebivalci vse take zadeve rešili doma med seboj in tudi vse vzdrževali sami, ker so te naprave tudi sami potrebovali. Po vojni pa so razna podjetja, kot n. pr. LIP, državno posestvo in druga, uničila in zorala vsa pota in vaške ceste, za popravilo pa se ni nihče brigal in tudi prispevala niso ta podjetja v to svrho ničesar. Volivci vseh 18 vasi so na zborih izvolili najboljše gospodarje v vaške zevanje vaških komunalnih naprav in tudi zahtevali delež od tistih, ki te naprave najbolj izkoriščajo. Veliko je bilo tudi govora o pripravah za proslavo 10 .obletnice zasedanja Zbora odposlancev, o vzgoji otrok, o gradnji šol in drugih problemih. Zahvala Dolenjski list, uprava Novo mesto. Najprisrčneje se Vam zahvaljujem za izkazano sožalje za mojim pokojnim možem. Nadalje se Vam najiskreneje zahvalim za pozornost in skrb, da ste mi tako hitro uredili zavarovalnino, da sem že danes prejela 10.000 din od DOZ, kar mi bo v veliko pomoč. Vaš list pa prosim, da mi pošiljate na naslov: Jamar Marija, Golnik, pošta Golnik. Se enkrat za vse prisrčna hvala! Golnik, 11. marca 1953. Pozdravlja Vas: Marija Jamar Redni letni občni zbor v kmečki delovni zadrugi »Majda Šile« v Gribljah je pokazal, da je gospodarski račun nujno potreben v našem kmetijstvu. Navzlic suši, ki je prizadela pridelek, je gospodarjenje po gospodarskem računu že prvo leto dalo lep rezultat: zaslužek delovnega dne znaša 300 din in je za 73 din večji kot 1951. Gospodarski račun je tudi pokazal, da sb imeli zadružniki lani pri živini 73.000 dinarjev izgube, kar se bo morda privatnim kmetom čudno zdelo, čeprav bi se to pokazalo tudi pri njih, če bi gospodarili s svinčnikom v roki. Gospodarski račun je dalje tudi pokazal, da je v zadrugi skoraj preveč delovne sile, saj je vsak zadružnik opravil povprečno vse leto le 145 delovnih dni. Zato bo potrebno, da zadruga dobi nove površine, najbolj primerno pa bi bilo, da dobi tistih 18 hektarjev preoranih pašnikov, za katere je že plačala 57.000 dinarjev, to je stroške oranja in peskanja. Nad 500 manj opravljenih delovnih dni kot v letu 1951 tudi kaže, da se je po uvedbi gospodarskega računa močno dvignila storilnost. Samo pri obdelovanju enega hektarja krompirja je bilo potrebno v letu 1952 18 delovnih dni manj kot v letu 1951, kar pomeni prihranek najmanj 5400 din. Poleg tega pa zadruga ne more še v celoti izrabljati svojih strojev, ker ima zemljo razdrobljeno na majhne parcele, čeprav je bila delno izvedena združitev. Na letošnjem občnem 7.boru, katerega so se udeležili tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Zunič, Jakljevič in zastopnik KDZ Stražnji vrh, so zadružniki razpravljali, da je treba nehati s pridelovanjem vseh vrst kultur, ker jim to ne donaša pravih koristi. Sklenili so, da bodo letos večje površine zasadili s krompirjem, ki prav dobro uspeva. Sprejeli so tudi predlog tov. Jakljeviča, naj bi pričeli s saditvijo tobaka in sklenili, da bodo letos za poizkušnjo zasadili s tobakom deset arov. Podnebje in zemlja sta ugodna za pridelovanje tobaka, kar se je pokazalo že med vojno, ko so mnogi kadilci doma sadili tobak za lastno potrebo. Letos bodo tudi zgradili gnojno jamo, silos, gnojišče in kozolec, za kar imajo že nekaj kredita. Borba za večjo proizvodnjo, to je bil soglasen sklep vseh zadružnikov, ker samo v tem tudi vidijo povečanje dohodkov. To bodo končno morali spoznati tudi tisti ostali Gribeljci, ki si ustvarjajo socializem s tihotapstvom in prekupčevanjem deviz in vse na počez kritizirajo, samo sebe ne, kar je najbolj potrebno. —lj. Novomeščam! v četrtek 26. manf bo ob pol 8. uri zvečer v Sindikalnem domu redni letni občni zbor Turističnega društva. Vse člane in prijatelje društva ter razvoja dolenjskega turizma vabimo k poluo-številni udeležbi. Na sporedu med drugim: predvajanje turističnega Olma. Odbor. V upravnih odborih kmetijskih zadrug Bele krajine še vedno zapostavljajo žene v čronamljskem okraju je bilo v zadnjih tednih precej občnih zborov kmetijskih zadrug. Udeležba na zborih je povsod velika, ker se kmetovalci vedno bolj zavedajo pomena zadrug za dvig gospodarstva. Zelo aktivne so bile minulo zimo pri vseh zadrugah žene, saj so organizirale 25 različnih strokovnih tečajev, katere je obiskovalo skupno 549 žena in deklet. Na splošno kažejo žene veliko več zanimanja za izobrazbo ter volje za gospodarski in kulturni napredek vasi kot moški. Prav zaradi tega se nam zdi še bolj neso-cialistično odrivanje žena iz upravnih in nadzornih odborov splošnih kmetijskih zadrug. Prav značilen primer za odnos do žena je v Adlešičih. Ko je na občnem zboru kmetijske zadruge prišlo do predlaganja kandidatov za upravni in jejo socialistično enakopravnost žena in malih kmetov. Predlagali so, da naj pridejo v upravni odbor samo veliki kmetje, žena pa da sploh ni treba v odboru. Pri takem gledanju je izpadla iz odbora ugledna kmečka žena tov. Lojzka Urh in novem upravnem odboru ni nobene žene. Ali je potem kaj čudnega, da pri takem gledanju na enakopravnost žena pri ljudeh, ki se smatrajo za naprednjake, tudi žene same odklanjajo sodelovanje v odborm? S svojim delom med nov in po vojni, zlasti pa v prizadevanju za splošno izobrazbo ter velikim zanimanjem za gospodarski, socialni, zdravstveni in kulturni dvig vasi so naše žene neštetokrat dokazale, da spadajo na najbolj odgovorna mesta, prav tako tudi v upravne odbore kmetijskih zadrug. Res ni povsod tako kot v Adlešičih in Cr- nadzorni odbor, je nekdo predlagal v j nornlju, vendar že ta dva primera do kazujeta. da je še mnogo nepravilnega gledanja na vlogo žena v vsakdan |em praktičnem življenju. L. C. Pomlad Je pred pragom — zadnje krpe snega pa se kar ne morejo s travnikov In bregov, čeprav smo dobre štiri mesece prenašali aimo odbor tudi dve ženi, to je Marico Skube in Zorko Peteh. Temu predlogu se je uprl najprej Matija Peteh in izjavil, da je žena za dom in nikamor drugam, v upravni odbor pa naj pridejo samo moški. Za seboj je s tem predlogom potegnil še druge in prišlo je tako daleč, da je on in še več drugih zapustilo predčasno občni zbor! Tudi na občnem zboru v Črnomlju so posamezniki pokazali, kako pojmu- Vremenskci napoved Med 23. in 27. marcem večkrat padavine. Okrog 27. marca sneg do nižin. Proti koncu lepo in pomladansko toplo vreme. Stran 2 DCLUNJSKI LIST Stev. 11. LESNO BOGASTVO NAJ POMAGA DOLtNjSKl iZ ZAOSTALOSTI V nekaterih primerih se bo dalo to doseči v sedanjih napravah in obratih, drugod pa bo treba zamenjati več drobnih obratov z novimi sodobnimi napravami. Pred enakim problemom kot ostala Slovenija stoji tudi Dolenjska. Letni prirastek lesa sicer krije močnejše obrate tega bazena (Straža, Soteska, Kočevje, Ribnica) v osemurnem obratovanju, ki pa jih bo treba v bližnji bodočnosti zamenjati z dvema večjima, moderno opremljenima obratoma, ki naj bi stala v bližini Straže in med Kočevjem in Ribnico. Večje spremembe v strukturi potrošnje lesa pa bo mogoče doseči le z izboljšanjem razmerja med kemično in mehanično predelavo v prid kemične. To bi odprlo nove vire surovin ob istočasni zmanjšani potrošnji drv za kurjavo, kar smo prav v tem pri nas še zelo razsipni. Medtem ko porabi na primer Švica po podatkih iz leta 1949 od celotne toplotne oskrbe le 19 odstotkov lesa, drugo pa premog in elektriko, , KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ' LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE NA DOLENJSKEM? Pri iskanju najboljše rešitve za industrializacijo Dolenjske in splošne potrebe v lesni industriji, so nam koristno služili zgoraj navedeni podatki. Na tej osnovi je izdelan predlog za postopno odpravo gospodarske zaostalosti Dolenjske s pomočjo lesnega gospodarstva. Za ugotovitev surovinske osnove smo se poslužili ugotovitve splošnega popisa I lesnih zalog iz leta 1951. Po teh podatkih imajo gozda gospodarska področja i skupno z nedržavnim sektorjem 20 mi-j lijonov 775.516 kub. metrov lesnih zalog, : od tega: novomeško področje na površini 74.939 hektarjev 6,854.200 kub. m; kočevsko področje na površini 35.185 ha 3,888.770 kub. m; ribniško področje na površini 34,963 ha 5,077.490 kub. metrov in brežiško področje na površini 64.870 hektarjev 4,963.056 kub. metrov. Mladina okraja Kočevje je dostojno počastila pravkar zaključeni V. kongres LMJ. Na občinskih konferencah je v vsem okraju pregledala svoje dosedanje delo, učvrstila vrste organizacij in poskrbela za poglobljeno poliličnovzgojno delo med mladino. Nad $00 mladink in mladincev je bilo pred kongresom LMJ sprejetih v organizacijo, ki je pripravljena izvršiti vse sklepe, ki so jih sprejeli delegati pretekle dni v Beogradu. Na sliki: udeleženci občinske mladinske konferenco v Ribnici. znaša v Sloveniji delež lesa v kurjavi še vedno 74 odstotkov. Zlasti v izkoriščanju trdega lesa je ta problem zelo resen, saj koristimo le 8 odstotkov v indrustrijski predelavi. Ostanek se v celoti porabi za kurjavo, velik pa je tudi odstotek, ki gre v odpadke. Struktura se lahko deloma izpremeni z večjim izkoriščanjem hlodovine za mehanično predelavo iz gozda in z zmanjšanjem odpadkov na žagah v korist drobne finalne proizvodnje. Na ta način bi lahko dvignili izkoriščanje surovine od 13 do 15 odstotkov. Večjo spremembo strukture potrošnje trdega lesa, zlasti bukovine, pa lahko uresniči samo kemična industrija, ki lahko rentabilne je izkoristi ves les, ki ostane mehanični predelavi od odpadkov v gozdu in na obratih. ZAPORA CESTE! Splošno gradbeno podjetje ZIDAR v Kočevju obvešča, da bo cesta skozi mesto Kočevje zaradi pri-četka del tlakovanja od 10. marca 1953 dalje za vsak prevoz začasno zaprta. Prevoz bo preusmerjen proti Reki mimo kolodvora po začasni prečni cesti preko drugega mostu in mimo »Dijaškega doma«, Proti Ljubljani po isti smeri obratno. Splošno gradbeno podjetje ZIDAR, Kočevje Tako široko surovinsko osnovo smo upoštevali, ker nam je bilo v takih mejah laže najti pravilnejšo perspektivo razvoja lesne industrije, kot da bi se omejili samo na teritorij enega okraja. Ko so se osnovala leta 1946 gozdnogospodarska področja, je bilo predvideno, da bo vsako od teh področij imelo hkrati tudi samostojno lesno industrij-sk podjetje z zadostno močnim surovinskim zaledjem. Prekomerno izkoriščanje gozdov po osvoboditvi je to stanje znatno spremenilo. Tudi najmočnejše med njimi, to je novomeško, ni dovolj bogato, da bi bilo možno organizirati večji obrat, ki bi izkoristil vse pridobitve moderne tehnike v svrho racionalnejše proizvodnje, razširitve surovinske osnove in povečanja vrednosti proizvodov. To nas je do vedlo do misli, da bi bilo potrebno razširiti surovinsko zaledje v meje vseh štirih okrajev. Na tako razširjeni surovinski osnovi bi dobili zadosten letni prirastek, da bi lahko smotrno organizirali vso lesno industrijo. Važno je pri tem dejstvo, ki govori za predlagano razširitev, da je namreč na tem ozemlju razmeroma največ bukovine v Sloveniji. Čeprav tozadevni računi še niso popolnoma zaključeni, je na podlagi dosedanjih ugotovitev v državnih in privatnih gozdovih tega področja 60 do 70 odstotkov vse bukovine v merilu Slovenije. Torej ni nikjer v Sloveniji mogoče zbrati na tako zaokroženem prostoru tolike količine bukovega lesa, kot prav v teh predlaganih mejah. Vprašanje je, kje je osrednja točka, kjer naj bi se zbirala vsa ta količina bukovega lesa za nadaljnjo predelavo. Po naših računih je ta točka približno 12 km zahodno od Novega mesta, na progi med Stražo in Sotesko, od koder bi bila povprečna prevozna razdalja okrog 46 km. Ta razdalja ni prevelika, ker znaša na primer povprečna razdalja za prevoz surovin na mehanične obrate v Nemčiji od 60 do 70 km, v severnih državah pa celo 100 do 120 km. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da imajo naši gozdovi mešane sestoje iglavcev in listavcev v približnem razmerju 60 proti 40 % Mešani gozdovi niso prednost za lesno industrijo, ker je proizvodnja v takih razmerah bolj zamotana in dražja ali pa trpi kvaliteta izdelka. V mehaničnih obratih, kolikor ni proizvodnja ločena na dva oddelka, je nemogoče izboljšati storilnost z boljšimi stroji in mehanizacijo, ker je ma- i nipulacija s trdim ali mehkim lesom različna. Enako je pri kemični predelavi odpadkov mehkega ali trdega lesa. (Nadaljevanje sledi.) OBISK MARŠALA TITA V ANGLIJI — DOGODEK SVETOVNEGA POMENA V ponedeljek je prispel predsednik naše republike tovariš Tito v Anglijo na večdnevni uradni obisk. Tu so ga pričakali najvišji angleški državni predstavniki. Maršal Tito je bil nato gost predsednika vlade VVinstona Churchilla, angleške kraljice Elizabete II, obiskal je londonski mestni svet, ter razne britanske ustanove. Vsi svetovni časopisi poudarjajo izredno važnost tega obiska in navajajo, da bo ta obisk utrdil stike med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Vse časopisje ocenjuje bivanje maršala Tita v Angliji kot mednarodni politični dogodek največjega pomena. Nekateri časniki napovedujejo, da se bo maršal Tito razgovarjal z angleškimi državniki tudi glede tržaškega vprašanja, toda o tem ni bilo doslej še uradno nič sporočenega. VOLITVE V ZVEZNO SKUPŠČINO PRELOŽENE NA JESEN Pretekli teden je imel Izvršni svet Ljudske skupščine FLRJ sejo, na kateri je razpravljal tudi o nekaterih notranjepolitičnih dogodkih. Svet je sklenil predlagati skupščini, naj bi bile volitve za zvezni parlament šele jeseni. Svoj Praznik borbenih žena so dostojno proslaviti po vsej Doteniski Se vedno prihajajo v uredništvo lista številna poročila o proslavi 8. marca, praznika borbenih žena. Zaradi tehničnih težav v tiskarni nam žal ni mogoče objaviti vseh takih in drugih dopisov. Iz teh razlogov se moramo omejiti na zelo kratka zgoščena poročila. Na Crešnjevcu pri Semiču so proslavili 8. marec z zaključkom gospodinjskega in pletilskega tečaja, ki je bil organiziran pod okriljem kmetijske zadruge. Kuharske umetnosti ie žene in dekleta poučevala tov. Stubljarjeva, izdelavo raznih predmetov iz ličkanja pa je tečajnice naučila domača učiteljica. Zaključka tečaja so se udeležili tudi zastopnica žena zadružnic tov. Cer-netova, upravnik OZZ tov. Lojze Hu-tar in predsednik domače kmetijske zadruge tov. Zan Skrinjar. Take proslave kot letos na Vinici v Beli krajini še niso imeli, kot pravi poročilo tov. Podržajeve. Proslava je bila združena z lepim kulturnim sporedom, pri katerem je nastopil tudi mešani pevski zbor. Toplo je bila sprejeta trodejanka »Ce žena ne zna kuhati«, ki jo je napisala učiteljica tov. Kravo-sova, snov pa je zajeta iz domačega belokranjskega življenja. Pred praznikom pa je bil zaključen tudi eden najbolj uspelih tečajev v viniški občini, to je kuharski tečaj v Učakovcih, ki ga je vodila tov. Vajsova, učiteljica iz Vinice. V Predgrađu so imeli proslavo v polni dvorani zadružnega doma. Najlepši del sporeda je bila pionirska igra »Sirota«, ki jo je naštudirala tov. Metka Staudohar. Sodelovala je tudi mladinska godba na pihala. S proslave so poslali pozdravni resoluciji Centralnemu odboru AFZ v Beograd in Glavnemu odboru AFZ v Ljubljano. Zene občine Adlešiči so praznovale svoj borbeni praznik s pregledom dosedanjega dela, obenem pa so se spominjale težkih dni iz časa NOV. Letošnji zimski čas so dobro izkoristile za izobrazbo. 37 žena in deklet je obiskovalo kuharske tečaje, 14 pa jih obiskuje tečaj za ročna dela. Na sam praznik so imele proslave v Adlešičih in Bojancih. Pri pregledu dosedanjega dela so sklenile, da bodo v bodoče posvečale več pažnje izobrazbi žena v Marindolu, Mi-ličih in Zuničih. predlog bo utemeljil s tem, ker je jesenski čas najprimernejši za volitve razen tega pa bo do jeseni končans organizacija gospodarskega sistema. ODLOŽENO JE RAZPRAVLJANJE O OSNUTKIH ZAKONA O VOLITVAH LJUDSKIH POSLANCEV Kakor v zveznem merilu, tako sa tudi pripravljali republiške zakone o volitvah poslancev ter v zbore proizvajalcev. Ker pa je Zvezni svet sklenil preložiti volitve na jesen, so tudi republiške skupščine odložile razpravljanje o osnutkih omenjenih zakonov na kasnejši čas. DEMOKRACIJA PRI NAS NI PRAZNA BESEDA V vsej naši javnosti je izredno živo odjeknil nedemokratičen sklep upravnega odbora podjetja »Gradiš« in sicer, da znanega strokovnjaka za gradnjo hidrocentral ing. Pipana premeste iz Vuzenice v Zenico. Ing. Pipan je pred tem dal izjavo novinarju beograjske »Borbe«, v kateri je kritično ocenil nekatere ukrepe Gradisovega vodstva. Odgovorni ljudje »Gradisa« so hoteli s premestitvijo ing. Pipana zapreti usta vsem, ki se z njihovim samovoljnim postopanjem ne bi strinjali. Prve dni tega tedna je bilo zasedanje delavskega sveta »Gradisa«. Razpravljali so o vprašanjih upravljanja »Gradisa«. V burnih razpravah so se razgalile nemogoče razmere v tem našem največjem gradbenem podjetju. Zadevo je pretresal tudi Izvršni svet LRS, ki je sklenil direktorja Eržena razrešiti, ker je uporabljal metode, ki nasprotujejo demokratskim načelom. 300 MILIJONOV ZA JAVNA DELA V SLOVENIJI Letos bomo izvedli več javnih del, za katere je predvideno okoli 300 milijonov dinarjev. Iz teh sredstev bodo predvsem nadaljevali z modernizacijo ceste Maribor—Ljubljana—Trst, zlasti na odseku Vrhnika—Logatec. Letos bomo začeli tudi graditi prvi del avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, in sicer na sektorju Škofljica—Višnja gora. Letos bodo v Ribnici prvič proslavili veliko v Jelenovem žlebu zmago nad 26. marca bo poteklo deset let, odkar so slavne partizanske brigade v Jelenovem žlebu nad Ribnico izvojevale eno največjih zmag nad italijanskimi fašisti. V kratkem, a zelo ostrem spopadu so naše brigade ta dan popolnoma uničile »slavni« 122. pehotni polk italijanske divizije »Macerata«. Poseben iniciativni odbor pripravlja obširen spored za proslavo, ki bo, kot smo že zadnjič poročali, hkrati občinski praznik Ribnice. Proslava se bo začela 21. marca zvečer s predstavo »Viničarji«, katero bodo naslednji dan ponovili. 23. marca bo kino predstava »Zmajevo seme«, 24. marca predavanje v okviru Ljudske univerze. Predaval S 16. marcem t. 1. je pričela obratovati redna avtobusna proga LJUBLJANA—NOVO MESTO po naslednjem novem voznem redu: vsak vsak Vsak dan dan dan ob delavnikih 5.30 8.30 14.30 17.30 odh. Ljubljana prih. prih. Novo mesto odh. 8.00 5.00 ob nedeljah 18.30 21.00 15.30 18.00 Ljubitelji Dolenjske, izkoristite prijeten prevoz! Obiskovalci Dolenjskih Toplic, poslužite se ugodne avtobusne proge, ki je direktna za Toplice! Avtobusno in prevozniško podjetje Slovenija avtopromet SAP LJUBLJANA bo Peter Sobar o pričetku upora v ribniški dolini. 25. marca zvečer bo na trgu v Ribnici bakljada. Na praznik, 26. marca bo zjutraj žalna komemoracija na grobu padlih žrtev, nato pa partizanski pohod proti Črnem vrhu, kjer je bilo prvo partizansko taborišče v ribniški dolini. Pri vseh proslavah bodo sodelovali stari borci in udeleženci bitke v Jelenovem žlebu, klub rezervnih oficirjev, garnizija JLA iz Ribnice in vse množične organizacije. POPRAVEK 1 V članek »Slikarska razstava« v Novem mestu« se je prikradlo nekaj težjih tiskarskih napak, ki motijo celotni smisel sestavka. V Stev. 6 z dne 27. februarja 1953 je treba v drugem stolpcu, konec prvega odstavka, popraviti »dva mtervieura« tr »dva interieura«; druga vrstica drugega odstavka — »opažanj o Lamutovem« in ne »opažanj v Laruutovem«; tretji stolpen, o vrstica, se glasi pravilno: »intimnosti, prisrčne domačnosti« in ne »intimnost prisrčne domačnosti«; tretji stolpec, 15. vrstica — pravilno; »sanjariti« in ne »sanjati«; tretji stolpec, 22. vrstica; »upodablja« in ne »uporablja«. V štev, 10 z dne 13. marca 1iuv prvima pri članih je ,~ „k„;„^ i„- v„11 cS /' . ■\ T( u, osvojil levstrk iz Kočevja, drugi je Medic »Pai- ff^KLi".^ K IS,aT« $<*W*1< ■ M„°\" %i Rudi (KiPnicaJ, Vrtič Ivan (Kočevje), Prime Jo- že (SD »Stojan Puc«), Sitar Slavko (SD »Stoian Puc«), Safar Rudolf (Kočevje), Medic Samo (SD »Stojan Puc«), Vujoševlč Mirko (SD N. mesto). tizaiu Novo mesto, tretji Kodrnja Novo mesto in četrti Uranič »Partizan« Kočevje. Prt članicah je vrstni red naslednji: Prva Mislej. druga Ostanek, obe TVD »Partizan« Novo mesto, tretja Knjfpž TVD »Partizan*, Kočevje in četrta Dolt- I Na turnirju ne sodelujeta zaradi študija bivši nar Trebnje. Mladinci so se razvrstili takole; | dolenjski prvak Mitja Sila in Tone Skerlj, iz Prvi [Tranič »Partizan« Kočevje, drugi Mikec, 1 neznanih vzrokov pa tudi dr. Golež. Turnir bo tretji Pavlic, četrti do šesti Rustja, Bastar in trajal od 15. do 22. marca, ker bodo Igrali dve Rot, vsi »Partizan« Novo mesto. I koli na dan (dopoldne ia popoldne). Turnir je v mestni kavarni. Prvo kolo je prineslo naslednje rezultate: lic : Vujoševlč — odložena, 8tarln : Medic - odložena, Fink : Safar 1:0, Ravnehar : Sitar Olt, Ing. Volk : Prime 1:0. Mohar 5 Vrtič 1:0. O turnirju bomo ie poročali. —M Prvenstvo Novega mesta V nadaljevanja prvenstva Novega mesta se je vodeči Sila še bolj utrdil na svojem položaju i? mu ne more nihče odvzeti naslov prvaka Novega mesta za leto 1953. Z zmagami nad prof. Erženom In log. Bod-nikom je Skerlj dobil še večje izglede za drugo mesto. Naslednja sta Sitar in Prime, kl nekaj časa ne bosta tekmovala rja prvenstvu, ker tekmujeta za prvenstvo Dolenjske. Stanje po XIV. kolu je naslednje: Sila 14 (Iz 15), gkerlj 11 (iz 14), Sitar 8 (Iz 10), Prime 7l/i (iz jn), prof. Eržen Vtt (iz 12). ing. Sodnik ? (Iz 12), Vujoševič 6V1. Medic 6. Skrabl 5V«, Kotnik, Cvetojovlč po 4, Kastelic 3Vi, Skok, Verbič po 3 itd. f-M Ali je Novemu mestu res potrebna razširitev gostiln? Tako se sprašujejo prebivalci hiše nad sedanjo »okrepčevalnico« v Ulici Iv. Krajca št. 1 in tudi mnogi drugi meščani, ki gledajo nesmiselno razkopa-vanje hiše. Kdo vendar odloča o teh stvarih? Vsakomur bi moralo biti jasno, da je v Novem mestu že dovolj gostiln — preurejanje oz. razširjanje sedanje okrepčevalnice pa predstavlja pravzaprav nov gostilniški obrat. Mar ne zapravljamo s takim neplanskim preurejanjem hiš v gostilne denar in dragoceno delovno moč. Kaj naj počne gostilna v stanovanjski hiši, kjer živi 8 strank, kjer potrebujejo otroci in delovni ljudje mir za počitek? Mislim, da bi bil čas, da bi tudi v Novem mestu prenehali s takimi prezidavanji, razširjanji in podobnim početjem. Ali se ne bi pogovorili z volivci, ki zaman zahtevajo: dovolj je gostiln — dajte mladini vsaj eno sobo! Pa še tole: poleg sedanje »okrepčevalnice« stoje v krogu 100 metrov kar tri gostilne: Vrhovnikova, Invalidska in Novakova. Da bo mesto bolj »slovelo«, pa povečajno za 2 sobi še »okrepčevalnico ...« Mati Semič V zimskih mesecih je bilo v Semiču pet tečajev za člane vaških in hišnih enot Protiletalske zaščite. Tečaje je obiskovalo 118 tečajnikov. Ob zaključku zadnjega tečaja so tečajnice iz Kota in Gabra pripravile uspel zabaven večer, katerega sta se med drugimi udeležila tudi sekretar občinskega komiteja ZKS in zastopnik načelstva notranje uprave iz Črnomlja, Telovadno društvo »Partizan« pripravlja za 25. maj javen telovaden nastop, na katerega so vabljeni tudi telovadci ostalih belokranjskih društev. Člani »Partizana« bodo na dostojen način praznovali rojstni dan maršala Tita in bodo pokazali delo društva od ustanovitve. Do tega dne pa morajo končati dela pri obnovi Doma in urediti igrišče za odbojko in nogomet. Semič bi nujno potreboval stalno kinoaparaturo, kajti dosedanji slučajni obiski potujočega kina iz Črnomlja povzročajo samo jezo, ker je aparatura stara in neuporabna. Semič je že obiskal zastopnik tovarne »Iskra« iz Kranja v namenu sklenitve kupčije nove kino aparature, vendar je ta predraga in jo hi mogoče kupiti brez pomoči od drugod. Pozdravite evojce » tujini z "DolenjeKlt* Uetom"' Naročite jim ga - hvaležni Vam bodo za pozornost! Blizu Črnomlja je uplenil starega volka Okrog vasi Svibnik pri Črnomlju so ljudje večkrat videli volka, ki je prišel tudi v vas po kakšnega psa. Znani lovec iz Črnomlja, ki ga domači lovci in prebivalci poznajo tudi pod imenom »Lisičja smrt«, tov. Vojko Kvas (levi na sliki), je sklenil obračunati z volčjo mrcino. Teden dni ga je hodil čakat na mesto, kjer je volk zakopal polovico požrtega psa. Točno po enem tednu, ko je Kvas prenehal s čakanjem, je prišel volk po spravljeno zalogo, toda Kvas je poprej odnesel vabo stran in jo zastrupil. Dolgo volk ni hotel vzeti vabe, končno pa ga je le zmotila in 10. marca je obležal zastrupljen. Sodeč po zobeh mora biti star najmanj 10 let, tehtal pa je 41 kg. Imel je v sebi precej šiber štev, 2,0 in 00, vseh okoli 30. Tako je bil skoraj dvamesečni napor tovariša Kvasa poplačan z uspehom. Domačini pripovedujejo, da so videli volka večkrat v družbi manjše volkulje in Kvas pravi, da mora dobiti še njo. Drugi dan, to je 11. marca, ko je šel Kvas spet na zasledovanje volkov, je ustrelil nad Maverlinom 60 kg težkega divjega prašiča. K. Dve leti in pol bosta sedeli prevejani tatici »Gliha vkup fitriha«, pravi ljudska primerjava za »sorodne duše.« Taki sorodni duši st;i tudi bivša delavka tekstilno tovarne v Noveni mestu Marila Skublc, doma iz Gornjih Kameno in gospodinja Frančiška Rašič iz Bršljina. Ob prvem srečanju sta spoznali, da spadata skupaj in tako sta sklenili svojevrstno zavezništvo: da bosta skupaj kradli in si pri tem poslu medsebojno pomagali. V znak trdnega zavezništva sta si ob neki priliki, ko sta se skupaj vračali iz Novega mesta po stezi za Krko, še segli v roko, zavezništvo pa sta »zapečatili« i razdelitvijo ukradenega blaga. Zavezništvo jo v resnioi dobro držalo: v nekaj mesecih lanskega leta »ta zagrešili skupno ali posamezno kar 14 kaznivih dejanj tatvine Iti goljufije. bkupne akcije sta zaceli menda la.nl maja meseca na Muhaberu pri Novem mestu, ko sta vlomili v hišo fcarta Zupančiča in pokradli perilo, obleke In druge predmete, last veo stanovalcev te hiše. To sta napravu! na ta način, da je Rašičeva vdrla v hišo, Skubičeva Pa je stala na straži. Rašičeva je že pred t«m v isti hiši ukradla skozi razbito »lipo na oknu odejo in rjuho. Potem sta se po »načrtu« spravili na trgovine. Dne 18. junija sta po tem načrtu ukradli v trgovini »Sneguljčica« v Novem mostu tri metre kamgama. Pomagali pa eta si še na drug pretkan način. Sli sta v trgovino »TekstiJ Galanterija« v Novem mestu in tam izbrali precej blaga v več kosih. Tako na primer Skubičeva 3.50 m moškega blaga in 12 m damasta, Rašičeva pa prav tako 1-50 m cenenega blaga in 4 metre blaga za žensko obleko. Za vsako Mfiigo sta si dali lstaviti poseben račun. Ena je šla k blagajni in plačala najcenejši kos blaga, na ostalo račune pa je hitro pritisnila pečat »Plačano*, ki ga je imela v žepu. Tako je vse račune pokazala pro- C OBVESTILA ) OBJAVA Obveščamo vse člane bivše Ribiške zadruge, da je po sklepu občnega zbora dne 8. marca 1953 prešla v likvidacijo. Deleži se lahko dvignejo v roku dveh mesecev, t. j, do 8. maja 1953. V istem času je treba likvidacijski komisiji predložiti vse terjatve. Za likvidacijsko komisijo: Rifelj Danilo 1. r. VSEM STUDENTOM! Odbor Kluba dolenjskih visokošolcev vabi vse člane in nečlane Studente na razgovor s tovarišem Jožetom Borštnarjem, sekretarjem Okrajnega komiteja ZKS Novo mesto, o aktualnih problemih okraja. Razgovor bo v nedeljo, 29, marca 1953 ob 9. url dopoldne v Rdečem kotičku »tavbe OLO Novo mesto. -Xino_ KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 20. do 23. marca: ameriški film »Zmaga Od 24. do 26. marca: francoski film »Divji deček«. Od 27. do 30. marca: ameriški barvni film fSmoky«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: 21. In 22, marca: ameriški film »Lady Ha-mllton«. dajalki kot plačana in sta lahko dvignili blago. Na tak nGrlica<, igra iz baleta »Ohridsku legenda«', Moriti »Card&l« št. 2, Wicnowski — »Legendu«, Masiagni — fantazija iz oj). »Ca-vnllrriu llusticana« — vsekukor težka dela. Dusiravno nas iskreno veseli, da nani orkester nudi toliko glasbenega življenju, pa jc bilo pri zadnjem koncertu vendarle opaziti, rja orkester ni bil kos posameznim kompozicijam in to predvsem iz vzroku, ker niso bile posamezne skladbe dovolj in temeljito iiaštiidiranc. Tako je pri uverturi »Viljema Telia« čelo, zlasti pri solo izstopu, čudno zvenelo, posamezni prijemi pa so bili nesigurni, knr bo treba verjetno pripisati nedovoljni solistični rutini čelistn. Kakor sploh, tako je bilo zlasti pri izvedbi fantazije iz TOSOf opaziti pomanjkanje pavk, nasprotno pa so bila pri vseh, zlasti pa še pri tej skladbi, pihala odlična. Izmed njih nikakor ni bilo moči pre-slišati lepcpa tona roga in tokrat tudi klarineta, dočim je bila oboa, zlasti pri vstopih, netočna, piecolo-flavta pa večkrat za tako majhno dvorano preglasna. Tudi liri tem koncertu je nastopil solist-vielinist Imre Varga z dvomi deli — z Monti-jevim Cardašom in \Vieiiiowskijevo »Legendo«. Da je bila to najbolj pričakovanu točka tega glasbenega večera, jo razumljivo, saj Varga ni sumo violinist - solist, temveč mojster svo. joga instrumenta. Ze pri prejšnjih koneertih jc s čudovitim tonom svojo violino osvojil občinstvo, ki ga je tudi pri zadnjem koncertu nagradilo z velikim ploskanjem. Dasiratno jc Varga virtuoz, pa je bilo pri koncertu opaziti, da občinstvu ni dni tistega, k.ir je pričakovalo. Temu ni vzrok morda njegovo neznanje, temveč predvsem in izključno njegova indispozicijn za igranje na tem večeru zaradi bolezni Prav bi bila, da bi bil napovedovalec to pojasnil občinstvu. Orkestru jo dirigiral kapelnik kapetan Tomaž Zaje, ki jc duša orkestru. Navzlic svojemu pri- iz vabiti je želel. zadevanju tokrat iz orkestra ni mogel tiste prave harmonije in glasbe, kot jo Presledek med predzadnjim in zadnjim koncer toni je bil lc prekratek ia samo temu je pripisati, da dela niso bila izvajana tako kot bi bila lahko po tom sicer kvalitetnem orkestru. Kjub temu pa je bil lep večer in smo vsem god-btnikom, zlnsti dirigentu Zajcu in solistu Vartri hvaležni za glasbeni užitek. Pr.čnknjemo, da jih bodo tudi te vrstice opogumile zn morda boljšo reprizo tega koncerta ali za študij novih daljnim študijem lepo vplival na razvoj krajevnega gospodarstva. Da je pouk nemoteno potekel, gre zasluga tov. Joži Florjančičevi, ki je šolo upravno vodila. Slavko Kastelic »Deseti brat« v Žužemberku Kulturno umetniško društvo Žužemberk je 15. februarja uprizorilo Jurčičevega »Desetega brata«. Kako si naše ljudstvo želi takih prireditev, je razvidno iz ogromnega obiska. Toliko ljudi še nikdar ni bilo v dvorani, kakor ravno pri tej igra. Prvo predstavo so obiskali samo odrasli ljudje, 17. februarja pa je bila posebna za šolsko in ostalo mladino. Ta je s svojo disciplino pokazala, da o tudi zanimajo igre. Tudi šola Dvor je v velikem številu poslala svoje udeležence. Na željo ljudstva so igro še enkrat ponovili 22. februarja za vse tiste, ki je še niso videli. Dvorana je bila spet polna. Igralci so želi veliko priznanje, občinstvo pa se je zadovoljno vračalo s predstave. Pogovori so se še dolgo vrteli samo okrog te igre, razpravljali so o posameznih igralcih, na splošno pa so dajali priznanje vsem igralcem. Nekateri so igro sicer grajali, vendar pa je bilo to boli osebnega značaja. Igralci, kl so bolj občutljivi za kritiko, so se sicer razburjali, vendar pa je prava kritika zdrava in se bodo le tako še precej naučili. Sicer pa bi tistim, ki so napravili med Igralci precej razburjenja, priporočili,' da prihodnjič tudi sam! prevzamejo kakšno vlogot Omeniti moramo težkoče, kl jih Imamo pri vsaki igri. Nimamo stalnih igralcev, poleg tega f»a imamo zbrane ljudi iz vseh poklicev: de-avce, nameščence, kmečko mladino in druge; z vsakim je treba precej truda, predno ze tzvežba. Imamo tudi velike tehnične ovire glede našega odra, ker je zelo majhen zlasti za večje prireditve. Tndi garderobe nimamo, znto je bilo z 22 igralci težko delati v ozkem prostoru za kulisami. Če igralrl ne bi bili disciplinirani. »Desetega brata« sploh ne bi mogli odigrati. Ljudskoprosvetno delo v Beli krajini Na letni skupščini okrajne Ljudske prosvete v Črnomlju se je v začetku tega meseca zbrala komaj četrtina povabljenih delegatov. Vzrok, da je bil odziv tako slab, je bil v nedelavnosti odbora, ki je bil več ko pol leta brez pravega predsednika in tajnika in tako vse leto ni bila sklicana niti ena seja odbora. Ce je tu krivda na nekaterih ljudeh, ki so bili le formalno vrinjeni v odbor, ali v prestavitvi nekaterih članov izven okraja ali kje drugje, za sedaj ni vredno razpravljati. Dejstvo je, da bi nadrejeni morali malo budne-je paziti na to važno organizacijo, ki naj bi dajala smernice in pobude vsemu kulturnoprosvetnemu delu v Beli krajini. Kljub temu, da je vodstvo odpovedalo, pa so posamezna ljudskoprosvet-na društva in skupine v obeh belokranjskih mestih in po vaseh razvile živahno delo. To so pričala bogata poročila Metlike in Gradaca, pa tudi Črnomlja, Semiča, Dragatuša in drugih krajev. Zlasti so bile živahne dramatske skupine, nekateri pevski zbori, zlasti v Črnomlju, medtem ko se v Metliki kljub bogatemu pevskemu materialu zbori ne morejo prav razviti. Zato pa so v tem mestu agilni godalni orkester in obe godbi na pihala, t. j. starejših godbenikov in mladincev, ki obe vodi kapelnik Silvo Mihelčič. Isti kapelnik je začel jeseni proučevati tudi mladince v Črnomlju, ki jim je letos okraj priskrbel nove instrumente. V Beli krajini obstoja tudi več tamburaških družin oz. se snujejo nove. V sklop ljudskoprosvetnega dela spadajo seveda tudi številne knjižnice, ki pa jih bo treba nekatere združiti, potujoči kino, lutkovno gledališče v Gradacu, belokranjska radio postaja v Črnomlju, Belokranjski muzej v Metliki, predavanja Ljudskih univerz in ne ravno nazadnje gospodinjski, kmetijski, pletilni in drugi tečaji, ki jih je bilo to zimo 35 in ki so imeli čez 500 udeležencev. Pozabiti pa seveda ne smemo folklornih skupin, od katerih se je izkazala zlasti metliška, ki je lani spomladi sodelovala pri snemanju Badju-rovega dokumentaričnega filma »Pomlad v Beli krajini«. 2e na skupščini je bil izdelan v grobem načrt za delo v letošnji spomladanski pa tudi jesenski sezoni, ko naj bi bilo vse ljudskoprosvetno delo usmerjeno na proslavo desetletnice Prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki je zasedal 19. in 20. februarja 1944 v dvorani bivšega Sokolskega doma v Črnomlju. Ta dom, ki je proglašen za spomenik narodnoosvobodilne borbe, bodo letos menda vedarle dokončno preuredili in dogradili, da bo tako po več letih sposoben, da spet postane žarišče ljudskoprosvetnega dela v Črnomlju. K veliki vseslovenski proslavi 10-let-nice prvega zasedanja SNO, ki bo spomladi 1954, pa bo tudi Bela krajina dala svoj kulturni delež, za kar naj bi bil porok novi odbor črnomaljske Okrajne zveze ljudskoprosvetnih dru- , štev, ki mu je bil za predsednika iz- I voljen prof. Karel Strbenk. STOLETNICA ROISTVA ZNAMENITEGA UČENJAKA — DOLENJSKEGA ROJAKA sljšo repr glasbenih del. studij Dr. S. D. Za velikanski napredek, ki ga je v v modernem času doživela fizika in z njo tehnika, imamo veliko zaslug tudi Slovenci. Trije naši svetovno znani fiziki so tako rekoč botrovali ob rojstvu in začetnem razvoju sodobne elektrotehnike in s svojim znanstvenim delom zaorali globoke brazde v takrat še mlado fizikalno vedo in njeno praktično uporabo. Vsi trije so delovali proti koncu 19. stoletja in vsi trije so bili profesorji znanih avstrijskih univerz — Josip Štefan na Dunaju, Simon Šubic v Gradcu in Ignacij Klemenčič v Innsbrucku. Ignacij Klemenčič je bil rojen pred sto leti, 6. februarja 1853 v Kamnem potoku pri Trebnjem. Zato je prav, da se tega znamenitega fizika, dolenjskega rojaka, spomnimo vsaj na kratko tudi v našem listu ob stoletnici njegovega rojstva, zlasti ker je Klemenčič v tujem svetu veliko bolj znan, kakor doma. Seveda na tem mestu ne moremo obravnavati pomen njegovega znanstvenega dela, le opozorili bi radi na učenjaka, ki je bil proslavil domovino in ostal vseskozi zvest in zaveden Slovenec in po krivdi avstrijskega šovinizma tudi trpel zato. Kakor smo že omenili, je bil rojen v Kamnem potoku pri Trebnjem. Bil je sin preprostega kmeta, ki pa je, zaradi svoje izobrazbe užival splošen ugled in bil celo izvoljen za poslanca v prvi kranjski deželni zbor. Ignacij je z odliko doštudiral gimnazijo v Novem mestu, kjer je bil njegov sošolec in sostanovalec poznejši slovenski pisatelj Ivan Tavčar. Iz Novega mesta je odšel na graško univerzo študirat matematiko in fiziko ter je 1879. leta doktoriral- Odslej se je bil Prof. dr. Ignac Klemenčič ves posvetil poblemom elektrike I in magnetizma, zraven je opravljal i skrbne meritve za pline in pare in I preučeval razne kovinske zlitine za iz- I delovanje normalnih uporov. O svojih i raziskavah in odkritjih je napisal ve- | liko razprav ter je skupaj s prof, Le- I cherjem prejel Baumgartnerjevo na- NEUTEMELJENA RAVNODUŠNOST DO ZADRUŽNIŠTVA V K0STELSKI DOLINI Kmetijski zadrugi v Fari in Banja Loki sta imeli pred kratkim letna občna zbora. Na teh se je pokazalo, da se je do zdaj premalo delalo na pospeševanju kmetijstva. Glavna dejavnost zadrug je bila usmerjena na trgovino in tako kmetje niso neposredno občutili koristi zadružništva. Krivda za to ne leži samo na dosedanjih upravnih odborih, čeprav je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki so zanemarjali delo pri zadružništvu. Vzroki za slabše delo zadrug tičijo glob je in so predvsem gospodarske narave. Navzlic veliki Prizor lz »Celjskih grofov« na novomeSkem odru: Plccoloralnl (Štefan Hlode) dolii pred • sodiščem Veroniko (Maro Glonar) čarovništva pridnosti kostelskega kmeta, drobna kraška posestveca ne morejo nuditi prebivalstvu dostojnega življenja. Z vso ostrino se postavlja vprašanje dopolnilne zaposlitve, kajti zaslužek pri izkoriščanju gozdov gre h koncu. Novi upravni odbori bodo morali prav zato skrbeti za večje investicije v kmetijstvu in razširitev obrtne dejavnosti. Na občnem zboru splošne kmetijske zadruge v Fari je bilo sklenjeno, da bo zadruga materialno pomagala in organizirala izsuševanje zamočvirjenih zemljišč ter tudi nosila del stroškov^pri morebitnem združevanju zemljišč. Življenjsko vprašanje je nakup zadružnega prevoznega sredstva. Vsled oddaljenosti so transportni stroški za prevoz kmetijskih pridelkov tako veliki, da stavljajo kostelskega kmeta v veliko slabši položaj, kot ga imajo kmetje kjerkoli drugje. Težko bodo živinorejski odseki pospeševali živinorejo, če kmet dobi za liter mleka 11 din, v mestu pa stane najmanj 24 din. Čeprav je stvarnost ovrgla sovražne parole zoper zvišanje deležev in jamstva, so kostelski kmetje večinoma še dokaj ravnodušni do svoje zadruge, če bodo novi upravni odbori uspeli gospodarsko pomagati kmetu, se bosta prav gotovo obe zadrugi hitro okrepili in razširili. Ing S. Volk 84 porok v februarju V februarju je bilo v novomeškem okraju rojenih 128 otrok, izmed teh 71 dečkov in 57 deklic. Umrlo je 76 oseb: 44 moških in 32 žensk. Porok je bilo 84. grado, kar je bilo za mladega učenjaka izredno priznanje in počastitev. Upravičeno je upal, da bo dobil izpraznjeno mesto rednega profesorja fizike na gra-ški univerzi, ker je pa bil vseskozi zaveden Slovenec, je bil imenovan drugi. Te krivice vse življenje ni mogel preboleti. 1. decembra 1895 so ga imenovali za rednega profesorja fizike na univerzi v Innsbrucku, kjer je dalje razvijal svojo široko znanstveno dejavnost. 5. septembra 1901. leta, ko je bil z ženo in dvema sinčkoma na počitnicah v svojem rodnem kraju, v Kamnem potoku pri Trebnjem, ga je zadela kap. Star je bil šele 48 let. Prav takrat so pripravljali njegovo imenovanje za rednega profesorja fizike na dunajski tehniki in za dopisnega člana dunajske akademije, s čimer bi bili vsaj nekoliko popravili krivico, ki so mu jo bili prizadejali v Gradcu. Ime Ignacija Klmenčiča je v znanstvenem svetu dobro znano, pri nas jo pa malone pozabljen, saj ga ne omenja niti Slovenski biografski leksikon. Le »Proteus« — časopis za poljudno pri-rodoznanstvo — je v svoji prvi številki letnika 1951-52 prinesel opis njegovega življenja in znanstvenega dela izpod peresa Lava Cermelja (od tam so vzeti tudi podatki v tem kratkem poročilu), v peti št. letnika 1952-53 pa Klemenči-Cev članek »O fotofonu«, ki ga je bil priobčil v prvem letniku Ljubljanskega Zvona. Naj se te skromne vrstice vsaj bežno spomnijo na našega velikega fizika, dolenjskega rojaka. Morda bi bilo lepo, če bi v letošnjem letu, ob stoletnici njegovega rojstva prirodoslovni krožek na novomeški gimnaziji obiskal njegov grob in rojstni kraj. Pravljica o bogatinu in zdravilnem kamnu Po dokaj uspeli igri Kristine Brenkove »Mačeha in pastorka«, ki so jo lani na praznik žena igrali v Metliki, je ista avtorica napisala nadaljevanje prejšnje igre, to je »Pravljico o bogatinu in zdravilnem kamnu«. Kdor je gledal obe igri, vidi, da je Brenkova pri svojem delu imela mnogo manj srečno roko, saj zgodba ni več tako enotna in v sebi zaključena, dejanje je ponekod razvlečeno. Tega se sicer ne da trditi o metliški uprizoritvi, ki je bila na letošnji praznik žena, saj je tov. Nada Gostičeva režijsko skušala izrabiti vrsto momentov, ki bi igri vdahnili čim več življenja in pristnosti. Zgodba o zdravilnem kamnu, ki ga Juretu in Jerici, ki hodita okrog z medvedom, ukrade bogatin, pa onadva do tega kamna zopet prideta po raznih zgodah in nezgodah in končno z njim ozdravita slepega Andreja, jc kajpada vzgojno zgrajena na osnovi zmage dobrega nad slabim in je v tem pri mladih gledalcih tudi dosegla svoj namen. K temu sta mnogo pripomogla dobri, neprisiljeni igri obeh najmlajših igralcev Gabrijanovc Alenke v vlogi Jerice in Sturmovega Otija, ki je pri-kazoval slepega Andreja. To sta bili poleg bo- fatinove žene (Lili Stromar) in Andrejeve matere Jožica Dular) še najbolj sproščeni osebi, čeprav ne smemo niti mimo ostalih igralcev, ki so svoje vloge podali bolj ali manj zadovoljivo. — Za scenarijo je poskrbela cand. arch. Mladenka Hanzel- Tako so metliške žene v zelji, da neka| nu-dijo najmlajšim, lepo proslavile svoj praznik. NovomešČani t zbori volilcev bodo v prihodnjem tednu: za II. teren — v torek 24. marca ob 19.30 v Sindikalnem domu, za Irčo vas — v sredo 25. marca ob 19.30 v gostilni Vesel, za Žabjo vas — v sredo 25. marca ob 19.30 v hiši Ivana Ka-stelica, za Bršljin — v sredo 25. marca ob 19.30 v Zadružnem domu. Udeležite se zborov volivcev polnoštevilno, sodelujte v razpravljanju o problemih vodovoda, stanov, vprašanja itd.!