Katolški cerkveni list.
M
t i :*. Dih hloi a pečeni,
Izrael gre iz Kgipta, Hiša Jakopa premika Jakopovce iz sužinstva '/. ljudstva ptujiga jezika :
Zdaj Judeja tje ua veke IIo njegova zemlja sveta,
V	Izraelu gospod vanje Mu od leta iu do leta.
Morje vidi ljud (Jospodov. Yridi, bega in odjenja; Jordan vidi vojsko sveto. Vidi. v breg nazaj se dre nja.
V	svetim eudu, kakor ovni. Ilrib za liribam poskakuje. In ko jagnjie izmed eede. Vsaka gora se raduje.
Morje, morje, kaj je tebi. De sakseb ko blisk odjenjaš? Jordan. Jordan, kaj je tebi. De u breg nazaj se drcnjaš?
Ilrib za hribam, de ko ovni
V	svetim eudu poskakuješ? Vsaka gora, de ko jagnjie Izmed cede — se raduješ?
Pred Gospodovim obličjem Zemlja, morje — vse se maja. Jakopov mu ziv mu Bogu Narav vsa pokoršno daja.
R<di robat, stermo skalovje
V	čerstve tonve tln spreminja; ' 1 lloče, reče — prejden reče: Bister potok je pet ina.
•i Ton* ali tonev i*i • tonf: iz: tonem, iti
V četertik 15. vel. travna.
0	nikar Gospod! nikar nam llvala, čast naj se ne daja: Svoj iii u Imenu daja j slavo Brez preneha in brez kra ja !
Ti si milost, ti resnica Vmerljim vidu nevidljiva; Naj ne derznejo t« »g;»rii liugat : kje njih Bog prebiva?
Bog — naj slehern vt; in zuade, Bog na nebu naš stanuje; kar ga kolj je sveta volja. Povsod dela in st\aruje.
tV>ki z srebra, terklji z zlata So neversk bogov" t isljaui. Brez za\ede. brez čutenja Od človeških r<>k skovani:
1	sta imajo, le molčijo; In oči. pa le mezijo;
Tud ušesa, al ne spreslišjo; Nos imajo nc dušijo.
Iloka njih ne more tipat ; Noga njih se ne premikat ; Z gerla jim ni gla-a. kriea: Jezik noče se pretikat .
Vsi, ki tlelajo malike. Bodo ž njimi ravno taki; Iu. ki na nje up slonijo. Jim bodo vsi prek enaki.
Izrael pa v Boga upa. On je vselej moč njegova. Svč-ti škit u zopernika, Bramba vsak eas mu gotova.
kdor sc kolj boji Gospoda. Mu je terdni up Jehova, Svesti -kit u zopernika. Bramba vselej mu gotova.

ker. Gospod nas ni pozabil. Itlagoslo\ i je svoje ovce: Blagoslovil Izraelce. Blagoslovil Aro novec.
Biagoslov ua vse razliva. Ki Gospoda se bojim; Mii keni se v sred' * elitili Oblagreni veselijo.
Se se bo Gospod vsmihal. Se i u še "/. njegove roke Pride blagor \am in \ašim. Pride nad otrok otroke.
Vi ste ljubljenci Gospodnji. On vas je oblagodaril. k je nebo. nebesa, nebes '| Zemljo, zemljevino st varil.
Za Gospoda so nebesa In nebes nebesa \<>okc ; Zemljo je (.»spiMl Gospodov Dal cloieskiiu sinam v roke. —
Ni. o Bog! ti od mertvih hvale. i Mertve pekel p<>žeruje: Živi. živi ga hvalimo. Pojmo večne Aleluje!
Jeran.
1) Nebo llimnielsraum . coelum : nebesa Aurenthalt der lleiligen
toeli: nJbes Kirmauieiit.
-) Meri vi. ua duši, ki so v smert-nim grvhu.
') Živi. t j na duši. ki so v-lanu gnade božje
mision Jezuitov per jetnikih v bani! (bagno) v Tulonii inesea novenili.
1149.
l Konec, »
Tim tolikanj nesrečnim ljudem so goreči patri Je/ uit i dobroto misioua namenili. P. H rum a uit je prosil vlado, de hi njegovim hratam perpušeno bilo, tim hudodelnikam pridigvati, kakor je navada per misionih; narodni zbor v Parizu, ki je dobro vedel, de le Vera zamore človeka poboljšati, je v to željo Jezuitov rad dovolil.
Per pervim podučenji so jetniki le še rado-gledni stali.
Njih veliko še ni vedilo, de je Hog in de dušo imajo. Treba je bilo tedaj nar pervo jim govoriti od Hoga in od nriinirrjočiiosti človeške duše. Toni bilo majhno delo. Veči pospeh so si patri obetali od praznične službe božje: ali nar več je /.dal dan spomina vsih vernih mertvih (2. nov. IN49). Obhajali so bile in sv. Mašo za ranjke sorodnike jetnikov. To jih je ginilo. Spomin na njih sorodnike, žene, otroke jih je veliko zbudil. Oni ki so le vajeni slišati ojstro ukazila svojih terdih prednikov, slišijo Jezuite tako prijazno in polne sučutja jim govoriti. «,Ti možje nam le dobro hočejo: o*de bi dolgo per nas ostali-, taki so bili zdaj njih pogovori po arscnahi.
t e je bil pa že spomin na njih ranjee tolikanj jetnike ginil, seje to še veliko bolj zgodilo, kadar so slišali, de je v nebesih mati, ki zanje bolj skerbi, kakor vsi njih sorodniki, — de Marin svojih otrok ne pozabi, če tudi ktera pozemeljska mati to storili zamore. Praznik sv. Martina (II. nov.) je bil dan, o kterim so imeli jetniki Marii se podvreči. Vodja misiona je stopil k altarju in zbranim
{»ridigval. Permeril je prečistil llivieo maverei, A se je bila po Noetovim potopu svetu perkazala, kakor znamnje upanja, ki v sereih tih revežev poganja. /roeil je vse svoje poslušavce Marii; — prosil je to usmiljeno mater, de naj te otroke rev-šine blagoslovi, njih verige v daritev sprejme, in jim enkrat v nebesih vezi ljubezni da, ki izvoljene edini.
Tudi rodovin (familij) jetnikov ni pozabil: daroval je presveti Materi solze njih starišev in otrok, ki so od njih ločeni. Enoglasno so jeli jetniki hlipati, molili so pobožno tudi za svoje čuvaje v hanii, in koliko je ta mision jetnikam zilal, kako nar hujši grešnike iz njih spanja zbudil in h pokori perpeljal. se je zdaj vidilo iz pisem iu listov, ki so jih jetniki zdaj Jezuitam pošiljali.
Le nekterih zapopadek hočemo tukaj povedati: »Dopustite, tako je pisal eden, de bolno, strasno skušano in skesano jagnje k vam pride; ubog grešnik prosi vaše pomoči, ako je ravno stan njegove vesti tako strašan.u
..Moj oče, piše drugi, skorej bom iz tega kraja izpušen ali preden prostost dobim, želim še svoj dolg božji pravici plačati, kakor sim to človeški pravici ze storil. Vaše besede so inc povzdignile, in v vase seree bi jest rad položil skrivnost >vo-jiga življenja in butaro, ki mi na vesli leži. «'e ludi in- nedolžen, bom vender prost grizenja vesti se z zaupanjem ljudem in svoji rodovini perbli/ati za mogel. Moja sprava z Hoga ni bo njim porok mo-jiga Npreohernjenja, v kterim hočem do konca življenja stanov ilen ostali."
de se vam ne upam bližati. Sram me je, ko se spomnim svojih storjenih grehov, in jest ne morem umeti, kako sim zamogel dozdej nositi vse gren-kosti, kterih je moje serce polno. — O ko bi vi vedili, kako hudo mi je per sere i, ko to pišem — pa saj nisim vreden pred vas stopiti.u In potlej še zraven perstavi: „Preden pismo sklenem, hočem šc dobro delo storiti, ker vse svoje hudobne bukve sožgemu. i. t. d.
Kadar so bili Jezuiti per jetnikih mision per-čeli, so jim pesmi ponudili in jim svet vali, de bi kaj peli. Tode niso hotli. Kako hočemo tukaj peti, so rekli. Ali od kar so bili prečisti Divici izročeni , niso samo per božji službi hvale božje in Mariine prepevali, ampak tudi per njih delu v hanii so se slišale zdaj svete pesmi namesti kletvine, rotenja in kvantanja, ki je bilo tam v navadi.
Pa ne samo per katoliških jetnikih je mision toliko koristi imel,— ampak tudi per protestanskih in popolnama nevernih. — Kalvinsk protestant viditi, kako prijazno Jezuiti s spovcdenci delajo, je kal. jetnika prosil, de gaje katoliške resnice učil in patru Jezuitu v daljno poduecnje perporočil, kar je ta z veseljem storil.- Ilrugi je sam tako pisal: Jest sim prot e s t a n t, moj oče ! pa svetv anje mojih tovaršev in vaše podtičenje, ktero poslušali sim tako srečen bil, so me prepričali, de moja (pro-testanska) vera ni prava, torej sim sklenil katoličan biti. Prosim vas: Pridite k meni v šivarsko delavšnico, de me bote potrebne resnice katoliške vere učili in mi pomagali, de se za prijemo zakramentov sv. birme in sv. obhajila perpravim."
„Že 26 let sim vse dolžnosti keršanstva v ne — mar pušal, in komaj še vem, de sini bil kristjan. Sc nikoli nisim bil per obhajilu, ker sim že z 12 leti vse dela keršanstva opustil. Pa moja nesreča in vaše mile besede so me ganile. Jest želim stopiti nazaj v naročje cerkve iu doseči ljubi mir, kteriga so mi moje zmote vzele !*• —
„Mož božji! je klical tretji, bodite blagoslovljeni vekoma j. Heseda, ki jo vi oznanujete, me je presuuila. Jest hočem še dans prelomiti te verige ki mojo dušo že tako dolgo v grehu vklenjeno der-žijo. Ze od sedmiga leta sebi perpušen, so mi bile večne resnice neznane. Se nikoli nisim bil per Obhajilu, in vender utegnem vsak pomigljcj stopiti pred sodni stol pravičniga Hoga. Jest želim svojo ker-sansko dolžnost »polniti. Ponižno se podam, mož božji ! v vaše roke, ki so tako polne keršanske ljubezni. de mi bote pomagali zveličanje doseči.4*
Judo v s k jetnik je za kolero v bolnišnici bolan ležal. Mašniki memn njega grede so ga prijazno ogovorili in mu kratko molitvico zoper kolero in podobo (medailo) M. II. ponudili. Holnik jim reče: .Je bi vedili, kdo sim jest, bi mi tih reči ne ponujali: jest sim jud." Jlamo ti jih tako radi, so mu rekli, če obljubiš, d»- jih ne boš zaničeval. Obljubil jc bolnik in svetinja je bila pod njegovo glavno blazino vtaknjena. Xa nji je bila podoba Matere božje brez madeža in molitvica: ..OMaria, brez greha spočeta i. t.d.u Odslej mašniki niso več na tega holniga juda pazili, ali on jih je skerbno ooshišal, kadar so druge bolnike učili in tolažili, kar se je po trikrat v tednu godilo. Ta človek je persel 10. novemb. iz bolnišnice: drugi dan je bil priča, ko so Jezuiti njegove tovarše M. II. izničevali. Pa ze nov. je palm pisal nismo, v kterim jc obljubil. de hoče krist jan bili." Vaši prisercni nauki. neulMidljiva postrežba usmiljenih sester — SO me budili, je pisal, de bi sc dal kerstiti; pa
bal sim se /asramvanja in zaničvanja od svojib judovskih rojakov. Ali pridiga, ki ste jo v nedeljo (I i. nov.) od presvete Device Marije imeli, me je tako ganila, de se ne bojim zaničvanja judov in de se rad vanam vse pomoči, ki mi jo bo moja rodovna zdaj odrekla. Prosim, dajte me v keršaustvu učiti, de skoraj sv. kerst prejmem.u
Se spreobernjenje nekiga protestanta je tukaj spomina vredno. V 12. letu je on od kat. cerkve k protestantam prestopil. \a tanko je do-
Iiolnoval dozdaj vse postave svoje (krive) vere in )il per vsaki pridigi, ki jo je protestanski pastor v hanii imel. Pa komaj so bili peršli kat. misio-narji v hanio, berž je rekel, de želi katoličan hiti zato, de se bo zamogel spovedati; rekel je: ^Veliko grehov sim v svojim življenji storil, in vest mi ne da nikdar pokoja. Vprašal sim pastorja, kaj mi je storiti, de vest potolažim. Ta parni je vedno odgovarjal : „Spovej se Bogu.* Storil sim to, je rekel revež, pa vender ne vem, če mi je Bog odpustil ali ne. Vest mi le ni dala pokoja, spet sim vprašal pastorja, kaj mi je storiti, de dušni mir dobim! „llcri sv. pismo, mi je odgovoril, ono ti bo povedalo, kaj ti je storiti." Bral ga je res iu najdel besede sv. Jakoba (5, 1(5.) : ..Povejte eden „drugimu svoje grehe in molite eden za druziga, „de bote ohranjeni." Sel jc zdaj nazaj k pastorju, in ga prosil, de naj ga s po ve; ta pa ni hotel. „Kaj mi je storiti?u je ubogi človek spet rekel, „pro-tcstanska vera mojimu sercu lic pernese mini: jest se hočem spovedati, naj ho kur hoče. Slišati hočem besede, de mi je odpušeno. Tega jest potrebujem, de mi kdo v božjim imenu pove, de somi grehi odpušeni. Če me bo mašnik spovedal in mi obljubil, de mi Je llog odpustil, bom z manjšim straham v večnost šel.u
Tak sad je pernesel mision Jezuitov clo per hudodelnikih v Tulonski hanii. Zavolj lepiga sadu — praviga prerojenja v duhu — ki so ga misioni Jezuitov v lladiiu p. I. per ljudeh pernesli, je že protestant Adolf Mencel katoliško cerkev srečno imenoval, de v misionih tako močen pomočck ima, verne v keršanski veri uterditi. Kaj čuda, de verni, ki nevarnost, ki jo prekucneži in protestanti katoliški veri zdaj perpravljajo, poznajo, za misione prosijo in njih pastirji jim taistih perpraviti tako skerbno išejo: kar je od vernih po llerniškim in Kraljevograskim že za to leto oznanjeno.
V. Sežun.
'/iganjoplja pot v nesrečo*
i Konec, t
7. Žganje ljudi r *elezje hude navade zakaj e , in jih po vglajeni cesti v pogubljenje petja. Resničen je pregovor : Pijane se preoberne. kedar se v jamo zvernc, de ga pokoplejo. Naj več žganjepivcov aagle smerti vmerje, alj pa za plotam v kaki luži brez svetih zakramentov konec vzame. **) Take pijance sveta cerkev po katolško pokopati prepove, in sv. Pavi pravi, de noben pijane v nebeško kraljestvo ne pojde. In naj
*) I /'»rit« so leta I S.13 prekiravri net-nan smrail is cu Minul f ovohali, r kleri je priletna kabel«, "znana tganje-pirka pvekiralu. Slerejo r rnmnalo. vidijo smerdlir dim. pa kake le ne najdejo. 1'oslednie vijledajo rem kup ijer-made, iz kuje se je kadilo. 'Aai.yano t rojilo je l,ilo ?</</-njepirke. klera je kila eno uro poprej rsa pijana domu prilegla. Slama, sloli in mit-a so luli rti/ani, in oklarilo
je na njej i-ijorelo. Taka si rasna smeri iganjepircoc in pivk je pogosta.
si ravno dober Bog mnogoterega pijanca na bolno postel položi, iu mu dolgo bolezen pošle, pijane se tudi na smertni posteli ne poboljša; on prižgan pekel v sebi ima, ki poprej ne vgasne, dokler večen ogenj na unem svetu njctcu goreti ne začne. Ako vomilen ll<»g pijancu zopet zdravje da. pijane pije kakor poprej, in sc huje; žganje ima za svojega Boga. kteremu premoženje. poštenje, zdravje, življenje in tudi dušo preda. Kako bi bil tak človek izveličan?
Tako jc žganje življenju strup, časne in večne sreče grob, in vsih hudobij jc žganjica košata mati, naj hujša kuga za ljudi. Nesrečen kraj, kderje žganje doma, in vbogi ljudje, kteri se žganja privadijo. Drugi pijanci v navadi po poldne zacucjo, žganjepivci pa že v jutro zgodaj na teše pijejo; žganje iz njih hahla, kakor iz kotla, de ni blizo njih za obstati. I.judje se od žganja poživinijo, in ni hujše vjime. ne veče nesreče kakor jc žganje , ako se ljudje v žgan je podajo.
Ne motite se. preljubi, ako reč pijaneov poznate, koji m xe ni zgoitilo vsega tega kaj: njih ura še ni dotekla. Tudi veša se dolgo krog luči obeša iu misli, de ji ogenj škodval ne bo; alj ko bi trenil njo planino zgrabi in požge. Tako pijanca huda navada le po malem mika in vleče, ob mvoiim času ga pa mahoma zgrabi, iu kakor goreč kolovrat z njim v pogubo leti; zvezan od hude navade si pomagati ne more. naj bi ravno rad.
Ne izgovarjajte sc, de le po malem žganje pijete; zmerno piti vam škodvalo nc bo. Pri malem človek začne, pri velikim pa nehali ne more, dokler pijančvanju smert konec ne stori. Vsak pijane je po malem začel. Ce ti žganju, kakor vsaki hudi navadi, le mcziiic podaš, te bo hitro huda navada za vso roko popadla , in te ne izpustila, dokler te ne pogubi. Samo las pregrehi pokažeš, iu hitro bo iz lasa močna verv (štrik ), na kateri te greh v pogubljenje popelje. Veliko bolj lehko jc žganja clo ne okusiti, kakor odvaditi, ako se ga navadiš.
Ne recite: Kaj pa hočemo piti. kaj dajati delavcem, ker nam Bog lansko leto ni vina dal? Bog Vam bo dal eno leto tudi brez vina prebaviti. iu Vam bo drugo leto Vaše vinske gore za toliko bolj blagoslovil, de Vam bodo rodile. Veste de veliko miljonov ljudi po «vetu brez vina živi zdravih, močnik in veselih; kaj bi pa Vi eno leto brez vina ne preživeli! Kaj bi pa jedli, če bi Vam Bog tudi ljub kruh vzel? — Ako si žejn, se dobre vode napij, in to glava bolela ne bo. Dajte ljudem boljega živeža, in delavce rajši boljše plačajte.
Ne vprašajte, rekoč: V*akaj pa je %ganje na svetu, če bi ga piti ne smeli? /a zdravilo (vraetvo ali arcuijo) je žganje, nc za vsakdanjo pijačo. Zdravo je žganja ene kapic požreti, kedar se v kako nezdravo sapo podaš — za kaj posebno težavnega primeš, alj v nalezlivi bolezni betežnikom strežeš. Za žejo in za vsakdanjo pijo pa žganje ni; je strup. Naši rajni t pokojni) so dobro vinsko žganje v omarco varno zaklepali kakor smodnik, iu le po kaplici so ga dali, kedar je bilo kom* slabo. V sedaniih časih pa iz koruna (krumpirja), clo iz žita in iz druzih stvari žganje delajo, iz ljubega kruha strup napravljajo, in ga ne po žlicah, ampak po kupicah, po maselcih iu clo po poličih spijajo, tako do začne iz človeka goreti. Ali ni lo groza pregrehe? — Ali ni pravični Bog nam ravno za to podzemlic (krumpirja) vzel. de nam gnijejo. ker so zganjarji toliko koruna v žganje pokukali? Kaj bodo vbogi jedli, ako podzemljie lic bo? Ali ne bo huda lakota tudi med nami liudi morila, kakor jih je po Ir-kcni iu po Slczii pretekle leta veliko jezer p»davila ! (■»rje na m. ako zavolj pi-janšinc zaslužimo, dc nas Bog z lakoto pokoriti začne!
Sreta volja bo%ja je, de xe •gonja varjete, in qa ne pije te, kakor le /.a zdravilo (grenijo). r Varujte se. veli Kristu«. de Vase serca ne bodo preobložene v požrcšimsti iu pijanosti, de dan sodbe nanagloina nad Vas ne pride.u
Sveta volja božja je, de 17 gospodarji svoji dr mini in delavcem uganja ne da jate. in jih ne razvadite, de se Vam v žganj® ne zgubijo, .lini nimate dali \ ina. ne ola (pira). ne gruševca pri težkem delu, v žive/u jim /.boljšajte, de bo mir, ljubo zdravje iu sreča pri Va-4 ostala. Sovražnega zganja varujete med svoje ljudi, kak u nar veri nesreče!
S\eta volja božja jc, de se med seboj posvarite, ako nitile, de se kdo v nesrečno žganje podaja. Vi njegovo du-o rešite; iu to veliko velja! Lc posvarite, prosite, naj nikar zganja sam ne pije, pa tudi drugim ne ku ;>uje. \e henjajte, dokler žganje pivca pravemu spovedniku v roke na spravite: pa tudi molite in prosite Itoga. naj mu da milost in pomoč ne kapic žganja okusiti. Obljuba, de sc ho« e po malem zganja odvaditi, je prazna iu goljufna obljuba. Orehu iu pa hudi navadi se mora elovek na enkrat odsekati, ali pa nikolj.
koliko veselje človek ima rešiti človeka iz smertne nevaršiue ognja ali pa vode! Se vete veselje nam bodi rešili pijanca rasne iu večne nesreče, dali zakonski ženi topel moža . otrokam zopet skerbniga očeta. Pa nc pozab iom. «!•• je veliko bolj lehko človeka pred žganjem zavarvati. kakor odvadili.
hako bo pa za uganja rje. ki žganje iz knruna ( kril m pi rja ). iz zernja in drugih stvari delajo, ktere je dobri llog ljudem v zivez stvaril, ter na drugo lic gledajo, razuii na svoj rasen dobiček? \e bo dobro za taki- na «»j«*tri božji sodbi. Naj bi oni prerajtali, koliko hudega njih žganje na svetu stori, koliko kletve, boja iu iiioii) napravi, koliko nesrečnih rodbin in hiš žganje stori, koliko d ii s pogubi, kako malo pa ljudem, prav za prav hasiic, i/, strahu in groze bi svoje kotle po-prcdali. pečirer razbili, in vse svoje žive dni kaplice žganja /a pijaro ne zgali. Ali časen dobiček jih slepi, de sodb«* n e vidijo, ktera jih raka.
kakor pa tii I« «>ii huilobec, ki siru pno pijačo ve-doma ljudem naprav Ija. ampak tudi «>ui. ki jo ljudem ponujajo in prodajajo, tako bo tu«li likcbam in keremar-jc-m gorje. kteri sko«Pjivo žganje ljudem točijo, ga po bo ž1 ih potih in pri cerkvah na prodaj imajo, razuu tega, kar ga je zu zdrav ilo potreba, kdor pijan« am žganje na-laka. se vsih grehov deležen stori, ktire pijanci vči-irjo; on za «a-eti dobieek svojo iluso proda. In kaj pomaga tloveku. ee ves svet pridobi, ua svoji ilusi pa škodo terpi .' V si ki žganje za pijačo kuhajo, sladkarijo prodajajo in ljudem ponujajo, naj bi ga pili, so pnnia-guvci pcklen«kiga sovra/.uika. in bodo z zapelivci in pobu šlivci rlovcškiga rodu svoj del imeli.
Ta beseda i«: oj-tra. bote iljali; pa Vam povem, dc jc resnična, l e samo to pristavim, kar jo sv. Peter svoje dni Judam «ljal: „1 cm. bratje, dc ste do sedaj iz nevednosti to storili." VIj zdaj ste slišali, kako škodljiva je zganjepija; in moje besede Vas hočejo enkrat sod ti. ako jih zame« ujete. — Vem. dc sc bo veliko ljudi mojim besedam clo posmehovalo; alj take vprašam, jeli se bodo na smertui posteli — na sodbi tudi smejali ? Njih smeh se jim hoče v jok preminiti.
ICiiKfflcil po krrMi«ii»kim nvcIii.
I/. Pariza V .Vid. denniku" se bere med dru-g in i/, d »pisa iz Pariza: .Francoz sploh v vernih rečeh ne pozna srednje poti: on je ali pobožin ali pa vnemarn;
kdor v Parizu v cerkev hodi, hodi molit," (ne za kratek čas, kakor neki modraški časniki lažejo, ker jim težko de, de je zlasti letašnje velikonočne praznike čez navado veliko ljudi ccrkve obiskovalo, in samo na veliki petek peršlo 350,000 fr. ubogaj me, kterih polovico so dobili ubožui mesta. ) rJcst nisim nikjer vidil tolike zve-stusti iu verne pobožnosti, kakor ravno v Parizu, kjer skorej vse mladenče vidiš z molitevnimi bukvicami. n letašnjim velikonočnim obhajilu je bilo v primeri vee kot tretjina moških iz vsih stanov, med njimi mnogi nai gorši mladi ljud je. Poinljivo jc, dc na velikonoč jc ob-haianje v Notredamski cerkvi skorej dve uri terpelo Mili so med obhajanci generali, poslanci, profesorji, učenci politehnike, in drugi, kteri so se vojeiti od slav-niga pridigarja Hovignana (jezuita ) celi teden k sv. obhajilu pcrpravljali. .Mnoge zmed naših nar bogutejsih iu nar vikših gospti so se na veliko noč po šest, i.sem tu v cerkvi mudile. Pa recite, «le je to zgolj šega!
Iz Pu naj a. Časniki pišejo, de zijalsko ali gle-dišuo poslanstvo, k visoki duhovni osebi v Pragi poslj.no, prosit pripomočka k češkimu gledišu. jc bilo odpravljeno z odgovoram, „de, brez ozira na narodovnost. gledis v sedanjim stanu sploh nc derži /a šole lepiga zaderžanja (nravnosti), temuč lepimu zadeizanju za škodljive."
Pisma iz Jeruzalema naznanijo, dc sc katoli-ška cerkev vedno bolj razširja. 1. grudna sc je pet koptov v katoliško cerkev vernilo, 7. grudna en protestant, 5. prosenca dva protestanta iz Londona, mož iu žena, 15. prosenca en protestant in en jud, 27. prosenca en greški razkolniški duhoven. <» razkolniških gregov, en protestant iu en jud se pa perpravljajo jim naslediti. Znamenito je spreobcrnjcujc mladiga juda iz Tibcriaškiga mesta. Sc Ic 17 let star je bil ze judovski uecnik. Neki dan je po prerokvanji prcrajtoval. kdaj dc ima Mcsia priti; ali najdcl je, de je ta čas že prete-čen in dc drugi biti ne more kakor ta. v kterim jc Jezus Kristus r«»jen bil. Ko je pa to rajtengo svojimu predpostavljenimu pervimu učeniku pokazal. je namesto odgovora tepeže prejel, in ko je domu prišel, ga jc oče vklenil. Jetnik se je pa rešil in je pobegnil. 0«e, bogat mož, se jc urno v Jeruzalem podal, de bi svojiga sina nazaj dobil. Ta se je mogel sicer večkrat av-strijanskiiuu konzulu, svojimu očetu in pričam perka-zati; ali vselej so sc čudili zavoljo njegovih modrih odgovorov in zavoljo njegove stanovitnosti. O« e je vidil, de nič nc opravi in je tako pcr*iljeu bil svojimu sinu perpustiti. »Ic je kcršansko vero sprejel. Tudi več tistih sc jc v katoliško cerkev vernilo, ki so jih Angleži iu Prusi v Jeruzalem poslali krivo vero ondi raztrosit. - -Zeljno pereakujejo katoliški učeniki v sveti «ley.eli. dc bi se jim več učenikov iz Kvrope perdružilo. Francoska vladija jc pervolila, de naj se fraučiškanarji, ki se v samostane svete dežele prestavijo, dvanajstkrat v letu zastonj v Palestino prepeljejo.
Iz Ljubljane, (aospodama Janezu Albrehtu, fajmostru v Skocjanu per Trijaku, in lllazu 1'rbauiaju, fajmoštru v Minah, so milostljivi knez in škof v pokoj iti dovolili.
Ilnriln j.n €•«*f. itihloimrjK g. lir« IfEiutfjtt Hnoblelitrjti.
Od poprej	v i; 7 gld. kr.
Nektere osebe iz (*olaca .... — .. :;<> .,
Iz Ter sta.......... I .. '.»o ..
Iz Verhpolja pri Moravčah .... i i .. i i .
Skupej . . v*Mi gld. :<:t kr.
Odjrnvoriii vrednik iu /alozuik: Jan cz Kr. Pogacar. -- Natiskal*: Jože/ Htaz/iik v Ljubljani.