Narodna i Studijska knjižnica via Geppa, I E S T E ELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE Uto XI itrv 2 (515) TRST . PETEK 6, FEBRUARJA 1959 Posamezna Štev. 25 Lir VLADNA KRIZA IN TRST klep predsednika republike, da se morata Fanfani in njegova vlada predstaviti parlamentu za zaupnico, nikakor 1,c reši vladne krize, ki je odraz 'ežkega gospodarskega in političnega položaja dežele. To de-Ianje, ki prihaja kot zaklju-cek večdnevnih pogajanj, samo Podaljša krizo, ki postane še K>lj zapletena, podčrtuje no-•ranje spore relativno večinske Mranke, jo paralizira in isto-,asno onemogoča državi in nje. ftim organom redno delovanje. Stališče Fabianija, ki noče uStakniti svojega odstopa, po-,riuje gornjo sodbo. se bodo lahko rešili stari in n°vi problemi dežele, obstoja edino ena pot, to je ustanovi-*ev vlade, ki se bo opirala na Velikanske množice, katere se b°rijo proti «amopašnosti mo-n°polov in poskusom kršitev tepubliške, ustave. Gornje sile so v akciji ; to '° delavci, kmetje, srednji sloji, 'ff proizvajalne sile, ki se bo-bji° ra svoje zahteve gospodarji ®8® in socialnega značaja. °«ejo 'dinamično vlado, ki bo "ktivna iu zvesta socialni poli-'ki v zaščito neodvisnost, gospodarskega razvoja, demokra-'I® in napredka dežele. Povišanje plač iu mezd, proti demobilizaciji, za zaščito de-?Vnc8» mesta, premično lest-4°, proti draginji in narašča-0 ) korupciji, za deželno usta-’pvo, občinske in pokrajinske "Monomije, za zaščito demokratičnih svoboščin in svobode v j 'tonah, to so problemi okrog Merili se odvijajo borbe, ust- | 'arjajo st zavezništva fconkret- * j.1.1 in*eresov, ki združujejo miti00® >n milijone državljanov. Tržačani smo nekoliko ob ! j" " te velike bitke, skoro kot tl tha^C G zemlje nc bilo sestavni Z rcpublike in bi naše bor-j ' ,"e kile iste, kot jih ima p8 'jttisko delovno ljudstvo. , n 'i s‘cer, da smo tudi mi 1 , j napravili : odobrilo sc je resolucij, vrstijo se skupni jT’ti'Mi. To je vse dobro iu ko. ,'no. Prav gotovo nc borne ^ 1 /**ti, ki b>. Itoteli poddenje-^važnost zadnjih sklepov.. , ®° Mii sprejeti soglasno v ^ *‘iskrni in pokrajinskem » -Celostno nalogo sejanja ' ' 'mizma ;n kritiziranja na le-? *" desno prepuščamo dru-,0; maloštevilnim. Prepušča-■j,° L* tistim, ki si želijo, da bi ti” shira), ker je to v njiho-1 dolgoročnih načrtih. pobrr, volja, soglasnost o re-0 Ucijah, kolektivna skrb za j "tev tržaških problemov in za poraz tistih, ki hi p” ■ * na vsak način škodovat’ jjj. » 'se to se mora izrabi v akcijah množic, v bor v '8eK Li so prizadeti zaradi T°rbrižnosti vlade do Trsta. i)a1°VSi'i promel strahovito n-l? ®’ *zvaja se že načrt za de- °dpus!njC drŽaV.ne 'ndustrije, i se množijo, dopuščajr h Premestitve naročil, ki so jih . nase ladjedelnice, pro-jt,Cni hi'ših nameščencev ZVU j j. 86 v®dno nerešen in kar se deželne ustanove imamo do rot°^ 8amo Predlog rimske bi-racije, k; bi še poslabšal ■wraminniaaut r.iiiiiiiiiiiiroeiiči- današnji položaj teh krajev. Vsak dan slišimo slabo novico. Pred kratkim je prišla vest o prehodu Sv. Roka k Arzenalu, danes pa vest o prepustitvi indonezijskih naročil za ladjedelnico «Giuliano» ladjedelnicam v Livornu in Viareggiu ter o odpustih v ladjedelnici Felzse-gy ; jutri pa bo prišla na vrsto železarna ILVA ali kako drugo podjetje. Ali bomo čakali? Bomo molčali? Se bomo prepustili božji previdnosti? Ali ni pravilno,' da se napravi to kar so napravile stranke in sindikalne organizacije v Neaplju, Genovi in Firencah? Večkrat so prišli v Trst ministri in politični možje. Prihajali so še posebno v volilni kampanji in izjavljali, da Trst ne sme umreti, da mora njegovo gospodarstvo zopet zaživeti in naša luka mora zopet postati velik trgovski einporij. Od nas je odvisno, če bodo gornje obljube izpolnjene. Odvisno je od vseh Tržačanov, od naše enotnosti, ne samo za resolucije, marveč tudi od enotnosti v vztrajni borbi vseh kategorij in slojev, da bo prišlo do konkretnih rešitev naših problemov. Take borbe bodo naš najboljši doprinos borbi, ki se danes odvija povsod, v vseh pokrajinah in mestih. To ho naš doprinos k borbi italijanskega ljustva za izhod iz težke gospodarske in politične krize, ki jo preživlja dežela in za novo vlado, ki bo resno poslušala zahteve našega Ozemlja. XXI. kongres KP SZ polaga bogat obračun uspehov socializma in odpira človeštvu velikanske perspektive ♦ Tri trilijone rubljev v sedmih letih za kmetijstvo ♦ Po šestih letih samo 35 ur dela na teden ♦ Nacionalni dohodek se bo povišal za 52 odst edtem ko gre naš list v tisk, se v Moskvi zaklju-uje XXI. kongres Komunistično partije Sovjetske zveze, ki že začel 27. januarja z ude-le.šbo 1269 delegatpv in največjo udeležbo delegacij komunističnih partij iz vseh dežel sveta, kar jih je bilo kdaj prisotnih na mednarodnem sestanku komunističnega gibanja. Kongres je torej veliko mednarodno zasedanje in izpričuje okrepitev enotnosti svetovnega komunističnega gibanja po XX. kongresu in zgodovinski konferenci, ki je bila 1957 v Moskvi. V trenutku ko prihajajo vedno bolj do izraza spori in razdvojenosti v starem kapitalističnem svetu, kjer je kriza vedno večja, potrjuje enotnost in strnjenost socialističnega tabora, avantgardnih partij delavskega razreda iz vseh kon. tinentov premoč socializma. E-notnost socialističnega tabora postavlja na laž in osmeši stare in že oguljene klevete o «hlapcih Moskve». Sedemletni načrt razvoja sovjetskega gospodarstva, bližnja ! perspektiva, da bo ZSSR prcko-; sila ZDA v proizvodnji na po- 425 novih članov v vrstah ZKMI j ^v<-‘za komunistične mladine . ' kampanji obnavljanja iz- ®*nic za 1959 vpisala 125 mla-°!1 v 'n mladink in s tem do-l ' 8 Ro odst. v primeri z ”“8kim letom. |.. ., Posebno sta se odlikovala -j n'a Tomažič z 89 novimi Li Barriern-Sv. Vid z 81 vpisanimi. k. *?0<^M°tPo so obnovili iz-jA-hice 1959 naslednji krožki : (j Jakob-Pončana, Magdalena, \p!.i"e’ Sv. Ivan - Podlonjer, vič ^V" Grela in Bazo- a ^ *adnji kampanji so bili g anovljeni mladinski krožki v ^a Izjava vodstva KPl bor je pooblastil župana naj skliče sestanek voditeljev skupin v občinskem svetu, da se pomenijo in sporazumejo za skupno akcijo v zaščito obeh ladjedelnic. Poslanec Vidali je vnovič posredoval v poslanski zbornici z novo interpelacijo, ki tolmači odločitev delavcev v I ladjedelnici «Giuliano» in prebivalstva, da se hočejo zoperstaviti odstopitvi naročil. fji akoj po padcu Fanfanijeve vlade je vodstvo KPI objavilo resolucijo v kateri uvodoma podčrtuje, da predstavlja ta dogodek važno zmago ljudskih množic, demokracije in parlamenta, ki so že večkrat obsodili in odbili njene proti-ljudske ukrepe. To je obenem zmaga Komunistične partije, ki je že prej, ko sla obstojala še zmeda in negotovost glede narave te vlade, z vso silo razgalila njen reakcionarni značaj in pozvala ljudstvo v borbo za njeno strmoglavljenje. Fanfanijeva vlada je bila prisiljena odstopiti, ker so bile njene usmeritve popolnoma v nasprotju z mogočnim sunkom na levo, ki se je izrazil na volitvah 25. maja. Vlado so str- Prihodnja številka * DELAe izide v petek 20. februarja. Zadnje „darilo<< Fanfanijeve vlade delavcem Nadaljuje se nesmiselni proces proti beneškim partizanom Pred porotnim sodiščem v Firencah jc v teku proces proti beneškim partizanom in antifašistom, ki je bil svojčas odložen. Iz izpovedi večjega dela prič, tudi obremenilnih, kot tudi iz izjav obtoženih borcev prihaja vedno bolj do izraza vsa nesmiselnost tega procesa, ki bi ga moralo sodišče ukiniti, ker bi moralo biti pač jasno, da gre v bistvu za vojaška dejanja izvršena v ognju srditih bojev proti nacistom in fašistom. Res žalostno je, da se morajo borci narodnoosvobodilne borbe po trinajstih letih od konca vojne, zagovarjati pred sodiščem sapi o zato, ker so za časa nacistične okupacije ' vzeli pogumno v roke orožje i» tako vstopili v veliko fronto borbe za zlom nacifašizma. Svojo hrabrost in predanost borbi proti nacističnim in fašističnim zločincem, ki so morili naše ljudstvo in plenili naše domove, pa morajo plačati s presedanjem po ječah in nad njihovimi glavami visi — kot Damoklejev meč — cela vrsta najbolj goro-slastnih obtožb, od plenitev, u-morov, ugrabitev pa do veleizdaje, Toda rclo nekatere izmed najbolj sigurnih obremenilnih prič, ki bi morale predstavljati temelje, na katerih je bila zgrajena obtožnica, niso vedele povedati o tem nič točnega. Ravno obratno. Ena izmed . ,== |„cui>s,»iu — p glavnih obremenilnih prič, žup- I likih letih gorja, vojne in Bik Gratina, ki je" _pp rodu Ita-1 dejanj zelo potrebno. lijau, je dal na procesu take izjave, ki so docela zrahljale že itak trhle temelje obtožnice. Vrstile so se do sedaj še druge obremenilne priče, ki niso niti skušale zatajiti svoje fašistične preteklosti in sovraštva do partizanskega gibanja in do Slovencev. Proces se torej nadaljuje in se bo še precej zavlekel, ker mora sodišče zaslišati še celo vrsto prič. Toda ne glede na njegov izid - pričakovati je, da bodo obtoženci dobili vsaj zadoščenje z oprostilno razsodbo - je treba še enkrat podčrtati vso nesmiselnost tega procesa, ki gotovo ne prispeva k pomiritvi duhov in mirnemu sožitju, ki ga je vse prebivalstvo — po to. raz- ve je bil sploh še potreben kak dokaz o pravem bistvu klerikalne Fanfanijeve vlade, ki je prejšnji teden odstopila, so njeno protiljud-sko bistvo in njeno pro-tldelavsko politiko do kraja osvetlili dramatični dogodki, ki so se odigrali v torek 27.. januarja v Firencah. Junaška borba delavcev tovarne «Galileo», ki traja že več časa, je pred tremi tedni dosegla višek z zasedbo tovarne s strani delavcev, ki so hoteli na ta način preprečiti 530 odpustov. Osemnajst dni so imeli delavci tovarno v rokah, dokler jih ni v torek 27. januarja policija izgnala. Kot blisk se je razširila po mestu vest o nasilnem dejanju, ki ga je v zaščito monopola SADE, ukazal notranji minister Tambroni. Delavci in uradniki so takoj zapustili deto v tovarnah in uradih ter odkorakali proti središču mesta, trgovci in obrtniki so zaprli trgovine in lokale. V' središču mesta se jc zbrala velika množica manifestantov, ki so glasno izražali svojo so- lidarnost prizadetim delavcem. Prišlo je do surovega nastopa policije, ki je začela pretepati s pendreki in skušala razgnati množico tudi s solzil-nimi bombami in briz-galnicami. Ranjenih in aretiranih je bilo večje število oseb. To je bilo zadnje «darilo» klerikalne vlade delavcem. »Mesec partije za mladino" VT a skupnih sestankih fede-^ ralnih komitejev partije in ZKM 10. in 17. januarja, ki sta bila posvečena vprašanju mladine, je bila odobrena resolucija, ki podčrtuje in razvija osnovne točke resolucije, katero je julija meseca odobril federalni komite. V prvi točki ugotavlja resolucija, da je tržaška mladina brez perspektive^ za bodočnost, ker ji kriza onemogoča, da bi se vključila v proizvodnjo in tako izboljšala svoje življenjske j pogoje. Nad 5000 mladincev in mladink še vedno išče prvo zaposlitev, V takih pogojih delujejo z velikimi sredstvi cerkvene hierarhije in KD, ki dejansko kon. trolirajo mladino prek šole, pri zaposlovanju, strokovni usposobitvi in njenih razvedrilnih de-javnostih. Skušajo jo pasivizira. ti in jo odvrniti od političnih problemov in sindikalnih borb, da bi na ta način postala nji- i liovo orodje v službi Fanfanije-vega režimo. Zato so skoro popolnoma izginila laična mladinska politi-. čna gibanja in s tem se okoriščajo mladinska gibanja Katoliške akcije, ki se zbirajo okrog župnišč, AGLI in MSI. V takem položaju je ZKM edina in najbolj dosledna mladinska organizacija, najbolj aktivna v borbi proti klerikali-zaciji in akciji za dosego boljših življenjskih pogojev mladine, študija in vzgoje v duhu demokracije in idealov socializma. 2. Vsa partija in komunisti, ki delujejo v množičnih organizacijah in javni upravi, se morajo še bolj potruditi in pomagati mladini pri reševanju njenih problemov. V okvir te obveze in akcije za obrambo vseh pravic sloven. skega prebivalstva, spada tudi potreba podpiranja zahtev slovenske mladine za šolo, proti nacionalističnim diskriminacijam, ki se izvajajo pri zaposlitvi mladine, da bodo slovenski in italijanski mladinci, brat- sko druženi jamstvo bodočnosti miru, demokracije in miroljubnega sožitja med tu živečim prebivalstvom. 3. ZKMI mora vršiti med tržaško mladino prvenstevo vlogo s svojo specifično politično, ekonomsko, socialno, kulturno in razvedrilno dejavnostjo, ki jo mora karakterizirati kot avtonomno, množično in borbeno organizacijo, katera je sposobna združiti in mobilizirati večino slovenske in italijanske mladine na našem pod. ročju. Gornja resolucija, ki jo objavljamo v izvlečku, je podlaga nove pobude to je «meseca partije za mladino.» «Mesec partije za mladino» je organiziran v vsedržavnem merilu, kot je sklenilo vodstvo KPI. Na našem področju se bo vršil od 15. februarja do 15. marca. V tem mesecu se morajo vse akcije naše federacije in vse partijske organizacije ter vsi tovariši obvezati, da bodo ojačali delovanje aa politično in organizacijsko utrditev Zveze komunistične mladine. Cilji «meseca partije za mladino» so naslednji : rekrutacija mladincev in mladink za ZKM, še posebno kjer je mladinska organizacija šibka ; — ustanovitev mladinskih k rož. kov v okrajih in vaseh, kjer jih še ni; — akcija med mladinci, ki niso še vzeli izkaznico ZKMI za leto 1959; utrditev vodilnih komitejev v krožkih ZKMI; — izvajanje pobud med mladino in prebivalstvom za popularizacijo stališč komunistov o današnjih- problemih. Vsaka sekcija naj se obveže, da bo v mesecu za mladino izvedla, sama ali skupno 1 mladinskim krožkom, vsaj eno pobudo v okviru splošnih smernic, ki so navedene v članku in na osnovi resolucije obeh federalnih komitejev. moglavile vedno večje borbe delavskega razreda in ljudskih množic, porazil jo je vedno večji odpor številnih plasti srednjega sloja. Sedaj je treba preprečiti tako rešitev krize, ki bi skušala odložiti rešitev življenjskih problemov « sestavitvijo prehodne in začasne vlade, katera bi pripravila edino le povratek tistih socialnih in političnih sil, ki so bile poražene s padcem Fanfa-njeve vlade. Potrebno sodelovanj'e med KPI in PSI Rešitev krize je samo v novem vladnem programu, ki bo upošteval temeljne zahteve, katere prihajajo v tem trenutku do izraza na zelo dramatičen način. Sedanje borbe nakazujejo osnovne točke takega programa in sicer : 1. Popolno spoštovanje vseh svoboščin in pravic, ki jih državljanom jamči republiška u-stava ; likvidiranje privilegiranih položajev klerikalnih skupin v državnem aparatu, državnih in poldržavnih ustanovah, javnih sektorjih gospodarskega življenja. Takojšnja uresničitev deželne ustanove, razširitev krajevnih avtonomij, priznanje brez vsakega pridržka pravic dežel s posebnim statutom. 2. Gospodarska politika, ki bo omejila oblast monopolističnih skupin in bo usmerjena torej proti Skupnemu evropskemu tržišču, katero je v tem trenutku orodje politike monopolov. V' io spada načrt industrializacije borbe proti brezposelnosti, obnove juga, revizija v protimonopolističnem smislu štiriletnega načrta IRI-ENI ; politika reform in kmetijske preobrazbe, ki naj zagotovi stalno delo kmetijskim delavcem, sprejme zahteve spolovinarjev, ustavi proces likvidacije malih kmetij in razvija v modernem smislu italijansko kmetijstvo, v korist vseh poljedelcev in vse dežele. 3. Politika dela. ki naj likvidira sedanji režim diskriminacije v tovarnah, uveljavi delavsko zakonodajo z juridičnim priznanjem notranjih komisij in veljavnosti delovnih pogodb ; omogoči povišanje plač in mezd ter sprejme zahteve državnih nameščencev. 4. Zunanja politika miru, ki naj razvija pobudo Italije v korist mednarodne pomiritve. 5. Politika javne izobrazbe, ki naj se opira na dejansko demokratično šolsko reformo, z ustanovitvijo obvezne in brez. plačne šole za vse. od 6 do 14 leta in novo ureditvijo strokovne izobrazbe. Za uresničitev tega programa je potrebno srečanje in zavezništvo med delavskim razredom, kmeti in vmesnimi mestnimi ter podeželskimi sloji, proti nadoblasti monopolov in klerikalizma, s premostitvijo razdvojenosti in shem politične klasifikacije, ki danes ne odgovarjajo več razvoju ljudske usmeritve i deželi in parlamentu. Deželi je v teni trenutku potrebna nova večina, ki se bo opirala na levičarske sile in vse laične ter katoliške sile, katere se hočejo zoperstaviti vzpostavitvi popolnega gospodarskega in političnega gospostva monopolov in klerikalnemu integra-lizmu. Vodstvo partije se obrača v tem trenutku do katoliških sil, ki izražajo svojo zaskrbljenost zaradi involucije položaja, do republikanske in socialdemokratske stranke, ki morajo čutiti odgovornost, da ne bodo podpirale takih rešitev vladne krize, ki bi pripravile teren za totalitarne pustolovščine. V tem položaju je tembolj potrebno politično sodelovanje med Komunistično partijo in Socialistično stranko. Reakcionarnim silam se je treba zoperstaviti z enotno mobilizacijo množic in vodstvo partije zaupa, da bosta znala delavski razred in njegova prednja straža tudi tokrat izpolniti svojo nalogo v interesu vsega ljudstva. POLITIKA IN GOSPODARSTVO uspelo Revizionistom ni odvrniti nobene partije od poti marksizma-leninizma 'iT svojem obširnem poročilu na XXI. kongresu KP.SZ je tov. Hruščev obravnaval tudi vprašanje borbe proti revizionizmu. V informacijo tovarišem in našim bralcem povzemamo iz teksta agencije «Tass» poglavje iz poročila, ki obravnava omenjeno vprašanje. «Konferenca predstavnikov komunističnih in delavskih par-tij, ki je bila v novembru 1957. je dokazala, da so bratske partije popolnoma enotne v svojih mnenjih. V notranjosti vsake partije je prišlo po novembrski konferenci še do nadalj-ne utrditve. Tudi mednarodno komunistično gibanje je pridobilo novih moči. Revizionistom ni uspelo odvrniti nobene bratske partije od poti marksizma-leninizma». Tov. Hruščev je poudaril, da je mednarodno komunistično gibanje obsodilo mnenja in politiko jugoslovanskih revizionistov. V polemiki z deklaracijo od 1957 ie jugoslovansko vodstvo predložilo svoj revizionistični program v katerem napada markisistična in leninistična stališča mednarodnega komunističnega gibanja. Jugoslovanski revizionisti zanikajo potrebo mednarodne razredne solidarnosti in zapuščajo stališča delavskega razreda. Jugoslovanski vo-ditelji hočejo biti izven vsakega bloka, hočejo biti iznad taborov. Toda dejansko so v balkanskem bloku, ki ga sestavljajo Jugoslavija, Turčija in Grčija. Pripomniti je treba tudi, da sta zadnji dve deželi članici napadalnega bloka NATO. Preizkusni kamen upravlja, nja neke dežele obstoja v napredku, ki ga beleži v razvoju nacionalnega gospodarstva, v dvigu kulture in materialne blaginje ljudstva. Kdo pa je dosegel minimalne rezultate? Prav tista partija, tista država in ti- Iz poročila tov. Hruščeva na kongresu v Moskvi XXL sti voditelji, ki poveličujejo svojo lakoimenovano jugoslovansko pot, kot edino pravilno pot. Če primerjamo življenjsko raven socialističnih dežel, bomo ugotovili — kot je objavljeno v gospodarskih publikacijah — da se raven dviga dosti počasneje v Jugoslaviji. Samu praksa Jugoslavije demantira teoretska «odkritja» jugoslovanskih revizionistov. Marksistične-leninistične par. lije pozorno sledijo razvoju položaja v Jugoslaviji. Mi go-iimo zelo prijateljska čustva do bratskih narodov Jugoslavije, jugoslovanskih komunistov in do herojev partizanske in ilegalne borbe. O mnogih problemih zunanje politike imamo ista mnenja. Še nadalje bomo razvijali trgovino z Jugoslavijo na osnovi reciprocitete. Trudili se bomo za sodelovanje z Jugo slavijo o vseh vprašanjih proti-imperialistične borbe, za mir, o katerih se bodo naša stališča ujemala. Kako se bodo stvari odvijale na področju partije? To bo odvisno od Zveze komunistov Ju goslavije. Njeno vodstvo se je izoliralo od mednarodnega ko. munističnega gibanja. Komunistično gibanje je zadalo težke udarce revizionizmu, toda revizionizem ni še umrl. Ne smemo pozabiti, da bodo skušali imperialisti na vse načine podpirati in strniti revizioniste. Imperialistični ideologi in revizionisti, ki jih prvi vzpodbujajo, skušajo na vsak način izpodkopati naraščajoči vpliv komunističnih partij in širiti lažno izmišljotino o komunističnem gibanju,ki je «fabricirano v MOSKVA: Trg Majakovski Moskvi» in o komunističnih in delavskih partijah, ki so odvisne od KP ZSSR. Smešno je misliti, da se ne-ko politično stranko delavskega razreda, ki šteje večkrat stotisoče in tudi milijone članov, lahko organizira v neki deželi iz inozemstva. Nihče ne bo n. pr. verjel, da so bile, Komunistična partija Italije z dvema lijonoma članov, Francije s 500 tisoč vpisanih, Indonezije s poldrugim milijonom, Indije s sko-ro 300 tisoč članov ter druge bratske partije, «fabricirane v Moskvi» in da so njihovi člani «tuji agenti». V komunističnem gibanju in so. Balističnem taboru sta obstoja-'i vedno popolna enakopravnost in neodvisnost za vse komunistične in delavske partije in vse socialistične dežele. KP SZ ne kontrolira nobene druge nartije. Sovjetska zveza ne kontrolira nobene druge dežele. V komunističnem gibanju ni «višjih» in «podrejenih» partij. Vse komunistične in delavske partije so enake in neodvisne. Vse so odgovorne za usodo komunističnega gibanja, za njegove poraze in uspehe. Sleherna komunistična in delavska partija je odgovorna pred delavskim razredom in delovnim ljudstvom njene dežele, pred mednarodnim komunističnim in delavskim gibanjem. Kar se tiče Sovjetske zveze, njena vloga ni v tem, da bi kontrolirala druge dežele, marveč v tem, da je prva ugladila človeštvu pot v socializem, da je najmočnejša dežela svetovne, ga socialističnega sistema Ce govorimo v prispodobi, se naša partija smatra kot avantgardna formacija svetovnega komunističnega gibanja, kot Formacija, ki prva doseže vrhove komunizma. Mnenja smo, dn je treba moč socialističnega tabora na vse načine utrditi in da je treba še nadalje utrditi enotnost mednarodnega komunističnega gibanja, v skladu z načeli moskovske deklaracije, ki so jih sprejele vse bratske partije. V analizi perspektiv za napredovanje človeštva po poti v komunizem, je tov. Hruščev izjavil, da je treba imeti v vidiku velikansko različnost zgodovinskih pogojev, ki obstojajo v raznih deželah. Toda kar je treba v tem primeru podčrtati je, da je poglavitni in odločujoči činitelj napredovanja vseh dežel v komu- nizem skupni zakon za vse in ne njihovi specifični pojavi. Marksistične-leninistične partije priznavajo, da ima vsaka dežele svoje specifične sile socialističnega razvoja. Toda to ne pomeni, da lahko korakamo v socializem stopajoč po kaki drugi poti, ki gre vzporedno s splošno. Kar je treba upoštevati so specifične karakteristike položaja in obdobja v katerem neka država stopa v socializem. Nekatere korake, ki jih je n. pr. napravila v preteklosti Z.S. S.R. v izgradnji socializma, ni mogoče mehanično presaditi v druge dežele. Vse socialistične dežele gradijo socializem, toda ne na ustaljen način. Komunistična partija Kitajske izkorišča mnogo izvirnih o-blik za izgradnjo socializma — je dejal Hruščev -— in mi nimamo z njimi nesporazumov ter to niti ne bi bilo mogoče. Jugoslovanski revizionisti osredotočajo danes svoj ogenj proti Ljudski republiki Kitajski in branijo vse izmišljotine o dozdevnih sporih, ki naj bi obstojali med Komunističnima nartijama ZSSR in Kitajske. Popolnoma in v celoti se strinjamo z bratsko partijo Kitajske, tudi če iz mnogih vidikov njene metode izgradnje socializma niso podobne našim. Kongres izgradnje komunizma m§: Govor tov. Togliattija na XXI. kongresu K P Sovjetske zveze V torek zjutraj je začel v Moskvi zgodovinski XXI. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. Na kongresu so poleg delegatov iz vseh sovjetskih republik prisotne tudi delegacije bratskih komunističnih in delavskih partij iz vsega sveta. Delegacijo KPI vodi generalni sekretar tov. Paimiro Togliatti. Kongres je otvoril prvi sekretar KP SZ tov. Nikita Hruščev (na sliki), ki je imel nato glavno poročilo, katero je čital približno šest ur. XXI. kongres se je sestal za razpravo o zgodovinskem sedemletnem gospodarskem načrtu ZSSR in prav zato se ta kongres povsem upravičeno imenuje «kongres izgradnje komunizma». V svojem‘poročilu je tov Hruščev napovedal, da bo SZ v teku kakih 12 let prekosila ZDA v proizvodnji na posameznika. Zgodovinski kongres, ki se vrši v tem trenutku v Moskvi pa je obenem obračun velike politične preokretnice, ki je bila uresničena pred tremi leti z XX. kongresom. T\ elegacijo KPI so na XXI kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, sestavljali naslednji voditelji naše partije : generalni sekretar tov. Paimiro Togliatti, Giancarlo Pa-jetta. Macaiuso, Carré in - Lamprede V nedeljo je imel lov. Togliatti na kongresu pozdravni govor, ki ga objavljamo: «Tovariši delegati! Prinašam XXI. kongresu- KP SZ pozdrav Centralnega komiteja in KPI, bratski in topel pozdrav nad dva milijona državljanov, ki So nam dali svoj glas na zadnjih volitvah in vsega dela italijanskega -naroda, ki gleda na vašo deželo in vaše delo z globokim čutom prijateljstva, s prisrčnostjo in hvaležnostjo, ker zna, da ste dežela socializma in da so vaše stvaritve v korist blaginje ljudstva, demokracije in miru. V zadnjih letih smo pri nas prestali obdobje trdega dela in borb, ki niso bile vedno lahke. Izšli smo iz teh borb moralno in politično zmagoviti. Tisti, ki so fantazirali o takoimenovani krizi naše partije so ostali bridko razočarani in so danes sami v škripcih. Vlada klerikalcev in desničarskih socialdemo-kratov, katerih voditelji so se odlikovali v zahtevi diskriminiranja naše partije z njeno izključitvijo iz področja demokracije, so ostali sedaj sami di. skriminirani. Nezadovoljstvo, ki se je ustvarilo med delovnimi množicami zaradi njene nesposobnosti, da bi se lotila in rešila resne 8. februar - vsedržavni dan malih in srednjih kmetov 8. februar, je dan kmetov. .Te,3 ga dne bodo po vsej državi j zborovanja, na katerih bodo, napredni kmetje na razne na- ! čine manifestirali proti obstoječim razmeram in zahtevali primerne ukrepe za spremembo in izboljšanje teh razmer, predvsem pa znižanje odnosno odprave raznovrstnih davkov. Tozadevni sklep je bil sprejet na sestanku, ki je bil 20. januarja v Rimu in katerega so se udeležili zastopniki kmetov iz raznih italijanskih dežel ter številni komunistični parlamen. tarči, med katerimi je bil tudi poslanec Togliatti. Pri nas na Tržaškem ni nred. videna nobena večja tovrstna manifestacija, vendar pa je prav da v našem listu posvetimo nekaj vrst temu važnemu problemu. Zemljiški mogotci so skupno s Fanfanijevo vlado, ki je sicer Tudi naši kmetje naj se pridružijo upravičenim zahtevam kmetov drugih pokrajin Italije nedavno odstopila, sprožili veliko ofenzivo proti življenjskim pogojem, zaščiti in razvoju ma-lih kmetij. Skupno evropsko tržišče (SET) predstavlja hudo nevarnost za male kmetije. To tržišče bo omogočilo zemljiškim monopolistom, da si bodo v še večji meri zagotovili mostne profite, po drugi strani pa bo neizogibno povzročilo nevarno povečanje brezposelnosti v vr- i stali množic kmetijskih delavcev. kmetje se nikakor ne smejo, in se niti ne morejo, zanašati na razne vladne obljube. Znana stvar je, da je demokrščanska stranka ob raznih prilikah dajala raznovrstna zagotovila, na katera pa je kaj kmalu pozabila. Spričo takih perspektiv stoj; pred neposrednimi obdelovalci zemlje nujnost borbe za obrambo svojega obstoja. Mali Tržaški problemi v parlamentu Zavrnjen priziv Ijl ov. Vidali je poslal notranjemu ministru pismeno interpelacijo glede postopka t katerim je bil sprejet priziv, ki ata ga poslala v imenu naše federacije tovariša Paolo Sema in laura Weiss v zvezi s prepovedjo slovenskega govora na trgu Unità v teku zadnje volilne kampanje. V odgovor na priziv sta prejela naša tovariša 15. januarja od notranjega ministra odlok z dne 20. 11. 1958 z naslednjo vsebino : «Upoštevajoč, da je bil odlok generalnega komisarja do-stavljen predložiteljema priziva 3. oktobra 1958 in da je priziv z dotumom 9. oktobra dospel 14. oktobra in ga je treba zaradi tega smatrati — brez ozira na kakršno koli drogo upoštevanje — za nesprejemljivega, ker je bil predložen izven roka, ki ga izrecno določa E-notno besedilo zakona o javni varnosti ; zato odloča, da je pri. ziv gg. Weiss Laure in Sema Paola nesprejemljiv». Tov. Vidali podčrtuje v svoji pismeni intervenciji dejstvo, da je bil priziv odposlan 9. oktobra s priporočenim pismom in poštno povratnico in zgleda zato nekam čudno, da je. do- spel na ministrstvo šele 14. oktobra. Na poštni povratnici ni namreč nobenega datuma o prejemu pisma, zato je potrebna poizvedba pri ministrstvu, da se ugotovi točen datum, ko je bil priziv sprejet. Naš poslanec vpraša nadalje zakaj se ne vzame v poštev dneva, ko je bil priziv odposlan. To je namreč kriterij, ki se ga oblast običajno poslužuje. Predvsem pa je treba upoštevati, da se ministrski odlok, ki zavrača priziv, po svoji formulaciji lahko tolmači kot bi rokratski dokument, ki je sestavljen tako. da se hoče izogniti političnemu in juridične-mu vprašanju, ki sta ga sprožila predložitelja priziva. To je tembolj razumljivo spričo i ugodnega odziva, ki ga je našel v javnem mnenju svoječasni od-govor ministra našemu poslancu. Takrat je namreč notranji minister dal tov. Vidaliju odgovor, v katerem je skoro dobesedno ponovil dokaj malo prepričljive argumente, ki jih je - navedel vladni komisar v svojem odloku o prepovedi zborovanja na trgn Unità. Skrunitve .-X-I spomenikov Zadnje dni januarja je tov. Vidali predložil notranjemu ministru pismeno interpelacijo glede na vandalsko skrunitev spomenikov padlih na našem področju. V zadnjih dveh tednih pojasnjuje naš poslanec — sta se pripetila dva dogodka, ki sta globoko žalila javno mnenje: oskrunitev in vandalsko početje nad spominsko ploščo, na kateri je vklesana motivacija o podelitvi zlate kolajne tržaški občini, kot tudi nad spomenikom štirih antifašistov v Bazovici. V obeh primerih, ki so jih obsodili župan, občinski svet in mestne partizanske ter demokratične organizacije, so antifašistične delegacije protestirale pri vladnemu komisarju zaradi pomanjkanja nadzorstva oblasti ter zahtevale izsleditev in kaznovanje krivcev. Problem slovenskih šolnikov predvidevata zakon št. 248 od 13. 3. 1958 in ministrska odred-ba 21. 5. 1958 glede vključitve v posebne prehodne staleže ali, podrejeno v posebni stalež, kar je predvideno samo za šolnike na Tržaškem ozemlju. Ministrstvo trdi, da ni raz-položljivih mest v posebnem staležu za slovenske šole. Zgleda pa, da je gornja trditev v protislovju z glediščem vladnega komisarja, ki priznava legitimnost zahteve zainteresiranih slovenskih šolnikov in razpoložljivost vseh mest, za katere je razpisan natečaj na slovenskih šolah na osnovi gornjega zakona in ministrske odredbe. Za nameščence bivše ZVU Naš poslanec tov. Vidali jc predložil zadnje dni januarja tudi naslednje pismene interpelacije : Ministrskemu predsedniku, minjstrn za delo in notranjemu ministru, glede nameščencev bivše ZVU. Enostranski ukrep vladnega komisarja je znatno poslabšal delovne odnose te kategorije in je na škodo kakih 5000 nameščencev, ki jim ni priznano napredovanje v službi in ne poenotenje plače, čeprav ni poslanska zbornica niti še odobrila nobenega zadevnega zakona. Pri nas na Tržaškem so razmere v marsikaterem pogledu drugačne od razmer v drugih pokrajinah Italije. Predvsem pri nas ne obstajata, razen nekaj izjem, kolonut in ne spolo-vinarstvo. Naš kmečki ustroj jc sestavljen v veliki večini od malih in srednjih posestnikov, ki sami obdelujejo svojo zemljo. Toda s tem pa ni rečeno, da so kmečke razmere pri nas kaj boljše kot - v drugih -pokrajinah Italije. Iste nadloge j «r<»rlnip » kmete tarejo tudi naše kmete. V marsikaterem pogledu pa so naši mali in srednji kmetje celo na slabšem, saj naša zemlja je skopa, tuja kankurenca in zlasti monopoli onemogočajo našim kmetom, da bi po primer- , .. . . . .„ . . | zmagovita gradnia socialistične uiti cenah prodajali poljske pri-' , -, . . .. , , , * J xr J * flrilTirtP 1P «rtPialt7nm tlnirnTnl delke, kljub temu da so ti na nrobleme našega gospodarskega in državljanskega življenja, je prisililo vlado, da se je morala imakuiti, medtem ko dozorevajo precej globoke politične in gospodarske krize. Najbolj resno dejstvo, ki memora še posebno skrbeti je, da ie v Italiji kot tudi v drugih deželah Zahodne Evrope pri-iravlja in razvija velika ofenziva sil reakcije. Navdihovalci in organizatorji ofenzive so kapitalistični velemonopoli, ki se poslužujejo raznih strank, od tradicionalnih strank buržoa-zije do desničarske socialdemo. cije, od takoimenovanih katoliških pa do strank fašističnega kova. Ofenziva proti demokratičnim svoboščinam skuša zmanjšati in ukiniti vlogo parlamenta in o-grožati neodvisnost naroda. Pod nretvezo ustvaritve enotnega tržišča za šest dežel Zahodne Evrope, se postavlja ekonomijo šibkejših dežel pod gospostvo velekapitala Zahodne Nemčije, ogroža se življensko raven delovnih množic, kmetijstvo in industrija stopata v zelo kritičen položaj. Naša odgovornost je v tem trenutku velika. Bolj kot kdaj koli smo danes razumeli, kako pravilno je trditi in podčrtati, da je stvar demokracije, nacionalne neodvisnosti in miru danes v rokah delavskega razreda. Toda samo trditev ni dovolj, če -se ne spremeni v vsakodnevno akcijo partije, ki ima množičen značaj, ki se zna tesno povezati z vsemi sloji delovnega prebivalstva in ga voditi na teren demokracije, v vztrajno obrambo njegovih koristi in miru. Vi sovjetski tovariši polagate na tem kongresu velikanski obračun uspehov, napredovanj, zmag na poti, ki gre v komunizem. Sedemletni načrt za razvoj sovjetskega gospodarstva odpira ne samo vam, marveč delavskemu razredu vsega sveta in vsemu človeštvu nove perspektive, ki globoko zadenejo in pretresejo um in fantazijo ljudi. To je odločilen in uničujoč udarec lažnim znanstvenikom in hlapcem kapitalizma in imperializma. ki so toliko časa skušali in še vedno skušajo kričali da ni mogoče zgraditi ekonomije in družbe, kjer ne obstoja izkoriščanje človeka. Odkar se je tiri vas začela trgu zelo dragi, seveda zaradi mastnih dobičkov monopolistov. Ker je naša zemlja zelo izčrpana nujno potrebuje mnogo gnojil, ta pa so draga in to spet po krivdi monopolov, zato jih premarsikateri kmet žal ne more kupovati in se mu v resnici niti ne izplača, da jih kupuje. Tudi obdavčenje kmetov je nepravično porazdeljeno, zaradi česar je marsikatera kme-I lija v resni krizi. Vsem tem in kot italijanske male in srednje 1 (Nadaljevanje na 4. strani) družbe, je socializem dokazal svojo odločno premoč nad kapitalizmom. Dokazal je v miru iu vojni miroljubni izgradnji in v obrambi pridobitev ničenih v korist vseh narodov. Danes pozivate stari kapitalistični svet vnovič na tekmova nje in vemo, da boste tudi tokrat zmagovalci in da bo z šim delom in delom komunističnih in delavskih partij dežel ljudske demokracije, velike ljudske republike Kitajske ki delajo na eni tretjini sveta za izgradnjo nove družbe, socia-ližem postal prevladujoči go- Zborovanje stanovalcev v kinu ...Alabardar< Za SELAD 27. januarja jc'poslanec tovariš Vidali predložil ministru :a javno vzgojo pismeno inter-ìelacijo glede slovenskih šolnikov, ki jim ne priznavajo ugod-tosti, predvidene za šolnike Tržaškega ozemlja. Slovenski šolniki namreč ni-deležni ugodnosti, ki jih Ministra za delo in ministrskemu predsedniku, za nadalj-no delovanje ustanov CAM (center za strokovno usposobitev in SELAD. Vladni komisar je namreč izdal pred kratkim dva odloka, ki predvidevata kratkoročno demobilizacijo gor. njih ustanov, kar je v protislovju z zagotovili, ki jih jc dala vlada nameščenim pri teh ustanovah. Ministru za javno vzgojo, glede priznanja službenih let šolnikom osnovnih, srednjih in višjih šol, ki imajo rekvizite političnega preganjanca in so dobili mesto s posebnim natečajem. Ministru za delo in socialne skrbstvo ter ministrskemu pred-sedniku, za ugodno rešitev pro blema socialnega zavarovanji nameščencev bivše ZVU, ki jiir je treba priznati zavarovanj' od dneva nastopa službe, kot je svojčas že uredila bivša ZVU. ki je leta 1948 krila stroške za-varovanja za svoje uradnike in delavce. spodarski in politični sistem na zemeljski obli. VašC novo silovito napredovanje odpira tudi nam, v naših deželah nove perspektive vedno večje razširitve vpliva socializma, njegovih načel, praktičnih uresničitev in njegove organizirane sile. Toda gorje bi nam bilo, če bi mislili, ker že vi korakate naprej s tako gotovostjo in tako naglo, je dovolj, da mi čakamo na bodočnost, ki nam bo itak morala lati prav. Tako stališče bi bilo zelo zgrešeno. 0 potrebi enotnosti delavskega razreda i 81 te k I I] P Kako občuteno je v Trstu stanovanjsko vprašanje je pokazala velika udeležba na zborovanju, ki ga je v nedeljo organiziralo v kinu «Alabarda» Združenje stanovanjskih upravičencev. Na dnevnem redu je bilo tokrat zelo občuteno vprašanje novega zakona o prodaji Ljudskih stanovanj zgrajenih z. javnimi fondi. Poročilo je imel tajnik združenja D’Agosto: V zaključku sp udeleženci odobrili resolucijo v kateri zahtevajo naj se nekatere točke novega zakona popravijo. Sklenili so tudi, da ne bodo kupili stanovanja, ker so pogoji, ki jih predvideva zakon nesprejemljivi. Zborovanja sta se udeležila tudi poslanec tov. Vidali in Tone?, ki je prinesel izraze solidarnosti naše partije. •h dl Va Mi vemo, da je vsaka vaša nova zmaga obenem zmaga naše stvari v vsem svetu. Toda ve. mo tudi, in to je za nas najvažnejše, da pridobitev našega ljudstva in naše dežele za stvar socializma in komunizma, zahteva predvsem dela in borbe, ki jo moramo voditi v naših pogojih in z našimi silami. Nam pripada naloga, da do zadnjega branimo in čimbolj razširimo demokratične in parlamentarne svoboščine. Nam pripada naloga kljubovati ofenzivi monopolističnega velekapitala.- : y Nam pripada naloga razvijanja' pobud politične akcije, ki so potrebne za organiziranje sodelovanja vseh, ki jih ogroža o-fenziva, da nam bo na ta način uspelo omejiti oblast kapitalisti, čnih velemonopolov, osameti najbolj reakcionarne politične sile, dvigniti raven obstoja delavcev v mestu in na vasi, izvesti tiste gospodarske in politične reforme, ki nam morajo odpreti že začeto pot v socializem. Te naloge se postavljajo nam, kot se postavljajo delavskemu razredu in demokratičnim silam vseh deželah Zahodne Evrope, če nočemo, da se ta del Evrope spremeni v vojco oporišče imperializma. Enotnost akcije delavskega razreda in demokratičnih sil, je neogiben pogoj za odvrnitev nevarnosti fašizma in ohranitev miru, za obrambo demokratičnih inštituciji, zagotovitev razvoja demokracije in socialnega napredka. Tovariši! Vaš XX. kongres, ki je bil pred približno tremi leti, je odprl obdobje, ki je nove in velikanske važnosti ne samo za razvoj sovjetske družbe in naše partije, marveč za vse gibanje. Sklepi XX. kongresa, kot tudi načela določena v moskovski deklaraciji komunističnih in delavskih partij, so bili dragocen vodič za llas vse. Vlil' so nam moči in sposobnosti za borbo proti našim sovražnikom in za navezovanje novih prijateljstev, za učinkovito borbo proti revizionizmu in dogmatizmu, za obrambo čistosti naših naukov in okrepitev proletarskega internaeionalizma v naših vrstah in istočasno za razvoj naših naukov in izvajanje v današnjih novih pogojih zato, da je naša partija. utrdila svojo lastnost velike množične partije, kot dediča najboljših tradicij italijanskega naroda, ki je sposobna voditi delavski razred in ljudstvo po poti demokracije in socializma. Zato popolnoma odobravamo tisti del poročila tovariša Hruščeva, v katerem so postavljena načela, ki urejajo odnose med komunističnimi in delavskimi partijami. Vaš vzgled in pridobitve, ki ste jih uresničiti, so bile odločilen činitelj vsega našega razvoja, v daljni preteklosti, v trdi ilegalni borbi, v zadnji vojni in danes. Teda mi smo sc vedno potrudili razumeli, da vaš vzgled in vedno boljša o-svojitev naših naukov nam morajo služiti, da bomo sposobni samostojno delati, se gibati in boriti za ustvaritev socialistične družbe v naši deželi. Poti zgodovine niso določene vnaprej. Vsak narod ima svoje ustvarjalne sposobnosti in partija delavskega razreda jih mora znati vzpodbujati, razumeti in razvijati za izpolnitev velike naloge, ki stoji pred nami». V zaključku svojega go”ora. ki so ga vsi delegati in povabljenci pozdravili z burnim ploskanjem, je tov. Togliatti želel obilo uspehov kongresu in vzklikal veliki Komunistični partiji hi 'It d, h ga če ki ‘■•e lis d« K Ijv to Vi hi |*61 k„ »"tl IH) hri Pii Sovjetske zveze in mednarodni tifi delavski solidarno*ti O perečih problemih slovenske šole J^edvomno ni Slovenca v Italiji, ki bi mu ne bilo pri 8rcu vprašanje slovenske šole. • političnem pogledu smo lahko še tako različnih mnenj in stališč, toda v pogledu proble-ni° slovenske šole imamo enot-"° stališče. Vsi namreč :.ahte-'atno čimprejšnjo in dokončno rešitev tega problema. To smo dokazali že neštetokrat. V podkrepitev te trditve, naj navedem e dva primera : Ko smo izvedeli za vsebino zakonskega o-snotka . za juridično ureditev slovenske šole, katerega je pripravilo ministrstvo za javno Vz8°jo pod vodstvom bivšega socialdemokratskega ministra °ssija, smo vsi, neglede na to at*ri stranki pripadamo, so-? osno odklonili ta osnutek, ker 'tn° videli v njem poskus gro-e kršitve naših narodnostnih Pravic. Kasneje smo izvedeli, 1 a nekaterim gospodom v Ri-11111 ni bilo to po volji, toda j|Pričo naše odločnosti so mora-tudi ti gospodje, čeprav ne-v°ljno, priznati nesmiselnost 'Saj nekaterih določil omenjenega osnutka. Na enak odpor le zadela tudi odločitev trza ? šolskih oblasti v zvezi z . ajo dvojezičnih šolskih izpri-'eval za tekoče šolsko leto, na aterih je bil potisnjen pred-: slovenski jezik, na šesto ’nesto v redovalni lestvici ; za l'f'1 in drugi razred pa sploh n’ bilo predvideno redovanje ''ga predmeta. Naš skupen in 0 ločen nastop proti tej krivi-1 je prisilil merodajne oblasti, sL S° umaknile omenjena šol-a spričevala. (O tem pišemo na drugem mestu. Op. uredn.) Naša šola ne more izumreti ! b]^Se kaae, da merodajnim o-^a$tem ni mnogo na tem, da Vprašanje slovenske šole čim-‘ rej Ugodno rešile in da bi to ^ 0 juridično uredile. Nekateri r°gi ki so verjetno pod ^ zdravim šovinističnim vpli-dr krajevne demokrščanske in ,^ugih nacionalističnih strank gibanj, ki so sovražno na-'Jene napram Slovencem -— :e]U' a®ujejo rešitev problema 1 Vet,ske šole v upanju, da bo ^8_ P°lagoma tako ošibila ; škrat. s ^a bo shirala ter da je •p* ®1 »e bo treba uzakoniti. ’ at ako tako mislijo, se reni” ni0llj° • Slovenska šola ne n^r': izumreti ! In da ne bo iz-In;a nafn je porok živa nezavest tukajšnjih Slo- r«dnfi '’enre Posledice Neurejenega Položaja leta k • ~*a k945 je bila «loven- ; ,11* S(da obnovljena. Lahko lr- 1 °a se od tedaj vsa zade- Ul niti za korak premaknila. ^ Samo z uzakonitvijo slovenske šole bo mogoče odpraviti krivice, ki jih danes ta doživlja Merodajne šolske oblasti niso v vseh teh letih ničesar naredile, da bi se to vprašanje premaknilo z mrtve točke. Zato je še danes v celoti nerešeno to vprašanje, iz česar izhaja tudi dejstvo, da še ni urejen stalež slovenskega učnega osebja, da se slovenski šolniki ne morejo udeležiti natečajev za stolice na slovenskih šolah, da ni ureje no vprašanje pokojnin in socialnega zavarovanja šolnikov, da so skoraj vsi učitelji in profesorji le začasno nameščeni in morajo leto za letom vlagati prošnje za ponovno namestitev, da o zadevah slovenske šole samovoljno odločajo neka Ieri funkcionarji — in jih če sto pri tem vodi zgrešen navdih. V tem je tudi iskati izvor dejstva, da nekateri slovenski šolski funkcionarji mehani čno izvajajo navodila, ki jih prejemajo od nadrejenih oblasti, ne meneč se za to ali ta navodila koristijo ali škodujejo slovenski šoli. Prav tako iz tega sledi tudi dejstvo, da slovenski šolniki niso deležni niti tistih izrednih ugodnosti, ki jih določajo nekatere ministrske odredbe in so v korist stanovskim tovarišem, ki poučujejo na italijanskih šolah. Pri vsem tem pa ne moremo zamolčati še dejstva, da vladni generalni komisariat do danes še ni poskrbel za to, da bi na pristojnem področju uveljavil nekatere ministrske odredbe, ki bi lahko nu-■ dile tudi učnemu osebju na slovenskih šolah enake koristi kot jih nudijo učnemu osebju na italijanskih šolah. Pripomniti pa moramo, da smo trdno prepričani, da bi do tega lahko prišlo, ako bi bilo količkaj razumevanja na pristojnih mestih. Naloge Slovencev in dolžnosti države Do kdaj se bo vse to nadaljevalo? To je vprašanje, ki danes bolj kot kdaj koli zanima VSO slovensko javnost. Tako stanje sc ne more zavle-či v nedogled ! Vprašanje slovenske šole sc mora čimprej ugodno rešiti ! Slovenska šola mora biti čimprej juridično priznana. Naloga vse slovenske skupnosti je, torej, da to juridično priznanje odločneje zahteva, dolžnost italijanske države pa je, da upošteva naše upravičene zahteve 1 Le tako bodo odpravljene vse krivice, ki se danes gode slovenski šoli, slovenskim učiteljem in profesorjem ter slovenski narodni skupnosti! MILIVOJ DOLANC. KULTURA IN ZNANOST Francé Prešeren : ti. T7" lei je neki mlad učenec pust na pepelnično jutro, te besede je govoril v jezi svoji tisto uro: O, predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Ti med materine petice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno d’jal popolnoma na suho; ■ stari oča se bo praskal, gledala bo mati čudno, malo pénezov poslala, dokaj bota mi naukov ; vèndar to bi še prenesel, to še ni največje hudo. O, predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! Sem obesil zavolj tebe dokaj časa uk na kljuko; treba prečuvati bode več noči s prižgano lučjo, dolgo si glavo beliti, da popravim spet zamudo; vendar to bi še prenesel, to še ni največje hudo. O, predpust, ti čas presneti da bi več ne prišel v drugo! Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljub’co, mlado deklico nezvesto, lepo Réziko nemškuto, za katero rad bi dal bil kri, življenje, svojo dušo. — Da si njo mi ti omožil, oh, to je največje hudo ! - Novi podatki o zemeljski atmosferi Sovjetski znanstveniki so dobili dragocene podatke za nadaljnje preučevanje zgornih plasti zemeljske atmosfere. Te podatke jim je posredoval tretji «Sputnik». Danes so prišli do zaključka, da je v višini 266 km gostota atmosfere okrog 10 milijard manjša kot na površini Zemlje in da se ta gostota v nadaljnji višini postopoma zmanjšuje. To potrjuje, da se zemeljska atmosfera razširja mnogo višje kot pa so prvotno mislili. Tudi v višini 1000 km so še znatne količine kisikovih in dušikovih jonov. Doslej so j znanstveniki menili, da v omenjeni višini zemeljska atmosfera podleže medplanetarnim plinom. Intenzivnost na področju elektrike v atmosferskih plasteh je 100 krat večja od tiste, ki so jo znanstveniki doslej predvidevali. Do teh podatkov so prišli tokrat prvič v zgodovini znanosti. Ti podatki so velikega pomena za uresničenje potovanja človeka v kozmični prostor, do katerega bo prišlo v bližnji bodočnosti. O izvoru življenja Znani sovjetski znanstvenik Aleksander Oparin je obja- Cecil Urban je umrl Življenje in delo tržaškega Slovenca, ki je vse življenje posvetil bratstvu med Slovenci in Italijani Objavljamo članek, ki ga je za naš list in za «Lavoratore» napisal italijanski tovariš Giovanni Germanetto o življenju in delu nedavno umrlega tržaškega slovenskega rojaka Cecità Urbana, Pisec članka je bil dolgoletni prijatelj pokojnika. p red kratkim je v Moskvi umrl Cecil Urban, eden izmed zaslužnih sinov slovenskega naroda. Pokojni je vse življenje posvetil stvari socializma in bratstva med vsemi narodi in še posebej med slovenskim in italijanskim narodom. Dopolnil je 70 leto. Kot sin tržaškega pristaniškega delavca, je Cecil Urban kaj kmalu spoznal trdoto življenja delavskih otrok. Se zelo mlad se je učil tiskarske obrti, zraven pa je marljivo študiral. Kmalu je postal učitelj svojih mladih slovenskih in italijanskih tovarišev pri delu. Obenem pa je bil vnet širi tel j socialističnih idej, zaradi katerih ga je preganjala avstrijska policija in je bil celo odpuščen z dela. Kasneje se je moral preseliti v Ita-lijo. Spoznal sem ga na socialističnem kongresu v Livornu. Zelo navdušenega sem srečal tu. di na J. kongresu KPI. Oktobrska socialistična revolucija je bila tudi za Cecila Urbana, kot za milijone delavcev, svetilnik, ki kaže pot množicam delovnih ljudi vsega sveta. Dolgoletno sodelovanje s političnimi emigranti mu je omogočilo, da je še bolje razumel pomen revolucije. Sodeloval je tudi s sovjetskim poslaništvom v Italiji in to na področju kulture. Kasneje se je preselil v ZSSR, ki je postala njegova dokončna i domovina. V Moskvi se mn je ■ izpolnila želja, katero je dolga leta gojil v svojem srcu, namreč, da seznanja ruski narod z malim, a junaškim, slovenskim narodom, njegovo borbo in njegovimi žrtvami. Postal je izvedenec za slovensko literaturo na Inštitutu za svetovno socialistično literaturo v Moskvi, Pripravil je seznam del slovenskih avtorjev, prikazal njihove značilnosti in prevedel v ruščino številna dela teh avtorjev. Vse to delo je opravljal z veliko vestnostjo. Ko so hiltlerjevskc horde napadle Sovjetsko zvezo se je Cecil Urban, kljub svojim letom, aktivno udeležil borbe za o-brambo Moskve. Junaško se je boril in kljub temu, da je bil ranjen, je ostal na svojem borbenem mestu. Šele ko je hudo zbolel, je moral zapustiti bojišče. Za njegovo junaštvo v tej borbi je bil tudi odlikovan. Po končani vojni se je vrnil na delo v prej omenjeni Insti- (Nadaljevanje «o 4. strani, A Te podatke je posredoval III. sputnik vil nove študije o začetku življenja na zemlji. Oparin trdi, da je naš planet vsaj dve tretjini časa svojega obstoja povsem brez življenja. Ogljikovi vodiki in njihovi najbolj navadni derivati so se pojavili že v začetni dobi zgodovine naše Zemlje. Celotno zgodovino razvoja materije do začetka življenja je O-parin razdelil v tri obdobja : v obdobje prvotnega pojava ogljikovih vodikov in njihovih derivatov, obdobje pojava številnih pluriinolekulamih organskih kompostov in obdobje pojava aluminoznega pojava življenja in metabolističnih snovi. Antarktične raziskave Sovjetski zemeljepisec fcvpc-nij Korotkjevič je dokončal zanimivo razpravo o takoimeno-vanih antarktičnih mumijah — to je o ostankih živali, zlasti ptičev na Antarkitiki, ki so se mumificirali v naravnih pogo jih. Te ostanke je sovjetski znanstvenik našel na nekaterih področjih vzhodne Antarktike, kjer ni ledu. Tudi v oazah Bun-ger in Grearson je našel mumije tjulenjev in pingvinov. Na področju, ki ga sovjetski raziskovalci imenujejo «Dolina smrti», in katerega površina znaša okrog 10 km in sicer ob bregovih jezer z grenko in slano vodo, pa je znanstvenik našel po-tebno velike tovrstne mumije. Evgenij Korotkjevič navaja v svoji znanstveni razpravi vzroke naravne mumifikacije živali Antarktike, ki so: zmrzlina pozimi in zelo suh zrak poleti. (Sovinformburean - Rim) Černigoj v Milanu Slikar in grafik prof. Avgust Černigoj razstavlja štiri grafike v paviljonu sodobne umetnosti Moderne galerije v Milanu skupno z «Incisori d’Italia». * * * Pred kratkim je italijanska revija «Epoca» objavila daljši članek o tržaškem akademskem slikarju Spacalu. Prejšnji teden je Spacal z velikim uspehom zaključil svojo razstavo v galeriji «Girasole» v Vidmu. Občni zbor PD v Mačkovljah Prosvetno društvo «Primorsko» v Mačkovljah je imelo pretekli teden svoj redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, odnosno je bil v glavnem potrjen prejšnji odbor, kateremu predseduje marljivi Aleksander Smotlak Ob tej priliki je bila ustanovljena tudi nova dramska skupina, ki se bo v kratkem začela pripravljati na tradicionalno majsko «sagro». Sklenjeno je bilo tudi, da bo društvo v kratkem priredilo Prešernovo proslavo. Novemu odboru prosvetnega društva iskreno čestitamo z željo, da bi imel čim več uspeha pri kulturno-prosvetnem delu v vasi. Elektronika znanost bodočnosti ^ Elektronski računski stroj napravi 40.000 operacij v eni minuti pt lektronika je v določenem smislu popolnoma nova znanost, ki človeku mnogo obe-ta. Pod splošnim pojmom elektronika pojmujemo najrazličnejše tehnične dosežke kot so televizija, radar, električni valovi, elektronski mikroskop in celo elektronski možgani. Skozi vlakna elekričnih žarnic in tanke žice električnih zvoncev uhajajo elektroni kakor skozi nekakšne kanale. Ti elektroni zapuste kovine kadar pade nanje močna svetloba ali če jih segrejejo. To je dokazal že Edison, ki je živel v letih 1847-1931. Električno oko ali fotoelektrična celica, kot jo nekateri imenujejo, je ena izmed oblil uporabe tega pojava. Tisti trenutek ko kako, za svetlobo ob čutljivo kovino, n. pr. natrij litij, cezij, zaprto v steklenem balonu, doseže svetlobni žarek začne cela naprava delovati ko; miniaturna «svetlobna» baterija. Tako je možno, seveda s po-sebnimi ojačevalci, na daljavo upravljati napravo za odpiranje vrat na garaži, spraviti v tek Seminarji o radioteleviziji Nekatere univerze v Ameriki so objavile uredbo, po kateri si bodo slušatelji, ki obiskujejo praktične in teoretične seminarje o televiziji in radiodifuziji, v prihodnje lahko pridobili naslove doktorjev radiotelevizije, prav tako, kot so pred leti uvedli naslove doktorjev časnikarstva. V Ameriki se je zlasti v zadnjem času zelo povečalo zanimanje za seminarje o radioteleviziji. V primerjavi z letom 1954 je število predavanj naraslo za 38 odst. električni motor v dvigalu ali sprožiti strojnico. V radijskih ceveh razbeljene miniaturno vlakno pošilja elektrone : ti pridejo skozi rešetko in trčijo v ploščico. Če povežemo na določen način rešetko in ploščico z drugimi podobnimi cevmi, zatem pa z zvočnikom, dobimo klasični radijski sprejemnik. Te dragocene žarnice lahko uporabljamo za najrazličnejše namene : za proizvajanje radio-clektričnih valov v oddajnih postajah, pri televiziji, za kaljenje kovin z visokofrekvenčnim lokom, za obsevanje s tako imenovanimi kratkimi valovi itd. S tem pa seveda področja, na katerih se ljudje okoriščajo t. elektroniko, še zdaleč niso izčrpana. Med drugim služijo elektroni tudi n. pr. za zelo točno napovedovanje vremena. Tako so bili n. pr. strokovnjaki vremenskega zavoda v nekem mestu na Danskem prisiljeni priznati, da elektronski možgani bolje napovedujejo vreme kakor oni. Da elektronski stroji včasih delajo prave «čudeže» je dovolj ako pomislimo, da tak stroj v eni sami sekundi lahko napravi celo 40.000- računskih operacij. 2. januarja 1959 je prišlo veselo sporočilo iz Moskve : Prvi umetni planet «Lunik» je srečno odletel na neskočno dolgo pot okoli Sonca. Milijoni ljudi naše Zemlje so z velikim zanimanjem sledili poročilom o poletu planeta, ki je plod človeškega veleuma. Sončno leto umetnega planeta bo trajalo dalj časa od sončnega leta naše Zemlje. To bo trajalo skoraj 15 mesecev. Sovjetska znanost in tehnika se z velikimi koraki bližata v velikemu cilju, ki je : odpraviti na medplanetarne polete človeka. Na sliki vidimo drugi del letečega «con-tainera», v katerem so razne znanstvene naprave, ki pošiljajo preko radijskih valov podatke na Zemljo. ■F ravzaprav se ne imenuje tako, kajti kot vsa podobna ?a ni,iziva bitja na tem svetu ima tudi on pravico, da je Iy llaiJtOvan kot pošten in enakovreden član človeške družbe, ali *>a ma^ce raznolik, če vsebuje slaba, nam morda tuja /‘ezužclcna duševna in telesna nagnjenja, je to njegova Pov. ',tl za(]IJ)j!j'0navljal in že pristopil k drugemu. Ali ljudje so se mu briSj ; '''h bodili skrivaj ob zidu, ženske pa so jo naglo po-pl-jri ' trgovine. Pipca jo je v svojem oguljenem črnem Hfa 1 1,1 visokih grozno težkih čevljih mahal počasi po pet «Angel, na eno alfo s filtrom,» se mu je hudomušno ponudil oni ter mn hitel nasproti, kadeč prižgano cigareto. «Boš šel, ti prekleti...» je zavpil Pipca in ga brez obotavljanja kmalu poslal k vragu. Naštevati je že začel vse njegove grehe, ali oni je brž izginil za gostilniškimi vrati «pri Bernardi », ker je že poznal živčno naravo gospoda Pipee. Vsa vas pa je zvedela, da se je začel repenčiti s črnim gusarjem na pustni torek. Letos so se fantje oblekli v stare noše ali nošam podobne cunje ter prikazali poroko, kakršna je bila prea nekaj desetletji. Seveda, če bi videli vso to ceremonijo naši umrli dedje, bi se jim vseeno smejali in morda se bolj kot ini. V sprevodu so svatje hodili po vaških ulicah, tik za njimi avto s televizijo, nato pa množica ljudi, med njimi tudi « turisti» s Proseka in Nabrežine. Domačini so se zato oli tej priliki bahal:.' češ da je njihova vas nekak Via-reggiti. «Ti, kaj - pa obračaš tisto 'škatlo?» je nekdo ponižno in radovedno vprašal moža s črkama TV na hrbtu. Oni pa resno: «Pridi danes zvečer v gostilno pri Splucnih in ue boš videl po televiziji.» Pusta so sežgali na Gospodovi griži, to je na majhnem ravnem prostoru pròti postaji, kjer jr mogoče lepo videti morje in Trst. Prostor je nekak siromašni park, z nekaj klopcami, da lahko zvečer zaljubljeni pari lam v miru sedijo Klopce so lesene in kosi lesa neverjetno hitro izginjajo. Velika množiva radovednežev in podivjanih šem se je nabralo Fantje sc že ob bujnem ognju zapeli : «Poseli smo Kržani, ker sini smo od svet’ga Justa, ker letos, kakor lani praznujemo ta dan — pusta,» ko jr naš znanec stopil pred prasketajoči ogenj in solzljiv dim, začel mahati z rokami in misli napraviti poslovilni govor. Pustili so ga. «Jaz, Črni gusar,» se je globoko izvilo iz njega, «zadnjič pozdravljam našega ex, ali kakor se že pravi, bivšega prvega vaščana, ki je toliko dobrega napravil za našo vas, toda mu je bilo na žalost usojeno, da vidi samo en dan naš svet...» Njegov glas se je zgubljal v oglušujočem hrupu slabo piskajočih trobent, neprestanem udarjanju ob boben in morem petju. Le najbliže stoječi so ga slišali. Skoraj bi padel na gorečega pusta, ako ga ne bi fantje zgrabili za suknjo in ga porinili v ozadje. Vsi so med sviranjem nevednih godcev momljali vedno ieto popevko: «Oj ti pust, živio pust! Pozab li nama nikdar naia!» Oni se je že vrnil v ospredje. Ni hotel nehati. «Da, samo en dan je žive). Into še dobro zanj !... Šel je pod avto... Srečen, pravim vam, srečen on, ker se je rešil Avstralije... Jaz, Črni gusar, pa ne bom šel tja, slišite: ne bom šel tja !... Fantje, kako pa se je bo rešil naš prvi metne... A?... Drugo leto bomo v našem mestu sežgali pusta, našega pu-sta ! In jaz vam bom takrat pomagal. Zdravo, pust!» Deževalo je, vendar množica ni odšla, dokler ni ostal samo pepel na tleh. Bivoljr postave je, srednjih let in poročen že nekaj let z neko slamnato vdovo. Zdaj ni več tako močan, kot je bil nekoč. Zelo jr opešal. Še zmerom sc ga mnogi vendarle boje. Zrasel je i>: rodbine močnih, skalnatih ljudi, kar je v vasi redkost. Poleg im» se nekaj enakih bratov, katerim bi bili morda kos Blcnečevi fantje. Predniki teh so bili daleč poznani in so veljali za prave silake. Pravijo, da je bilo pet bratov, zdaj jih je tudi pet iz te družine. Bili so ribiči in vsak dan so svobodno lovili na svojem sinjem morju. Sila zanimivo je to. kar počenja potem, ko ga natakarica Bernarda spravi skozi vrata in porine na zrak. Mario na primer gre naravnost domov, kjer pred sosedovimi otroki razkazuje svoje neumno početje, ploska venomer z rokami, bije po starem zidu in govori, da je najmočnejši v vasi : bivši prekupčevalec prašičev sredi trga postavi klobuk na tla in naposled z glavo buta navzdol vanj ; medtem ko pametni stric Miha prileze prav gotovo domov in v svoji izbi spi nato cel teden. Oni pa postane v tistem hipu nekak Tarzan in malokdo se mu upa blizu. Najraje gre na streho cerkvice sv. Roka, ki se nahaja v bližini njegove hiše. Ker je ob cerkvici drevo, spleza nanj in že je na strehi, kjer brunda, maha, vpije in nudi tako .dospeli množici vesel in nekam pretresljiv prizor. Ljudje mu žugajo, delajo še večji hrup, on pa zraven še udarja po majhnem zvonu in se kot nič muza ob robu. «Kateri hudič te je nesel tja gor? Divjak !» «.ležeš, poglejte, padel bo, ubil se bo!» «Kje je Ančka, kaj ga ne zna spraviti spat? Kakšna žena mu je? Uh.» Ona je že zaprla okna in vrata, mu šiva hlače in mirna Bosna. «Pokličite policijo!» «Vaščani», prične oni na cerkvici, «tukaj vidite moža. ki je zmožen vsega. Ti, kaj praviš, koliko metrov...» «Pojdite vstran, skočil bo na vas!» «Kaj pa štrli tisti otrok tam spodaj?» Radovedneži se hitro odmaknejo od cerkvenih vrat. misleč, da bo res skočil nanje. Reži sc, niha sem ter tja, a vendar obdrži ravnotežje. Enkrat je treščil na tla, si zlomil obe nogi in čez mesec že strumno mahal po vasi. Je tako rekoč nezlomljiv, mož jeklene narave. Policaj ga ie radoveden vprašal, zakaj je skočil. «Šjor, mi go voja de Saltar,» je brez ovinkov hladno odgovoril. Največ vragolij počenja, če mora potem na morje, da ima drug: dan za malico kaj lepo dišečih gužev. Prej je hodil vsak dan na morje, ker pa je spoznal, da mu ta posel ne nosi mnogo, je vstopi! med «seladee». In tako ga lahko vidimo, kako koplje jarke in čisti kolovoze med vinogradi. Tam se mu nudi lep razgled na modri zaliv in včasih mu je morda težko. Pač ni prijetno preiti iz vsakodnevnega šivanja mrež na nenehno dviganje krampa, čeprav je poznal tudi to delo. Ali kaj hoče, saj vendar ne more živeti -s tistimi nekaj ribicami in zraven tega mora preživljati družino. In to tudi ni lahko, če pomislimo, da zunaj med možnmi ob priliki reče : «Da, križ je s temi ženskami.» Jasno, da takrat ne pove, koliko skrbi ima žena z njim : vsekakor pa ljudje to dobro poznajo. Sredi popoldneva zapusti s prijateljem Pepetom «Bernardo» in nato skupaj poiščeta še Karla, ki se navadno valja po vseh osmi-eah. Ta je vedno dobre volje in malokdaj ga ni slišati peti. Zategujoče poje: «Le pijmo, fantje, vince. ker voda je nezdrava naj voda tam stoji. in slabo srcu stri.» In vesela družba se, počasi pomika po poti in stopnicah k portiču. On nese nekaj zabojev za ribe, ki pa niso njegovi, onadva pa košari z večerjami. Če se slučajno ustavijo «Pri Maksu» tam ob cesti pridejo v portič gotovo, kakor pravijo vaščani, «krgani». Takrat se začne. On se oprime veje drevesa, ki raste tam spodaj, pleza po njem kot opica, se obrača z glavo navzdol, a ne pade. To ved» vsi, ki so ga videli. Nekoč ga je razjezil Pepi, ki sr je norčeval iz njega Stal je ob oknu v svojem prostoru ra pol razdrte ribiške hiše. Hitro se je zaprl, ko je videl, da ga oni lahko še ubije. Ker mu «gusar» ni mogel do živega, je pograbil dolgo veslo, ga zadrl skozi okno v sobo in začel dregati kakor po mišji luknji. Pepi je preklinjal in se skril pod zarjavelo železno posteljo. Celo utonil bi bil kmalu v portiču. Privezal si je kamen na vrv okoli pasu in se vrgel v vodo. Toda se je hitro streznil, prereval vrv z nožičem in ni minila minuta, ko je prišel spet na površje... Tak je Črni gusar. Bolj-ega imena si ni mosel izbrati. Škoda, tla ni živel v stoletju, ko so po morjih vladali še razbojniki. Morda bi se takrat pridobil slavo in bi tako povzdignil ugled svoje vasi. Sedaj pa... Vendar nikar ne mislite.' da smo viri taki. «Bug varil» Nekaj zanimivih statistik KOLIKO CIGARET SE POKADI V ITALIJI? Iz podatkov, ki jih je objavila osrednja uprava Državnik monopolov je razvidno sledeče : V dobi od L julija 1957 do 30 junija 1958 so v Italiji pokadili 52,3 milijonov kg tobaka. kar pride pov i tret no no 1,048 kg r.a -oho Ud le potrošnje j e imela država 437 m: Ijard 37 i milijonov ’1 r dohodkov. Ako to vsoto razdelimo na prebival . ugotovimo, da jc povprečno vsak državljan prispeval po 8.736 lir. Iz statistik je razvidno, d p v Italiji kadijo največ navadne cigarete znamke «Nazionale». V gori omenjenem času so pokadili nad 18 milijard komadov cigaret omenjene znamke. Na drugem mestu pa jc potrošnja cigaret «Alfa». Največ kadilcev je v Liguriji, kjer so v omenjenem času prc' bivalci pokadili povprečno po 1288 gramov tobaka. Sledijo dežele": Lazio, Lombardia. Toscana in Emilia. Nad povprečno raven splošne potrošnje tobaka sla se uvrstili tudi deželi : Trideht . Visoko Poadižje ter Furlanija . Julijska Benečija. Dežela, kjer je najmanj kadilcev pa je Basilicata. Dežele, kjer se pokadi največ cigar pa so: Piemonte, Liguria in Sardinija. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V TRSTU Iz podatkov, ki jih je objavil tržaški anagrafski urad je razvidno, da se je v letu 1958 v Trstu rodilo 2826 otrok, od katerih je 2670 zakonskih in 156 nezakonskih. Samo 260 o-trok «e je rodilo doma, vsi o-slali pa v bolnicah in klinikah. , Leta 1957 se je v tržaški občini rodilo 2757 otrok, od katerih je bilo 2602 zakonskih in 155 nezakonskih. 2804 otrok se je rodilo v bolnicah in klinikah. 349 pa na domovih. iz tega je razvidno, da se je lani rodilo 69 otrok več kot predlanskim. Lani je umrlo skupno 3158 oseb, od katerih 3025 naravne, 133 pa nasilne smrti. Predlanskim je umrlo 3277 oseb, od katerih 3111 naravne in 166 nasilne smrti. Lani je bilo, torej. 119 smrtnih primerov manj kot predlanskim. Glede porok pa je statistika naslednja : leta 1958 se je poročilo 1789 parov. Cerkvenih porok je bilo 1695, civilnih pa 94. Predlanskim je bilo skupno 1694 porok, od teh 1602 cerkvenih in 92 civilnih. Lani je bilo, torej, 95 porok več kot predlanskim. Iz vsega lega je razvidno, da je lani število rojstev naraslo, da je število smrtnih primerov padlo, kljub temu pa je umrlo 332 več kot pa se jih je rodilo. Naravnega'prirastka prebivalstva ni. Porast prebivalstva je, torej, pripisati samo naseljevanju, DOMACI PROBLEMI IN VESTI Preprečimo odpust 600 delavcev! ♦ „Felszepy“ v Miljah hoče odpustiti polovico vseh zaposlenih delavcev ♦ Kritičen položaj v ladjedelnici „Giulianou v Trstu trm Iruženje Industrijcev je pred dnevi sporočilo, da bo •A odpuščenih z dela 280 delavcev ladjedelnice Felszegy v Miljah. Ta ukrep je omenjeno združenje opravičeval«) trdeč, da so naročniki ladij umaknili naročila, zaradi česar se je ladjedelnica znašla v silno kritičnem polo žaju.Odpustl naj bi se izvajali postopoma, 70 delavcev naj bi odpustili po splavitvi ladje «Gisella», 130 delav-cevcev že 10. februarja, 80 delavcev pa okrog 23. februarja. V zadnjem trenutku se je izvedelo, da namerava Felszegy poleg ze omenjenih stalnih delavcev, odpustiti nadaljnjih 200 delavcev, ki so le začasno na delu v tej ladjedelnici. Gre to-n*j za usodo polovice vse delovne sile obrata. Tudi ladjedelnica «Giuliano» Trstu hoče odpustiti z dela je zmanjšalo število delavcev zaposlenih v tržaških industrijskih podjetjih. Več sto delavcev je bilo postopoma odpuščenih z dela. Šlo je sicer v glavnem za starejše delavce, toda ugotoviti moramo, da ni prišlo do namestitve mladih delovnih Povsem razumljivo je, da so te vesti silno vznemirile ne le prizadete delavce in njihove družine temveč vso javnost. To so, torej, sadovi zgrešene politike. Te vesti o odpustili z dela niso v resnici presenetile javnosti, saj so že pred časom obstajali znaki krize in ker ni prišlo do takojšnjih ukrepov za preprečitev te nevarnosti, je moralo nujno priti do sedanjega položaja. Toda odgovorni krogi nočejo videti stvarnosti. Že v teku preteklega leta se sil. v irsiu noce oapusiiu z ueiu . večje število delavcev. Verjetno ! INaslm ladjedelnicam pr,manj. are tokrat za 120 delavcev. kuJe naroč,L temu ,Pa Huda nevarnost preti, torej, itiriletni na*rt IRI ne Predv" skupno 600 delavcem ladjedel-1 deva nobeneSa ^»«ljšanja in ne njc ! vsebuje nobenega tozadevnega ’ programa. Tudi podjetju ILVA grozi restia nevarnost. Luški promet že občuti negativne po-siedine Skupnega evropskega tržišča. Skratka : povsod pri- manjkuje delo, neprestano se veča število brezposelnih. Toda, spričo vsega tega, vladnim oblastem se niti ne sanja, da bi odgovorile na vprašanja, ki jih je postavil poslanec Vidali v parlamentu, kaj že, da bi sprejele konkretne ukrepe za pričetek reševanja tako perečega vprašanja. Spričo vsega tega vladni komisar, namesto, da bi posredoval pri vladi, vabi Trža-čane, naj bodo optimisti in naj imajo zaupanje v bodočnost. Mi pa dobro vemo, da optimizem, na katerega apelira Pa-lamara, ne bo prinesel nobene rešitve. Samo z našo odločno in brezkompromisno borbo bomo rešili Trst gotovega propada. Zato je nujno potrebno, da se vsi strnemo v borbi za delo in pošten zaslužek. Vsi moramo biti solidarni s prizadetimi delavci tržaških in miljskih ladjedelnic. Od vlade moramo odločno zahtevati, naj zagotovi obnovo našega gospodarstva ! O vprašanju odpustov delavcev so razpravljali tudi na pokrajinskem svetu v Trstu. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva posredovanpe vlade glede gradenj 4 ladij za Indonezijo, ki naj bi jih gradili v ladjedelnici «Giuliano». V teko so priprave na številne akcije, ki jih bodo podvzele Dan kmetov {Nadaljevanj* x 2. strani) še drugim neprilikam, ki tarejo naše kmete pa moramo dodati še krivico, ki se jim godi, ker tukajšnje merodajne oblasti še niso uveljavile zakona o zavarovanju proti boleznim, ki je v drugih pokrajinah Italije že dalj časa v veljavi. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti še dejstva, da so poljski pridelki pri nas tem bolj pičli tudi zaradi skoraj vsakoletne suše, zlasti na kraških področjih. Predvsem moramo poudariti. da je nujno potrebno, da izboljšajo svojo strokovno sindikalno organizacijo. Potrebno je, da se tukajšnji kmetijski strokovni organizaciji združita. Le ako bosta organizaciji združeni, bosta uspeli poraziti tretjo organizacijo, to je bonomiansko (ki ima svoj sedež > ultici Roma v Trstu) in ki je v službi zemljiških magnatov in ne malih ter srednjih kmetov. Le ako bodo naši kmetje tesno zdru ženi in dobro organizirani bodo lahko vodili uspešnjšo borbo za dosego svojih pravic in proti agrarnim monopolistom. To je, torej prvi pogoj, o katerem je vredno, da naši kmetje dobro razmislijo. « Kmečka aliansa», ki je e-notna vsedržavna demokratična organizacija, vabi ob priliki 8. februarja, tudi naše kmete naj enotno in v raznih oblikah manifestirajo svojo odločno voljo zato. da bodo tudi pri nas ures. ničene naslednje upravičene zahteve ,ki so: ukinitev trošarine na vino, odprava raznovrstnih zemljiških davkov in dohodninskih kmetjiskih davkov, ukinitev davkov na živino, odpravo taks na prepis dediščine, prekinitev plačevanja prispevkov za zavarovanje proti bolezni in za pokojnine dokler ne bo tozadevni zakon uveljavljen, dodelitev večjih fondov občinam za pospeševanje razvo. ja kmetijstva in ustanovitev deželne avtonomije. Potrebno je, da se tudi naši kmetje z vso odločnostjo uprejo načrtom kmetijske protire-forme, pogubonosnim perspekti. vrfm zemljiških monopolistov, ki ob podpori demokrščansk? stranke, ki v nasprotju z določili republikanske ustave o a-grarni reformi, skušajo ovajati načela protireforme, in s tem zavirajo razvoj malega in srednjega kmetijstva. tukajšnje sindikalne organizacije in ki imajo za cilj preprečiti odpuste z dela CGIL predlaga splošno stavko. Tudi tržaški občinski svet je sklenil, da bo odšla posebna delegacija v Rim z namenom, da predloži s kovni pogrešek, kar je seveda neresna stvar. Toda višek pa je v tem, da so, v novih izpričevalih potisnili predmet: slovenski jezik kar na šesto mesto I redovalne lestvice in da ni Intervencije naših svetovalcev v tržaškem občinskem svetu vladi celotno vprašanje tržaške i predvideno redovanje ucen-industrije. cev. I. in II. razreda v tem j predmetu (dočim je znana ; stvar, da se vrši pouk v prvem razredu samo v slovenščini). Za drugi razred pa i je predvideno samo redova-| nje italijanščine, j Povsem jasno je, da Slo i venci takih izpričeval ni-: smo in ne moremo ! sprejeli in smo jih zavrnili. Proti j tej krivici smo tudi odločno protestirali, j Preteklo soboto je šla de-: legacija odbora za slovensko , šolo k šefu oddelka za javno j vzgojo prof. Udini ter zahte-I vala, naj se zadevna izpri-j čevala umaknejo. To dele-i gači j o je spremljal tudi po-I slariec Vidali. Prof. Udina je to upravičeno zahtevo Nesprejemljiva šolska izpričevala p retekli teden je šolska oblast v Trstu izdala izpričevala za šole s slovenskim učnim jezikom. Izdala jih je z veliko zakasnitvijo, saj se je prvo tromesečje tekočega šolskega leta že pred časom zaključilo. Ta zakasnitev je vse graje vredna. Čeprav so letos uvedli nova izpričevala, bi bili lahko poskrbeli da bi bila ta pravočasno natiskana. Toda. sprejel in obljubil, da bodo Cccil Urban umrl (Nadaljevanje s 3. strani) to še ni vse. Letos so uvedli novo obliko izpričeval, ki so, kot je znano, dvojezična. Spremenili so ne le besedilo, temveč tudi vrstni red predmetov, tako da se ta ne ujema več z vrstnim redom v šolskih registrih. Nekatere predmete j so na izpričevalih enostavno odpravili, nekatere pa so združili z drugimi. Tako so n. pr. petje združili z risa- jxipravljene zadevne krivice. Poklic pod j^oinuuislični svetovalci so tu. di ta teden predložili vrsto interpelacij v zvezi z raznimi problemi, ki so posebno občuteni med občani tržaške občine. Za varnost prometa na Proseku Svetovalka Marija Bernetiče-va je postavila vprašanje se maio ra na križišču na Proseku, ki je zelo potreben tako za pešce kol za vozilu. or oži e Od 2. do 5. marca bodo poklicali k vojakom potrjene nabornike, ki so bili rojeni v drugem četrtletju 1937 ali pa so bili rojeni v drugem četrt- njem in praktičnimi vaja- j letju v' prejšnjih letih, a so po. mi enr'1 V mn L » ni Iviani rt rt nnkiirn clriinnn •» Inf. mi, čeravno ti predmeti nikakor ne spadajo skupaj. Poleg tega je slovenski prevod besedila zelo slab in imamo vtis, da je nekdo poskusil uvesti nekako poitalijančeno slovenščino. V izpričevali! je tudi ti- trjeni na naboru skupno z iiikom 1937. Kdor ima pravico do za? -sne oprostitve vojaške službe mora predložiti zadevno prošnjo z družinskim listom na poveljstvo karabinjerjev do vključno 14. t. ni. 0 cestni razsvetljavi na Kontovelu in Proseku Omenjena občinska svetovalka je naprosila občinsko upravo, naj bi ukrenila vse potrebno, da bi se izboljšala cestna razsvetljava tako na Proseku kot na Kon-tovelu. Vprašala je naj bi uredili cestno razsvetljavo na cesti od proseškega pokopališča pa do begunskega naselja ter na cesti, ki vodi s Proseka proti 1 gozdiču imenovanem «Salvia», • kjer so v zadnjem času bile zgrajene nove hiše. Ob tej priliki je povabila občinsko upravo, naj ugodi željam prebivalcev Kontovela in poskrbi za popravilo stopnišča, ki vodi k tamkajšnji cerkvici. Za kmete iz Trebč Ista svetovalka je skupno s svetovalcem Gombačem postavila vprašanje županu, naj bi posredoval pri vojaških obla-i steli o zadevi, ki so jo predlo- žili kmetje iz Trebč. Ti se namreč pritožujejo, da vojaška vozila med manevri često silno pokvarijo travnike in pašnike, kar povzroča veliko škodo, zlasti živinorejcem. Res je sicer, in to sta poudarila tudi naša svetovalca, da vojaške oblasti vabijo prizadete kmete, naj škodo takoj prijavijo in navedejo tudi s kakšnimi vozili je bila povzročena, toda to se v praksi ne da vselej izvajati, saj kmetje ne morejo biti ob vsaki priliki na travnikih in pašnikih in ugotavljati katera vozila povzročajo škodo. Zato so prizadeti kmetje smatrali za potrebno, da se preko občinskih svetovalcev obrnejo na župana s prošnjo, naj posreduje pri merodajnih oblasteh. 0 zatiranju borovega prelca* Svetovalec Gombač je naslovil na občinski odbor vprašanje v zvezi s preprečevanjem širjenja borovega prelca. Vprašal je za pojasnila, koliko namerava občinski.- uprava potrositi v ta namen v tekočem letu, ali bo uprava pravočasno namestila delavce, ki bodo odstranili zarodke prelca in ali bo poskrbljeno za to, da bo borov prelc odstranjen tudi v jusarskih gozdičih. Na ta vprašanja je občinska uprava odgovorila naslednje: Znesek, ki je v proračun dode-j Ijen za pobijanje prelca znaša letos -i.500.000 lir, za odstranitev zarodkov prelca je bilo do 2. I. zaposlenih 23 delavcev, občinska uprava bo poskrbela, da bo borov prelc pravočasno odstranjen tudi v jusar-«kih gozdičih. Tržaška pokrajinska skupščina Združenja Italija-ZSSR Življenje partije in ZKM Članek o 50-letnici Pogrebnega društva v Bazovici bomo objavili prihodnjič. UREDNIŠTVO ut za svetovno socialistično li-eraturo v Moskvi. Aktivno je deloval tudi v klubu politič-lih emigrantov v Moskvi, med .aterimi so bili tudi Tržačani, 'lovenei in Italijani. Vedno se 'e boril proti nacionalistom, ki io kompromitirali tako potrebno enotnost med obema narodoma v borbi proti fašizmu. Nekaj tednov pred nenadno smrtjo je šel v Odeso, kjer je bilo njegovo stalno bivališče. Podnebje ob Črnem morju mu ie namreč mnogo bolj ugajalo kot ono v Moskvi. Bil je zelo zadovoljen, da je dokončal ruski prevod Cankarjevega «Hlapca Jerneja», pri čemer mu jc marljivo pomagala njegova življenjska tovarišica A. N. Kol-oinskaja. Pred nedavnim je do-končal tudi pisanje avtobiografske knjige, v kateri opisuje luki življenje tržaških delavcev. Ta knjiga bo v kratkem natiskana. Cecil Urban, skromen slovenski delavec, se je s svojim študijem in z velikimi žrtvami zelo uveljavil. Pravilno je dojel pomen enotnosti v borbi za emancipacijo delovnih ljudi. Sovjetsko ljudstvo je seznanjal z vrlinami slovenskih delavcev in njihovo borbo, kakor tudi s slovensko umetnostjo in književnostjo. Spominjamo se tega zaslužnega sina slovenskega naroda in ga postavljamo za vzgled v bor. bi za bratstvo delovnih ljudi Trsta, Italije in vsega sveta ter ▼ borbi za mir in socializem, GIOVANNI GERMANETTO Novi predlogi za pospešitev delovanja Združenja p' Ustanovijo noj se odbori tudi po naših vaseh ^ Konferenca dr. Cerro ni j a p reteklo nedeljo je bila v Trstu pokrajinska skupščina Združenja Italija-ZSSR, katere so se poleg številnih članov udeležile tudi nekatere vid. r.ejše osebnosti, med katerimi so bili tudi nekateri župani podeželskih občin, razni občinski in pokrajinski svetovalci in poslane« Vidali. Po otvoritvenem pozdravi predsednika Zdr. Poccecaia, je podala tajniško poročilo Jelka Gerbčeva. V njem je orisala dosedanje delovanje Združenja, u-spehe, ki jih to združenje beleži na raznih področjih in težave, ki ovirajo še plodnejše delovanje, med katere spadajo tudi razni predpisi o uporabah dvoran itd. Govornica je tudi nakazala nekatere predloge za bodoče delovanje. Med drugim je predlagala, naj bi se pomnožila predavanja iz različnih panog, naj bi se sprožila akcija za poučevanje ruskega jezika v srednjih šolah ter ak-bija za vzpostavitev novih stikov s kulturnimi, športnimi in gospodarskimi ustanovami v Trstu. Govornica se je v svojem poročilu tudi toplo zahvalila vsem, ki so v pretekli poslovni dobi sodelovali z združenjem in prispevali k uspehu skupščine. Sledila je diskusija, med katero so spregovorili številni u-deleženci. Med drugimi je spregovoril tudi obč. svet. Gombač, ki je podčrtal važnost delovanja združenja med Slovenci in važnost kampanje za učenje ruskega jezika. Poslanec Vidali je v svojem govoru med drugim poudaril dejstvo, da je združenje skoroda brez pomoči izvedlo pozitivno delo ter prispevalo k temu, da se vzpod. buja povezava med Italijo in ZSSR. Prikazal je tudi, kako bi koristili Trstu boljši odnosi s Sovjetsko zvezo, saj bi tudi skozi Trst šla pomembna trgovinska izmenjava. Predlagal je tudi, noj bi se v bodoče oja- čila organizacijska mreža združenja, naj bi se v ta namen ustanovili krajevni pododbori v raznih mestnih okrajih in v vaseh. Prvi del skupščine je zaključil miljski župan Pacco, ki je tudi predsedoval. Po izvolitvi novega pokrajinskega sveta, ki ga sestavlja 36 članov, je sledila javna konferenca, na kateri jc govoril dr. Gemmi, ki je na skupščini zastopal vsedržavno vodstvo Zdru. ženja Italija-ZSSR. V svoji bri-ljantni razlagi je prikazal napredovanje Sovjetske zveze na vseh najvažnejših področjih gospodarstva, industrije, kulture in znanosti. S skupščine je bil odposlan naslednji pozdrav Združenju ZSSR-Italija, ki je bilo pred | nedavnim ustanovljeno v Mos-J kvi in sovjetski ustanovi VOKS. «Tržaška pokrajinska skupščina Združenja Italija-ZSSR pošilja bratske pozdrave Združenju ZSSR-Italija in VOKSu z željo, da se dosežejo še večji u-spehi v sodelovanju med narodi obeh držav. Obenem izraža sovjetskim narodom svoje občudovanje in jim čestita k u-spehom na področju gospodarstva, znanosti, tehnike, umetnosti in kulture. Posebni pozdrav naj gre sovjetskim znanstvenikom in delavcem, ki so dosegli tako velik napredek na področju vsemirskih potovanj kar ima in bo imelo tudi v bodoče izredno velik pomen za vso svetovne znanost, Razdeljevanje izkaznic KP na Opčinah T) retekli petek zvečer sta sekcija KP in krožek mladih komunistov na Opčinah priredila praznik razdeljevanja član-skih izkaznic, katerega se je poleg članov z Opčin in od Banov, udeležilo tudi mnogo povabljencev. Na praznik sta prišla tudi tovariša Paolo Sema, sekretar Avtonomne tržaške federacije KP in Dušan Lovri-ha, župan iz Doline. Po uvodnih besedah sekcij-skega sekretarja tov. Rudija XVilhelma (mlajšega) je govoril tovariš Lovriha. Ta se je v svojem govoru dalj časa ustavil pri ustanoviteljih komunističnega gibanja v naših krajih in je zlasti lepo orisal lik nepozabnega tovariša Rika Malalan ter med drugim poudaril, da so Openci in Slovenci na Tržaškem sploh v resnici lahko ponosni nanj. Tov. Sema je potem, ko je pozdravil navzoče v imenu federalnega vodstva, govoril obširno o političnem položaju v Italiji, s posebnim ozirom na sedanjo vladno krizo. Obrazložil je, zakaj je prišlo do te krize, kako si vsa združena reakcija prizadeva, da bi preprečila vsak preokret na levo, poudaril, do v vrstah Krščanske 402 nova člana KP ^7 kampanji za pridobivanje novih članov, ki smo jo vodili v počastitev 38.obletnice ustanovitve naše partije, se je naša federacija povečala za 402 novih vpisanih članov. Pravilna politika naše partije, katero potrjujejo tudi dogodki, do katerih je prišlo ob padcu Fanfanijeve in Saragato-vc vlade, povečanje vpliva na- Smrtna kosa Mačko vij e 25. januarja je po dolgi in hudi bolezni umrl Matija Zo-bin iz Mačkovelj. Pokojnik jc bil star 83 let. Vse njegovo življenje je bil en sam težak delovni dan. V mladih letih je delal v ladjedelnicah, kasneje pa se je trudil na svoji mali kmetiji v Mačkovljah. Pred še- ’ stimi leti pa je popolnoma o-slepel. Tudi njegovo družino so prizadele težke nesreče. Kljub temu pa je bil pokojnik pogumen mož. Bil je tudi vseskozi zaveden Slovenec in kot takega so vaščani tildi cenili. To so potrdili tudi ob priliki njegovega pogreba, ki je bil pretekli ponedeljek. Naj mu bo lahka domača gruda ! Žalujočim ostalim, zlasti tovarišu Viktorju, bivšemu partizanu, pa naše iskreno sožalje ! Bivši partizanski borci iz vasi so organizirali nabiranje i prispevkov v pomoč težko prizadeti družini. Po našem listu se toplo zahvaljujejo vsem. ki šo prispevali v ta namen. še partije, njene akcije za ob-i rambo delavcev in proizvajalnih slojev, predstavljajo osnovo za nadaljnji razvoj naših vrst in za dosego ter prekoračenje cilja, ki je bil postavljen, to je, da vpišemo v teku letošnjega leta 1000 novih članov. Od delovanja naših sekcij in celic in vsakega posameznega člana je odvisno kdaj bomo dosegli postavljeni cilj. Ta cilj pa lahko dosežemo že v teku prihodnjega maja ! Močnejša komunistična partija je pogoj za uspeh borb delavcev in ljudskih množic, za demokratično rešitev vladne krize, za vlado, ki ne bo težila za nazadovanjem, temveč bo imela nov program, ki bo reševal vsa resna in še odprta vprašanja, za katera se borijo delovni ljudje. Kongres ANPI FJ3 ržaški odbor ANPI bo imel v februarju celo vrsto kongresnih skupščin, kot pripravo na kongres, ki bo 1. mar-ca. Pozneje pa bo vsedržavni kongres navedene partizanske organizacije. V prihodnjih tednih bodo sestanki po vaseh in v mestnih okrajih ; vzporedno s tem bo organizacija razdeljevala tudi izkaznice ANPI za 1959. Partijske sekcije naj dajo vso pomoč partizanski organizaciji pri organiziranju teh sestankov in razdeljevanju partizanske izkaznice. Sleherni tovariš, ki je bil partizan ali aktivist v narodnoosvobodilni borbi, naj vzame izkaznico ANPI in naj se udeleži sestanka, ki bo v njegovem okraju, kjer bodo iz- Devin demokracije ni enotnosti ter da se tako na njenem vrhu kol na bazi pojavljajo najrazličnejše struje. Dejal jc. da bo tudi bodoča vlada obsojena na tak konec kot bivša Fanfanijeva vlada ako ne bo rešila konkret-ni h problemov širokih množic državljanov. Milijoni italijanskih državljanov so volili za KP v upanju da bo ta rešile njihove probleme in da ne bo še nadalje branila samo interese velikega kapitala. Toda do tega ni prišlo, ker so voditelji te stranke izdali interese ljudstva, pozabili na dane obljube, zaradi česar vlada v vsej državi huda kriza. Govornik je zatem navedel tudi konkretne primere zgrešenih stališč, ki jih je Fanfanijeva vlada imela do Trsta, «vko je Trst zaradi zgrešene politike trpel in še vedno trpi hude gospodarske izgube. Na koncu svojega govora je tov. Sema pozval vse navzoče, naj bodo enotni, naj še bol; j učvrstijo partijo, kar je jamstvo za bodoče zmage, tako v vredržavnem. kot v krajevnem merilu. Uradnemu delu praznika je sledil zelo prijeten družabni večer. Ir Devina so nam sporočili žalostno vest : umrl je posestnik in gostilničar Josip Legiša. Pokojnik je bil znan daleč naokoli kot pošten in skrben gospodarstvenik in obenem tudi kot zaveden Slovence, ki je med zadnjo vojno okusil grozote koncentracijskega taborišča v Nemčiji, krr mn je nedvomno pripomoglo- da jc legel v prerani grob, saj je bi! star še le 66 let. Pogreli, ki je bil preji, nedeljo, je še enkrat potrdil, kako je bi! pokojnik cenjen, belisi v rodni vasi, kakor tudi izven nje. Naj mil bo rahla domača gruda ! Težko prizadeti družini iz-reka sekcija KP v Devinu svoje sožalje, kateremu se pri-Iružuje tudi uredništvo našega lista, i Ricmanje m Pretekli mesec je tragično preminul 28-Ietni Lucijan Kuret, Umrl je zaradi zastrupitve s plinom. Vest je silno pretresla vaščane, saj je bil pokojnik znan kot dober fant in zaveden Slovenec, ki je sodeloval v vrstah demokratičnih organizacij. Družina pokojnika se toplo zahvaljuje godbi in pevskemu zboru, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so prerano umrlega Lucijana spremili na. njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka domača grada! Izlet Kmetijske zadruge Preteklega decembra je Kmetijska zadruga iz Trsta priredila izlet v Koprščino, katere na se je udeležilo okrog 60 kmetovalcev iz naših okoliških vasi. Izlet ni bil le razvedrilnega, temveč tudi poučnega značaja. Obiskali so razne zadružne nasade. V načrtu j n bil tudi o-gled sodobno urejene živinorejske postaje pri Ankaranu, kar pa je preprečilo izredno slabo vreme. Med drugim so si ogledali nove nasadi- na Debelem rtiču, Strokovnjaki so izletnikom o-Orazložili značilnosti in pomen teh nasadov, katerih površina znaša 1 (10 ha. Doslej je urejenih 34 ha. na katerih so nasadili Irte, breskve, mandeljne in orehe. Prav tako so si ogledali nove vinograde v Pradah pri Kopru, kjer bodo ,,v glavnem voj iti samo namizno grozdje. Ti vinogradi se razprostirajo na površini, ki znaša skupno 5,3 ha. Obiskali so tudi cvetličarno v Portorožu, kjer so jim vrtnarji razkazali vzorno urejen--tople grede, v katerih gojijo po večini nageljne in druge dragocene cvetlice, ter mlade terasne vinograde med Izolo in Portorožem. Za uspeh izleta se je treba zlasti . zahvaliti zanimanju koprske Zadržne zveze in njenim predstavnikom, ki so izletnike, kljub izredno slabemu vremenu spremljali na vsej poti. Po kratkem postanku v središču Portoroža so se izletniki vrnili v Koper, kjer je bilo skupno kosilo v restavraciji Triglav. Po kosilu se je vodja izletnikov tov. Markovič zahvalil za gostoljubje, spregovoril je tudi dr. Juriševič iz Kopra. Oba govornika sta izrazila željo, naj bi bili v bodoče tovrstni stiki bolj pogosti. volili delegate za kongresna skupščino. Pomagati organizaciji ANPlj jc dolžnost komunistov, ki ‘ tem dokazujejo svojo predano.-1 enotnim idealom osvobodilni borbe in odločno voljo, da »e bodo postavili po robu vsakej mu poskusit obnavljanja fašizma. 8. marec Tl veza demokratičnih žena pripravlja svoj program de javnosti in pobud za proslav' Mednarodne dneva žena — 8 marca, dneva, ki je postal atei tržaškimi ženami že tradicija Manifestacije za 8. marec i( pobude v povezavi s temi mO’ nifestacijami organizira na vsetf Ozemlju Zveza demokratičnih žena, kot jih v republiki org»; nizira Zveza italijanskih žen* (UDI). Naša partija, sekcije in p ra-posebno žene komunistke po« pirajo pobude ZDŽ. Prispevajo k dobremu uspehu prosi«1 8. marca s tem, da dajo na ra t polago sedeže in pomagajo e notni ženski organizaciji pri njenem delu tudi v kampanj1 razdeljevanja pristopnice s* ZDŽ. Vsem tovarišem v mestu i# na podeželju priporočamo noj vsestransko pomagajo ženam da bodo proslave 8. marca po<’ sod dobro uspele. Tovarišicam ki so obenem članice ZDŽ p1 toplo priporočamo naj ojači j1’ svojo dejavnost v demokratični ženski organizaciji, da bod< manifestacije 8. marca tudi P tog prikaz plodnega delovanj' ZDŽ. Danes, v petek, 6. februarj' bo v Ljudskem domu v Treh čah sestanek novoustanovljene?' krožka mladih komunistov. Slovensko narodno gledališče v Trst« Danes, v petek, 6. II. ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Pepelka mladinska igra v 4 dejanjih s petjom Napisalo Marija Hulkova Pepelka vabi na tradicionalno z otroško pustno rajanje v nedeljo. 8. tl. ob 15.30 v dvorani na stadionu «PRVI MAJ» 1 V petek. 13. II. ob 20.IW v Avditoriju v Trstu Madeži na soncu drama v .3 dejanjih Napisal Leopold Lahola prevedel Vitomil Zupan režiser Jože Babič Na pustno soboto 7. februarja 1959 vabimo na Ples Glasbene matice v prostorih na stadionu «Prvi maj». Zavrteli se boste ob zvokih priznanega plesnega orkestra Radia - Ljubljane pod vodstom Mojmira Sepeta. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, v Ulici sv. Frančiška 20, telefon 61792. Občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu Upravni svet Kmetijske zadruge v Trstu sklicuje redni občni zbor članov, ki bo v prvem sklicanju dne 14. j februarja ob 9. v dvorani v ul. Zonta 2, prvo nadstropje i» v~ drugem sklicanju v nedeljo 15. februarja 1959 od 9. uri v isti dvoraui, z naslednjim dnevnim redom : 1. Poročilo upravnega sveta ; 2. Poročilo nadzornega odbora ; 3. Odobritev obračuna, zaključenega 31. decembra ? 958 i 4. Izvolitev upravnega sveta po določbah statuta : 5. Razno. Ker se predvideva, da pri prvem sklicanju občnega zbora ne bo zadostnega števila prisotnih članov, upravni, svet priporoča in vabi, naj se člani polnoštevilno udeleži drugega sklicanja, ki bo v nedeljo 15. februarja ob 9. uri-