LUBLANSKE
jann. fridr. egerja.
;. -jj. i
Nro. 36.
Lublana.
Semejn ti£a t^dna je bil velik, fila ludi ga obifkala, l?po vreme je ludftvo per-vabilo; pa Ono tudi n^kaj pohl^vniga desli-ja v' fr^do popoldn? dobili.
Rrakovzi fo sa pervo potrebo hifhe s* dilami pokrili, dobrotlivi ludje fo im pomagali; al sdaj oftanejo fhe nadalaj fmilenim ferzam perporozheni, de bodo mogli hifhe v'pravi ftan perpraviti, slafti, ker fo odo-feminudvajfet l?t sh? tr^tjikrat pogoreli.
Delilih fe dofti govori^ od miru inu od vojfke, vunder fhe nizh niA drugiga, kakor
dos-
| dosdevki taiftih, kateri vfe naprej vaditi she-]?, kar fe fhe ni sgodilo.
Dunej mali Travna.
Na zefarfko vkasoje zol na vinfki kamen od en goldinar 36. krajzerjov na dva goldinarja 36. krajzerjov od zenta povi-fhan , kar fe ga vun na ptuje pele, sato ker ga prevezh vun gre, inu doma drag pofta-ja, de ga narpr^d nam ne bo smankalo.
Shpania.
Kral je Prinzu de la Paz pifal „ iiino neradi te od minifterftva fpuftimo; vfezlia-fti bofh vshival, kakor do sdaj, inu vfelej ti bomo hvaleshni sa fturjene ftreshbe.
Novi pervi minifter Don Saavedra je e-den pervih, kateri le v' Madriti imenujejo, de fo s' franzosmi dobri. Graf Cabarrus ga je Kralu pof?bno perporozhil; al Saavedra je le na en zhaf minifter; pravio, de bo Don Azara domu poklizan sa perviga mini-ftra, kateri je bil pred sa poflanika v'Rimi, sdaj pa je v'Parisi.
Pervo delo, kar je Savedra minifter, je, de fo ukaso dali, is Shpanie fe pobrati v-fim franzoskim vunpotegnenzam. Ukasa je taka:
Sleherni ve» de je nam lesheozhe na per-iasnofti s'Franzio, de bi enkrat mir inu lg-
J	' ' "r r pa
pa fofefka med nami bila, al vunpobegneni franzosi fo ifkali mir podirati, nafhe ludi zhes domazhe franzose fhuntati, inu k'fov-rashtvi napelovati. Saftojn fmo fe trudili, take podpihavze per pameti ohraniti. De fe tedaj nevarnoft s'k6renam vunisdere, je nafha krateva volja , de vfi perhajalzi inu pobfgnenzi isFranzie fe v^iarkrajfhim zha-fi fpravio is nafhiga kraleftva. De fe vun-der oblublena dobrota njim nevkrati, je per-pufheno, kateri ozhejo, na otok Majorka fe podati, kjer bodo vfo pomozh inu podporo fm?li prejemati od fvojih perjatlov inu shlahte. „ '
Tudi je Kral sdaj pod novim miniftram prepovedal vfe blago is Anglie v'fhpanfko kral^ftvo vositi, nizh angleskiga fe nefme prodajati al kupovati.
Lajhko.
Franzoski poflanik Garat je fhel pervi dan mali Travna fkusi Majland v' Neapel ; tretji dan je perfhel general Brune sa vifhi generala zhes vfo sholnfrfhino na Lafhkim, Berthier je fhel v'Pariš.
Tretji mali Travna pifhejo is Genove, de fo fpet franzosi na novo dofti bark v'fvo-jo flushbo najeli sa franzofke foldate pre-pelati. Sh^fo najeli fto inu dvajfet ladjinu bark ; inu fhe smiraj foldatje perhajajo ; Genova ih jemle pod ftrfho, inu ih prefker-bi, dokler na morje pridejo.
Franzoske barke is jutrovih ben?fhkih otokov fo drugi dan mali Travna v'brod Toulon v' Franzii pertekle.
Visharji fo pifali is Parisa na offizirje t-nu foldate v'Rim s'perjasnemi inu sanefli^ verni bef^dami, sakaj fo fe zhes Mafsena i-du nekatere druge vsdignili; pravio, de ni bilo prav, farnim ob fvoji mozhi ravnati, bi im^li sa pomozh fe v'Pariš sat£zhi k'pravi gofpofki; tudi fo zhaft sgubili pred unajni-mi ludftvami; sdaj fe imajo s'l?po na pokor-fhino poverniti, inu jo nizh vezh sapuftiti. Pokorjenje ni nobeniga sadilo, ampak s'le-pemi bef?dami je vfe posableno. Ravno ta tekar, kater je to pifmo pern^fel na foldate, je podal poffbej pifmo generalu Mafsena, de ima is Rima v'Genovo iti, inu oblaft zhes Rim doli poloshiti. Parisarfki Visharji tedaj nifo foldatam njih sadershanje pohvalili, vunder pa njih shelam dovolili.
Sdaj je general SentCyr v'Rim sa ko-mendanta perfhel. On je pervi mali Travna vfe foldate na tergi del popolo ykup po* klizal, en govor proti nim itn?!, inu jih oppo-jninal, de naj bodo pametni, boglivi, inu pofhteniga sadershanja.
En d?l franzosov je fhlo is Rima v'An-Jcono, tam fe ih je nabralo sh? p?t inu tri-defet tavshent franzosov, inu zisalpinzov. Drugih petnajft fto jc v'Rim novizh perf hlo, iuu po kratkim po&hitki dalaj v'ftari Rim.
Sh?fti mali Travna je perfhlo fp?t tavshent mosh, inu dalaj ravno v'ta kraj. Dofti ftr?l-ne perprave inu fiitukov prepelujejo v* fta-ri Rim.
General Sent Cyr je v'Rimi oklizal,de nova Rimfka oblaft nima zvenka sa ozhit-ne potrebe, satorej daje povele, kako fe i-maio davki notri dobiti, inu vundajati. 5a pofgbne potrebe ima tudi ena pofebna novi-za biti po tri od fto, od duho vniga premoshen-ja po p?t od fto ; inu ta noviza fe more per-ve tri M^feze v'banko - zedelnih poterjati. Po verh tiga je vezh millionov na pofodo dati vkasanih, de ih morejo vfi sloshiti.
NaFarnefki pallaft v'Rimi, kateri Nea-pol f ki mu Dvoru flifhi, fo franzosi roke poloshili na povele Visharjov is Parisa.
Is lupine sl^sena Rimfka republika mif-]i pod franzosko brambo fvojo mejo f hirati. Rimfki foldatje fo grad Ottieri inu en kof Tofkanfke deshele obftavili s'tim perftav-kam inu isgovoram, de imajo pravizo na t? kraje.
Is Neapola pifma dva inu dvajfetiga Sufhza pravio od velikiga perpravlanja na vojfko po želim kraleftvi, de fe bo v' dober bran poftavilo. Vfe vojfkne barke fe na morje perpravlajo, v'deshelo Abbruzzo vo-sio dofti ftrelqe perprave inu fhtukov. Dvaj-fet korapanj kanonerjov je is novizh nare-
jeneh
jeneh. Kral je farn fhel pogledat v* poglavitni kvart?r, kjer foldatje na nogah inu v' fhotorjih ftoje okoli mefta San Germano. Pred njim fo fhli k?kaj pervi minifter Ac-ton, general kvartermafter Parisi, inu fhtir inu dvajfet kralevih Adjutantov. Vojfka bo v'tri mnoshize rasdelena, ena ftoii pod povelam general lieutenanta Gambs, druga pod generalam Colli, inu tretja pod geue-ralam Salandre.
Franzia
Visharji pregledujejo, kajsenemosli? fo po deshelah svolili sa sbor v' Parisi. Pervi dan mali Travna fo z?lo nozh fkoro do be-liga dn^va fedeli, inu nategama dofti tekar-jov krisham po okrajnah poflali.
Isvolenje v'Parisi je bilo nepokojno, dofti ojftrih republikanzov je bilo safmehova-nih inu tepenih; slafti je bil s' palzo tepen Camus Arhivar poftave delovniga stiralifha; ta je dolgo zhafabil vj?t v'Efterajhi; sdajfe je tosliil, inu pravda zhes njegovo tepenje tezhe.
Meftam Nimes inu Saint Etienre jc gof-pofka prepovedana, inu foldatje itrajo zhes nje oblaft na en zhaf, sato ker fo cbdolshe-ne, de fo kraleveh mifli.
Visharji fo dali okliz savolo dershanja nove pratika ali kalendra. Sapovdajejo, de
ne J?-
nedela nima po nobeni z?ni prasnik biti, tudi nima nekjer nobeniga fl?da biti ftarih prasnikov; ob petkih inu drugih poftnih dnevih liefmejo ribe na terg liofiti. Belov-zi, hlapzi imajo ne na tedne ampak na def?t-dnine plazhilo prejemati; ne na nedele ampak na defeti dan pozhivati; farno na peti dan fmejo delovzi pozhitik dobiti, katfri sajn profio. Ozhitne vefela inu zhafti, katere fo bile do sdaj na nedele v*navadi, padejo na vfaki defeti dan, kakor parada per foldatih, imenitnifhi komedie v'gl?dalfhih. Tudi fe nima sraven noviga rajtanja tudi (tanga kalendra rajtanje v'pifma al v'novize poftavlati ; vfe naj bode po novim kalendri.
Anglia.
Po Anglii fe vfe vadi v'oroshji, miflio franzosam dobro podkuriti, ako fe bodo pre-dersnili v'Anglio preftopiti. Pravio: druge kral?ftva fo fe podale, al mi ozhemo v' fredi mor f ki h valov na naf hi m otoki ftati kakor terdna fkala, famim isdajavzam ne dajmo oroshja, kar je pofhtenih perjatlov nafhe domovine, naj ftopio na noge; mi nebomo puftili, de bi nam franzos po herb-ti plefal. Glejte, kako nesnano delajo s'Genovo, s'Rimam, s'5hvajzam.
Turzhia
Pafha Oglu fe zhedalaj majn bojimo, nima ne dofti inu ne mogozhnih perjatlov. kuga je fhe v'Konftaminopli, pa ne velika.
Vmerli fo v' JLublani.
23.	dan mali Travna.
Jofefa Git, oftirfka hzhi, 2.1. na predm^ft-ji Nro. 68.
24.	dan.
Jakoba Mrak mertvi rojen fin, na pred-mafiji Nro. 78.
Od Brixeufkiga firfta gofpofke v' Bl^di fe poftavi dan sa raslozhenje sapufheniga premoshenja rankiga Jurja Shvab 7. veliki Travna ob 9. sjutraj v',ti Kanzlii, terjavzi naj pridejo fvoje pravize fkasat, fizer bo raslozhik fturjen, inu napovedanim delffham. zhes dano. Bled 27. .Svizhana 1798.
Od Brixenfke gofpofke v'Blfdi fe os-nani, kateri imajo kaj per rankim Jerneju Salohar v'Gradi iskati, naj ofmi dan veliki Travna v' Kanzlio fvoje terjanje fkasat pridejo , fizer bo njegovo premoshenje raslo-zheno, inu dol?'fham po teftamenti isrozhe-no. Bl?d 28. Svizhana 1798.
Od Brixenfke gofpofke v' Bl?di fe osnani, kat?ri kaj terjat imajo per sapufhenji rankiga Primasa^ Klem^nz v'Gradi po kakerfhni pravizi, naj feglafio n. dan veliki Travna ob 9. uri sjutraj v'ti Kanzlii, inu fvojo pra-vizo svishajo, fizer bo premoshenje bres sa-dershika raslozheno, inu rankiga po sadni voli delefham isrozheno. Bl?d 28. Svizhana 1798»