ISSNQ350-5S61 za konmc t«dna Ohiaaifo se Ď0, dež DO tUdI po nižinah prešel v sneg. Postopno se bo raijâsniio. številka 06 četrtek, 14. februarja 2002 250 SIT KAIHO Pust uspešno preganjal zimo Zima se poslavlja, na vrata trka pomlad ... Igraici Gorenja branio sh jajno tretje mesto po yesen* skem delu. Za uvod bodo gostovati v Škofji Loki pri ekipi Termo, kjer se seveda nadejajo zmage. Sebastjan Sovič (na siiki), novi Gorenjev reprezentant, je bit na prijateljskih tek' mah strelsko zeio raz-položen. Bo tako tudi v pr* venstvti? ■ Foto: vos Letos začetek obnove Sončnega parka »Svetloba« ne bo prišla čez noč VťlťRjskí S(Hi(^ni pj^rkjv nasuij v čiisu inten/h'ne^:t ra/voja me-sta sredi šestdesetih let prej-šnjep» stoletji«. Tukrat so ^t urv-dili v klasičen an^le^kl park, opremljen i inodernislíčnimí ol)lik<»vnímí elementi, redkimi drevesnimi vrstami in kopico vsebin, ki so dolgu leta Ve-lenjćane mno/ično vabile vanj. V zadnjih descllcljih je park m<)Či\o propadel, /iiio je odloi-itev M() Velenje, da ga letos pričnejo obnavljali (obnova bo golíwo irajala kar nekaj lel), z vwicljcm pozdravilo mnogo Vc-IcnjČanw. Drugi oslajajo pcsi-rmsli, prepri vom »Svetloba«, delo dr. krajinske arhitekture Ane Kučan. In obsiajajo prve idejne skice posebej za obncwo imenovanega od- bora pri MO Velenje... Dejsivojc, da je mcsino kolal-kalUče začelo intenzivno propadali. ko je prenehal dekwali koialkarski klub. Poli v parku so dolrajane» celo nevarne, klopi uničene. Edino, kar je danes v njem o.^itaJo vrednega, je lepa lega in neprecenljiva drevesa ler grmički. Nekoč ponos, danes skorajda sramoia mesia. pa naj bi vnekaj Iclihspet dobil nekdanjo podobo in 1'unkeijo. Leios bodo za ol)novo namenili 27 mio SIT To naj bi zadoščalo /a preplaslilev poli v parku, namestitev novih luči, kof^v za smeli in klopi. Pri Izbiri bodo pazljivi, spet zaradi van da I o v. Zaradi njih obstajajo tudi ideje o postavitvi ograje akoVi parka, a šele, ko bo obno va končana. Ni pa fc rečeno, da bo to tudi uresničeno. Sama obnova bo namreč potekala lako, da bodo naprej »odprli ludi za pobude sirokovnjakov in mei>čaniw ler meščank.« zatrjuje i^.u pan. Zato prva okrogla miza na to lemo ni bila zadnja. Kar je dobro. Ker je bila namreč s sirani občinskih svetnikov in občanov zelo slabo obiskana, vendar je bilo na njej povedanega mnogo zanimivega, kar vam bomo predstavili prlhodnjlč. ■ bš Zelena priloga na straneh 13,14^ 15, 16 In 17. "1 vsem, kar počnemo, pomagamo sočloveku"^ Sonćnl park Je, ko je obsijan s soncem, /ep ie od daleč. Pozornemu obiskovalcu pa v njem marsikaj ne more biti všeč. V nekaj letih bo, tako obljubljajo, povsem drvgače^ 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 14. februarja 2002 n ONOVitEC e Kam z odpadno embalažo? VELENJE* Na (Nxirocju mnut^ja y.ťmhiildř^i in odpadni»um-vcUiijii v IctoSnjem letu novi zakonski predpisi. O njih so govorili na seminarju, ki ^a pripravit» ohmoćna Sjivinjsko-ilalesiui gospodarska zbornica, vodili pa sta ga Janja Leban, vod« Ja siMfhi! M varstvo okolja pri slovanski gospiKLirski /iKimici in Vilma ['QÇQ. vodja i»ddeika kemije in anali/e kvmye v Oorcnju. 7, mwimi /»akonskimi doloCili sc prilagaja Slovenija evropskim predpisiîm. Podjetja, obrtne ptslovalnice in Irgiivine morajo že letos dt) konca marca pripravili p<îrociîa o embalaži in odpadni embalaži. Zbrane analize bodo osnova za v^stavitev delovanja in financiranja sislema ravnanja zodpatlno embalažo lako z dr?^vne-ga kol podjetni.^kcga vidika. V najkrajšem iasu naj bi vvsch okoljih udejanjili loCeno zbiranje odpadkw in preprečili odlaganje embalaže na preobremenjena komunalna odlagaliSia. '/. leuánjem lelom je bil zaradi lega uveden ekološki davek na odlaganje odpadkov s pomočjo kalere^ Ix^mo v Skweniji uresničili zastavljene o-ije. ■ mz Pobuda za izdelavo portreta predsednika RS ŽALEC - Župan o Ix'inv Žiilec LoJff^ENtsedd jena osminji olKin-ski proslavi v poótstílcv slovcnskť^ kullum^a praznik^i« prejšnjo sredo, ministrici kulturi» Andrcfi Rilitcr i/jt)cil pisno pobudo /a ixdelam porta'la prvdsťdniloi re|)ul)llke Slownijv Milana Kuêuna. Ponjegtwom prepričanju ima predsednik Kučan ogromne zasluge za -samostojno Slovenijo, za njen ugled in ?^labiln(v»tvprvih tie-sctih leiih delovanja dr/^ve. Nenazadnje pa se mu lct<\s Se izteče predsedniški mandat. Portret bi bil med drugim svojstven prispevek k slovenski kulturni dedii5čini. V pobudi je Posedeiie predlagal, da hi ga izdelal akademski slikar Rudi Španzel. po Biîi^Jdarju Jakcu sedaj najboljši porlreiist v Skiveniji. Njegovi portreti krasijo slovenske bankovce. Mimogrede. Rudi Španzel je ludičaslni občan občine Žalec. ■ tp O toplovodu še nič doltončnega CrABERKE • Krajani krajevne skupnosti Gal>crke si ^ dalj casa pri/adcvajodaljinsko ogrevanjesvoJihdumi»v. Ali bodo le* los pristopili ki/|*rudn,ii toplovoda ali ne. v tem trenutku ne vedo. Tu naj N bilo mano sredi ]}rihodnJe^a meseca. Kljub pomoči občine Šoštanj sami namreč takega zalogaja netK> do mo^i uresničili. Odločitev o naložbi bo lakov preccjšnji meri odvisnaod dogťwrovosolínancirajiju predvsem s Premogovnikom Velenje in Št)Stanjskimi lermoelektramami. Zanesljivo pa bodo gospodinjstva prispevala denar za naložbo v ureditev kanalizacijskega omrežja in izgradnjo omrežja KRS. Priključek na kanalizacijo bo gospodinjstvo veljal približno 120 tisoč Sn: priključek za KRS pa pribU:hio 90 lisoč SIT ■ tP Predstavitev novih »Hotenj VELENJE • Danes, v četrtek, uU 19. uri, l>odo v prostorih Mla-dinske^ centra Veler^je predstavili novo številko .^aleške^a literarnega društva Jiterami almanah H()1*ENJA. Pn^ram pripravljajo dijaki Šolskcj*a centra Velenje |>od mentorstvom pn)f. Alenke Saleji predstavitev novih Hotenj pa si» zaupali glavnemu uredniku Petru Re^manu. Obljubljajo kak^n kozarček» dobro voljo ob prijetnem druženju avtorjev in ljubiteljev pisane besede. Ilkrali zahvaljujejo tistim, brezkaleriiillolenj ne bi bilo: Javnemu skladu RS za kuilume dejavnosti. Zvezi kuiiumili društev Šaleške doline, Mestni občini Velenje in Obtain i Šc")šlanj. ■ bš Siasčičarska razstava VELENJE - Cîorenje Gostinstvo liotel Paka, Otimi^čna obrtna zbornica Velenje in Turistično društvo Velenje s^^ organizatorji tlruge slaščičarske rajstave, ki jo lx>do pripravili v soboto. 16. februarja. ob 10. uri, v hotelu Paka. Ob 12J0 bo posebna komisija razgla.sila najboljše slaščičarske stvaritve in slaščičarje. Obiskovalci pa bodo laliko razstavljene izdelke tudi kupili. ■ mkp « Mladi forum In ZLSD Šoštanj Tradicionalni Kajuhov pohod Mladi forum ZLSO Šaleška dolina l>o v sodelovanju ?.ol)èinskim odborom ZLSD Suittanj 17. februarja izvedel žc 4. pohod na do* mač^o Žlebnik v ^>nivklu pri Zavodnjah, Kí^r Je padel pesnik Karel Destovnik Kajuh. Na pol se bodo v družbi harmonikarjev, Šaleških konjenikov in ueenccv OŠ Karla Deslovnika Kajuha Ši'^štanj odpravili ob 12.00 uri izpred domačije Kodrun v l^jšalu Ob U.uribodi> pri spomeniku na domaèiji ?Jebnik izvedli tudi kratek kultiirni program. Po prireditvi bodo pt^skrbeli tudi za okrepèilo. Vabijo, da se jim pridružite. Soštanjskl svetniki podrobno o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov Svet o frakcijah ŠOŠTANJ, IL lebruarja - Uvrstiti obravnavo piidražitev koniu-nalnil) storitev na sejo sveta olKine Soštar\j uli ne, je bito vprašanje, s katerim so svetiiiki načeli ponedeljkovo sejo. Kot najhr/ veste« je obravnavo /uradi ra/hurjenja SoštunJčano% ki so tudi prejeli /natno višje položnice /a komunalne storitve xu december, terjal svetnik Vojko Kme/a (SDS). A z uvrstitvijo te točke na dnevni red ni bilo nič. Ker mora po poslovniku predlagate^ pripraviti tudi gradivo ter predlagati sklep, in ker tudi razlagalcev niso vahili na sejo. Tako hi, so menili, tarnali vsak sebi, kar pa ne l>i imelo nolienega smisla. So si pa v .Šoštanju vzeli čas za temeljito seznanitev z osnutkom odloka o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkovv občini, /.a nazorm) nizlago kaj ta prinaša, zakaj jc potreben (spremenjena zakonodaja!) in kakšne utegnejo biti posledicc, je poskrbela Marija Tekavec, ki je kol Članica delovne skupine dokument tudi pripravljala. Cire za to, daje nujno izbolj^ti dostop do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki; zagotoviti učunkimto izločevanje ločenih Trakcij (tak je uradni izraz) komunalnih in nevarnih odpadkov ter zagotoviti čim vccjo predelavo in ponovno uporabo. Odlok lažje sprejeti kot izvajati Tekavčeva je poudarila, da i/vajanje odloka no bo preprosto (in najbri' (udi ne poccni). Potrebno bo zgraditi ključne inlrastruk-turne objekte - sortimico, komposiarno, zbirni center. Za vse lo bo treba zagotovili denar» od uporabnikov .storitev in iz proračuna. Uveljavitev načela »stroike plača pov/ročilclj komunalnih odpadkov« bo neizbežno. Spremenili ali dopolniti pa bo tre- ba tudi pogodbo z izvajalcem javne .službe in tarifni sistem ter za nadzor in izvajanje odloka zapo.sliii komunalnega inšpektorja. Osnutek odloka ima 92 členov. Z njim se je temeljilo spoprijela že komisija za gospijdarske javne dejavnasti in nanj p(5srd(5vala tudi nekaj pripomb, še več pa jih pričakujejo v tem Času, saj so šoštanj-ski .svetniki sprejeli sklep, da je možno pisne pripombe posredovati do 2 L februarja. PoŠta - dežurni krivec Občin.ska upruva in ^upan Milan Kopušar nista dobila poŠte svetnika Vojka Krneže (SDS), v kaieri je ta predlagal obravnavo podražiive komunalnih storitev na tej seji! O tem so izvedeli od svetnikov. Anton Skornšek (SLS) ni dobil vabila 7a sejo komisije za javne gospodarske službe, na kateri so obravnavali komunalni prispevek, zaio seje ni mogel udeležili... V ponedeljek so se nasejí nekateri spraševali, če po Šc^ianju kroAi »poštni« škrat? Frakcija po Verbincu Izraz frakcija v smeteh deluje kol tujek. France Verbinc, Slovar tujk, frakcijo razlaga kot: /fraetioziom, iz lat. Frai^ere (z)lo-miti/ I. skupina somišljenikov, zlasti v pol. stranki, ki o določenih vprašanjili misli drugače kot večina, a ostaja v vrstah organizacije, 2. predstavniki pol. stranke v parlamentu, 3. tekočina iz kake me.Šanice, destiliranja z izparevanjem (kem.) Soštanjčane poročajo Velenjčani Med pobudami izrečenimi na zadnji seji je zanimiva lisfa, ki jo je izrekel KrankoValić (ZLSD). ŠoŠtanjČani sklepajo zakonske zveze v Velenju, kjer jih poračajo Velenjčani. Prav pa bi bilo, je menil, če bi kdo od matičarjev, bil tudi iz Šoštanja. Pri icm gre poudariti, da ta odlok ni nekaj, kar si »zmišljujejo« v St)šlanju, ampak nekaj» brez česar ne bo šlo nikjer v Sloveniji. Dejstvo je namreč, da več kot bomo odlagali na deponijo in manj kol bomo »izUvali«, več bomo plačevali- Takso bo treba izločati v dn^avni proračun, možno ga bo dobiti nazaj, če ga bomo znali porabiti. 7.H lopa bodo potrebni programi. Občine brez sprejetega odloka in brez programa o odlaganju In ravnanju z odpadki, leh sredstev ne bodo deležne. Se paže danes vsi zavedajo, da bo odlok lažje sprejeti kot pravi-tivživljenje. Štlrje za evidentiranje povojnili grobišč Na podlagi pobude svetnika Anruna SkornSka ( SLS) so v Šoštanju na predlog komisije za volitve in imenovanja imenovali komisijo za označitev in evidentiranje ptivojnih grobišč na območju občine Šoštanj. Prvotni predlogo tričlanski komisiji (Anton Ski>-mšek. DetlefTičer in Anion Berložnik) so dopolnili šez enim članom Dragom Kurenom. Naloga komisije bo označitev in evidentiranje povojnih grobišč, pridobitev soglasij lastnikov zem tj LŠč, najti priče In zapisali njihova pričevanja ter najti že zapisana pričevanja, po.skrbeti za geodetsko označitev zemljišča in i/peiejati druga opravila, ki bodo potrebna. ■ Mliena Krstić - P/dninc Spletna stran Velenjske občine dobrodošla novost »Zavedamo se, da vsi nikoli ne bodo uporabljali Interneta« Poročali smo H, da Je pilolni projekt, imenovan »občina na internetu«, ki je pripravilo IJulilJansko podjetje M^taJ, prejšnji torek rodil prve konkretne sado« ve. Sejo velenjskege občinskega svetu ste lahko spremljali preko Interneta in ka« nalu 33 na KRS Velenje, hkrati |)a so zaživele spletne strani MO Velenje, ki so jih predstavili uvtorji projekta. Predstavnik podjetja M*taJ Davor Gregore nam je po predstavitvi povedul: »Predstavili smo inlernelno siran, ki je podprla z bazo podatkov, kar omogoča iskanje po bazi. Že doslej je v tej splelni strani 800 strukturnih mest napolnjenih s pliridkost po Slovensko«, avtorja dr. Matja^.a Kmecla, v sprosčenem dru^.en-ju po lyej. Slavnosini govornikjc v najjo- voru ohiskwalccni dcxlul: »Znani skTvcnsJd alkoholog. ki je pred ćitsom ocenil /dravljic(i kot pesem pijancev, je v leh dneh v nckcni inlcrvjuju pri/nal, da pogosto here PrcsúTnovo pcx'zijo. /dravljica je izpoved sUwcasrva. Vedeti moramo, da Jc bil Pre^^rcn izredno dejaven človek. V pismu pryatelju Je ne-koč zapisal: »l^idi napačno pri-Ziidevanje je holj^e kol apatija do vse^^a domovinskega«...« »Mene pa nI več!« Tako sc konča igra za enega igralca Maljai:a Kmecla, ki si/a travnega junaka jemlje pesnika Francem Prejema, /alo naslov «Srečanje s Preisernoni«. Po mnenju gledališkega krilika Blaža Lukana je zadnji siavek obupana izjava, ki jo i/rečc pesnik v času, ko ni več pisal, koje propadla vi/ija njegove ljubezni s Primicevo Julijo in sc je 7ale-kel k Ani Jelovj^kovi. »Vendar la izjava nekako ne asi reza tonu celotnega Prei^ernovega samo-govora, kijcsvellcjži, predvsem pa drugačen od listega, ki ga poznamo iz tradicionalne liie-rarne zgodovine (viroma kul-lurnega izročila,« ^ pi,^' v gledališkem listu. In res je tako, Joiřeť Reposa leksi podaja doi^iveio, humorno, in hkrati resno. Tam, kjer pač tekst lo zahteva. Gledalca dr^i ves čas v ptizornosli. kljub lemu, da mu kar 5t) minul pripoveduje svojo zgodbo, ob kozarčku in kupici, /alo jc igralcc na koncu pred-sUtve dí->řivvl hogai aplavz občinstva i n sc je mi>ral kar nekajkrat vrnili na oder velike dvorane glas! >c ne iole. Glasba, ples In še enkrat glasba Osrednja proslava seje pričela z Zdravljico, ki jo je zapel vr-liuaski pevski yhar Šolskega centra Velenje. KitariJci duo zakoncev Monike Krajne Slih in Bori-hii Šliha je s suilo za dve kitari lepo nadgradil kratek uvodni govor slavnostnega govornika in bil prva glasbena poslastica večera. Oimna^ijci so pripravili odigran recital PreSemovth (la-zel, ki so nekajkrat dopolnile glasbeno in plesno dogajanje na odru. Plesni icaler Velenje seje predstavil s koreografijo Rosa-ne Siorgelj »Lahko smo lo, kar smo«, razgibano plesno predstavo, polno k(3nlTastovz glasbo Safri dua. Od (od nazaj k klasi-ki-nasioppianistke Katje Marin in síiksofonbita (iorazdaTo-polovca - sta .spel itmirlla dogajanje in lepo sedla v uSesa. Kar velja tudi za naslednjega nuslopajočega, Zmaga Šliha. MP/ Šolskega centra Velenje pod vtîdsTvom Dragice Pirečnik se je odločil za venček slovenskih ljudskili pesmi. Nastiip so popest rili s folklornim vložkom in spel dokazali, da so vrhunski zbor, /azaključek so,po že dobrih dveh urah programa, »udarili« STOPovei. Pel članov zasedbe Slovenski lolkalni projekt jc dokazalo, kako izvirnose lahko uporabi tolkala, in likrali» kako odlični glasbeniki so, Zadnja skladba »Malca«, odigrana z lesenimi kuhalnicami in pomočjo miz. je odmevala, pa ludi prvi komeniarji odhajajočih gostov so bili namenjeni lej glasbeni atrakciji. Odbčen kullumi program, ni kaj, vsaka posamezna ločka je bila vrhunska, '/áí mnoge pa je biJa prireJiiev predolga. Sploh za lisie, kiir blizu slo jih je bilo, ki niso dobili sedeža in so ga morali v celoli spremljali sloje. Odločitev, da osrednja prcislava ne bo v Domu kulture, ki premore ion sedc;?evveč kol velika dvorana glasbene §ole, pa je bi* la po besedah odgovornega za priredilev, podžupana Draga Marlinskři, sprejeta zalo, ker naj bi se obnova Doma kuliure po prvotnih načriih že začela. Prijetno Je hilo tudi dni/eix)e po slovesnosti, koje xiipan Srećko Meh predal izvod nove knjige >»Bridk(>sl po slovensko«< avtorju, dr. Matja>iii Kmeclu. Izšla Je pod okriljem Velenjske knjižne fundacije, kot dru^a knjiga v knjižni /blrki »Belod* vorski«. Več o njej pnhmlnjič. ■ bš Z osrednje proslave ob kulturnem prazniku v občini Šmartno ob Pakl Prešernu v spomin in nam v opomin Spomin na največjega sloven* skega pesnikam Franceta Prei^erna so v ol>čini Smarlno i»l> Paki /oznamovali z več prireditvami. 0sredgi>r$ek. predsednik kultur» nega društva Šmartno ob l^akl med drugim menil, daje mesec kulture prijetna dolžnosi za po- govor o kulturi, o osebnem pogledu nanjo, o kulturni dejav-nasii v kraju, težavah, ki nas pe-slijo, o optimizmu, s katerim zremo v prihcxlnosl. »/. veseljem ugotavljam, da dohiva naš kraj spet nove kulturne ustvarjalce na vseh p^idročjih, ZaúSje Letošnji kulturni prsznik so zaznamovati z razstavo keramičnih izdelkov ali bolje rečeno skromne enoličnosti, ki je vladala na kulturnem področju zadnjih nekaj lel, se počasi poslavlja. Vztrajno cÁWiju gledališča, pevska in plesna, likovna ustvarjalnimi.« Cilav-no pmlansivo 8. lebruarja pa je, po njegovem prepričanju, spomin na Francela Prešerna, na pomen njegovih pe.smi za slovenski narod in njcgstrakciji. Večcrv avli doma so poleg keramičnih izdelkov popesirili .5e mlade obeiavne pevke 1er učenci velenjske glasbene šole iz Smartnega ob Paki. ■ Tp Repriza proslave Iz leta 1939 Preprosto preveč lepa ŠOŠTANJ, 7, februarja - Prepreosto preveč lepa. Takje bil naslov osrednje proslave oi> slovenskem kulturnem pniz.nl* ku, H. fehruai^ju. v ,Šoi>tanJii. Bila Je repri/a akademije v sp«»min 90*le In Ice smili Franceta Prešerna, ki Jo Je v So.^ta-nju leta 1939 pripravil pesnik Karel Destovuik- Kajuh. Sicer pa .sc je v občini zvrstilo več proslav ob sltwenskem kul-lurnem prazniku, p<'>sclx:j .so jih pripravili za učence obeh Sa^lanjskih tUf], pesniku S(î mu posveiili poseben večer, Prešerna so obudili v Ciaberkah, Lokovici. Zavodnjah in Ravnah. Praslave ob kullumem prazniku bodo včetrlek. 21. februarja, ob 18. uri, vSošianjskem kulturnem domu sklenlliz nastopom Simfoničnega orkestra (îlasbene ?»ole Frana Ki>runa Ko^eljskega in mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj, ■ mkp Iz poslanskih klopi Poslanec Bojan Kontič sprašuje m V Kdaj boijsa povezava Velenja z Arjo vasjo? Minister za pmmet je n» pi^slansko >imišanje Bi»jana Kontia) o (em, kdaj sc 1)0 ZiiČela urejati cesta med Arjo %'asjo in Velenjem odf^ovoril, da Jc v pripravi prostorski plan Republike Slovenije do leta 2020. Plan phpnivlja Ministrstvo okolje in pDstor, strokovne podlage za (a dokument pa Ministrstvo za promet. To ministrstvo je že pridobi» lo analiz«» ra/vojnili moi^nosti prometne infrastrukture, ki Ih> tudi osnova razvoja cvsinc mrc^ v Sloveniji. V tej analizi jo predvidena pre*» kaii*};orizacyH omvnJi*nv cestv v hitro cvsto kar pomi'ni. da l>o morala imeti tudi višji standard. Minislrslv<^zapr^>melboiinck>a^novoza uresničitev teh načrUw, ko bo sprejet prostorski plan Republike Slovenije. ■ mz POGOVOR Z RAZLOGOM 14. februarja 2002 Iz občine Šmartno ob Paki Posledice plazu v Skornem odpravaljene do konca meseca Vobčini Smurino oh P^ki so si več kol dve leti pri^H(levnili, (lil hi breme odpravo posledic phi/u v Skornem prevzelo nase pristojno ministrstvo. Luni smo v tej nameri tudi uspelii Dela pri odpravi posledic plazu so v polnem zamahu in na obiJinski upravi pričakujejo, da bodo končana do konca meseca. Po projekta n t f>ke m predračunu naj bi naložba veljala več kol 20 milijonov lo-larjcv, minislrsivo za okolje in prostor pa jc z izvajalcem del sklenilo pogodbo za 18 milijonov SIT, S icm pa v občini Sc ne bodo odpravili vseh posledic, ki so jih ob obilnih padavinah povzročili plazovi.Tudi za le bodo poskušali pridobili kaL^n Lo-lar iz državnega proračuna. V ponedeljek seja občinskega sveta V občini načriujejo, da bodo za predvidene letošnje proračunske potrebe zbrali slabih 216 milijonov lolarjcv, od lega naj bi z davčnimi prihodki zbrali 145 milijonov SIT ali približno 6-odsioikov več kol lani. Precej več denarja kot leia 2001 naj bi namenili za potrebe predšolske vzgoje (več kot 48 milijonov Sli') in za osnovnošolsko izobraževanje (46,5 milijona tolarjev). I l-odstotno povečanje proračunskega denarja za predsolsko vzgojo zahteva povečanje plač. Pri osnovno.^olskem izobraževa- nju pa so predvideli več kol 25 milijonov tolarjev za investicijsko vzdrževanje in naložbo v izgradnjo prizidka pri šmarSki šoli, v prvi fazi za potrebe devetletnega izobraževanja- Sicer pa bodo predlog letošnjega občinskega proračuna najbrž dodobra p reve-Irili svetniki na seji, v ponedeljek, 18,. Februarja. Na njej bodo med drugim obravnavali ^e osnuiek Odloka o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov ter poročilo Policijske postaje Velenje- Sejo bodo v mali dvorani šmarškega kulturnega doma začeli ob 17. uri. Zanimanje za parcele v industrijsko-obrtni coni Lani so v občini za razvoj malega gívspodarsíva namenili 3 milijone tolarjev. Kol je povedal tajnik občine Janko KopuŠar, so za zdaj razdelili več kot polovico predvidene vsote, neizkoriščen denar pa je 5e na voljo- V predlogu leto,4njega proračuna so za spodbude drobnemu gospodarstvu predvideli 2 milijona tolarjev. So pa na občinski upravi zadovoljni, ker rasle zanimanje za odkup 20 arov zemlje, ki je še na voljo v obrlni coni pri trgovini Kmetijske zadruge. Če bo zanimanja več, bodo objavili javni razpis. tp Gost Pomenjkovanj dr. Lukman SOSTAN.I • Zdru/ena lista socialnih demokratov Soltai^jaje prejivnji torek v vili Široko na februarskih Pomenkovanjih go* stila znanega slovenskei^a diplomata in šoštanjske^a rojaka dr. Benjamina Liikmana. Dr. Lukman. ki je v diplomaciji že 25 let, je bil v času osamosvajanja Slovenije diplomat v Parizu, o čemer je Se posebej podrobno spregovoril, nanizal pa j ludi svoje izkušnje iz službovanj drugod po svetu. Posebej zanimiv del Pomenjkovanj seje nanaiSal na zadnje čase vse bolj aktualno temo, mejo s Hrvaško, saj vodi dr. Lukman vodi komisijo, ki se ukvarja s tem vprašanjem- ■ Združena Usta na Pomenjkovanjih gosti znane Soitanjčane. Na fotografiji dr. Benjamin Luliman in Matjaž Natek. (Foto: vos) Pogovor z Lojzetom Posetielomf županom obelite Žalec Kako naj bodo zadovoljni z županom vsi občani, če že z Bogom niso vsi!« i.ojze Posedel Je na zadnjih lokalnih volitvah v občini Žalec na županski stolček sedel prvič. V njem se. kljub napornemu deiu. kardubro počuti. Meni« da so v teh treh letih v občini veliko postorili. Prav uresničene na* l4)žbe in želja po nadaljevanju začrtanega razvoja so ga spodbudili« da je /e pred letom dni napovedal vnovično kandidaturo za mesto župana. Oh ol)isku je takole odgovoril na nekatera na^a vprašanja. e poklicu s(e diplomi rail i ekonomist. Kaj vas je spoil' hudilo, da ste se podati poiilične vode? »Svojega dela ne jemljem strogo politično, /amisel o zamenjavi slui^be se mi je porodila v letih razpada bivše Jugoslavije, ko se je začela privatizacija- Doletela meje na delovnem mestu finančnega direktorja Hme-zad Agrinc. Ker sem se odločil, da pri takem lastninjenju ne bom tvorno sodeloval, sem pred 12 leti sprejel izziv, ki gaje ponujalo delovno mesto vodje oddelka za finance v Žalski občinski upravi. Pričakoval sem, da sc bom po nekaj letih vrnil v gaspcîdarstvo, a sc za zdaj to ^c ni zgodilo- M kandidaturi za župana meje spodbudilo »kupčkanje« s proračunskim denarjem v prejšnjem mandatu po ključu, kdo je naš in kdo ne, komu kaj z razpisom in komu kar lako. Kot župan stremim pri prerazporeditvi proračunskega denarja na osnovi določenih meril in ne političnih barv.« # Kandidirali sU x podporo s/ranke I.DS. Prav z neka» /erimi njenimi čiani pa imale, vsaj v zadnjem letu, kar nekaj težav. »Ponosen sem, da me je kol nestrankarskega kandidata na zadnjih volitvah podprlo pet političnih strank. Z veČino in tudi svelniki sem minula tri leta dobro sodeloval. Nesoglasje z biv.^im podžupanom Gregorjem Volkom je bolj osebni spor-Kasnejc je navidezno prerasel v moj spor z Liberalno demokracijo, kar pa ne drži. Z vsemi svelniki sodelujem tako, kol .»icm podčrtal v prvem govora po izvolitvi. Dejal sem, da bom ?:upan vseh občanov in občank naše občine in da si delo občinskega sveia predstavljam kot dobro usklajen orkester» katerega dirigent je župan. Tisti, ki ne želijo ali ne znajo igrali, naj bodo tiho, ne pa da igrajo drugo pesem kol ostali.« e Pravite, da ue v minulih treh letih v občini kar pre^ cej postorili. Sami ste torej zadovoljni z opravljenim delom. Menile, da so zado-voljni tudi občani? Ste uresničili dane obljube? Na kaj sfe najbolj ponosni? »Na vprašanje ali so ljudje zadovoljni, bom odgovoril kar z mnenjem, ki ga je na lanskem novoletnem srečanju 7 duhovniki na.^e dekani-je izrekel eden od duhovnikov: kako bi bili zadovoljni z županom vsi občani, če še z Bogom niso zadovoljni vsi. Torej» nikoli nc moreš pričakovali, da zadovoljil vse, kajti vsega se ne da takoj urediti. Nekatere težave so prednostne, druge morajo počakali. Osebno sem z opravljenim - ne mojim, ampak našim - delom zadovoljen. Seznam uresničenih naložb je kar zajeten. Će naštejem le najpomembnejše: dokončanje telovadnice v Šempetru, nova telovadnica v Petrovčah, začetek gradnje podružnične Šole v Trju, ak-tivnosl i za izdelavo projektov za izgradnjo glasbene šole, obnovitev atlet-skcga -stadiona, začetek izgradnje bazena, vse v Žalcu, ureditev križišča železnice in cesle v Podlogu, lik pred otvoritvijo je VDC, rekonstrukcija magistralne ceste skozi Šempeter, načrti za obnovo in razširitev čistilne naprave, pitno vodo smo pripeljali v zadnjo vas, kjer jc bila o.skr-ba z njo slaba, izgradnja kanalizacijo poteka postopoma po KS- Predvsem pa sem ponosen, ker smo z ostalima podžupanoma, občinsko upravo ter svetom, proračunskimi porabniki našh pravi način sodelovanja. Pri usklajevanju proračuna, ki je najbolj težavno opravilo, se znamo pogovarjati, zadeve usklajujemo na osnovi moči argumentov. Dokler tnirno spim. sem lahko upravičeno zadovoljen.» e Pred vami je volilno leto. liosfe lemu naravnali tudi letošnji proračunski pro-firam? »Ne. Imam izobrazbo, znam delati in moja nadaljnja življenjska pot ni lako tesno povezano s kariero župana oziroma odvisna od volitev. Če .se bodo občani odločili drugače, bom počel kaj drugega, zato se pri pripravi proračuna nismi> ozirali na volitve. Dejstvo, da so vsi proračunski porabniki nezadovoljni z osnutkom proračuna, kaže, da smo pošteno razdelili denar. Vsi želijo več, kar je normalno, če imaš ideje, cilje. Naloga župana pa je. da vpliva na takšno razdelitev proračunske vreče, ki bo zagotovila enakomeren razvoj krajev. Ce bi ga pripravljali politično oziroma volilno, bi skoraj ves denar namenili Žalcu, ki ima 650Q prebivalcev. Tako pa predvidevamo vlaganja v KS Ponikva, Galiciia, Liboje, Griže. Cc našiejem finančno najbolj zahtevne naložbe, potem moram omeniti novo Lojze Posećel, župan občine Žalec: »De/o župana sem dobro poznal. Je zelo naporno, ampak pravZ/o: ko Izbereš, ljubi svoj Izbor do konca. Se ne prftožujem.« šolo v Trju, vrednost naložbe 120 milijonov SIT, izgradnjo ceste in vodovodnega omrežja v KS Ponikva, nadaljevanje ureditvenih del na magistralni cesii v Šempetru in dograditev čistilne naprave.« ste vjavnosli ohičtx/-no dobre volje y razloga za-njo najbri nimate vedno. Kaj vas najbolj raztolosfi? So to morda .tocialne sti» ske ljudi, ki ji ne morete ponusgati? »Nič ne pomaga, če je človek slabe volje, če se zjoče nad svojo nesrečo. Pregovor pravi: joči se in jokal hoS sam. Smej se in vsi se bodo smejali s teboj. Za župana je potreben opl imizem, s katerim spodbuja soobčane, jim daje priznanje za dobro opravljeno delo. Nezadovoljstvo lahko pri Človeku vpliva na njegovo zdravje. Bolj kot o žalosti govorim o razočaranju. Slovenija je zgodba o uspehu, vendar menim, da bi lahko kljub osamosvojitvi veliko stvari izpeljali drugače, Če bi bilo soglasje med politični strankami večje. Če ne bi bilo toliko igric, kdo je pomembnej.ši za samostojnost Slovenija. Prihajanje revščine, pojavljanje .socialnih razlik že v vrtcih, pri preživljanju prostega časa človeka spravi v slabo voljo, ker ne ni bilo potrebno, da se to dogaja v laki obliki. » ePravite, da .xi prostega časa vzamete toliko kot ga pO' Irebujeali 5if*a znale or^a-nizi rati. T/tkaj ga porabite? »Drži. Navajen sem zgodaj vstajati- Praktično sem v službi vsak dan že ob 6.uri. Zelo se trudim, da se mi vsak delavnik ne zavleče do teme ali še dlje, da najdem čas za družino, s katero skoraj obvezno preživim vsak konec tedna na kakšnem hribu- Od konjičkov rad enkrat ali dva- krat na teden igram tenis in poleti ludi golf.« eZezfilo zgodaj ste napoveda^ H vnovičtw kandidaturo za mesto Utpana. Boste kandidirali samostojno aH kol kandidat katere od strank? Pričakujete, da vas bodo ivlUci z/iova podprli ? Kale-re bodo, menite, va.Í€ pred-nosti pred protikandidati? »Leto dni pred volitvami sem povedal, da bom kandidiral kot samostojen, nestrankarski kandidat s podpisi volilcev. Menim, da sem s svojim delom dokazal, da nisem preveč povezan s kiitero od strank ali da bi bil od katera preveč odmaknjen. Dober županje lahko ludi župan, ki nima političnih ambicij. Svoje sodelovanje sem jim že ponudil vpismeni obliki. Po nekaterih informacijah nekatere podporo meni jasno načrtujejo. V veliko zadoščenje mi je, da mi je bilo po objavi kandidature mnogo ljudi, cenjenih v svojih okoljih, pripravljenih to podpreti s podpisi, kar pomeni, da so zadovoljni z mojim dosedanjim delom. Če ne bi pričakoval, da bom ponovno izvoljen, se v volilni boj ne bi spustil. Pomemben je dober program in prepričanje, da lahko zadeve spremeniš. Moja prednosti pred protikandidati je ludi, da to dolžnost že opravljam. Naslednja je prepoznavnost med ljudmi. V minulih letih je bilo veliko različnih sestankov, prireditev in če sem se le mogel, sem .se jih udeležil. Razlog je preprost: s svojo prisotnosti želim poudariti pomen se.sianka, zbora. Vsakemu, ki dela, je treba dali priznanje. Vpra.^anje je, koliko se tega poslanstva zavedajo .svetniki. » ■ tp 14. februarja 2002 DOGODKI Priznanja Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje Inovatorjem, trgovinam in podjetjem En-A naj pi)meml> nejiti h naloj:. ki si jih je v svoj prof^ram /api- /}H>rnka Velenje Je |>n>mnvjr;)< nje Tse^a in vseh. ki prispevajo k natiuljnji nisti go.sptKhirstva inčilo koncktorjev. Bronosf« primanja • splošno področje /a inovacije, ki pomenijo pre- t WW r'' Vi«' \ Predstavniki nagrajenih trgovin, tretja z ieve v prvi vrsti posíovodklnja Zibke Minka Breznik, fevo v prvi vrsti pa predsednica Savinjsko-šaleške območne Gospdoarske zbornice Marija Vr- tačnik in podpredsednik GZS Samo Milič Hribar, a^Snje izbolj^ivedosedanjihpro-i/vodiw, pcstopkw oziroma tehnologij, uporabijo se ne le zaspe-eil'ično proizvodnjo, ampak tudi ^ir^'. So okolju prijazne in pomenijo ludi večjo racionalizacijo s tem paže večje fmančne učinke. Prejeli so jih Branko Weissenbach (Esoteeh) za pribor za polaganje energetskih kablov: Srečko Vedernjak in Ranko Djudjič (Esoteeh) za projektiranje in izdelavo vozičkcw za varilne invcnierjc TKJ/REO vključno z jeklenko: Milan Jezemik (Vegrad) za protiiokovno zaviranje elektromotorjev na stroj ni zenit: Peter Verhič (PLP Lc^na industrija) za vpelje t>dkloniaskih ve-rii^nikov na iransp>rlerju v?agal- iii 1 I I y Ili a Ú t - I Tokrat je na razpis príspeh 21 inovacij 58. avtorjev - na sil ki inovatorji v kategoriji profesio- nalnih Inovacij. niči: Olo Brglez, Milan Occpek in Alfred Voduk'k (Premogovnik) za daljiasko upravljanje kretnic na d{)vt)zisču NOP; Cvgen Treven za krmilno elektroniko TE 23 Erico; Bojan Bider za bi-der kmetijski stroji. Srebrna priznanja - splosno podrocjo AleS ZevHrt in Niko Poiočnik (Esoiech) za informacijsko pod- za projekt 2i) ključev v teehti: Eldi Burič (Premogovnik) za način vgradnje ^eotehnične opreme. Zlata pritnai^a - ^ošno področje là priznanja prejmejo inovacije, ki pomenijo ialc^ne izboljšave dosedanjilj postopkov oziroma tehnologij, ki so uporabne širi^ v proizvodnji ali na Irgu, imajo velik vpliv na varovanje okolja, hkrati pa zaradi večje racionalnosti pomenijo večje finančne učinke. Najboljše med njimi so zaščitene s patenti. Prejeli so jih: Milan Jezemik - dve zlati priznanji (Vegrad) za odpravljanje konstrukcijsko moniaznih napak in pomanjkljivosti na novi montirani betonami in za racionalizacijo delovanja ii^plotne postaje, Kategorija profesîonolmh inovocí] - bronasto primanje: Jože Sevčnikar, Sebíwtjan Kolnik in Janez Uplaznik (Gorenje Orodjarna) za inovativno konstrukcijsko zasnovo In izdelavo orodjaza dvokomponenini brizg: Kategorijo profesionalnih inovaiij - srebrno primanje: Boris 1 lu dej, Stanko Ko-stanjSek, /.laiko Ro^kar, Edi France, Rajkt^ U^čaj, Drago Mi-kuž, Zvonko Klobučar in Lojze Dobovičiiik (Gornje Indop) za linijo za pečnii^kih reSeik: Rajko U'jčaj, Stíinko Kmlanjšek, Anton Mandele, Drago SladiČ» PriiTio? Pov.^e. Drago Mikuž. Zvonko Klobučar, Vekoslav Ofttir (Gorenje indop)za linijo/a izdelavo stranice štedilnika NG 50(1. Kategorijo profesionalnih inovaiij - zlato priznanje: [zlok I irastel, dr. Andrej Sler-garSek, Karli Štiglic, Danilo Fri^kovec, Samo Basiič in Jaro Mravljak (Esoiech) za naprdvo za razirveplanje dimnih plinov: Marjan Pou^čnik, Jartwlav Vr-lačnikjo^e Lemirt in Jožo Der-mi)l CllîS) za koriščenje izkoris-tljive toplotne energije izlopnib dimnih plinov kotla bloka 5; Henrik PavloviČ, Igor ?]ibrel, Peter Brezovnik, Stane Miizej, Branko Ben dik in Irena Brezovnik (BSII Hi^ni aparaii) za solo ožemalnik; Matija Petrin, Boštjan Štiglic. Srečko Jagrič, Axel VVrana, Peler Leskovíek in BoŠjtan Rojs(BSl 11 lišni aparati) za On-line monUi^o sesiilnika. ■ mz Na Valentinovo se v Celju začenja pestra sejemska sezona Na pragu pomladi in gradbene sezone - Sredi rož doma CEUE. 6. Ivhriiarja - Skupina Celjski sejem Ih) letos pripravila petnajst sejemskih pri« reditev. Minister /.a kmetjjslvdopiîsiaviîi razsiaviî ít^p-kov za Valentinovo, poročnih pogrinjkiTv, izbirali bodo naj vrtnarje in naj cvetličarje. MTp v SREDISCU POZORNOSTI '^H'AS 14. februarja 2002 J Pogovor z direktorjem ERICa Velenje mag. Francem Avberškom Dobiček gre v razvoj Franc Avberšek: »Nekateri pravijo, ća v znanje viagamo preveč, sam pa misiím, da so naša vlaganja kar pravěnja«(. Pelnajsl let mineva od hikrat, koje skiipln;! pchh mladih raziskovalcev s s^igim »prihiKiom« v takratni elektn»-ener^et^ki komhinid Kninc l^skoSek - [.ukn postavila /a metke danasr^e-mu Inštitutu za ekolt>ške raziskave ËRiCo. Kar 56 jih danes dela v ryem! Dtnet let pa mineva od takrat, koje bil ERICo kot institut tudi unidno ustanovljen. Eden od tistih (morda mu jjre pripisati levji delež zaslug), ki se je v časa mogočnega in silovitega prebujanja ekoloi^ke zavesti prebivalcev Šaleške doline kot ra/vojnikv kombinatu s|K>prUel /. idejoo »lastnih« raz« h ki »vale j h. je bi f mag. Franc Avl>ersek. Danes, po 15 letih, imajo ludi po zaslugi ia^liluiovih raziskovalcev, ShlcSka dolina, lermoeleklrarna in premogovnik, kaj poka/ali. Ekološka sanacija jc opravljena, ERlCo pa s"voj prostor vse bolj vnelo iSčc zunaj doline. 9 Sie si /a krat, pred peinjstimi h/i, predstavljali, da hov Velenju nastal taka p^utašli« celo med f*aze' lami, ki jih razgla.ša fiospodarska zbornica. »Tudi Ido bomo blizu. Naša rasi sicer ne bo već tako hilra, kol je bila, vendar še vedno rastemo.« # t\)iem ko je hih korux lanske^ leta podjetje ESO Oprenia zaradi slečaja vrtano iz spiska usta/toviteljex jezle» /tK^ttjim ktom prevzelo Kf^stotni (íxtanoviteijski dtileí ERICa, (hrer^ d.d. Kaj to za KRlCo pomeni? »To je danc.sSe le^ko ix:enjevaii,je pa za ERlCo gotovo velik izziv. S tem pi'wreJno posiajamo del poslovnega sistema, ki ima velik ugled doma in sveUi. Ne mislimo, da bomo v okviru Gorenja dobivali poluho, računamo pa na podporo pri na^m delu in tudi pri prodoru na nove irgc. Z znanjem, ki ga premoremo na področju ekologije, bomo gotovo lahko dobro sodelovali.« # Tisti prvi »ohračwti« s preteklim delom so marsikje že opravljeni, tisti v številkah še »Mstajajo«. Kakšno je bih lansko leto za F.RICo ? »Predvsem ni bilo lahko. Soočali smo sc s kar nekaj problemi, vendar smo bili vseskozi prepričani» da jih bomo premagali in tako je tudi bilo. Leio zaključujemo z blizu slenih pa »dela« ob delu 5e drugo ťakuitelo. Vedeli pa jc treba, da jim vsega ne plačamo. Većini plačamo šolnino, nudimo možnosli prilagodiive delovnega časa ... Osialo si krije vsak sam. Tudi potne stroške. Najpombolj pomembno pa je, da gremo z znanjem v koraks časom, in da lahko na konkurenčnem irgu prodajamo najnovejše znanje. S takim načinom izobraževanja bomo nadaljevali- Ob lem, da vlagamo ludi v druga znanja. Pet jih je denimo prejšnji leden zaključevalo izobraževanje in pridobivalo evropsko spričevalo za delo z računalnikom, lije so ga pridobili zev prvi skupini. Spodbujamo ludi učenje lujih jezikov, saj ludi lošleje. Redno sodelujemo na najrazličnejših sirokwnih seminarjih in lo kol sluSaielji in ludi kol predavaiclji.« # Kaj pa nahihe v oprejno? »V opremo smo zelo veliko vlagali v letu 1999 in 2000. lani smo vračali kredile. Letos, nekje do sredine, bomo pripravili nov investicijski plan in jasno začrtali, kam bo ERICo krenil.« # Št^epaludi kakoraKt? »Standard ISO 9(H) 1/ 95 že imamo, lega bomo letos nadgradili na ISO 9(H)l/20tM), v začelku meseca smo oddali poslovnikza ISO 17025, ki nas bo posiavil, ko ga bomo pridobili, v raven evropskih laboratorijev in nam omogočil, da bomo delali analize za katerega koli partnerja v Evropi. sedaj smo vključeni v mrežo laboratorijev, kjer delamo mcdlabora-torijske analize b na^e rezullate primerjamo s tujimi. To je edini način, da pridemo do kakovostnih primerjav rez u liai ov našega dela, da lako preverjamo sami sebe in da nam kupci verjamejo. Seveda pa predstavljajo pomemben del kakwasti medsebojni odnosi med zaposlenimi, ki so, lo lahko rečem, zelo dobri. Brez leh bi bili ludi lisii -do kupcev -slabi. Tega pa ne smemo dovolili-« ■ MUena Hrstič • Planine ZgornJesavinjskl zdravstveni dom Streha pušča in zobje bolijo Razmere v Javnem zavodu Zgor-r\jesav1r\|skl zdrav-stveni dom Mo* /irje vse bolj opredeljuje razmerje med javnim in zasebnim« k čemur je kaj lahk<» dodati î^e večjo ali manjšo pripravljenost za sodelovarye in pomoč testih občin. Stedrge se >*naj-lepše« ka/e pri obnitvljanju in p<»-.sodahljanju nazarske^a zdravstvenega doma, kjer ima zavod sedež in. kar j« «Se pomembnejše, kjer so tudi specialistične ambulante za prebivalce celotne Zgornje Savinjske doline. Notranjost so v minulih leiih še precej pos pa denarja tudi letos ne bo. Na občini pravijo, da dom obiskujejo prebivalci vseh šestih občin in bi bilo lorej nujno ludi njihovo sodelovanje, kar delno drži, ne pa v eelo-li. Lasinik bi pač moral poskrbeli za osnovne stvari, drugo pa je nakup prepiMrebne opreme, kar je res zadeva vseh občin. Občina Nazarje je pred časom res zagotovila zajetno naložbo v obnovo prostorov in nakup sodd^ne opreme za ťizioterapi-jo, izgovor, da zalo nekaj let ne bo srcdslev za dom, pa ni čisto sprejcm-Ijiv. Sireha namreč ob vsakem deževju vse bolj pušca in pov/roca vse večjo škodo. Sam zavod je zadnj i dve leli namenil precej laslnih sredstev za obnovo ambulant in za nji-híwo opremo. Kolikor je bilo smiselno smo postorili, vendar je na prvem mesiu obnova slrehe innalonoira-njosii, da nc bo Škoda šc veija- 7m obnovo notranjasli namreč imamo Ida Pustoslemsek Kramer zagotovljena sredstva,« pravi direk-ti^rica zavoda Ida Pasu^slemšek Kramer. V sami zdravstveni dejavnosti je zanimivo razmerje mc splošnim in zasebnim. »V sp hišnem 2 dra vsi vu je že polovica zasebnih zdravnikov, vendar je sodelovanje med njimi in tistimi, ki smo ostali v javnem zdravstvu, zelo dobro. Veže nas tudi dežurno služba, ki je dobro organizirana in v njej sodelujemo vsi zdravniki brez izjeme. Majlina ner(3dnosi so sicer dežurstva ob pelkih popoldne, ki jih zasebni zdravniki ne odklanjajo, vendar dežurajo v svojih ambulantah, kar včasih med bolniki povzroča negodovanje. Drugače je na področju zobozdravsiva, kjer sla v sklopu javnega zavoda le Se dve Šolski ambulanti, vsi ostali zo-bcTzdravniki so zasebniki, med katerimi pa ni nobene povezave. Dežurstva lorej ni. ljudje pa to nepovezanost občulijo ludi med prazniki in dru^h prostih dnevih, prav tako med dopusti, ki si jih zobozdravni- ki izbirajo pač vsak posvoje. Dejstvo je, da zavod za zdravstveno zavarovanje zagotavlja sredsiva le za dežurno ambulanto v Slovenj Gradcu. To tegobo st^ lepo rešili v Šaleški dolini, kjer jo omogočajo občine z lastnimi sredslvi. Ambulanta seveda sprejema ludi na^e bolnike, vendar so razumljivo samoplačniki. Veliko vprašćuije je, če bi to bilo možno ludi pri nas. Prvo vprašanje je, koliko je dejanskih potieb, drugo pa, koliko bi zobozdravniki sploh bili pripravljeni za takšno službo. Če ne omenjam občin in njihove pripravljenosti za financiranje dragega dežurstva, šc posebej v nočnem času,« ni preveč opliniisiična Ida Pasioslemšek Kramer. Ob lem je odgovorila tudi na kritike posřimeznih občanov, da morajo v času dežurne službe po predpisana zdravila v velenj.sko lekarno. »Takšne kritike nisoptwsem na me-.slu. Vsakzdravnik ima v času dežurstva pri sebi najnujnejša zdravila, kar je dobronamerna usluga vsakega izmed nas, s tem pa nimamo nobenih koristi, le sitnosti in skrbi. Sicer pa je loslvar lekarne, ne naša-« Težave so tudi pri reševalni službi in zagotavljanju sredstev zanjo. Največji sira^ek so .seveda reševalna vozila, saj morajt) aviopark glede na ogromno število prevoženih kilometrov in zelo stroge predpi.se redno obnavljali. »'\'o Ziihleva velika-sredslva, ki jih sam zavod seveda ne zmore in pri lem zajeda v sredslva za ostale dejavnosti. Občine so nam v preteklosti že priskočile na pomoč in na njihovo naklonjenost računamo ludi leios, ne vemo pa .še, koliko bomo uspešni. Zasebni zdravniki pri lem seveda ne sodelujejo,« je Še povedala direkioriea zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. ;p Prevozništvo Pfelfer Tri desetletja napredka Skoraj tri desetletja so minila .c bila vračunana v ceni naročnine in impulza. Prav lako ne soglašamo, da bi imela pogled v dokumentacijo bivi>ih Prr-jev agencija, ki sc sedaj u-stanavlja, upravičenci pa nc. TakScn zakon bi povzročil nove krivice, kar pa naj ne bi bil njegov namen. Radi se pohvalijo, da vedo, da je upravičencev več kol iLsoč. Zalo najbrž vedo ludi za vlaganja posameznikov. /akaj lorej lo dokazovanje? Nenazadnje je za nas je sporen ludi listi predlog zakona, ki določa, da morajo vlagatelji dokazali svoja vlaganja s pogodbami in dokazili o dejanskem plačilu. Vprašanje jc, koliko ljudi hrani poirdi-la o plačilo, saj leh po zakonu ni treba hraniti več kot pel let. Morali pa bi jih imeli v Telekomovi dokumentaciji.» Pi)lcg zapisanega je, po mnenju združenja, .sporen Še 12. člen,ki govori o začeiku vračanja sredstev. 'Ib naj bi se zgodilo Sele po izvedeni privatizaciji 'leleko-ma, »kar je nevzdržno raz-niisljanje. Ta sc laliko zavleče, saj je vprašanje, kdaj in če sploh bo država prodala vse Telekomove delnice. Nadalje kriiike ne zdr/i očitek, da gre pri nas za politično opredelitev. Zavzemamo se za vračila ne glede na barvo upravičencev. Je pa res. da koalicija ni navdušena nad vračanjem sredstev, opozicija pa, najbrž i/ političnih namenov, to želi. Upajmo, da bomo s pomočjo poslancev uspeli vsaj z nekaterimi nčLŠimi amandmaji.« Na območju Korosko-i>ale.ške-ga regije je upravičencev do vračanja več koi 17 lisoč. ■ tp Oprto pismo dr. Drnovšku /ji v preji^nji .številki naSega tednika smo pi^ročali, da je Ivan Valenčak h Skal - član nad/ornej^a «xlbora Vseslovenskega /druženja upravičencev do vračilu prekomernih vladanj v telekomunikacijsko omrežje R.S in predsednik koordinacijskega odbora xa Koroško-šnieško regionalno območje združenja - poslal poslancem državnega zbora v prest^jo amandmaje k omenjenem zakonu. V začetku tedna pa je vzvezis tem poslal odprlo pismo še predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku. V njem ga med drugim poziva, da javno obširno in argumentirano odgtwori ter utemelji štiri sporne člene (2., 4. 8. in 12. člen) v predlogu zakona. Jutri in v soboto informativni dan VELENJE • Po vseh .slovenskih sredf\jih .^olah ImkIo jutri (v petek) in v soboto pripravili infonnalivni dan, na katerem liodo lM»doče dijake in dijakinje seznanili zmožnostmi nadaljnjega 1/1 »l)ra zevanj a. Sole Šolskega centra Velenje bodo pripravile informativni dan, jutri ob 9. uri: Splošna in strokovna gimnazija v dvorani velenjskega kulturnega doma. Poklicna in tehniška cicktro in računalni.^ka šola v prostorih velenjske glasbene šole. Poklicna in tehniška rudarska šola pa v dvorani mestne oWine Velenje. Prav lako v petek, vendar ob 11, uri, bo za bodoče dijake in dijakinje Poklicne in tehniške strojne šole potekal inlormaiivni dan v dvorani Mestne občine Velenje, za Poklicno in tehniško šolo za storitvene dejavnosti pa v dvorani glasbene šole v Velenju. V petek, ob 15. uri io v soboto, ob 9. url bodo učenci in njihovi star.ši dobili informacije za vse programe velenjskega šolskega centra v dvorani velenjskega kulturnega doma. V veliki predavalnici Višje strokovne šole na šolskem centru pa bodo jufri ob 10. in 15. uri ter v soboto, ob 10. uri pripravili inlormaiivni dan za bodoče študente omenjene šole. ■ tp Društvo upokojencev Velenje Občni zbori pododborov v desetih piKlodlH^rib velenjskega društva u|>okojencev so /ačeli redne letne občne /b(»re, kijih biKio sklenil 24. februarja, prvi pa so se /brali v solMito U|)okojenci Ptidkraja in Kavč ter v ponedeljek §e člani pododbora Desni brej». Na zborih seveda ocenjujejo lansko delo in sprejemajo letošnje načrte, vse lo pa bo podlaga za letno konferenco velenjskega društva upokojencev. Naslednji občni /b(5ri pododborov se bodo /vrstili takole: Levi breg v četrtek, 14. februarja, ob 16,00, v velenjskem gasilskem domu; Vinska Goravsoboto, 16. Icbruarja, (^b 14.00, v tamkajšnjem večnamenskem prostoru; Šentilj v nedeljo, 17. februarja, ob 15.0n, v domu krajanov: Šmartno v ponedeljek. 18. februarja, ob 16.00, v domu krajevne skupno.yit Koňovo v sredo, 20. februarja, ob Ifi.Oil, v domu krajanov: Levi breg-vzhod v čeinek, 21. februarja, ob Ifi.iK), v OS Livada: Gorica v petek, 22. februarja, ob 15.110, v OS Gorica in Paka v nedeljo, 24. februarja, ob 9.UU, v OŠ Paka. ■ B.M. Razkorak med interesi države in državljanov Kakšni so inieresi države? To vprašanje je hilo zadnje dni sHšaii Še posebno pofiosto. To vprašanje Je skakato iz radia in televizije, sUšatiga je hi h iz različnih dvorany to vpral^an' je so novinarji pogosto zastavljali naiiim pomemhnim polili' kom. Vprašanje eno, odgovorov veliko. Različnih .seveda. Pa naj je Mo za naše državne interese v odnosu do tujcev, ki želijo (po) kupiti naša podjetja, pri tetn jih .îe posebno za ni' majo naše banke, ali ko je Sfo za ti.sti tako opevano pri' blize va nje Evropi. Pf>fio.s/o .se Je tudi izkazalo, da prihaja do velike^ia razkoraka med državnimi interesi in interesi držav' Ijanov. Pa Čeprav bi se to dvoje morah prekrivati Toda ptAiiika ubira čudna pota in za državni interen postavlja tu- di stvori, ki po loiiiki navadnih ljudi tone hi smclv hiti. Za-d nji čas se kopja najbolj lomijo na plečih kmetov, ib ni prvič v naU zgodovini, a kmetje so mislili, da take prelomnice ne bodo več doživeli Bo treba v nov boj za staro pravdo?! Ob vseh teh Številnih opozorilih o nevarnostih, ki na nas prežijo na poti v Evropo, nas Eric van der iJndcn, predsednik Evropske komisije r Sloveniji, prepričuje, da Evropa Slovenijo potrebuje^ V takih razmerah, kot se kaže sedaj, nas seveda potrebuje, ko pa bi bil naî^ položaj zaradi raziitosti tak. da bi ob vstopu v evropsko blagajno več dajali, kol hi iz nje dobili. In oh tem. ko pri nas vse bolj tarnamo, da teče obnova in f^radnja cest mnogo prepočasi, se obeta na naših cestah nova obremenitev. Na naših cestah se ho znašlo veliko delavcev. i^dvsem ^nidbinci pravijo, da t udi zato, ker gradnja poteka prepočasi in ni dela za gradbince. Gradbena podjetja z na.^ega območja niso nohena izjema. A ker pravijo, da je na cestah {ne le naših) vse manj novih avtomobilov, se je znašla krizi (udi avtomobihka indu.sirija. In Korošci bodo pritrdili, da tudi indu.'^trija, kije z avtomf)biisko njočno povezana. Pri tem se pojavlja zardmivo nasprtHje: delavci za-(rjujejo, da dobivajo za svoje delo prenizke plače, delodajalci temu naspr*)tujeio in pravijo, da je na.^a industrija v vse večjih težavah tudi za i Oy ker je naša delovna sila že pred nt-ga. Ob tem le redki opozarjajo, da je predraga zaradi močne obdavčitve. Na prenizke osebne prejemke zadnji čas vse bolj resno opozarjajo v kovinsko predelovalni in elektroin-du.uriji. Opozorilni dveurni stavki naj hi koncem meseca sledila enodnevno. In tudi tu so mnenja zelo različna: sindikalni delavci pravijo, daje lo edina oblika, ki jim Še preostane, da izborijo večje plače, delodajalci opozarjajo, da bi imel tak dvig plač hude posledice za položaj takih podjetij. In ko so po naši deželici pozvanjali kurenti in drugi preganjalci zime, se je vse bolj kazalo, daje odz\'oniio ludi novim občinam. Tudi z našega območja je Ljubljano potovalo kar nekaj vlog. ki so dokazovale, da njihov kraj zasluži samoslojfto občino, ampak vlada je za vse rekla odločen ne. Zdaj jim ostane le še upanje, da ho drugačnega mnenja državni zbor. Ob kulturnem prazniku pa so v Celju izvedH posebno akcijo: po mestu so se pojavili dvojezični napis. Pa ni Šlo kakSno akcijo »nemškutarjev^; le nekateri Celjani so želeli s tem opozorili predvsem na to. da vse je vse ipre)več najrazličnejših lokalov, ki imajo predvsem angleška imena. Pa so jim ob tej akciji namignili kako hi .se lahko lepo imenovah po domač. Ampak (a problem s tujimi imeni ni nikakršna celjska posebnost, Kajne?.' ■ (k) } ii řPERSPEKTIVA Piše: Denis Oštir Vrnite mi za telefon! V majhni xobici na Trojanalijc bjlo nagnetenih kakSnih l.^ ljudi. Pravijo.da a> člani upravnega odbora Zdnižcnja vlagateljev v lelefonsko omrežje, za sabo pa naj bi imeli kar IHOii^oč ljudi, ki so za svoje telefone plačali preveč, V res^nici so občinski funkcionarji, kise vcdnti igraji> igrice oh robu pc-skovnika, pred lokalnimi volitvami pa jc nastopil njihiiv Čas. Da stopijo v sty žarometov in povejo svoje, /ahlcvajo.dajimdr^iiva denar vmc. Vsega, po mo/m>sii5e z obrestmi. Mogoče sem bil rojen v napačnem ća^ju. Mogoče zaradi lega ne razumem, zakaj bi kdožekl dohiti vrnjen denar, ki gaje plaíal za telefon. Mogoče ludi zato ne razumem, da se je država odiotîila, da ta denartudi vrne. Logiki zaohcma dejanjema sta mi luji. Meni je jasen iržni kapitalizem. Zgodba je prjivzaprav ^clo banalna. V začni]í krajih izključeni iz iclefonom;mije.zaio«)vziraja)j,da jim FTT omogoči da dobijo telefon. Odgovor je bil logičen: brez prt>b]ema, ampak tele« fon vas 1k> stal devei lisi)ć mark. Telefon jc bfl luksuz, to ve vsak. a so se ljudje vseeno odločili zanj. Imeti telefon jc bilo nnnircć hudo in pristal je nepogrešljiv statusni simbol namesto nektK elektrike, kas-ncje fiČoia ali slocnke. Ne imeli iclcfon jc pomenilo ne biti in. In začelo sc je delo. Kupovali so kable, kopali jarke. Fl'I' pa je kable nato priključil v telefonsko omrežje. In lahko so veselo tclcfoniraliv tudi ljudje iz Zgornje Polskave. Pragerskega in Vnanjih Cioric. Vse lepo in prav, dokler cene telefonskih priključkov sredi devetdesetih niso padle. Takrai seje zbudilo ljudstvo, ('isii egoizem ... Će smo sa» mi plačevali de vel lisočmarkza lelcfon, zakaj ga lahko danes sosed dobi /a dobrih Slo lisočakiw. In ^aćeh seje siokiuijc. celo usia%'ni spor. Res ne ra/umem. Meni je UUtm in?na ekonomija. Če si želel imeti telefon, si pač zanj plačal 9iXK) mark. Podobno, koi so nekateri za prve mobilne telefone plačevali 15 liso treba vrniti okoli 10 milijard lolarjcv, kijih drtava, roko na srce. ircnutno nima), hočejo vlagatelji denar lakoj, Če hoCe vlada vračati na podlagi pogodb, vlagatelji na \o nc morejo pri.^iaii, Pr)-godb naj ne bi bilo, vtuda pa naj bi ^ tako skušala i/i)gnili plačilu. A noben iu'gumeni peinajsterice s Trojan nezdr2j tehinega premis* le ka. Vsega denarja ne morejo dobili niii nanj. roko na srce. ne more» jo računali. Dejstvo je, da kabli, ki so v zemlji že več kni dv.ijsci let. nimajo več nikakršne ekonom.^ke vrcdnosit. to. da vlada želi vr-nhi lisiim, ki so telefone dobili Icia 74 (pred 28. ieii !!!) je ekonomsko povsem neupravičeno, da pa bi Jožetu, ki je leia za telefon plačal 8000markvmiliv.se, je peivcrzm), predvsem pav Škodo drugih 1.8 milijona ljudi, ki v pniračun dajemo. Jože je ^ele 1 imeli telefon, tako kot Janez mobilnik. Ne «len ne drugi denarja, če zgolj sama mislila, da s>ia plačala preveč, ne moreta dobili. Če ne drugega zato, ker bosia prvi in drugi, če jima driava ugodi, sprožila plaz za» htevkcîv. Ljudje bodo želeli denarza svojo kabelskem lelevizijov/.a kanalizacijo. za ceste pa v Vrhniki že tako ali lako ložijo lokalno oblast. ki s pnračimu, je že sedaj prevelika tudi brez tega, da bi iz malhe vzeli več kol 10 milijard tolarjev za vračanje telefoniadarjem. Edini način je vračanje ob lai^l» ninjenju državnega operaterja telefonije, pa naj se vlagaieljem to zdi to tako sporno. TKkral denar bo. da pa bi kar izpuhlel.koise bojijo vlagatelji, pa je res ležko vcijeii, saj celo sami pravijo, da je vladni delc4*,v podjetju vreden skoraj milijard evrcjv. O obrestih, ki jih nckaceri ludi omenjajo, pa jc.^koda sploh izgubljali besede. Tištao pogodbah pa je tako ali lako najbolj bosa. Dejsivo je.da je prednik leickoma (PIT) z lokalnimi skupnostmi sklenil kak-^nih 4i)(H) pogodb o gradnji telefonskega omrežja. m;mi kol 10 lisirč ljudi pa je sanîih sklenilo pogodbe. V njih Je zapisano, koliko denaija je kdo dal, kdaj gaje vplačal, kdaj dobil lelefon in podobmt. 2n na p<îdlagi teh pogodb bi rada vlada vračala, kar pa gre vlagateljem v nos, da ljudje pogodb več nin^ajo, da so «c pkalnc oblasti, pravijo celo, da je lelekoni nala^ uničil arhive. Zahtevajo, da država vrača tutli brez pogodb, na p^>dlagi Česa. ne predlagajo, To pomeni, da bi. hipotetično, naš Jože pred nekim preiskovalnim organom dal zaslii^ati soseda Maijana. Ta bi piwedal. da je Jože plačal najprej K tisoč mark. nalo 5e 3. vlada pa bi mu vcijela n §la za boljše stvari, kot za Jožeta, kije leta 75 želel imeli telefon tako močno, da je zanj plačal osem tisoč mark. 8 AKTUALNO, OBJAVA "HJíS 14. februarja 2002 Na odprta vprašanja bralcev in poslušalcev odgovarja direktor Komunale Marijan Jedovnickl 40 let staro komunalno omrežje je treba obnoviti Se posebej tiiknit, ko dai>íji> u|K)r«il>nikl p<»lo7.nke/visokimi /neskuje pripomb In cxlprtih vprašanj na raćiin >*konuimtle'< veliko. Nji nekatera smo v zadnjem |)o}îovoru s pnim člov^ kom Komunalnei^a ixxJjetjn Velenje Mahjjintmi Jedovnickim /e oileovorílí, neluij pj mu jih /;) s Uvijamo t<»knU. To so vpra^-ki S4I jih pus^avyaM hraki Čaisa in poslušalci Radia Velenje. # Urejen kataster komufiû/nih naprav je osnova za uspešna pt)-pravila in šc p<»sehtj ohnovc. i^š kafas(«r pa rnvntia ni ttajhi»lj urejen ? »Pomena kaiasira se zelo dobro zavedamo in zaiti nHnicnja-mo lomu vprašanju veliko po-zornoslj. Res pa jtf, da je dci komunalnega omrežja, wko pa tudi podatki v nawm katastru še iz časov, kostase mesto Velenje jn okolica hiiro gradila. Ti podatki so pomanjkljivi in velikokrat v/rok težav pri ol)novab. Sedaj jih sproti dopolnjujemo in urejamo res ločna katastrske evi-dcnee v digitalni obliki.« # Vendar pa stišinio pripombe tudi na račun organizacije te »Mi,slim, da neutemeljeno. Ka-la^ter Komunalnega podjetja Velenje je organiziran v okviru službe tehnična baza podatk^jv. Služba je bila ustanovljena leta 1997 in i/vaja potrebno aktivnosti za v/dr/cvanje in dopolnjevanje katastra ter baze tehničnih atributov komunalnih ob-jektiïv* in naprav. Vseje v di^ial-ni obliki in deluje na elektronskem mediju na temelju aplikacij geografski informacijski sistem (GIS) ter ostalih pomožnih aplikacijah. CUS je v svetu že dolgo uporabljan si5icm, ki daje zelo uporabne podatke o prostoru. Služba tehnične baze pde]avcc službe za strokovno javnost pripravil več predavanj, ki so bila izredno dobro sprejeta. Pogosto nas obiščejo tudi predstavniki podobnih podjetjih, ki želijo vzpo slavili podobno službi). Tasliižbajecna listih na katero sem najbolj p(.)nosen, poudarim pa naj ludi. da smo / njeno v7poslaviivijo mnogo prihranili, saj opravimo vsa strokovna opravila s tega področja sami, prej pa jc bilo [xurebno najemati drage zunanje izvajalce.« V istem obdobju je organizirana tudi služba Računalniška olv delava podatkov, ki podpira ptv slovno informatiko in deluje enako uspeSno. Tudi In služba je naredila spoštovanj a vreden razvoj in se je ssvojimi strokovnimi reSitvami že uveljavila i/ven pixí-jeija.« # Ivati Biazinsek. svetnik mestne 4?Í9Čine Velenje je v pistmh bral» ce\' v Sa.^m êasu izpostavil ne» ustreuto kadrovsko zûsedhù i^eo* detske sluihe komutialnefia pod' jelja? »Kadrov,ska zasedba službe tehnične baze podatkov je ustrezna, kar jc razvidno iz dobrih rezultatov v zadnjih letih« # Ml (iorici ohnova vodovoda in kanalizflcije ni potekala tako kot je bilo predvideni», zaradi tejia je hila draija (ml i/9 niifijonov na 134 niilijo/ufv tolarjťv). .Uije res, da je (udi zaradi tefia sedaj Iffliksna pinlrazitev komutialnih storitev? »Res jc hilo Icžav veliko, a večina del jc i^ravljcnih. Za prl i kulturna ureditev. Stroški so bili nekolikcj višji od pogixll^eno dogovorjenih zaradi večjega obsega opravljenih del in /aradi ne-pričakovaniii geoloških pogojev. Ni pa to vplivalo na dolgo časa prenizke, tako da je bilo kronično pomanjkanje sredstev za obnovo in posodobitve komunalne infra-strukiurc. V Iciih 1908, 1999 smo izdelali dolgoročne strategije (^bnov in pť«(v dobitev za obdobje 2ÍKK) - 2(115 1er izračunali potrebna sredstva. Razlog za podražitve je lako nujno poircbna ohnova ponekod že 40 let stare komunalne infrastrukture. V tem času z-ago-tavljamo rizično oskrbo za kar 1K)0I) uporabnikov-vzrokp.ije pomanjkanje denarja v prele-kUxsti in zato neizvajanje obnovitvenih in vzdrževalnih del. » # Vrninut se k ohnovi na < iorici. Je res, da izhé-ani io'ojalec ni bil najcenejši in da ste ro izí*raU vj osehno? »Izbor izvajalcev za gradbena dela poteka skladno zzakonom o javnih naročilih. V izvedbi postopka sodeluje več oseb. Postopek se začne s sklepom o začetku invesiieije, konča pa s sklepom o izbiri najugodnejšega ponudnika. Odpiranje ponudb je javno, izločitveni in kriteriji za vrednotenje so sestavni del razpisne dokumentacije torej so javni. Ponudbe occnjuje komiajit, ki predlaga direktorju najugodnejšega ponudnika. Direktor ima pristojnost in obvczn(xst. da predlog komisije potrdi ali pa zavrže z izdajo sklepa. V primeru investicije vodovod - kanalizacija (îorica sem Izdal sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki gaje predlagala komisija.» # Pred komunalnim podjetjem so torej zahtevne obnove potickod tiuii, kot pravite^ 40 let starefia komunalneíía omreya. Ste ka* druvsko do^'ofj mo^ni. mno)^ na» miptjejo da niste, da hi hili spt>' sobni koordinirati ta zahteven í>lmanio dovolj starejSih izkušenih strokovnjakov, ki mi sc jim vzadnjih letih priključili mladi in na^e i/kusnje obogatili Sc z novimi spoznanji: Poleg tega imajo vsi skrben odnos do delovnih nalog /aio sem prepričan, daje naSa strokovna ekipa sposobna uresničiti tudi tc zastavljene cilje." # (/porabniki so hili začudeni, ker so na zfldnjih rai:unih tndi precejšiyi zfi£ski ekoloških taks. kijih odvajate v državno Majioj* no. Boste kaj dohiti nazaj in za kaj ko/dcretno? »/biramo takso voda in takso za i^brcmcnjevanje i^kolja z odpadki. /brana sredstva lak.se za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami bomo v celoti namenili in porabili za naložbe v Jirastovcu, Skalah, Ciaberkah, Podkraju, Kavčah, Tajni in Smartnem ob Paki. ter drugih projektih, Taksa za obremenjevanje okolja / odpadki pa bo namenjena za ureditev ločenega zbiranja txlpadkw in deponij. Poleg tega pobiramo i« prispevka za razširjeno reprodukcijo PRR V0dnimi »prijemi« zavlačevali sodne postopke. Piisto-pek traja nekoliko dlje, ampak vsak se enkrat konča. Dalj. ko traja, dražji je za stranko, ki ga izgubi. Poravnali mora dolg, stroške postopka in obresîi,« # Kdo in kako odčitava fîtin'cepO' rabljene energije in vwle? »V okviru službe za ckiinomi-ko (prodaja) je tKidciek kontro le odjema in popis. Zaposleni v oddelku odčitíívajo in popisujejo itevce po letnemu planu popisa. /a večs ta no vanjske hise (bloke) in industrijo naredijo to enkrat mesečno, za individualne hl^ dvakrat letno. ?!elimo. daje to dck> strokovno in natančno opravljeno, uporabnike pa tudi z vsakim računom prosimo, da morebitne pripombe sporočajo.« % Kljub vsan pt/jasnilom se mno' gj ne morejo sprijauiiti z zadnji-mi visoki p^flotnica mi. Bišceti-krat utemeljili zodnje podražitve komunalnih storilo'? »Zaupano nam je veliko bo-ga,sivo- upravljanje celotne komunalne infrastrukture v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Zavedamo se odgovornosti in nalog, kijih imamo kot dobri gospodarji. To pa pomeni, da z zaupanim .skrbno go.spodarimo. da skrbimo, da je omrežje v takšnem stanju, da bomo zagotavljali uporabnikom čim bolj nemoteno oskrbo. Omrežje je staro in potrebno obnov. Za to poiebujemo sredstva, kijih cene v prejšnjem obdobju niso zagotavljale. Tako jc prišlo do pada vrednosti in-Irastrukture in dv> več kot 6U-odslolne odpisane nabavne vrednosti. Ogrožena je ludi funkcionalnost naprav in za-nc.sljivmi oskrbe uporabnikov komunalnih dobrin in storitev, (ilavni razlog za podražitve je torej potreba po sredstvih, ki jih bomo vlagali v obnovo in posodobitev komunalne infrastrukture.« ■ Mira Zakosek premogovnik velenje RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 PREMOGOVNIK VELENJE Naziv poklica Trajanje izobraževanja v letih âtevîlo štipendij univ. dipl. ini rudarstva m geotehnologija 4 1 rudarski tehnik 4 15 rudar 3 15 unIv. dípí. inž. elektrotehnike - močn. elektroteh 4,5 1 elek^otefinik energetik 4 4 elektrikář energetik • njdar^ 3 8 univ. dipl. inž. strojništva 4,5 1 strojni tehnik 4 5 strojni mehanik - rudarski 3 10 KAMNOLOM RAKA dipl. inž. gradbeniš^a (VS) 3 1 PRIJAVUANJE Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 2002 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, PARTIZANSKA 78,3320 VELENJE, Kadrovska služba, pisarna šl 4. KsKrbno Izpolnjeni prijavi na obrazcu Vloga za pridobitev republiške štipendije (OZSobr.1,51 - za kadrovsko štipendijo obrazca nI) morate predloSti: - kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev, - potrdilo o uspehu v 1. trimesečju, - polrdilo fakultete o opravljenih Izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in potrdilo o vpisu za tekoče leto, - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - potrdilo o premoženjskem slanju družine In številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinski sekretariat za občo upravo In notranje zadeve), - potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (iotokoprje odločb o odmeri dohodnine za leto 2Û01 za vse družinske čl^e. ki so t»li dolžni vložiti napovedi za odmero dohodnine). Kandidat« opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. IZBIRA KANDIDATOV Pfi podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh In nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine, Štipendlle, ki jfh razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pndobivanje surovin In terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola, ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami, VIŠINA STIPENDIJE Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v aktih o izobraževanju. UGODNOSTI, KI JIH NUDIMO ŠTIPENDISTOM ZA POKLIC RUDAR IN RUDARSKI TEHNIK: - kadrovska štipendrla, • brezplačen zdravniški pregled, - brezplačni učbeniki, d^ovni zvezki ter druga strokovna literatura, • sofinanciranje strokovnih ekskurzij, - kvaliteten praktični pouk, • plačilo jamskega dodatka pri praktičnem pouku, • bre^lačna zaščitna sredstva pri praktičnem poufoi, - bre^lačna malica prf praktičnem pouku, • regresirana malica pri teoretičnem pouku (v višini 70 %), - bre^lačen prevoz s pogodbenimi avtobusi. - vračilo polovice vrednosti mesečne vozovnice, • bre^lačno bivanje v dijaškem domu, Štipendistom, ki so zaključili poklicno rudarsko šolo z najmanj prav dobrim uspehom in želijo nadaljevati šolanje v strojni usmeriM. podaljšamo kadrovsko štipendijo Še za dve leti, prvih pet najboljših po uspehu iz vsake generacije čaka takojšnja zaposlitev, možnosti zaposl^e v drugih dejavnostih našega podjetja: Premogovnik Velenje kot poslovni sfstem, O rezuliatifi izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 2002. N Fori FaShion UOMOLEBOLE^ 4 YOU ...UMETNOST OBLAČENJA... ' Marc Ô'Polo om Sinequanone Foni PftSHiON NOVA KOLEKCIJA POMLAD 2002 VPRODAJliH PREŠERNOVA CESTA lA, VELENJE (UPRAVNO POSLOVNI CENTER FORI) Q) 898 47 30 14. februarja 2002 ""^ČAS 107,8 MHz musia iM asoFiSMi moiaik * uimi lu câsopiski moiaik v sr4MÍiníh dopoldanskih radij^ikih oddajah sv nc ukvarjamo .samo s (cžiivami, čeprav .so k* rdeča nit tvh doiH»ldnc*vov. Vsiudiu nidi gustimi» (udi gii, ki imu povvdati kiij lepv^« zanimivega, predvsem pa kaj takc^^a, kar pride vvdno prav. Ćc ne takoj, pa (eden ali dva kasneje. Hoko si p(»daja(a Era in (^»sl. /adnjič smo gondii prc(i>lavnia> Crine /ibke, Sonjo Ses^l, kije vitbilit na vestilo pusino soboio In pustni lorck. obljubljala, da bo obiskovalce sprejel kl(wn. da sc bcxk^ lahko sladkali s llaiicali In nasmejali. Kitwn jc ros bi. Ilancatl ludi, smclia dovolj, obiskovalcev sc jc irlo ... VCeraj jc bilnavrsli Erin Standard. Zvonka Ro-gt'jvnik, posk)Vi)dkinja, ki o tej trgovini gtjvori s lako vnemo kol bi bila njena, za obisk navduševala V^lcnlinc. E'osiuSaIci so bili prepričani, da v »njeni« irgovinl sriki letajo po zraku, in da jih je iTcba samo uloviti pa je. V sredo, 20. februarja bo gosi Radia Velenje Erin Oddaja bo tekala Iz studia In iz trgovine, začeli jo bomo ob 17.uri,piweK'ngcv>t pa bo /jiani alpinisl Pavle Kozjck, ki bo imel dve uri kasneje v domu kullure predavanje M(îja plezanja v.Tužni Ameriki. V sredo. 27. februarja» pa bt)mo skupaj z Urinim Visa Visom gradili. In lo že dopoldne. Kmalu je treba začeti, da je do večera pi^d streho, ne? (k)Sl, ki bo pri lem pomagal bo Ivan Bedenjački IzlFiy. kjer sc na gradnje, predvsem pa gradbene maie-ria le vse bolj spoznajo. Vabljeni k posiuianju- Tudi zalo, ker v leh ^nJdajah koga od paslušaleev vedno Čaka kakšna nagrada. ■ mkp Sonja Sešel je napovedala, da jih bo v ZibM čakal klovn. Ni pa povedala, da bo ta klovn kar ona sama. Paul McCartney na turneji po ZDA Priul McCarlncy, nekdanji élan legendarne skupine The Bea- m/« NAKRATKO NUSA DERENDA PriZKP RTV SLO ie izdala album z naslovom »Festivali«<. Gre za nekakšen vmesni pro« j akt, na kale rem so zbrane nekatere nove in že aiane pesmi v nekoliko drugačni priredbi. Nov album Nuša načrtuje za letošnjo jesen. SAUSAGES Skupina je i novim pevcem pri zaio2i)l Poseidon izdala nov album. Njegov naslov je »Dolga pot", na njem pa je precej već eksperimentiranja kot na prejšnji it albumiit skupine. ZAKiXNlŠČEPRSPEVA Snemajo nov videospot, že tretji za skladbo z zadnjega al-burna. Tokrat so zanj izbrali balado »Sretan sam«, režijo pa spel prepustili Venu Jemeršiću. Ta bo spol posnel zastonj, kar je posledica nepremišljene obljube izpred let. OPIUI^X To je ime novega domačega fantovskega pop dueta, ki prisega na pop s konca osemdesetih. Njun prvi izdelek se Imenuje »TI nisi sama«, produciral pa ga je l\flatjaž Kosi (Moulin Rouge). NUDE Celjska skupina Nude Ima novega basista. To je odslej Veienjčan Robert Jukič, ki je včasih Igral pri Funk You ter v spremljevalnih sli up In ah Petra Lovšina In Anje Rupel. POPSTARS Po vzoru na nemško TV oddajo Popstars, v kateri iščejo mlade glasbene talente, se se za licenčno različico te oddaje odločili ludi pri Kanalu A. Organizirali bodo več avdicij po Sloveniji. nam najbližje pa bodo 8. marca, ko bo avdicija poteka* ia v celj^em l^ladlnskem centru. Več Informacij najdete na: wwvif.popstars-slo.com. iJc.ssc pnáípt) skoraj dcsciih Ic-lih odpravlja na lurnejo po ZDA. Sir Paul bo/ačel lumcjo v zaćeiku aprila v Kaliforniji, natopil pa bo vskupno stirinaj-Slih «imcriSkili mcslih. Na koncertih bo nastopil s svojo novo skupino in odpel nekaj jx»smi, ki jih doslej Šc nikdar ni pel vživo. Njegov novi album se imenuje "Driving Rain"» zalo je svojo lurnejo ptiimeaovai "Drivin' USA". Po ameriški turneji McC arlney ra/ml^lja tudi o turneji po Evro- pi. Ponovno Talking Heads člani skupine Talking Heads bodo po enajstih Iciih spel na-?Nlopili skupaj. Legendama novo-valovska skupina pa žal ne načrtuje novega albuma. David Byrne, l ina Weymoul.h in osia-I i ustanovni člani bodo niístopi-li Ic enkrat in siccr na inavgura-cljl skupine v Rock and Roll I lall Oť Fame. Tina, sedaj članica PURE SCIENCE V sobrunii) ot) 22.00 pr^ič v Sloveniji v živo predstavil eden i/med njjlKiljših pro-d učen tov eksperimentalne funky deep tecti-liouse glasile v lirilanUi • PURE SC]-ENCli:. Leta 1997 so «a opazili pri /elo kritični angleški ulašteni reviji »M u sle«, le-to kasneje pa je ista revija poimenovala »Purv Science«. Cista znanost? Ne! Več kot Čista umetnost. Ericsson Music Maga/ine Danve Awards je s podporo Virgin Megastores in gla.shene postaje Radio One dvakrat zapored proglasila za naj-holjšega britanskega l).|-ja. Pure Science je sieer resident DJ v londonskem klubu Fabric, predstavil pa se je ludi na odmevnih partyjih, kot so Love ftirade, Valkana Beach itd. Poleg njega (live act) bodo v soboto za gramofone v Max clubu stopili i« DJ Roja, DJ Josip .iupiter in DT Dcni Doom. SUNDAY JAZZ V nedeljo, 17.2.. Se en jaz-»»vskj dogodek v kluliii Max. Na.st(»p mednanKine zasedbe diplomantov graške jax* zovskc akademije: MatUn Dedič (klavir), Dii^an Novakov (bobni). Marko DJordJevič (tn»i)enta) in Pre> drag Revli^in (has). Príčetek ob 20M. mm - Klubski finale leden ja%/x>vske i^ole, ki si je pod blagovno /namko Max Clfih.|a/z Clinic ixh4»ríla svoje mesto nc le v kulturni, ampak predvsem v bogati glasbeno i/obra/evalni ponudbi Veienja, je svoj finale doživel minuli petek, H. februarja^ na sam sioven.ski kultunti praznik. To je bila /c tretja jaz^ovska klinika» a hkraii prva, kije svoj vrhunec, v obliki zaključnega koneerla, dočakala kar v klubu Max. Redni spremljevalci jaz-zowkih dogodkov .se verjetno ^'Spomnile, da sta se prvi dve jazzovski Soli zaključili z nastopi udeležencev in njihovih mentorjev v Domu kulture v Velenju. Tokratna klubska a'šilcv pa .se je i/ka/ala /a prav posrečeno in potrdila prepričanje lislih. ki mislijo (mislimo), da jazz bolj kol na velike odre sodi v majhne klube. Kljub uiesnjenosli, tako nastopajočih na nekoliko premajhnem odru. kot o bč ins Iva v nabito polnem idubu.je liilo ves čas nastopa Čutili prav prijetno in sprosčeno v/dušje. K lemu je spet ogromno prispeval boler folivala in njegov glavni mentor, legendarni Bosko PetrcTvič, Id je ponovno navduSil s svojo iucidnc^stjo in duhovitimi napovedmi, ob ka-lerih praktično nihče ne more ostati ravnodušen. Seveda pa je prvo meslo pripadlo glasbi, jazzu, zaradi kiiterega so se vsi prisotni, tako učenci, kol njihovi učitelji in nenazadnje občin- stvo tudi zbrali. Začeli so stari mački, menloiji in z uvodnim jazzovskim siandardom dodobra ogreli občinstvo, id se je lakoj razvnelo. Vidno nav-da^'n je bil tudi predstavnik Avstrijske ambasade v Republiki Sk>veniji, ki je bila ludi loicrat, poleg Mestne občine Velenje, glavni pokrovitelj festivala. Ogrevalni skladbi mednarodnega (avstrijsko-hrvaško-siovenskega) jazzovskega učiteljskega zbora, so sledili naslopi različnih zasedb, sestavljenih i/ slušateljev klinike. Teh je bilo letaš Štirinajst, med njimi pa spet največ kitaristov. Znanje posameznikih je bilo letos precej različno, icar je bilo čutiti bolj kol lani in predlani. Zato so morale bili posamezne ziisedbe in skladbe, kj .so jih le te izvajale, prirejene njihovemu različnemu obvladovanju instrumentov. iCljub temu, da bigbandovske- ga Sova letos ni bilo» pa so slušatelji spel najbolj navdušili scombo aranžmaji za večje zasedbe, v katerih so se jim na odru pridružili tudi nekateri menloiji. Tudi tokratni zaključni nastop je bil poln dobrih vibracij, ki so Iresle klub ludi po koncu uradne predstavitve sluSalc-Ijcv tretje jazzovske klinike, ko so se posamezniki v jam ses.si-onu, kije sledil, na ogled postavili v bolj spro.^enem vzdušju in Se enkrat navdušili občinstvo. Lelošnja tretja jaz-zovska klinika je tako pomwno opravičila svoj namen in poleg novih znanj, s katerimi je obogatila mlade glasbenike, precej prispevala tudi dobri promociji na.^ega me.sla. Ne gre namreč pozabili, da največ mladih glasbenikov v Velenje pride iz drugih konecv Slovenije. ■ Mič zasedbe Tom Tom Club, še ne ve, katere pesmi bodo začasno reformirani Talking Heads zaigrali: "Na podelitvi lahko zaigramo le dve pesmi. Vem le, da bomo zopel skupaj in da bo tudi David z raven. David Byrne je od razpada skupine leia 1991 ostale člane pel let kasneje l^ižil, ker na turneji nastopali pod Imenom Talking Heads, vendar jim je tožbo u^jpe.Šlo rc.^lti vizven sodni poravnavi. Robbie Williams Robbie Williams .se za šest mesecev umika iz javnega življenja. Po št irih uspešnih solo albumih, nenelinih turnejah, škandalih in težavah pri premagovanju odvisnosti od drog in alkohola, si je britanski pevec za/elel počitka. Zato jc tudi vljudno zavrnil povabilo za nastop na koncertu 3. junija pred Bucking-ham.skti palačo, v ptičaslitev 50-lelnice vladanja Clizabeie II- britanski monarhiji. Kot pravijo Robbiejevi predstavniki, je bil konlroverzni glasbenik nad kraljičinim povabilom zelo počaščen, a seje nastopu» zaradi načrtovanega odmora, kljub temu odpovedal. ■ : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE ^ i2borpot8levsalĐSObotDOb9.35url.Zmaoov8)nosk^^ ^ mu 1^13 Velerad dnevno: po poroClllh ob 9.30 m po poročilih ob 1d.30. ^ lENYA-MayllBe ^ 2.8R0'SI$-I Believe ^ S.BLUMf You Conte Back soboio je v Izboru pesmi tedna zmagala ena najuspešnejših pevk zadnjega desedet-ja, Enya. Not)en irski sofo izvajalec nI prodal lolii(o svojih albumov !(>-<)4) jutri in v s(jl)<>lo pmv iva vseh «luhih pripravili informativne dneve iHxJoče dijake. Nu P«»-klicni In tehniški elektro in niCunalni^ki si>ii so n;uij pripnivljeni. Omejitev vpi.s» ne prlĆHkujeJo, .saj so v smereh, kjer je /udnja let» nsijveč /uni-munju, ru/pisďli |>o dva oddelku. Med prednosti i/ohruÂev»-njâ na ^oli prištevajo dohro opremljenost, sirokovno.st pn»-resorje> in motnosti i/obmževu-r\jâ prav no vseli stopr\jah. Riivnalcij Poklicnc in tehniške clckifo in računalniške šolo niiiy. 1one (îanis, nam jc uvcxltv ma povedal: »Začetki i^ok sedajo v leta. ko seje /aCel raz-vguti (laru^ryi Šolski center. Takrat smo /aceli i/ohra^evati na poUrcrćju elektroener$>ctlke. v nasledr^ih letih pa seje nahor i/klicev-oU Mag. Tone Gams: »Naša aduta sta dobra usposoibf/e-nost profesorjev in opre» mljenost učilnic,» ^K'oinpollcliùiî do štiriletnih tehniških programw. V izobraževalnem procesu v 29 od-Jclkih «^deluje M prolcsorjcv in K) iz ostalih soiSCV Elektn^ šol je v Sloveniji kar J8. Á^io se v Velenju Irudijo. Ja izsu>pajt> na i:ar nekaj p^id^Kjil). »Naša Sola i/suv pa po treh laMmwiih. Je edina iola v Sloveniji, ki nudi cclo paleto pt;ldicevs podroi^ja ckktroleh-nike,od niî^ega do srcdnješob^kc-ga izobraževanja. Cc vemo. dn je na SrV ludi viSja strokovna íola za inženirja elekir<>nika. jc 10 edina Šola. kjer izobraŽejemt^ d^> še.sle stopnje izc^brazbe. Druga prednost je. da i:ax;dntî dobn^ tehnično opremljeni. Že vn>to let sc prt na^ nadaljujeji» prizadevanja za uj>pcšno šolsko delo. /.alosc naši uCilelji tudi nenehno samoi/o-bražujejo, udeležujejo seminarjev ... V lem šoLskem le!u izvajamo za uCiielje ostalih slovenskih šol kar 14 programov slnikovne-ga izp<^pt)injevanja. Pohvalimo se laliko 7. nadpovprečno dobro t>premijenosljo-kol ješir^e znano. so moji kolegi pred leti razvili in izdelali raiunalniSko ptîdpr-ta učna mesia, ki se upc>rabljajo pri praktii^neni pouku in laboratorijskih vajah- Pred šestimi leti f>mo jih predstavili na svetovni razstavi uCil v Baslu. Po tem, ko smo z njimi opremili našo Šolo. smo pt> nan>Cilu ministrstva za šolstvo, znanost in Špc^rt z njimi <")premiliv.se slovenske Šole. Lani pa ludi Iři laboratorije na mariborski Takulleli /a elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Strokovna usposobljenost učiteljev in ik>hra opremljenost sla gi>-tovo aduta, ki nam dajeta pogoje zaaspešno delo.« Tn-Hja prednixst .so, po mnenju mag. Toneta Gamsa, prizadevanja za zmanjšanje usipa, osivatja-nje dobrihodnc^ovin ustvarjalne klime na 5(^lí. «PrI/adevDmo si. da hi pri dijakih iskali znanje in da smo odprli tudi za dijake s poseb- nimi pi>trebami. Prav nabor možnosti izobraževanja na ŠCV nam daje tudi dobre možmAti za morebitna preusmerjanja znotraj šolskega leta. Vemc^, lidt> željene iziît^razbe. Če nekdo v prvem letniku tehniške šole Ugotovi, da je nje^>va popotnica iziwnovne.šiílc prešibka. se lahko že med lelom preusmeri v poklicno §olo. Po treh lelih i\ob\ prvi poklic, če se odloči. v nadaljnjih dveh letih pridobi poklic tehnika, s poklicno maturo pa sc mu odprej^J Številne možnosti za nadaljnje iz<^hraŽA.'va-nje Vseje prepuščeno dijakom in njihovi pripravljenimi! do pridtv bivanja znanja - lu ni meja,« V lelcinjem ši>Kkem letu omejitev vpisa ne pričakujejo. Tako kažejo tudi izkušnje preteklih let. »Vpisa tutli ne ptweČujemo. Podcv* bno bo, kot prejšnja leta. vpisnih mest bo verjetno dovolj za vse.« Kar pa se štipendij tiče. je tiwrst-na pomoč dijakom dckbri»došla. Prevladujejo republiške štipendije, saj veliko dijakov prihaja iz so-cialnt> šibkejši il družin. Nekaj več kadrovskih štipendij za elektro poklice spel razpisuje Premogovnik Velen je, nekaj pa je ludi Zoisovih šti{>endisiov. ■ Bojana Špegel 16. mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini Naivišie priznanie liudskim pevcem iz Luč Raznolike kuUorne priredhvv ob 16. mc.scťu kulture so v Z^iir-nji Savinjski dolini pričeli s prvim februarskim dnem in Jih hodo .sklenili v »ičefku marca» osrednja niL'di»l)činska slovesnost |>a jc bila na praznični dan na Ljuhnom ob Savinji. Vse prireditve tudi le-t4>s usldajujc in vodi mo/.irska ol>-močna i/postava repuhliftkc^a sklada /a kulturne dejavnosti. M je na osrcenih učiteljev. mip Predsednik sveta območne izpostave Marjan Dobrove devo) in nagrajenci Kulturno društvo Gorenje Po skoraj štiridesetih letih znova na odru <;OUt:NJE,9.rcbruarja-l>vo« rana doma krajanov v <îori-nju jc bila pidna kot že dol^n ne. Va- t)il(>na premiero l^rtljičev^^a dela Oospa poslančcva v izvedbi čla* nov gledališke iikupine tam- Utrineii s predstave kajsnjei^a Kultu rne^ja društva je bilo pre>'eč vai>ljiv{K da bi ^a Iju* Intelji iKirske umetnosti kur tako pre/rli. Cvetka Zunter, predsednica omenjenega druStva pred z^čel-kom predstave ní skrivala zadovoljstva oh pogledu napt>hio dvorano. Se bolj jo je veselilo dejstvi», da so domači íanije in dekleta naîsli pogum, si vzeli dovolj časa za lo. da s svojo ljubiteljsko uslvaijal-no&ljo razveselijo sebe in druge. Nekiiierimi med nasiopajcvimi so se 7 odrskimi deskami srečali prvič, kar je di^berobet za nadaljnje delo. Predstavo je režiral prav tako tlomačin Franci Pužir. Kot namjc p^ivedal. je bilo vTxokcw za začetek ikU skupine več. »V tej dvorani je bilo kar po vojni dokaj živahna gledališka dejavnmt» ki pa je nekako zamrla v7n-lc!ih- Dom krajanov je s tem i^bilsw»j pravi namen in penmen. Z usianwitvijo Kulturnega druStva v Ciorenju i>o prišli tudi izzivi. Med drugim pa smo iie ugotovili, da sc» di^mačini pripravili zadnjtj predstavo kia 1%2, (orej pred ii) leti. Čas je bil torej za prekinitev tega molka. Upam. da nam je čistim začelni-kom uspekï pripravili nekaj v veselje krajanov in tudi nas samih.« Po t^dzivu gledaltNiV sodeč so. Predstav^^sopt^novili Se v nedeljo. 'lo nedeljo, 17. februarja, ob 11. uri bodo Gospo po.slanĆ'evo zaigrali ^e na odru kulturnega doma v iîmartnem ob Paki. mrp Poklicna In tehniška šola za storitvene dejavnosti ŠCV še turistični tehnik V razpisH M Vpis v prvi letnik šolskega leta 2002/2003 so na Poklicni in tehniški šoli /a storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje oh-javili novo mo/nusi Izobraževanja — za poklic turi-sllčni tehnik. Na voljo Ih> 32 mest. »Prepričani smo, da i/.ohražujemo /a i^ivljenje kakovostni», poklici omo* KoČaj<» zaposlitev, zato ne pričakujemo manj kandidatov kot mimila leta,« je pi»ve-dala ravnate()ica šole Mateja Klemene ič. Na Šolskem centru so si kiir nekaj časa prizadevali za pridobitev programa turistični tehnik. Ocenili so namreč, da so potrelxi po izobraževanju teh kadrovv okolju, ki daje v razvojnih možna^iib prccejšnjo přednáší turizmu, precejánjc. »Gre za .štiriletni program, priporočamo pa ga vsem, ki radi delajo z ljudmi, ki bi radi bolje spo' znali posamezne debele, morda načrtujejo kdaj vodenje turistične agcncijc, se :řclijo kako drugaécvključiti v turi^tiOno ponudbo ali pa sc želijo dobro naučiti lujih jezikov. Menimo, da je nov prodam kol nalašč za tiste, ki menijo, da je gimnazijski program zanjo preozek, slroktivcn. Pri izobraževanju v programu turistični icbnik, ki sc zaključi s poklicno maiuro, namreč pridobi dijak ali dijakinja poklic, .s katerim lahko lakoj vstopi v življenje,« pravi Klcmcnčičcva. V razpisu za vpis v prvi letnik so predvideli 32 prostih mest v enem oddelku. Će bo kandidatov več, b(xio pristojno ministrstvo zaprosili za dtxlaten oddelek. Poleg omenjene novosti bodo na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti ludi v prihodnjem šolskem letu izobraževali v dvcb triletnih programih, kot sla twkrhnik (30 prostih mest ) in I rgovee (vpisali bodo kandidaUw) ter v prcigra-mih nižjega poklicnega izobraževanja-pomoćnica gospodinje (ttkrbnice.kjerbo vprvih letnikih pri'istoraza3i)dijakov. Viem šoUkem letu se izobražuje na Soli 670 dijakov ter dijakinj. Na vprašanje, ali bodo morda spremenili ime Sole, za kar so si prizadevali, seje Klumenčičeva odzvala z ugoioviivijo, da je sedanji mtziv kar primeren glede na vsebine, ki jih dijaki spoznajo v (ctih šolanja. Kot je íe povedala, si") ime šole že spremenili in ludi posodobili vsebino pro^ftma telinik gwpodinj-skih storitev. mtp Ravnateljica Kiemenčlć: »Naša šola je stara pet tet, je tretja oziroma druga največja po številu dijaiiov zno* traj Šoiskega centra Vele-nje.» Spominski večer za A, Lindgren V Velenju smo v torek, 5. februarja 2002, obudili spomin na eno naj-vecjit) mladinskih pisateljic vseh časi»v. ""mamo Pike Nogavičke", ú^stno pokniviteljico Pikinc^ festivalu in Pikinoamliasadorko 1er veliko prijalcljico Velenja, Astrid Lindgren. D:i je bila prirediic\'pomembna nc samo za Velenje in organizatorje Pikincga festivala temveč za vso Slovenijo, so pokaz-ali Številni ugledni gtwtje, ki se jo udeležili in «^delovali s pt>zdravnimi gjwo-ri: njegova ek.selenca ,lohn Christler Alander, sved'^ki veleposlanik v Sloveniji, gospa Stelka Kučan,!>iiproga predsednika države in prva Pi-kina ambasadorka, gospa Kristina Brenkova. prva prevajalka Pike Nogavičke in go.«;pod Srečko Meh, župan Meslne občine Velenje. V k"uhumem pmgramu so síxlelovali gí>spa Darka'lancer Kajnih, po-znavalka mladinske knjižes-no.stt in urednica revije Otrok in družina, gwpi'îd Marjan MarinŠek. ki je prebral nekaj odlomkw iz svoje knji-ee "Astrid Lindgren", gospa Sonja Cernčič Lagerwal, pt>znavaika Švedske in njenih ljudi, ki je ludi prevajala iz švedščine in gospod Matjaž Cemovi^k.vodjaPikinega festivala, ki je cekáno prireditev vo-diL Za blago zveneči in trenutku primeren gla.sbeni program sta po-skrbeli sestri Kristina in Benjamina Suslcr, sgavičke, meti prireditvijo pa sc> ves čas dokaj intimno a prepričljivo lekli diapozitivi pcîdob A<ílrid Lindgren, Pikine debele našvetiskem in Pikinegji festivala v Velenju. vse iz zbirke Marjana Marinska. MAZ. 14. februarja 2002 ^HlAS NASI KRAJI IN LJUDJE 11 Dobro obiskan redni letni obcni zbor PGD Velenje Lani kar 159 klicev »Na pomoč« Na pustno scMmio so se v pros-torih prostovoljnega ^usilskt»-^a dnif«t\H Velenje /bnili člani in Clantctř na svojem rednem lemem obenem /J>uni. Udele^a je bila lepa. saj seje zboni udeležilo 111 članov društvu in .številni gosti V prvem delu« kije trajal dobri dve uri, so prisotne se/nanili/.delom vpieteklem letu in iHKielili priï:nanja članom, v drugem pa so se poveselili. Zabava je trajala vse do jutranji h ur. Za lep uvod v dogodek jc poskrbel trioPodkrajska dekleta, ki so ob zvokih citer predstavile ven če k zimzelenih slovenskih ljudskih pesmi. Kol prvi je poročilo o delu podal predsednik druživa Boris Kov§e, ki je kronološko preletel delovanje vseh sckcij v minulem letu. Occnil ga je kol dobro. V novem letu je nap(Tveda) urediiev danske evidenco, kar zahteva G/. Slovenije od vseh svojih driiSiev, in nove članske izkaznice. V preie-klem letu so pregledali obsio-jeCe evidence in iz njih f.c črtali 17 neaktivnih članov. Novo leio pa bo liidi volilno. KovSc je ob icm dodal: »UpravTii odhor Ik) 7.« na eni ikJ prihodnjih sej imenoval komisijo lit i/bor kandidatov /a vodilne funkcije v drui^tvu. Moje mneixjeje, daje po desetih letih opravljanja vodilnih Tu nkd j |xitr4^>no kadn)v-sko le-te »imenjati s člani, ki bodo s sabo prinesli nov elan In nove ideje /a Se b<»lj živahno in bol,ii^e delo društva...« Poveljnik največjega druSiva v Šaleški dolini Jože Drohe/. ki ima tudi poklicno jedro, sc jc, med drugim, ko je napovedal volilvc novega vodstva društva, Mrinjal s predsednikom. Potem je preletel opravljeno delo v lanskem lelu. PGD Velenje je mt)-ralo p<»sredovati skupuj v 159 intervencijah. o jektih in 9 požarov na pr2i smo k si»delovanjn povabili tudi potapliaški klub\^le-r\je. s katerim je biki ob tej priložnosti vzp4»sta vijem» trajnejše sodeft»vanje.« Kot obliko usposabljanja pa ne smemo pozabili tudi tekmo vanj, ki vplivajo na večjo spretnost in psihofi7ične sposobnosti, ki so še kako pomembne pri intervencijah. Na tem področju sod(«egli nekaj zavidljivih rezul-taiov» ob lem pa Drohež ugotavlja: «Interes /a tovrstna tekmovanja upada ne le pri nas v društvu, temveč v vseh (iasil* skih mzah v Sloveniji. Razlogov je več, ne gre pa jih iskati zgolj v zmanjšani motivaciji, ki ,)e posledica neatraktivnosti c^ stoječih tekmovanj. Zatt> menim, da so potrebne korenite sprememl)e v načinu tekmova* nja« da |M)Stanejo ponovnt) zanimiva, če želite tudi privlačna ne le za udeležence temveč tudi za ol)činstvo, ki ga, resnici na ljubo. na tovrstnih tekmovanjih skoraj ni.« Med drugim smo slišali, da so v PGD Velenje lani iz različnih vin»v (največji je mestni proračun) /hrali dobrih 47 mio SIT, iib koncti leta pa so imeli na žini ntčunii še rih 4(H) tisoč SIT. Največji strošek predstav-Ijajo plače poklicnih gasilcev^ devetim se l>o kmalu pridružil še deseti. Del denarja pa že na* menjajo at nakup novega avto* mobila, ki ga, kot trdijo, resnično potrebujejo. ■ Bojana Špegel Zadrečka dolina Porečju reke Drete vrniti življenje v sklopu s ona ravnega razvoja podeželja ima gospi »da rjenje z vodnimi viri skoraj odh>čilno vlogo, pri čemer Zgornja Savinjska iii Zadrečka (h^ina nista nobena i7jema. Na podlagi taksnega in zelo razunmega razmišljanja nastaja projekt, ki ga vodi Planinsko društvo Gornji (vrad s piKlporo vladne službe za evropske zadeve ter občin (îondi Crrad in Nazarje, njegov naslov pa je Povezovanje organizacij za varstvo vodnih virov v Zgornji Savinjski dolini in sodelovanje z avstrijskimi partnerji. Njegov prvi namen je seznanili zlasti domačo javnasi z okotj-sko problematiko tega okolja, z dodatnimi možnosimi razvoja podeželja z izkoriščanjem vodnih virov ob hkratnem varovanju naravnega okolja. V prvem delu uresničevanja tega projekta gre torej predvsem za osveščan-je domače civilne, strokovne in politične javnosti lerza pridobivanje naklonjenosti in sodelovanja nevladnih organizacij v dohni. Pilotni projekt zajema porečje reke Drete, ki jo želijo najprej zavarovati pred uničujočo močjo poplav, kar je razumljivo predpogoj za njeno nadaljnje gospodarsko izkoriščanje, kamor sodijo potrebe gojitev in ohranjanje ribjega življa, turistična ponudba in polre-bc pi^elekirični ener^ji. Gornje-grajski izvajalci pri tem poudarjajo, da hi bilo v te napore treba pritegnili tudi celotno porečje Savinje, torej zagotoviti sodelovanje ostalih občin. Projekt je olwežen in zelo zahteven, zato si nosilci za njegovo uresničitev želijo zagotovili tudi denarne vire Evropske skupnosti. V ta namen .so v Gornjem Gradu pripravili srečanje, na katerem so stro-kcATijaki celovito opredelili problematiko porečja Drete, udeležili pa so se ga predstavniki ministrstva za okolje in pri"«tor, predstavniki avstrijske Kon^ške, kaicrili videnja in izkušnje ©pogajanjih 7 [:vrop.sko skupnostjo so bila posebej dobrodošla, službe slovenske vlade za evropske zadeve, velenjskega Erica in drugi, Gostje so nasilccm pro jekla pomagali opredelili pra- vilnost njihovih usmeritev in jim dali koristne napotke za ujçjeSno nadaljnje uresničevanje več kol pomembnih in smelo zastavljenih ciljev, kamor seveda sc^di tudi pridobivanje nujnih denarnih sredstev iz različnih virov. Skratka, skui>ali so opredelili kaj in kako v prihodnje z reko Dreto, kakojooliranili,oživili in koristno izrabljati. Možnosti so seveda raznolike, v razpravi pa so se .soočili zzaniiTiivo ugotovitvijo: "Ptcccj nas je presenetila domneva, da ribogojništvo in ri-boUwni turizem ne ^esta ravno skupaj» zato bo naša prva prihodnja naloga ugotovili, kaj jeza nas bolj pomembno z razvojnega vidika. Vse do danes smo namreč razmišljali o ribogoj-niStvu kot dop*>lnilni dejavnosti v kmetijstvu, za kar pa so nujni natančni pnistorski in ureditveni pogoji, s katerimi bomo morali dogradili naše razvojne načrte," jc prvi del spoznanj strnil gornjegrajski župan Toni Ri-feU Predstavnik vladne službe za evropske zadeve dr. Fe)čnem zlioru, uresničili» Poteg tega so « kot dobri gospo* darji • skri)eli /a urejen gasil* ski dom in opremo. Za letos Mi si zastavili smele načrte, za katere upajo, da jih bodo ol) pomoči krajanov in širše družbe tudi izpeljali. Kol je v svojem poročilu o opravljenem delu v letu 2001 navedel predsednik druStva Boris Lambizer, .so lani kar poSteno zavihali roke. Sami so preuredili cisterno, opravili nujna vzdrževalna dela pri opremi, sploh vroče jim je bilo avgusta, ko so sodelovali pri preplastilvi dvorišča pred gasilskim domom. Opravili sovečkot 1270 udarniških ur. O skrbi za izobraževanje čla-novpriča podatek, daje opra-vik) tečaj za gasilca 16 članov, poveljnik društva pa jc uspešno končal tečaj za strojnika. Cíasilska sirena jih je poklicala na pomoč le enkrat. OdU^eni so, da se bodo tudi letos tvorno vključili v življenje in delo kraja ter poskušali uresničiti smolo zastavljen delovni program po najboljših močeh. Mod drugim načrtujejo slovesno razvitje mladinskega prapora ter nakup novejše in močnejše avtocisterne. mtp Turistično društvo Skorno Srebrno priznanje ZZB Slovenije Zveza združenj lH)rcev in udeležencev NOB Shnenijeje na predlog območne l>orcevske t)i^mizacue podelila 'Ibrističnemu društMJ Sk(»mo srebrno plaketo ZZB Slovenije /ň uspešno siKielovanje ter pozitiven odnos do zgodovine NOR. Pbketo je predsedniku društ>'a Krancu Skornšku podelil pretlstavnik republiškega mlboni Ferdi* nand Haler.lože Povše in Tadil Krupič pa sta se članom društva zahvalila za skrb pri urejatiju okolice s|>omenika borcem Šercer-jeve brigade, ki stoji v tem kraju. Spomenik 19 padlim, delo Valeria Miroglia, sloji v Skorncm na Močevskem hribu že od leta 1980. Ob spomenuiku vsako ietopri-pravijo proslavo ob dnevu državnosti, kraj pa je tudi priljubljena pohodna točka. Člani društva so se tudi za v bodoče zavezali, da bodo čuvali lo obeležje. ■ M. K Predstavnik republiškega odbora Perdinand Haler In preded-nik turističnega društva Franc Skonšek (z leve) Vaše pismo (Ne)junaku Bil je nedeljski večer, ko si mi «junaško« ustavil korak pred priavil in prtwil za denar. Za paoielne potrebe ga vedno dam. Ampak tega nisi bil sposoben. Lopovščina ti je bliqa. Ne bom rekla, naj se ti roka posuši, vedi pa, da dobra dela najdejo dobro plačilo^ slaba pa tudi. ^koda jc, ker si Še mlad (čeprav sise skrival poć kapuco), pa s svojimi pajdaši izkrivljaš pomembno življensko vrednoto; ptil^lcncvil. Poznaš pregovor: »Prosi in odprlo se li bo.« Z izkupičkom ukradenega nisi ravno obogatel; perilo ti tudi ne bo ustrezalo. Stavim, da nimava enake dioptrije, z^to mi očala vrni. Potrebujem tudi dokumente, gradivo, mobilni telefon... Iskreno upam, da tvoji mladi možgani še niso načeli in da bodo pcigruntali, da pusltí na vidnem mestu stvari, ki jili resne potrebuješ, meni pa so ncpreccnlji-ve. Na srečanje ...nekoč! ■ Tatjana 12 VRTILJAK ^HJIS 14. februarja 2002 Elektřin Irener Dejan Smč )e uvedel novo laklično zamisel. Ko je petim sušnim sobotam le sledila zmaga, so ga morali igralci od veselja metati pod strop. No, v soboto ga ni bilo treba. Poseben režim pa je uvedel tudi do novinarjev. Ugotovil je namreč, da tisti, ki napišejo, da je Eloktra izgubila, ker pač ui zmagala, slabo vplivajo na razpoloženje igralcev. Zatorej morate biti kaznovani. To je že občutila naša sodelavka Tjaša, ki ni zaželjena na njihovem avtobusu. Znana velenjska zdravnika, zakonski par Blatniki Dušanka in Oto, sta bila ena redkih Starovalčanov» ki so se ud-edeležili javne predstavitve prenovitve Sončnega parka. Glede na to. da sta na eni predstavitvi že bila, pa je tisto potem mačka snedla. sta se tudi tokrat spraševala, če ne bo s to ravno tako. Šesti zdravniški ples Stari vlci V hotvlu Temib v Topolšici s« jť »(Hivrtei« /e šesti tradkional-nt /xinivníj>kip)ťs. Prípnivíli s» ga člani Z4lriivniske>i;i društva Velenje« srečanja kolegic, kolegov in partnerjev pa se udeleži vsako leto veČ zdravnikov iz Šaleške, Savinjske. Zgornje Sa-> injske d<»ltne 1er Koroške, Program letošnjega druženja, li -.r' katerega pc^krcwiielj je bila velenjska Era.je bil ixjenint> pe.sler. Med drugim sc> ga poleg plesnega para plesne Sole Dovžcj iz Slovenj (iradcM popestrili Jo pasu posliiiíiniple&alktvlehníki '»Ui^dy-paling'< lne Knez iz Smarlnega oh Paki ter člani ansambla Fantje ireh dîlin spevko Sanjo Mlinar. Da je bil plc-s r« ludi plesna pri- reditev, smo opazili nu plcsii^Cu. Da je bila tiidi družabna, pa smo sklepali po v/irajnosti gostw, ki si"» dvorano zapuščali pt^zncje kot člani ansambla. Veijamemo, Ja b(xio zdravniki in zdravnice svojim pacientom priporoCaJi v prihodnje rudi vvř rařvcdriia in zdravilnega plesa, TRI ZEUE Medved je lovil zajca po gozdu, koju zaustavi žaba, "Prenehâjîa se preganjati po gozdu in vama izpolnim tri želje!' je rekJa. "Želim si, da bi bili v^ medvedje v mojem gozdu • medvedke!" je rekei medved. In že se je zgodilo. Jaz si žeflm motoristično čelado!" je rekel zajec. Medved in žaba sta ga začudeno pogledala, toda -zgodilo se je. Zajec je dobil čelado. "Ž^lm si, da bi bili M medvedje v sosednjem gozdu - medvedke!" se je spet oglasil medved. In se je zgodilo. "Jaz si želim pa motor!' se je oglasil zajec. Indobiigaje. "Moja tre^a želja da bi se vsi medvedje na svetu spremenili v medvedke!" se je v tretje oglasil medved. In tako je ludi bilo. Zajec si je nataknil čelado na glavo, vžgal motor in rekel: "Želim, da medved postane homoseksualec!" in odbrz^ z motorjem. KLOPOVA ZGODBA Srečata se debeli in suhi klop. Debeli klop vpraša suhega: 'Kaj pajest^oj, da si tako suh?" "Zapletel sem se v brado motorista, močno sem se moral držali, pa še ozebline sem dobilf je potožil suhi klop. "Veš kaj!" mu je predlagal debeli klop, "dal II bom nasvet! Pojdi v bar in se phmi barskega stolčka. Zvečer pridejo tja lepa dekleta in takrat se povzpnl do dekletovega mednožja. Tam ti bo toplo, pa še najedel se boš!" Po tednu dni sta se znova srečala. Suhi klop je bil še bolj suh kot prej. 'Kaj pa iesleboJ?Nisi poslušal mojega nasveta?" "Semi" je povedal suhi. "Povzpel sem se na stol, nato dekleti; zlezel v mednožje in tako prijetno toplo je t»lo, da sem kar zaspal. Ko pa sem $e zbudil, sem bil spet v motoristovi bradi!' FRKANJE Živahneje Suje mestnega svetu (spel) potekajo v/^ivo. Btv mo videli, če bodo /famili tega rcî5 Šc bolj ;?ivrthne. Sočasno Lcltw so se prireditve ob kuliurnem prazniku in pu-siu marsikje dnhc&edno prepletale. No. večinama jc le bilo prepoznati, katera je kaicra! Na cesto Nekateri so vendarle zaskrbljeni. Zaskrbljeni so. iia K>d(5 ol)prcpr(xlaji l>kv ka hrczdamci omaH brez doni «t. Kam gremo Tudi pred velenjskimi okenci za p<'>lne lisle je vse većja gneča. Pesimisii ob tem pravijo, daje pri nas lako slabo, da bi (speOvsi drli ven. Optimisti pravijo, dii je lo znak. da nam gre ittko dohro, Uji lahko gremo ven. Ne čujem ... Oh zahtevah ol>čanov, ki so pred leti drago plačali telefone, da jim vrnejo i.le-nar, se s sirani drť^ave in Telekoma sll^i: ne čujem dobro! Marca bo lepo Kdor lahko vsaj malo počaka, naj gre na velenjsko upravno cnotl'>encfL Ne splača se Kako hîiro leče čas! Nekaterim tako hitro, da menijo, da se jim niti ne splača sneîi novoletnega okrasja. Saj ho kol bi mignil spet novo lelo. V Ljubljano Pri nŠi cvati je potrebno razpoložljiv prostor in tcgo. Pogosto jc prostora malo. saj jc poirct>no uredili Ùm-vcčpitrkimih prostorov, lako da za zelenje oslane Ic v kotu ali ozek pas grede. Nekoliko si lahko pomagnmo s polaganjem travne mrei^e, ki vizualno po-vcCa iravno piwri^ino. ťc se bomo odioíili te ozek pas grede, moraniû toćno vedeti, kaj borao lu zasadili in prusior prilagoditi bodočim rastlinam. (Ircda naj bo dirvutj velika in glotxïkw, da bo di)viîlj prt>stora za razraščanje rastlin. Premajhna količina zemlje je /lasti problematična na sunêni strani, saj se takšna PRIHAJA POMLAD... Z njo pa tUdI VALENTIN. KI IMA KLJUČ OD KORENIN in ki vam v Semenarni Ljubljana vsako pomlad ponuja številna semena, letos pa vas bo Valentin pričakal še posebno lep, v novi podobi In z razširjenim poslanstvom. Vafeniin je vrtnar ki vam svewje In kar $e da preprosto pomaga do boljšega in lepšega pndelkB. Veseli $e pomladnega jutra, ko se narava na novo prebuja, poletja, ko njegove rastlinice krepijo plodove in so cvetlice v polnem razcvetu ter jeseni, ko z zadovoljstvom pobira pridelke. Zanj je vrt kot platno za slikarja ' posveta se vsakemu listku posebej, je nežen in pozoren do vsake cvetlice. Nova podoba semenskih vrečic VALENTIN s seboj prinaša tudi razširjeno ponudbo semen vrtnin, cvetlic, zelišč in dišavnic, tako da si z njimi res lahko ustvarite samo svoj »Valentinov vrtičeko. Razen s semeni, bo Valentin vasvrticek oskrbel tudi z okrasnimi čebulnicami VALENTIN in mešanico okrasnih tral VALENTIN. To pa še ni vse: za ljubitelje naravnega vrtnarjenja in vzgoje kalčkov ima Valentin na zalogi tudi bogato izbiro BIO semen, vzgojenih brez kemičnih sredstev in nerazkuženih. Poiščite torej rjavo vrečko z BIO VALENTIN semeni! Kljub temu ne pozabite na male rdeče vrečke Semenarne Ljubljana, ki med drugimi hranijo tudi semena novejših članov zelenjavnega in okrasnega vrta: solate leda (krhkolistna solata, ki zelo dobro prenaša vročino), motovUca žUtarja (z gladkimi svetlečimi listi v obliki žlice in izrednega okusa), okrasnih butk \x\ še mnogih drugih. Vrtna tla lahko izboljšate s setvijo rastlin in mešanic za zeleno gnojenje, ki jih posejete na prazne gredice med vrtninami. Več o zelenem gnojenju in drugih vrtnifi opravilih boste izvedeli v letaku KALIA nasveti, ki je vsak mesec na voljo v vrtnih centrih KALIA in prodajalnah Semenarne Ljubljana. Spomladi boste v Semenarni Ljubljana našli tudi krepke in zdrave sadike zelenjave, sadike zacimbnio, enoletnic in balkonskih cvetlic. Vse so ia voljo s koreninsko grudo in zato ob presajanju ne doživijo šoka. Seveda ne pozabite na cvetdče okrasne čebulnice, sadike vrtnic, trajnic, okrasnega drevja in grmičevja ter sadnih rastlin, Lep videz vrtne zelenice boste dosegli s setvijo mešanic okrasnih trat Semenarne Ljubljana: Opaiijain Mediteran (za sušne in obmorske kraje), Oaza, Tivoli in Bled (za rekreacijske in parkovne površine osrednje Slovenije), Rajska trava (za manjše okrasne površine), Osoja za senčne lege in Rožnik za cvetoč travnik. Že obstoječo zelenico pa lahko dosejete z mešanico Pika. Razen semena, sadik in čebulnic potrebujemo za lep okrasni vrt in s pridelkom bogat zelenjavni vrt tudi primerno orodje in ostale pripomočke. Med orodjem KALIA boste našli lopate, grabije, motike, cvetlično orodje... Za prekrivanje gredic zgodaj spomladi In jeseni, ko nas tako rade presenetijo nizke temperature, pa bo primerna agrokoprena KALIA. Ker si vtnarjenja prav gotovo ne moremo predsta/ljati brez kakovostne zemlje, gnojil, šote in sredstev za varstvo rastlin, smo v Semenarni Ljubljana poskrbeli tudi za to. V kmetijski apoteki pa vam bo gotovo prišel prav tudi nasvet strokovnjaka za varstvo rastlin. SEMENARNA Ljubljana d.d. greda takoj izsuii. Vsekakor pa jc urcdiicv odvisna ludi od Icgc. Predvri nascnênîstranizasadimo/ riisllinami za senco, na soncu pià lahko posejemo večjo povr,5lno trate, uredimo cvetoče rastline ali postavimo opore za ovijalke. Motnosti jc neáteio, privlačen predvrt ali hi.šni vhod pa lahk(^ uredimo na veliko načinov. Spodaj opisani primeri so naj viim bodo v pomoii. Varianta: greda v tlaku Cc polrebujemo ves razpoložljiv prostor za parkiranje, lahko lik ob hiJi uredimo gredovveCji odprtini v tlaku. Greda je lahko tudi ob fasadi, od njsame'znih par-eeL (/lede na lo. da je oh hi^ah večinoma urejenn drenaža, je potrebno ra^íunati z zalivanjem grede. Rastline za taksno gredo moramo skrbno izbrali. Vedeti moramo, na kak.^ni legi t>odo ra^te in koliko prostt^ra, zalivanja in nege pi^lrebujejo. Najt^oljeje, da na prostoru za gredo iz- koplje m o ves maieriid v ^ohini (iO do 80 ccntimeirw in v jamo nasujemo kvaliieien rasini sub-stral. Uporabimo razkuJtene k(^mpt».slnc sut>slraic» ki so te;^ji kakor suKslraii i/ šole, ki se hitro izsušijo. PrinKma je tudi md^ani-ca vrtne zemlje / dodatki rabinih suhstraiov in gnoiil. Vsekakor se pri pripravi lal splaCa potrudili. saj hoiio ra.stline t u rasle vrslo let. Videz ra.silinje odvisen ludi 1x1 njihove barve, oblike, strukture rasli in teksiure lislov, zato jih moramo kombinirati in združevati s premislekom. Uredimo torej manji^t^ gredo na senCni sirani hiieî Izberemo zimzelene ni^lline, ki bodo zanimive vse leto, za popestritev pa dodajm<5 nekaj cvc levjih grmov-nic in Irajnic. V posode zasadimo sezoasko cvetje, ki uspeva v senci, na primer Tuksije. Barvo zasaditve moramo prilagodili ludi barvi fasade. PogosU^ se cxl-točimo za pisane l'iarve cvetja, zelo lepo pa učinkujejo tudi harmonično kombinirani odtenki ene barve. (Nudaljevanje rui airani 14) (»reda pri vhodu SEM:NNARNA Lfubljana. d.d.. Dolenjska cesta 242. Ljubliana. 14 ZELENA PRILOGA 14. februarja 2002 {Nuúúíjcy unje S 7.?. stmni.) Varianta: zasajen dovoz Oh dovoznti pol posadimo pisane îrajmcc. Niimcsio irajnic lsîor /ii odlaganje snega. Deli gred ob dovozu naj bt^do lorej zasajeni tako, da nakopičeni sneg nc po plcvilo bogalo /JL^ijenih gred. Skica nam prikazuje dt>voz na jugozahodni strani hiSe, obrolv Ijeii s pisanimi trajnicami. TakSna ^eda je zelo bogala In barvita, vendar jo je potrebno redno vzdrževali. (îredo lahko poljubno Sirimo ali jo celo prekinemo na listih mcslih, kjer potrebujemo pnv^l prehod do trave ali na druge dele parcele. C''e bomo lahko sadike nekaterih trajnic dohill pri znancih, .se lahko pri nakupu manjkajočih sadik bolj j5irokopotczno odločamo. ( e je príwiora dovolj» laliko gredo mtmesto lik ob llakuzasa-dimo v o/adju. Tudi dov<îz lahko vizualno in funkcionalno povečamo s preprostim Irikom: med gredt) in dtwoz poscjcmo k' ozek pii^ Irale vSirini naše ktv>il-nice. S lem seveda pridobimo ác diîdaten rob traie, ki ga je polrebnt^ oskrbovati. Ibksna zasaditev jc smiselna predvsem la-krat. ko ga^do zasadimo z nizkimi grmovnicami ali vrtnicami in zemljo pokrijemo z lubjem, lako irava In morebitni pleveli s Iratc nc bodo silili na gredo, saj trov široko gredo in jo zasadimo lubje preprečuje ra-si plevelov, s irajnieami in zeliSčl. dodamo ludi nekaj nizkih vrtnic, /elo le-Varlanta: miron^ po zasaditev dajo sivka, mačja Urojon in nezahto* ^^^^ bilnica in druga ze- VOn prodvrt ^ kombinaciji z rcï^naiimi vrtnicami. Ob hii^o posadimo Prcdlogje namciijcji zlasti Iju-bheljem formalnega vrta. Zasaditev je zelo enoslavna, vendar zelo učinkcwita in zahteva zelo malo vzdrževanja. Nav/ven je predvrl obrobljen z nizko ?ivo mejo iz llgustra. tise ali purana. Poživimo jo lahko z obrezanimi polkroglami na zgornji strani. riizporcjenimi v enakih razdaljah. K temu se ujemala dve kroglasti drevesi ob vhodu. Izberemo manjše, zbilo rasti>čc sor« le. na primer kroglasti beli glog (CValaegus Carrierci) ali kro-glasio okrasno če.šnjo (Prunus fruticosa (îlobosa), pač odvisno od tega, kar jc na voljo v drevesnicah. Ob poli uredimo približno meter do 120 ecniime- Gecmetrfjsk! predvrt zimzelene rastline, vhod pa poživimo z rastlinami v pcjso-dah. Pri izbiri zimzelenih rastlin upoštevajmo, da so večinoma zelo občutljive za jutranje zimsko .sonce, zalo jc zanje najboljih polscnca. Dobro uspevajo tudi na zaiiodni sirient» vimenu • emulzija na i^mwi joda • visoka vsebnost negovalnih komponent ECOIAB IlENKEL- ECOLAB, do.o. Maribor Vyrs^crlova J. 20 J4 Myitřv); tel.: 02/4293 |0O.fin:O2M2W 151 vzgoja in prodaja sadik, sadik trajnic, ^^^ velenje. d,d. rezanega cveQa in zelenj# \ / 3320 velenje , Koroško 37b vzgoja in prodaja baikonlSga c^ - Jl^i.ïïu ureditev bstHono^ svetovanje / s^i .913« W^' - t-moil: vtrnar@slol.ne1 Strokovni nasffS, izdelava načrtliv' / inizvedDaiiortikulturnitiuredilèv-^ ^^ ureditev, zasaM; io ceioietna , . _ oskrHa flPûbdlÇ^ ^ ^^ cvedii^rne z bogato ponudilo " IPIOIIP rezanega cve^a in ionCnic ) „ aranSranje in notranja ^ ^ mil ^ dekoracija prostorov Vj|IÍmO Sfi na FIOPÍ! Zdaj je čas za boj proti suši z uporabo agrogela! Namakanje je eden najsta-rejših agrotehničnih ukrepov. Zaradi naših podnebnih razmer se namakanje pri nas v pretek/ost/ ni uve-tjavilo, razen defno v oba-ino-kraškem pasu, pa še tam bolj kot vrtičkarsko za-livanje, ne pa kakšno sistematično ukrepanje večjih razsežnosti. Pri sadjarstvu pa v pretek/ost/ o namakanju na Slovenskem skoroj ne moremo govoriti. 7, inlcnziv Iran jem pridelave pa je tudi namakanje postalo smiseln ukrep. Ker pa je marsikje zaradi oblike lerena in d(V slopnosli vodnih virov zelo težko izvedljivo, ga 5e vedno malo uporabljajte Te:^avc s su§o pa je mogoče reševati tudi drugacc; to po izkušnjah zadnjih iel pri nas ni veCsamo naklučje. I^cd dobrimi deset nii leli jw je bil na tem podroCju narejenvc-lik korak naprej. NairgsopriSli tako imenovani hidro^ji, lo so snovi, ki lahko vežejo nakaj stokratno količino vode glede na svojo Sodobni hidrogeli so skoraj brez izjeme inertni akni-nI polimeri, neškodljivi okolju. V Sloveniji proizvaja hidrogele po lastni tehnologiji Melamin iz Kočevja, za kmetijstvo pod imeni Agrogel in Agrogel-K. Agrogel je bel granulat, ki ga dodajamo zemlji. Dodan v prsi deluje tako. da ob padavinah ali zalivanju moino nabreka, siira-njuje vodo, pri lem rahlja prst, nalo pa se skozi delce nabrek-njenega hidrogela vrislejo kt)re-ninski laski, ki to vodo skoraj povsem lahko porabi. Vedeti moramo namreC, daje kos popolne wa nabreknjcnega agn)-gela v prsti sestavljen izveí kol 99.7% vode. Ob izsu^vanju pa okoli zrna hidrogela ostane proslor, ki poveCuje zračnost prsti. Kakšne so prednosti uporabe agrogela? Prst. obdelana z agrogelom, je rezervoar za vodo, ki ga lahko napolni tudi kratka poletna nevihta, ker je prst odporna proti skorjenju. Kakor za vodo jc agrogel rezervoar tudi za hranilne snovi, raztopljene v V{)di. tako da nam izl>oljSa izkoristek gnojil in /manjša izpiranje hra-niinih snovi iz prsiL Prav I ako pa kompenzira neugodne vplive prevelike količine vode v tleh, 'iako omogoča bolj§i razvoj koreninskega sistema in eclotne sadike. V primerjavi z namakanjem jc opraba hidrogelov boljša zaradi nižje osnovne eene, Izboljšanega izkoristka gnojil in strukture prsti, slališa pa zaradi manj.^e trajnosii (p^i petih lelih agrogel ni veé učinkovit) in omejene vodne zaloge (kilogram uporabljenega agrogela lahko teoretično uskladišči zalogo do 4001 de?cvnicc, v praksi pa okoli 2002 vode enake sestavie, kot jenavadnovprsii). V lanskem sušnem letu so bile posebej vidne prednosti uporabe agrogela. V lanskih izredno neugodnih razmcrřUi seje agrf>gel v nasadih jagod 7ek> dobro obnesel. propad sadikzaradisušeje biLsk^v raj povsem preprečen, rast pa bujna. Tudi nasadi jabolk, posajeni v spomladanskem sajenju, so prcneslisuíUí tako rvkoč brez pi*>iedie Zťi njihovo last. vrtnine, kol na primer fižol inpozno se-jane kumare, p« so ob uporabi agrogela in brez zalivanja normalno rasle in rodile nekaj tednov dlje kot enake brez uporabe agrogela, potem se je na vr-huncusu-Šc tom ustavila, vendar st) rastline ostale vitalne, tak(j da so ob prvih septembenikih padavinah znova rasle In cc\o rodite. Izredno dobri rezultati so biJi doseženi pri paprikah In paradižniku, koruza je ob uporabi agrogeia samo v vrstah ob sejanju {25 kg/ha) dosegla 20% večji pridelek, pšenica pa ob uporabi m2 kar za 259ř večji pn-delek. i)b pravilni upnri<ít 170 SIT Posebna ponudba velja od 14. do 17. februaria 2002. MERKUR, d. d.. Času na Ohn>gk> 7, UMo MfRKUR. Manbo^ C«ite. téi: 0) S43 27 D€10VN] ĆAS'.od 8 do20 ure. ob soboOhod & do 16 ZELENA PRILOGA '"H'éAS 14. februarja 2002 Spomladanska dela v vrtu se pričenjajo Diši po pomladi! Sneg je že bolj ali manj izginil, ve* ter pa nosi listje, kije lani ostalo na drevju precej pozno v zimo. Najbolj pridni so že pričeli s spomladan-skimi deli v vrtu. V éasu nastajanja tegale članka lah' ko le predvidevamo, kakšno bo vreme ob izidu caso* pis a. Zaradi velikih sprememb klime v zadnjem času se tudi pri nas ne moremo več zanesti na datume in ljudske pregovore. Priče tek posameznih del je zato bolj odvisen od vremena, kakor od datuma. Lclos so mnogi priOcli i grabljenjem listja in tralc lakoj po novem lelii, ko je sJcopnel sneg. Res je smiselno, da lislje, ki ga jo veter oiresei z dreves, čimprej pograbimo, vendar pn je potrebno s ČKOenjem irale poćakali do lakral, ko iJa niso već /mr/njena. Tako ne po.^ko-dujemo travne ru^e. Trato temeljilo pograbimo in očistimo žele, ko se tla odvalijo. S tem odstranimo mali in nekaj plevela, trato pa pre/račimo. Na te/kih lleh moramo trato prezračiti (z vertikutirjem ali vilami), na srednje težkih ali lahkih tleh pa trato poleglega še ptwa-Ijamo, da se rusa posede in ućvr-sti. Nikar ne zana.^ajmo na lo, da bomo i valjanjem tla poravnali. To nam ho u.spclo le na izrazilo lahk ili tleh. Težka t la moramo prej i/ravnati s kremenO-cvún jx^skum. Ccso iieiaviiinc veCje, je lo potrebno pt»noviii večkrat, saj lahko naenkrat posujemo le tanko plasi peska, da ne uničimo trave. Kremenčevo mivko uptirabimo tudi /a zračenje trate, nikakor pa ne .smemo trositi navadne mivke, saj bodo tla poslala lakoSc bolj /bila. lik pred pričetkom rasti trato pognojimo. Uporabimo specialna gnojila za spomladansko gjîojenje irat, cenejše in ne bistveno slabse pa je NPK gnoji-io. Najbolje je. če trato pognojimo Iríkrat letno. Drugič gnojimo v času bujne rasti, konec maja. tretjič pa konce avgusta, ko .se prične dei^evje, vendar uporabimo gnojilo z manj ali celo nič dušika. Le pognojena irata bo lepo rasla. Zaradi gnojenja plevela ne bo nič več, saj večina plevelov ra,^te v slabših lleh. Marsikdo ne gnoji Irale /aradi miotne misli,da lx) zaradi gnojenja trata še rasla še hitreje. To velja le v primeru, če uporabljamo gnojila z veliko količino dušika. Specialna gnojila za trato poleg rasli sp^idbu-jajo}^ druge zaželene laslm»sii: gosloU), trpežnost. iccleno barvo ... V prvih toplih dneh se lotimo {udi obrezovanja drevja in gr-movnic. Najliolje je, Če jih oli-re?:emo ^e pred brstenjem, res pa je, da laliko mraz v kasnejših obdobjih poi^kodujc obrezane dele rastlin. Naj natančneje moramo obre/aii sadno drevje, saj smo lahko z nepravilno rezjo ob ves pridelek. Priokra-snih ra.sili-nal) lahko z nepravilnim obrezovanjem jxrvTJočíino manj škudc, .saj gre le-1 a večinoma na škodo oblike in lepega izgleda rastline. V skrajnem primeru pa lahko z nepraviln Lin obrezovanj C rastline mdi povsem uničimo. Nobene ^kode pa ne moremo narediti, če odstranimo in izrežemo ves poškodovane in bolne dele rastlin, pa tudi tiste veje, ki rastejo v notranjost krošnje. Pri okrasnilî grmovnieah načeloma ne lx)mo pogrešili, Če izrežemo tudi nekaj starih ptiganjkov, iako da je gmi bolj zračen. Okra.s-no drevje na sploř^no ne potrebuje rezi, razen starih in poškodovanih rasllin. Režemo tako, da oi^iane rez gladek. Večje odrezane pst najboljše organsko gnojilo za vrl, gredice in celo za gnojenje da-vja in grmovnic. Res pa je, da ga ponavadi ni dovtilj niti za gredice. ■ Simona KhkoČovnlk, Maranta d.o.o. d.d., Kasaze95,3301 litrovce Tel.: 713^67-00, fax: 713-fe7-11,tel.: maloprodaje: 713-67-10 vedno sveža , . ^ JABOLKA ^lUjl ^ direktno Iz hladilnice bogata izbira SADNIH SADIK 23 ljubitelje in profesionalce Del, čas: pon. • pet. 8.h -17,sob, 8.h - 12,h KPCWI|aMulfli.(el'03/83707Z0 îdfiiiiRilniPK 1^:08/5841 S7Z 2eleziinl|ihi;(el: 03/5841241 Ule2itoaLit8.l^:03/5844m 2elQiha6»ri|6riM^03/SI43l}16 Zadruga mozirje z.o.o. Vse za gcadbenl^, kmetijstvo in vrtičtiarstvo na enem mestu! Zadružne tngovjne-vedno z vami! Nagradna križanka "Vrtnarstvo Celje" ^MEEBSaSBiiiMi Vrtnarstvo Celje, đ.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 93. Tel.: 425-16-00 Vdiima Vd$ v eno nojvečjih drevesnic v Sloveniji kjer Vam nudimo izjemno izbiro okrasnih in sodnih sodik. Posebnost: načrtujemo, vzdržu(emo in urejn-mo icnme nasade bi bisne vrtove! Rešeno križanko pošljite najkasneje do 25. februarja na naslov: Na§ čas» d.c.o., Kidričeva 2/a, 3320 Vf^enje, s pripisom «križanka Vrtnarstvo Celje«. Izžrebali bomo tri nagrade • 1. nagrada: tri sadike aklinidie (kiwi); 2. nagrada: sadika breskve; 3. na-grada: sadika jablane. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti! CMVJI KOZEL VCUKA VOONA PTtCA ZMENEK NA BANKOVCU OAVID LANGE OTO JASOUIO LENNON, VDOVA (YOKO) iraeCKAR. ftOECe» LAfiEC nLABftj KOSOVSKA PEVKA (ZANA) OSUI MgSSC JUDOV. KOLE* DAfUA aAAVILO ZALASE« XhA. H6MA N «i.owa sesRtL» pmmjr M W VtSOKA KARTA. AS ZHAZANA SUKA awotHw •cvec (CHaw) HAOÎIA nLirv N OSL ÛUVI&A m DOnSKM STESIUH CRSKA CRKA SOROONIK PO odrrovi STUANI PftlPAD. VOJSIS FIMHC. Bednou PAlue Uporaba razkužila Virkona S pri vzgoji rastlin nlravť in kiikovristne mslline je prà\ golovt» /«Ija in cilj vsakegii vrtnarja in cvetličarju. V óasu v'/^oje ras* Ilin pa veoje rastlin postaja vtfram biološke varnosti, s pomoCJo katerega lahk(» ugotovimo možna hioloiska tveganja in preprečimo nji lu» v nastanek. Za uspešno izvajanje programa biolc^Skc vamt>$li jo polrehn(> imeli ludi kakovostne proi/voJe s ka-icrimi lahko u^inkoviio preprečujemo pojav in Širjenje bakterijskih, virusnih in glivičnih obolenj ras-llin. Številna icsliranja v praktičnih pogojih so dokazala, da Virkon S sodi med take proizvode. Osnovne ia najpomembnejíme jastn("«ii Virkona S so uiinkoviiosi, varnosi, praktičnasi in vsestranska uporabnosl. Neodvisna testiranja so dokazala njegovo virucidno. baklericidno in lungicidno učin-kovilosl. Deluje hilro, saj jc potrebni čas delovanja ['% raztopine, samo li) minul. Sestavine, ki jih vsebuje delovna raziopina, se biok^Sko razgradijo in lako ne onesnažujejo okolja- Izdelek je v obliki praSka, ki gaje eni«iavno shranjevati, iraasporlira-li in nalancno redčili, saj jc hitro t open v mlačni vodi. Omogoča popolni nadzor, saj jc primeren za razkuževanje povrj^in, predmetov, opreme, zraka in vodnih sislemov. Da je proizvod vseslran.sko uporaben, lahko do-kai^emo s praktičnim primerom, njegova uporaba v programu biološke zaščite rasllinjakov. Program jc razdeljen na dva segmenta: - zaključno razkuževanje in -sprotno (kontinuirani)) razkui:evanje-Zaključno razkuževanje rasilinjakov opravimo lakrat, ko r«isllinjak i/pra/nimo oz. pripravimo /<\ pi^novnc \^lilev rasliin. Naredimo ga v petih fazah. V prvi fazi rastlinjak grobo očislimt) organskih odpadkov (ostanki ríisííin, zemlja ipd.), ki pred-slavijajo velik vir možne poniwne okužbe. Veiihi količina zemlje ludi /"manjSujc sam učinek či.^nja in razkuževanja. V drugi fazi očistimo in razkužimo vodni sistem v rastlinjaku, ki prav lako lahko vsebuje določene koniaminente, Se posebej v glavni vodni cislcrni so laliko ostanki smeti in umazanije. Vse to lahko omogoči mikroorganizmom, kol so Pyihium. Pasarium in Phytophlhora, da preidejo iz prejšnjih na novo naseljene rastline. Z uporabo Virkona S bomo rabimo za hladno ali loplo zamegljevanje. Prednost uporabe Virkona S za zamegljevanje pred npr. al-deliidi.je njegova nestrupenost, kar pomeni, da čas ponovne vselitve rast lin j akii la h kt^ zmanjšamo na minimum. Potrebno pa je poudarili, da končno razkuževanje naredimo brez prL^oinosii rasilin v rasllinjaku Koismože omenili, se lahko Virkon S uporablja ludi zasprolno razkuževanje (naredimo ga ob prisotnosti rasilin) vseh proslorov, površin, opreme, obutve ipd. Možni prinaialci prenosa bolezni smo ludi ljudje, zato bi rada poudarili, da uporaba Virkona vS v i.i. dezobarierali pred vhodom v rastlinjak onemogoča prenos mikroorganizmov iz enega prostora v drugega. Seveda pa je potrebno vhod v rastlinjak omejiti samo na twebje, ki v rastlinjaku dela in vstop zunanjim obLskovaleem pa omejimo na minimum oz. ga prepovemo. Na podoben naiin lahko kontroliramo prenos mikroorganizmov s prevoznimi sredstvi. Na vhodu posestva oz. vrtnarije izdelamo dezobanere za vozila, kijih napolnimo z 1-% delovno raztopino. Virkon S pa lahko uporabimo ludi za razkuževanje celotnega vozila, če-smo z njim prevažali obolele rastline. Na navedenih primerih :^mo poskuj^ali na kratko predstaviti osnovne lastnosti proizvoda, .seveda pa ima vsak v/gojilelj rasilin svoje probleme in vprašanja, zalo sc lahko za nalančneji^c informa-eije o proiA'ixlu obrnete na Krkin Program Veterine, telefonska šlevilka, 07 12 371 oz. na naiio E- pošlo: Ínío@krka.si. ■ Krka, ď.d., Novo mesto HEBfl IH aSČITfl SADNEGA VRTA SPDMUDI - srnilriars prikiizoiii oltrezovar^a, ni^anl/.livnuu na (Ji:i)SKI r\IVKR/l (IN \ SADOVNJAKI^) \ suhúiú. \1 \kc \ OB n. I KI na l.iwlskí imhoi7Í Vclcnip. llLov ira 2. \seni pi1Ja\tj(»iiîui Uaah* poslali prfjf^raiu lu vabila o izvetlhj! Infurirtarljc In |>iifa\o: IH: H98-r>l-<>2 lii oziroma osobmi na (Jiidski iinivnr/.l \olen|o. T\\t)\ iru 2 vVolciijii! Z y.iianjoiu do /dravi^ia [irldcikîi n sadoMijnKii! prevent ... zagotovljeno zadovoljstvo ... PREVENT MISLINJA d.o.o.. Gozdarska c. 38, 2382 Mislinja, telefon: 02/ 8857 800, fax: 02/ 8857 810 POKLICNA IN ZAŠČITNA OBLAČILA ... oblačila za vaše udobje in vaš ponos ... ZAŠČITNE ROKAVICE ... rokavice vašo nežnost • • • hia^omo zuambo AOftINA vam Mra nudi vstsn tfi4zelmjav)i i, ietiSáii iui'wtliini vrt. l^tístra poHudlHi smeu vrlnin. ciHillk in (li^m nif: zagotavlja, da bo vdrtmačem vrtu msla zdwn trt hkmia zvUfiJava. tla bodo diia mice oddajale značilno ammo, zdravilna zelišča premagala bohfiu i in cvetr/Cc rostli mjjehpsalc turobne dni. V/uiieli Tuzlii'nifi Iravfiif/ mešanic AGRINA bosk naííi ftrimenio ttfrraí «o/ft/rw Tu řW i T/ zasaditvijo kvulitcinih {>oMi ci^iočifi íebulm in í^omoíjnic pod blagovno ziiambo AGRtNA 5/ bnste za^oíf>vÍ'i a'^ioàa lH2Íl:oiiska in okamka Itontatercvttofvrt Fohg suhatrála A^rina name-n/eítega sajenju lončnic, zunanjih nkrasnih i-asilin ter baltiouskih msHin caw niuJimo r Eri He pestro izbiro ptwflclth s^H>cíoliziranifi .ii/bslntlfiv. leko^ih in graindlranl/i g'ifiiil jTpůSvířJ' za mníliv rastlin, med njinu liuii narovi prtjuzjumt in if prvoslali viini in hnetijshi proffrom: od ćehufćka. civí/iáii/i lonCkor. xadik ir/mc. vrliCkamko in kncUjxko orodje, kmçlijsko mohujiizacijo In rezerunedée.. vse za velike in male vrtove HagoMioTionkejlgriraji vrak Fnnž pratfoiotvfe. Mdvnmpe r VIS^ V(S V*lMti )«L: 03 Mvt 2clt< Nt » AAi SLIC^Ih« isli 03 Adst Matirjr td : OSSSB-Ml Mvf Mrt\* tlL 01 Utt INnke ílnrlta (sl.: 05 7WIII 18 TV SPORED 14. februarja 2002 ČETRTEK, 14. februarja PETEK, 15. februarja SLOVENIJA 1 : SLOVENIJA 1 08,^0 h^ostovi i 08.40 Prisluhnimo tišini 09.10 f^alesive celice, kviz i 09 .10 Nina in Ivo, 6/8 10.00 Zgodbe iz školjke i 09.25 Fračjidol.18/23 10,35 Risanka i 09.50 Zaplešimo, 6/26 10.40 Sk)venski rnagazin i 10.00 Na Qniji 11.10 fylario I 10,40 Dosežki 13.00 Poročila, šport, vreme I 11,05 Resnična resničnost 13.15 Dobrojutro i 11.35 D ljudeh in živalih 15.00 Svetovni izzivi 1 12.05 Dr. (Xiinnova, 24/29 15.30 Oddaja ofrlmu i 13.00 Poročila, šport, ^eme 16.00 $k)venski utrinki 1 13.15 Dobro jutro 16.30 Poročila, šport, vreme 1 15.05 Prvi in drugi 16.40 Vaštolar j 15,25 Osmi dan 17.00 Dosežki 1 15.55 Moskvi 17.20 Resnična resničnost j 16.30 Poročila, šport, vreme 17.50 Na liniji, oddaja za mlade i 16.40 Vaš fôlar 18.25 Zaplešimo, 6/26 1 16,50 Mladi virtuozi 18,40 Risanka 1 17.00 V medvedovi koži 19.00 Novice i 17.55 Marko, mavrična ribica 19.M TVdnevnik. šport, vreme 1 18,10 Psička Pika, 7/13 20.05 Tednik i 18.40 Risanka 21.00 Prviindnjgi i 10.00 Novice 21.20 Osmi dan 1 19,05 Vaš kraj 22.00 Odmevi, šport, vreme j 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 23.00 Zgodbe 0 knjigah ! 20.00 EMA 2002. predizbor 23.10 Alca, ddor j 21,25 TV poper i 21.55 Sončni mrk. 1/3 I 22.30 Poročila, šport, vreme i 23.05 Oz. 10, del I 00.00 Mim^.amer. lilm I 01.45 Zapusčinadavnine. 1/12 \ 02.15 Alpe, Donava. Jadran I 02.45 Nasilje na igrišču, angčb I film I 04.30 Liga prvakinj v rokometu, I Krim Eta Neutro Roberts I -Volgograd Akva, : posnetekizVoigograda i 05.40 TV poper I 06,10 Mano I SLOVENIJA 2 I 08.00 Vremenska panorama I D9.15 Raymonda imajo v^ radi i 09.35 Frasier.5/26 i 10.00 ZOI 2002, posnetki [ 13.00 TV prodaja i 13,30 Dežurni Zdravnik, ang. I film j 15.10 Videospotnioe I 16,00 ZOÍ2002 I 20.40 Liga prvakinj v rokometu, I Krim Eta r^eutro Roberts-1 Volgograd Akva, prenos I 22.15 Kiempeper,6/13 I 23.05 Sobotna noč i 00.40 ZOI 2002 i 03.00 Videospotnice 09.00 Dobro jutro. Informativno • razvedrila oddaja 10.00 Vabimo k ogfedu 10.05 Nai spol dneva 10.10 S kbimo za zdravje 11.10 Nai vëa, oddaja z narodno-zabavno glasbo; gostje: Vitezi polk in valčkov 12,25 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Regionalne novice 18.10 Športniblok 18.15 M ià Maš. oddaja za otroke 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Naj spot dneva 19.05 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Oglast 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega In Ot)sotelja, Predstavlja se.., Lesnina, PÉLeveč; Ljudje Evrope: Meie. dokumentarna oddaja 20.05 Regionalne novice 20.55 Športni blok 21.00 Vabimo k ogtedu 21,05 Naj spot dneva 21.10 Izvimi greh, oddaja o filmu, pon. 21.30 Zelena bratovščina 22.30 Iz oddate Dobro jutro 23.20 Vabimo k ogfedu 23,25 Naj spot dneva 23.30 Videostrani J 07.50 TV prodaja 08.20 Oliver Twist, ris. ser. 08.45 Princesa Sissi, ris. ser. 09.10 Dragon Bali. r^. ser. Û9.35 Power Rangers, nan. 10,00 Možje v črnem 10.30 Goi^ila 11.00 Glavca 11.30 Fe>st fantje, nan. 12.00 Šolska košarkarska liga 13,00 Preverieno 13.45 še vedno sanjam D Jeannie, amer, film 15.30 Naša sodnica 16.30 Dragi John, r^ad. 17.00 Blažen med ženami 17.30 Kongresnica, amer. Tlim 19.15 24 ur 20.00 Dan neodvisnosti, amer, film 22.30 Prebujenja, amer, film Û0.40 24 ur, ponovitev lcfln«ll Sft NEDEUA, 17. februarja SLOVENIJA 1 08.00 2ivžav 10.00 Orkester slovenske policije 10.25 Med valovi, tv Koper 10.55 Prav^ične živali, 1/13 11,25 Ozare 11.30 Ûbzorjaduiia 12.00 LjiKí|e in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Videostrani 13,30 ÉMA 2002, izbor 15.00 Obsojena, tv drama 15.55 O Ijudeti in živalih 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Luwigana 17.10 Vsakdanjik in praznik 18.00 Erazem in potepuh, 2/5 18,35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19,30 TVdnevnik.^rt, vreme 20.00 Mario 21.55 Dr. Rado Bohinc 22.60 Poročita, šport, vreme 23.25 Odkrivajmo znanost J/10 23.55 Okupacija v 26 slikah, jugoslov. film 01.55 Umori, 35/45 02.35 Avtosola,dokum. oddaja 03,30 Nebotičnik, dok. oddaja 04.25 Luwigana 04.50 Vsakdanjik in praznik 05.35 ZOI 2002.posrBtki SLOVENIJA 2 06.00 Vreme r^ska parKirama 08.40 Tv prodaja 09.10 Komisar Rex, 8. del 10.00 2012002, posnetki 13.15 Tv prodaja 13.45 Komorni zbor Ave 14,20 Vodnrk po Parizu 15.10 VideospotnKe 16.00 201 2002 21.30 Homoturisticus 21,50 Fr3sier,&26 22,10 Lojze Bratuž, portret 23.05 BigbandrtvszNušo Derenda 00.00 ZOI 2002 02.20 Videos potnke J i 07.50 Tv prodaja \ 06,20 Oliver Twist, ris, serija i 08.45 PrincesaSissi.ris. serija I 09.10 Dragon Bali. ris. serija i 09.35 Power Rangers, nan. I 10,00 Možje v čmem. ris. serija i 10.30 Godzila. ris, serija j 11.00 Glavca. nan. \ 11.30 Šolska košarttarska liga i 12,20 Valentinov večer z Janom \ Plestenjakom i 13,20 Ženinaslužba. amer, film \ 14.50 Na drugi strani ulice, am, Í. i 16.30 Dragi John, nan. \ 17.00 Blazen med ženami, nan. \ 17.30 Dokazi zločina, amer, film i 19.15 24 ur : 20.00 DoktorDolittfe, amer, film j 21,35 Športnascena \ 22,20 Pot navzgor, amer, film i 00.30 24 ur, ponovitev HmnmU ar B2 09.00 Miš Maš. ponovitev • 11.00 09.40 Vabimo k ogle(ju i 11.10 09.45 Naj spot dneva 09.50 Predstavljaše... Lesnina 1 11.55 d,d., PE Leveč 10.00 Ljudje Evn:^: f^eje, dok. j 12.00 film 10.10 Videostrani \ 13,15 18,10 Vabimo k ogledu i 14.05 18,15 Mladinski program - Čas za nas i 14.40 18.55 Vabimo k ogledu i 15.30 19.00 Naj spot dneva j 18.00 19.05 \^deostrdni i 18,05 19.55 Vabimokogiedu/oglasi i 18.35 20.00 1059. VTV magazin. regionalni informativni program 20.30 Venček narod nozabavnih j 19,35 21,00 Serijski morilec, ameriški film j 19.45 22.30 Vabimo k ogledu i 20.45 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani i 22.00 PONOVITEV ODDAJ: 09.00 Mis mal, pon. 09.40 Izpon. odd. Dobro jutro 10.30 1058. VTV magazin, reg. informativni program 10.50 Športni torek Kegljaški klub Miroteks Celje Oglasi/Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodno zabavno glasbo in Obsotelja gosta: Srečko Meh in Anton Brodnik - MO Velenje Predstavljaše... Lesn d..,PE Leveč Resnikom PONEDEUEK, 18. februarja SLOVENIJA 1 08.40 Utrip 08.55 Zn:alo tedna 09.15 Risanka 09.20 Bisergora, 9/Î5 09.35 Psička Pika, 7/13 09.55 Mari(o, mavrična ribica, 10. del 10.05 Pravlične živali, 1/13 10.35 Vmedvedkovikoži, dokum. oddaja t1.25 Návrtu 11.50 Zapuščinadavnine. 1/12 12,15 Gdkjivajmo znanost, 1/10 13.00 Poročila, šport, vreme 13,15 Dobro jutro 15.05 Ljudje in zemlja 15.55 Doberdan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaštolar 17.05 Dobervečer 17.50 Telebajskr 18.15 Radovedni Taček 18.30 Žrebanje3x3plus6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, 3/13 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Pisave 22,00 Odmevi 22.50 Branja 23.00 Položaj muslimanov v Sk>veniji 23.50 Branja 23.55 Dobervečer 00.50 Pisave 01.15 Gospodarski Izzivi 01.45 Homoturisticus 02.05 En sam dotik, gledališče 03,40 Gore in ljudje 04.35 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09,30 Tv prodaja 10.00 ZOi 2002 13,00 Videoslrani 13,10 Tvprodaja 13.40 Sot)otnanoč 15.10 Videospotnice 16.00 2012002 21.45 Hladna vojna. 6/12 22.35 Braneflončelizzaodra 00.05 2QÍ2002 02,25 Videospotnice 09.10 JAG, nan. 10,00 Vsiljivka. nad, 10.55 Tri sestre, nad. 11,50 Esmeralda, nad. 12,40 TV prodaja 13.10 Športnascena 14.05 Dragon Bali, ris. serija 14.30 Power Rangers, nan, 15.00 TV prodaja 15,30 Umor, nan. 16.25 Esmeralda, nad. 17,20 Tri sestre, nad 18.15 Vsiljivka, nad. 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nan. 20.55 Urgenca. nan. 21.50 Providence, nan. 22.40 JAG. nan. 23.30 M.A.S.H,. nan. OO.OO 24 ur, ponovitev ttmnmif aT 62 D9.00 Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja lO.OO VabirTK) k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 1059. VTV magazin. ponovitev 10.40 Videoslrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Reg kHialne novice 18,15 okalniutnp Kozjanskega in Obsotelja, ponovitev 18,40 Vabimo k ogledu 18.45 Naj spot dneva 18,50 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Poslanska pisama. kontaktna oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj športnik leta 2001 v Velenju, posnetek prireditve 22.35 l2 oddaje Dobro jutn) 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Naj spol dneva 23.35 Videostrani TOREK, 19. februarja SLOVENIJA 1 08.40 Mostovi 09.10 Kresnice, knjige 09.25 Radovedni Taček 09.35 C;arobni šolski avtobus. 36/39 10.Q0 Pravljica o črtastem princu 10.45 Dobervečer 11.35 Obzorja duha 12.05 Julija, 3/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Oobro jutro 15,05 Dr. RadoBoiiinc 15.55 Humanita ma oddaja 16.30 Pwoč i la. šport, vreme 16.40 Vaštolar 17.00 Evro.5/13 17.15 Internacionalizacija, S. oddaja 17.50 Maj^e enokaličnice 18.05 Čarovnikova hiša. 10/12 18.35 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Oediščina vojne, dokum. oddaja 21.05 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Mir je čudna stvar, 1/3 00.40 Evro.5/13 00.55 internacionalizacija, 5. oddaja 01.25 Dediščina vojne, dokum. oddaja 02.30 Aktualno 03.20 Mir je čudna stvar, 1/3 04.50 ŠpcKt SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorarrta 09.30 TV prodaja 10.00 2012002. posnetki 13.00 TV prodaja 13.30 Vremenska panorama 13,50 Lojze Bratuž, portret 14.40 Videospotnice 15,30 Poslanske pobude in vprašar^a 17.55 2012002 20.35 Liga prvakov v nogometu, Real: Porto, prenos 22,40 2012002 01.00 Videospotnice 09,10 JAG. nan. 10.00 Vsiljivka, nad. 10.55 Tri sestre, nad, 11.50 EsmeraUa. nad, 12.40 TV prodaja 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.05 Dragon Sail. ris. serija 14.30 Power Rangers, nan, 15.00 TV prodaja 15.30 Umor, nad. 16.25 Esmerakia, nad, 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Vsiljivka, nad. 19,15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Usodna ljubezen, amer, lilm 22.30 JAG, nan, 23.30 M.A.SH.,nan, 00.00 24 ur, ponovitev hmnmil M B3 09.00 Okrogla miza, pon 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 N^ športnik leta 2001 v Velenju, posnetek prireditve 11.40 Videostrani 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 M-ovplesnižurzaotroke, posnetek 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 1 060. VTV magazín, regionalni • informativni program 20.20 ŠporUii torek, športna informativna oddaja 20.40 Iz olimpijškili krogov 20,45 Problematika športa v Velenju, kontaktna oddaja 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 £as sprememb, dokumentarni film 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Naj spot dneva 22.45 Videostrani SREDA, 20. februarja SLOVENIJA 1 08.40 Doberdan.Koroška 09.10 Trojćice.4/13 09.35 Risanka 09,40 Grdi raček Tine,11/26 10.05 Sprehodi v naravo 10.25 čarovnibvahiša, 10/12 10.55 Evro,5/13 11.10 Intemacion^izacija. 5, o<^aja 11.40 Dediščina vojne, dokum, oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Dobn:^ jutro, Slovenija 15,00 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaštolar 17,00 Boj za obstanek. 2/11 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19,00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Qoyavbodeauxu, španski film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Koncert orkestra slov. filharmonije 00.05 Boj za obstanek, 2/11 01.00 stric silas. ang.čb film 02.40 Uef in n.o.b, posnetek koncerta 04.00 Šport SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09.30 TV prodaja 10,00 201 2002 13.00 TVpm^daja 13.30 Komorni zbor Ave 14.05 Homo tunsticus 14.25 Vremenska panorama 15.10 Videospotnice 16.00 ZOI 2002 21,40 Liga prvakov v nogomeftj. Barcelona: Roma. posnetek 23.15 ZOI 2002 02.15 Videospotnrce ; - .T v 09.10 JAG, nan. 10.00 Vsífjivka, nan 10.55 Tri sestre, nad. 11.50 Esmeralda, nad. 12.40 TVpnxlaja 13.10 Preverjeno 14.05 Dragon Ball. nan. 14.30 Power Rangers, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Umor, nad 18,25 Esmeralda, nad. 17.20 Tri sestre, nan, 18,15 Vsiljivka, nan. 19,15 24 ur 20.00 Smrt za ženske, amer, film 21.45 Tretja izmena, nan. 22.40 JAG, nan. 23.30 M.A.S,H., nan. 00.00 24 ur, ponowtev sa 09.00 Dobn^jutro, informativno -razvedrilna oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 1060. VTV magazin. ponovitev 10.30 Športni torek, ponovitev 10.50 Iz olimpijskih kn^gov 10.55 Problematika športna v Vefenju. ponovitev 12.10 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne r>ovice 18,15 Mladinski program • čas za nas 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Naj spol dneva 19.05 Vrdeostrani 19.56 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Na obisku, pogovor 21.00 Regionalne novice 21.05 Rože z mojega vrta 21.20 Najspotdneva 21.S Vablmokogledu 21,30 Odprta tema. kontaktna oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Naj spol dneva 23.30 Videostrani 14. februarja 2002 ZANIMIVO 19 HOROSKOP Oven od de 10.4. Be2311 boste od vsakdani tks in resničnosti V snjskem svelu se vam t»do nakopičene ledvice zdele lep^ m manj troleče. lzka2aio S6 bo. da sle tokial ubrali pt3/o poL saj se boste ^vnekaj dneh počutili veliko bolfše. Tudi novo energijo bosle tfotHli, tiçèW pa jo boste p;e(iv$em v svoji dmžini, ki se bo spel irkaala Pri lem ne poabi-le. cla je pretiravanje s StodijlvJmi razvadami zadnje, kar eenulno potrebujete Dokažile. da imate trdno volio m opravile z njimivsai za nekaj Casa. Bik de 21.5. Pravzaprav se spioti ne boste imeli naď Čím priloževali, saj vam bo vse, č«sarsetws)eloiili, leklo kot si želite. Vna^ednlin dneh boste ûl^etxfi ludi frančnl položaj in po nekaj mesečnem sElslenju sp^ laliezaditfiii Aramesto.c^biužrvali.bostežerazmišljaliovečiiin-vesiictjl. Krepko premislile, preden se aleliie,»odkJop« r^a čust^nem področju pričakujete vihar, js bo zapihafa le malo mQćne[Š2 sapica Rok ed 22.6. de 22.7« Počasi boste spetzažrvell, vpravem smistu besede. Le še nekaj več volje boste polrebovali, da boste prebudili voljo do novih znanslev in doživelij, ki je v vas kar nekako zamrla Pri tem vam bo, kotikor bomogoče.ponugalpainer Kipa,sevecâ.piavvsegaludilohral ne bo mogel slonil brez vas. Povabilo bo prišlo v pravem trenutku. Zagrabite ga zobema rokama, saj ga verjetno ne bodo poslali še enkrat Davam nebolel žal,ko bo prepozno. Lev ed 23.7. do 22.S. Godilo vam bo, ko vas bodo v družtsi prece[ pomembnih ljudi na glas pohvaliti A kaj, ko se bodo vaši načrii vseeno uresničevali počasneje kot si lelite In kot računale Precej nasprotovanja boste deležni od ljudi, ki ste jim doslej povsem zapali. Preganjala vas Do pretilost, zalo bosle tudi prihodnost videli [xecej sivo. Pomoč dri^nskemu Članu bo več kot potrebna, pri tem pa poskušajte pozabili na lo. kaj » o zadevi mislijo drugi Tokral javnost res m važna. De^ca od 2d.a. do 22.9. Vaši ambiciozni rečrtf se bodo počasi pričeti sesipati, za kar krivite vse okoli vas, le sebe ne Cas je. da se zamislile nad svojimi dejanji in poskušate tudi vi odpravili kakšno svojo napako. To. da jih imate, dotxo veste, ase |th včasih premalo zavedate Ljudem, ki so vam najbližje, ravno zato včasih ni lahko Živetiz vami Potrebni ste aktivnega poči tla, ne le poležavanja In prekladanja iz enega kavča na drugega. Ko si boste prišli na lasno, kai želite r^ čustvenem področju, se bodo začele stvari postavljati na svoje mesto. Tehtnica ed 23.9* de 22.10. Pogosteje kolstcer se bosle zalotili pri razmišljanjuo prihodnosti. Kol iQže. ^loh ne boste več vedeli, kaj si žefile. Žrveli bosle Iz (bie-v dan, kol da bo prêta rešil?^ sama od sebe. ati s pcmočjo čude^. To bo na^olj jezilo partnerja, ki je posvoje že davno obupal nad vami. Zalo rte bo nič čudnega, če se boste kljub polni hiši počutili osamljeno. Odtujenost bo postala vsakdanjik. Razmislite. Če se ne bi lotili l(aJ(§nega organiziranega športa ali dodatnega izobraževanja. Spoznallbi nove ljudi, to pa bivam pomagalo prebrodili marsikatero slisko Škerpl|en ed 23.10. do 22.11. Precei novih obveznosti se vam fsed zimskimi počltnican^ še zgrnilo nad glavo Ker ste lo pričakovali, se boste tudi znati spoprije-tiz njimi Vseenose bodo dogajale tud inepredvidene stvari, lu pa vam ne bodo dale mirno spali Er^od njih bo spoznanje, da ses palnerjem močno odlujujeta m da si skorajda nimata več kaj povedati. Storiti boste morali še kat več. kot strpno prenašati njegove muhe. Zdejanji vam bo namreč dokazoval, ctevasratilo ^zRcBišča Poiščite močv&e-bi, če bo treba, se zaupaite najboljšim prijateljem, k« vam bodo znali svetovati Strelec od 23.11. do 21.12. Nekatera spoznanja v življenju presenetijo mnogo bolj. kot bi človek pričakoval. Najhuje je že za vami. vseeno pa boste veliko taz-mišliali o svojih željah in možnostih, da o njih ne le sanjate, ampak jih tudi l^eljete. Dobili boste neverjetno energi|o In voljo, da se spoprimete z novim Izzivom življenja. Ob tem pa ne smete pozabili. da niste več sami Družina se bo morala z vašimi odločitvami, ki znalo biti Negane. strin|aii ^rašanje pa je, če jim boste znali stvar razložili tako. da bodo za. t^e bo lahko. Velike spremembe niso riikoli latike, kajne? Keiereg ed 22.12. de 20.1. Letošnji februar se vam bo še naprej zdel prijazen, prav tako vali prijatelji, m t^i tudi bodo. S številnimi aktivnostmi na svežem zraku boste obnovili zaloge svoje energije, s tem pa boste presenetili marsikoga. ss| bodo vsi okoli vas tamall in lo prav vsevprek. Ko si bosle kaj resnično želeli, povejte to na glas. pa čeprav lo ni v va^ naravii Le tako boste do tistega tudi prišli, čas je že (»I. da ste zaceli misliti tudi nase in ne le na druge. Sploh, ker tega doslej niste znati. Morda vas bo kdo čudno gledal, a to vas naj ne moli. Vednar od 21.1. do 10.2. Prve po pomladi dišeče dni boste letos poskušali izkoristiti še za |(2j drugega kot zgolj za lenarjenje A bo verjetno ostalo le pri po-s^sih, saj ne bosle imeli dovolj energije, da bi poleg vsakdanjih obves^osti več časa posvetili sebi. Dobro je že. da sle spoznati, da se zanemarjate tn da so vam drugi mnogo pomembnejši od vas samih. ^Ja delovnem mestu pričakujte vihar in napoved večjih sprememb. ki se bodo dolaknile tudi vas. Poskusle držati je?k a zot)mi, tudi. ko vas bo imelo, da bi šefom povedali, kaj si mislite o njih. Ribi ed 20.2. de 20.3. V zelo plodnem obdobju sle. zato izkoristile vse proste potenciale in vsako minuto 5/ojega časa. 2e kmalu se bo ustavilo, za kar ne bodo krivi le prvi po pravi pomladi dišeči dnevi in ponovno večja količina sončnih žarkov, ki vassicer vedno napolm zenergifo. f^i prehrani boste morali bolj paziti in ne le brati in razmišljali o tem. kai vse morale narediti za t>o(j zdravo življenje. Ob koncu tedna bo do vas prišla zelo dobra novica, ki vas bo spravila v dotxo voljo. Trma se bo lokrat končno obrestovala, kaine? BOLNIŠNICA tPMiilCA DAMJAN JUSTim : SLADKORN, (PO NAŠIMW) Samokontrola - luksuz za izbrance n^idi) S pomoCJ» Zavodu m /xiravs^veno rovu nje so nť-kitteri sladkorni bolniki dosegli 74)vidljiv nivo vodenjih svoje sladkorne ixikmi: om4»čjo včasih boleCť^a /J)adunja v prst. Ob upombi tť^su - recimo nts prijvtne^ja — načina imajo (uki) normnine vrednt>sti kn'ne^u .sladkorja in m) sladkorni l)olnikj skorajda .samo »na papirju«. Kaj lorej sploh jelu »saniokontn»la« —trpljenje po mnenju ne> luUeríh bolnikriv ali luksu/ (kj mner^u na^e Zuvanivalnice? Začnimo s prvim: edini res natančen način merjenja krvnega sladkorja jc naravnosl iz krvi. Torej potrebujemo kapljico prave krvi - našo lastncî Cisto pravilen paslopck bi bil: 1. najprej si roke umijemo s čimbolj vročo voôo: třiko bodo roke za vsako meritev enako tople, pozimi in poleii, saj je vroča voda za vsakogar mah^ drugače vroča. Nc glede na temperaturo od4i) do 60 stJjpinj vode smo postopek na nek način siandar-nizirali in izničili toploto kot moteč dejavnik pri meritvi. 2- mesto zbadanja jc načeloma vedno ob .strani prsta v višini korena nohla Ibkaj so žile na prstu najlažje dasegljivc in kapljico prave krvi bomo dobili najlažje. Včasih so res (posebno v laboratorijih) zabadali návrhu prsla, vendar smo nekoč upi^rab-IjalI drugačne lancele kol danes (nekoč so bile kot nožek, danes so kol igla, vsaj za individualnem uporabo). 3. pti vbodu igle - lancele v prst, prsUi nikoli ne stiskamo, pač pa slisnemožile na prstu nižje, da ho kapljica krvi Čimlep^: vpliva namreč tako gosioia kapljice (redka ali gosta) kol tudi hemo-liza (ra/pad rdečih kmiičk ob stiskčinju prsla). Vedno merimo prvo lepo kapljico in ne mučimo prsla 2x. Toliko od »trpljenja«, saj smo ta nav<.>dila ponovili žc mnogokrat. ECaj pa je pri tem luksuznega: dvoje - uporaba vrednasii izmerjenega sladkorja in cena le storitve. Tisi i bolnik» ki pravilno uporabi dobljene vrednosti sladkorja, nima nobenih omejitev pri prehriini več: na podlagi meritev si namreč izdela res individualno Icstvico. Povsiiki (novi) jedi si ptmtwi meritev in primerja meritev pred jcdjb (ne svinjine ne drugih izdelkov), ker te snovi nc ptilrebu-jejo za razgradnjo hormona inzulina - v prehrambenem ciklusu v telesu le srečajo drobna živila. Seveda maščob ni za zanemarjati: ob prek<")memi itporabise bomo zredili, kar pa K) zelo kvarno vplivalo na druge prcxxíse v telesu in tudi na sladkor. Drugi del luksuza je cena: listi, ki prejmejo merilne lističe v lekarni. tako ali takosproti vidijo finančno sliko, Zalo moramo biti glede lističev pazljivi: so najhitreje pokvarljivi, napijejo sc vlage, uniči jih sončna svetloba ali vročina. Nujno moramo sproti preverjati rok uporabniwtí, vtisnjen na vsaki škatlici in jili do roka koristno porabili! Star listek bo pokazal manj (predvsem zaradi vlagc)î Samokontrola nas največ nauči v enem letu, nato se lahko zba-damo manj zaradi nabranih izkušenj - »trpljenje« se lako zmanjSa. Kaj pa luksuz? Nihče ne .servira jedi prvič, če je ne poizkusi; nobena gospodinja ne začne likati, če temperatura likal-nika ne astreza blagu: nihče tudi v inoior ne nalije olja na pamet; tablete, inzulin ali navadno hrano pa zaužijemo kar tako, kol smo jo včeraj, predvčerajšnjim ali prejSnji teden, poleti, pozimi, med delom ali včasu počitka? Kaj Če je ta luksuz nujenV! V spomin Mag. Naia/ije Dtrmo/ CreSnik, npn/rnicc^ Lekarne Saltan j, niveč, saj je, kot pravi pesnik Kajetan KiiviČ, odšla v doslej neznano praznovanje. Vrasdinsko noC, kjer so objete na svetu ločene stvari. Kjer skoz vefike, bele c\'eie neponovljivi deišumi Kjer teža fowrovih vencev ne bega prostega dttha. Kjer jxido v M viratudmeev l>ezeča voda izgon/. Nifice njenih dragiJi.pa tudi nihče od nas, niti za hip ni pomislil, da smo se pred njenim odhodom v Ameriko videli zadnjič. Iz razgowr(n'z njo pa je bilo čutili veliko željo po srečanju z ljubljenim sitxom ter otroško z\'cdavosi pred novim in ixe-znanim. l^ži\'ek je oboje. akdo\% kaj se jeskrt\'alovnjenem srvn, da je nenadoma odpovedalo. Sedaj lahko o tem le ugibamo. Oa/ît'.v/;« se je vseeno vrnila med nas in njen zadnji dom /v; poslej v domači, slovenxski zendji na pokopališču v l^idkraju. Ri)diia se je Î0. m'gttsîa leta 1954 v Slovenj Gradcu. Rojenice so ji v* zibel f)oložile vrsto vriin in lepih lastnosti, med njimi so bile najizrazitejše: /úvřm«, delavnost in odkritosrčnost Bisirostje s pridom izkoristila že v času šolanja v osnovni šoli v domačem mestu, v velenjski gimnaziji ter slednjič pri Štuili-ju farmacije v Ljubljani, kjer je leta Î979 di{)Íomirula. Bi.Urosi pa jo je .spremljala nato tudi pri poklicnem delu, ki ga je vseskozi opnMjala v velenjskih lekarnah. Vletu je postala {qjn/vnica Lekarne s'ioštanj. Njena delovna doba je Nla plodo-vila. a je žal trajala prekratko. Vshtžbi, doma, pa tudi v Času, namenjenemu za počitek, jo je odlikovala izredna pridnost. Ves čas shábovanja se je zavedala velike odgovornosti poklicnega dela. zato je Mo to vedno opnivljeno strokovno, natančno in y^estno. Vse te vríine je vcej)-ijala tudi mlapim sodelavcem in tako vzgajala nov kader. K njej so .se po pomoč radi zatekaliprenekateri bolniki. Vedno jim je radit pomagala in svelo\'ala ^iji to ne samo po službeni dolžno-sti^ l^sluhnila jim je tndli>o človeški platin zato .so ji mnogi ljudje iz šaleškega konca hvaležni za vso izkazano skrb. pomifč in nejjrecenljive zdramvene iri ži\^ljenjske napotke. Nataša je bila vedno polna novih idej, ki jih je s pridom uveljavljala prifX)-klicnem delu. Pisala je .'Strokovne članke v časopUie in seznanjala jmnost z novostmi in delom v lekarni ter predstavi jaht ljudem poklic in odgovornost fartnace\'ta. Vsa leta je akínno sodelovala v organih Lekarne Velenje. Njen delovni dan se nikoli ni končal za zidovi lekarne. S\v-jo ener^jo je sproščala iudi v športu, saj je več km t sodelovala na iekr)\ovanjih. tudi v okvim Slovenskega farmacevtskega dnt.^tva. Bila je aktivna povsod, blestela je ludiv družabnem ži\'ljenju. Njena posebnost je bila sestavljanje pesmic, ki so skozi rimo v humoristični obliki povedale, kar je Mo zanj značilno. liikšna je bila naša Nataša. 'A njeno nenadno smrtjo se je v trenutku razblinilo vse vwnje, prizade\'nost. tovarištvo in ener-gija, ki jo je posedovala v toliki meri. Koliko neizživetdt .\anj, koliko lihih hrepenenj, koliko neiz}>olnjenih načrtov in Želja se jezu vedno izgubilo. ■ Sodefavci Knjižnica KC IN - knjižnica za Velenjčanhke vabi v četrtek. 14. februarja, ol) IH. uri na predstavitev knji^ Aleksandra VideČnika ''Okrogle in malo manj okrogle iz Mozirja", v petek« 15. februarja, lAi 18. uri na pogovor najstnikiw CIool knjiga, v soboto, 16. Tebruarju, ob IK. un na pogovor o karini, razvojnih ciklih in blokadah z Galo RczniČenko. Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Avdicija Vstopnice za Četrtkova predstavo Avdicija, ki bo ob 18.00 in 20.00 (Zeleni abonma) v Domu kulture Velenje, so razprodane. Beli In Rumeni abonma V ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30 (Beli abonma) in v torek, 19. februarja, ob 19.30 (Rumeni abonma) bo v Domu kulture v Velenju gostovalo SLO (*elje s komedijo Vinka MíXíderadíírťcrja; PODNAJEMNIK. Igrajo Janez Bermež, Milada Kalezič, Miro Podjed in drugi- Vslopnicc 2000 SIT! Društvo šaleških likovnikov Pregledna razstava Društvo SaleSkih likcjvnik(W in Obnuična izpostava javnega Sklada RS za kulturne dejavnasti Velenje bt«ta v vili Rožle v Sončnem parku pripravila pre^edno razstavo del članov omenjenega dru.Šrva-Odprl jobo velenjski župan Srečko Meh, in sicer jutri (v petek) ob 17. uri. Dela bodo na ogled do 15. marca. Klub študentov šmarške fare Potopisno predavanje o Avstraliji In Novi Zelandiji v praslorih Mladinskega centra v Šmartnem ob PakJ bodo člani Kluba stud eni ovšmarske tare v soboto, 16. februur|a, pripravili potopisno predavanje. Avstralijo in Novo Zelandijo bo predsta« vila Nataša Bizjak. Predavanje bo začela bo oh 20. uri. 20 SPORT IN REKREACUA 14. februarja 2002 NK Rudar Bilo ie zelo naporno Dvv /magi. nwdloccn ÍahI in pora/j« Ui\ RudHrJcv i/kupićvks pri-jH Celjski h teke ni mi pripravah v M cd u linu. Pole^ (u^ii skc^diwani Alen Mujanovií, ki Se vedno ni okreval, in prav lakoptiákodavanl Klemen LâvriC. Slednji je bil skupaj z Miljom Hojni kom in Ru^minum Dc^tiCera ptjvabljen v mlado re-prezenlantco, ker p:i zaradi po^koJhe ni hii pripravljen, ni príí^i v iz-hi>r. Prav tako mlad;» n^prezen!anta Milja Ilojnik in Rusmin Dedič sla bila Zel rai^iikood Lavri^ana klulwkih pripravah prve štiri dni.nalopa sla se javila selektorju. O pripravah v Mcdulinu je irener .Simcunoviu^ ptwedal: »S priziide-vanjem igralcovscm zelo ?iidovoljen..saj sti vsi zavzelo vadili. tudi na prijateljskih tekmah prikazali precejšnjo bojeviu^sl. Na zadnji!) dveh tekmah smo bili SlevilCno okrnjen i in na igralcih seje ludi zant-di tega poznala preceji>nja uirujenosi. Zavzeto l\)m^>vadih še la leden in odigrali tudi dve prijateljski tekmi.« V^raj so rudarji v Mcvzfrjugostili konjiško Drdvinjo.vs<>boio pa bodo g^wovali pri železničarju v Mariboru. ■ vos NK ERA Šmartno Neprepričljivi domačini Zmaga za spodbudo RK Gorenje Znova za točke ReJ pa seje na lej tekmi i/J(a/al domaći reprezenlnnt So>iO/desetimi zadetki. V sol>oto so VolcnjČani izgubili/.Vard»r-jem. siccr udeležcnccm liuc prvakov, s 2.^:26. oh pr>l^asu pa s<» iU; vodili s 13:12. Obe lekmi sla bili dobrodoŽUi preizkušnja pred s<^bm pomladíinskcga dela državnega prvenstva, v katerem igralci Ciorenja branijo sijajno trelje mesio po jesenskem delu. /a uvod bodo gasttwali v Ski'ifji Loki pri ekipi Termo, kjer se seveda nadejajo zm:»ge. Dečki odlični Prepričljivo .svoje prvenstvo nadaljujejo tudi (k)renjevi deCki. letnik 88 in mlajši, kisov zadnjih dveh lekmah obakrat visokozma-gall. Vrsinike Ormoža premagali s 24:7, ravenskega Fužinarja pa s 25:6. ZRK Vegrad Nugamcta>i ERE Šmartno so se v soboto pnii! po \mítvi iz Poroča prvd>(aviN svojim iiav^aCein. luihovi nnspmtnikl p^i so bili nogometaši Dnvit^rada, ki po jesen s k« m dehi vodyi» na lestvici ma«:inc. slje so zanidi ncodcuvorne ij^re v domači obrambi mrc^.o .šmaK'anov zadeli že v .V in 8. mimiii, dom<>^i pa so vendarle uredili svoje vrste in z /iidelkonta Alihabli^ii v 14. in Romiha v 22. minuti izenafiii. to pa jeliil tudi izid prvega polća&a. V igri gosiitcljev je bilo preveč napak, predvsem na sredini igri^^, zato bo potrebno « dosti dcld. da >e bo stanje izKiljíalo. Tut) i igralci, ki naj bi bili okrcpilve. se niso izka/ali, zato se poslavlja vprašanje, če se izplaia v kliih pripeljati igralca, ki je slabši dosedanjih. Štirinajsi dni pa je pre-niak^za hi>lj^ pri]ago<Íovďli zma^o, a od Icj^h ni biio nic. saj so gostitelji brez tvi^v zmj^^alis 11U:t(MJ, Dimiaći so hitro visoko povedik ^o.^anjáini pa so scjim v nadaljevanju sicer uspeli pribfiÁítí. vendarnjihovczma^eniso mli ogroziti. Borbeni in srčni igralci Šentjurja so tako dokazali, da denar in vedno novi igralci ne zagotavljajo vedno uspeha. Navzlic lerauso v Šoštanju napíwedali. da naj bi že v tem lednu pripeljali Nikoki jestratijcviCa. dose^lanjcga igralca Buduinosli iz Pcnlgorice. VSenljurju je bil z 2!) loCkami najuspešnejši Arsié.vníislednjem krogu pa bov.^t'fcšianju gostoval Koper, ki je le uxSko pred .Si>5ianjČani. ki so-weda Še vedno na zadnjem mestu. ■ KK ERA Velenje Za konec prepričljiva zmaga B B B k •> vi/4piÎ n4l/li«l>A tn tvîli 1 Prvi km^ druMega dela prvenslv» so v solioto oriignde rokomviasice v L B dr^^vni ligi. Ignilkv velenjskega Vefirada so v Rdeči dvorani prema* {»ale močno ekipo Tenzor s Ptuja. Izid je bil .^2:26, polčas 1K!Í4, zlasti sijajna pa je bila igra Velenjèankv/âèclkti tekme, saj so vodile s kar.^:Oin H:l. /desetimi zadetki je bila v domaČi vrsii najbt^lj učinkovita Roti ičeva, pet jih je prispevala Vukova, po sliri pa Bnbikova in Omertwiécva. | Namizni tenis Se v igri zo prvo štiri mesta v soÍMrto. 9. februarja, se je nadaljevalo pnvnslvo v I. državni nanuz-noleni^ki li^i, Igraki veleiuskega Ve^rada so tokrai gostovali pri drugo uvr.^čvni ekipi iz Peseru in sv domov vrnili z osvojeno (očko. K re/uliatu 5:5st;i podvvioCkf prispevala bmia Jnrvin Uros Slaiinšek. eno poj za prvaka Sktvenue. Že včeraj se je ekipa Vegnida na domačem parketu osnovne i^de Gnstav» Šilihu pkc: I. Jolanda Belavič, 2. Tinu Žertwiik. Edita Malik in Bořxi Me:řa; pari do 55 (et; 1. Frane Hribernik/Bogdan SiinoríCiČ; pari nad55lct:LDrag:uîStanknv{êTrancBanol. ■ KK Nazarje Ijernlci velenjske ICRE so v sobolu v domaći dvorani odigrali 14. in /iidnji krog rednega dela prvenstva v3. dr:^^vni li}*l. Za slovo so pre* prté^ivo premagali Lastovko Iz Domžal s M5:75. Vseskozi so bili veliko boljši (kI (sostov, zato Je domaći trener <)al priliko tudi manj izkušenim igralcem, ki si» zaupanje dobro izJcoristill in prednost 20 točk zitdrzalido konca. S tozmagosoVelenjOani sklenili to tekmovalno sc» zono, vkaieri so imeli veliko smole s piiAkodbam t. Zadnja dva n'iese-caso igrali bistveno oslabljeni in na koncu pristali na 7. mestu, kar je dve mesti slabSe kot v prelekli. ■ Košarkarji nazarskega klul>a so hili letos novinci v X drÀivni ligi. saj od usUmovitve njihovega kluba ni minilo k(o dni. V prvi prveiislvent sezoni so se naskinili izključno na domače igralce iz Zgornje Savinjske el-gUskem lj Šala svoj prejšnji vrlumski dosežek in s časom 1:.'>7.1H dosegla peli rezultat vseh Časov na svetu v dvorani. Konkurenca je bila lokrat vrhunska, saj sla nastopili ukIí najboljši svetovni tekačici zadnjih lel na WU) -mclrski razdalji .Siephanie (iraf i/ Av-«Irije in Maria Mutola iz Mozambika Jolanda je pt^ cnakovrednenî teku Irťqice dobrih 2(Wiuetro\'pn:dciljemnapaUla in pi'ivedla, le dva mclrapred ciljem pa jo jc (»raftwa las prehitela, s ćasoto pred približno 201) gledalci, ki so jih glasno bodrili, premagali Pomutje in se gostom iz Murske Sobote oddolžili z^ jesenski pomz. Z Itorlxrno predstavo, v kateri velja še pcksohej pohvaliti domačega i»rganiz2itorja igre Najdiča. so znsiuženo osvujili nove tri ločkc in se utrdili n:i osmem mestu, le dve (očki za Šesto-uvrščeniin na lestvici. Bili $*ibolj5i in i;arckovaii lenîpi> skozi vso lekmo. Predvse ní zavlek je bil txlliêen. saj stiv pivih dveh nizih zmoenimi začetnimi udarci in igro na mre^i povsem razori>žili gosle. Ireiji niz so siecr izgubili, vendar nc zaradi dobre igre ekipe iz Murske Sobole, lemveč zaradi vchkega^lcvtla lasi-nili napak, le so dali nastran v čel rtem nizu, spel pokaz-di^voj pravi obraz, si priigral j pretUiosi, kije zadošč^da /a umirjeno končnico in veliko ve-«ieljc ob koncu tekme. V naslednjem krogu bodtv gostovali pri predzadnji Olimpiji v Ljubljani. 7. zmagi>hisiže zagotiwfli najmanj osmo mcsio. kar bi pomenilo izpiMni-lev i>snt>viicga cilja za IcloSnjo sezono, ostali med najlxíljgov klulîovin piî posebnem pravilniku a\ nominirala at- letinjo Jolando Čepiak, plavalko Tino Pandža in teniško igralko Kala-rino Srcboinik: za najboljšega športnika alleia Bošijana Buča, jahača Alesa Pevca in dvigalca uteži Damjana Vrbnjaka; za mylx^lj^î ekif>o RK Gorenje, Konjeniški klub Velenje in nogi>melni klub R\«lar. Pi>Icg lega btxlona prireditvi razglasili tudi najbolji^cga ^pi^rtnika invalida. mladirK*a in mladinko, kadeta in kadetinjo ternajlxiljše ^vlsko sptirlno društvo. Mali nogomet So ie možnosti za Nazarje? v pn i državni ligi malega nogometa so odigrali 14. prvenstveni kn>g, ig-raki Naz^rij pa so si s porazom v iblniimi precej zmaryšali možností za ul>sianek. Ni^omeiaši tliunačega Puniaija so hili boljši karz8:l. vnasled-i\jem krogu pa b(Mlo Nazaijani gosii>vHli pri ekipi Mizarstvo Širovnik. ki je na prec»v ^tiii dni merilo svck je moči. Med i\)fmi je nastopilo devet najhoysih plavalcev velenjskega plavalnega klubu, ki so se ponovno /elo i/kuxuli. OsvDjiii so kopico medalj: I zla* to. 11 srebrnih in 4 l)ronaste v absolutni konkurenci 1er I to. 2 srebrni in 1 bronasto medaljo v kiitetski konkurenci. NasU'îp v Celju je bil po hlevi-lu osvojenih medalj v absolutni konkurenci najboljši doslej. Naj povemo ^ lo. da je bilo prcJ lednom dni v Mariboru državno prvcnslvo za deklice. Med velenjskimi plavalkami je bila najboljša Tamara Martino-viC, ki jc v svojem Iciniku 91 osvojila eno drugo in eno irclje me.slo. Re/ultati velenjskih plavalcev • kadetinje - 50 m prosto: 7. Î'-ana Prwktn 20.52: m m pn^s* tor .1 Prisla.n 1:011«: 2m m prosto: 5. /ana Prislan 2:14.11: 4(>0m pn»stoi I.Žana Prislan 4:37.87; 80() m prosto; 2. Žana Prislan 9:30.(17; 200 m dellin: .x TjaSa Paznik 2-31.3&. HM) m hrhtnoi 8. Sandra Pandža 1:15.88:200 m mei^no: 7. JUina Prislan 2.40.45:4«)0 m nit^anoj 2./ana Prislan 5:24.65, Mladinke - 2sttno: 2. Maja Sovinek 2:17.08:100 m dellin: 3. Nina Sovinek 1:05.24 (klubski rekord). 5. Tina Pandža 1:05.92; 100 m meSano: 2. Nina vSo\'inek 1:05.76 (klubski rekord),4. Maja Sovinek 1:07.76; 200 m mešano: 2. Nina Sovinek 1:20,26 (klubski rekord): 4 se ŠoN(ďi(|čaní tokrat zelo izka-7đli in zinng.ili s 5:3 in 5210:5160. Šoštanj: L Tidcj 876 (1). Pclt^v via«22 (0). Amus 884 (1). Glavic 857 (0). na9. Vseeno si"» tre nul no na drugem me-Slu R lekmo manj. §oUanj: >Križan (0), Lesnik 365 (0) Prelog 372 (1). Rmwnik 373 (1). LoAC (I ), Pi^kleka 182 - Kran-jc m (0). Lokostrelstvo Moiirjanom pet zmag Na prvem leloâiûem turnirju m slovenski pokal vČate/uje naMo-pilo 153 tťkmi^vulcev Iz vseh sio- v<o] v pospešenem Šahu. Pri deklicah do 10 in do 12 let sta Lucija in Spola Scv\i z OŠ Ravne osvojili osmo oziroma }to. na posamičnih tekmah ni bila nikoli slabša od 15. mesta, najboljša uvrstitev pa je peto mesto. Zmagala je trenutno najbtijjia skakalka na svetu Daniela [raschko. svetovna rekt>rderka Eva CJanster pa je bila Cetrla.Na ekipni tekmi sta Monika Pogladiš in Tanja Volćjak (skupno je bila na 21. mestu) skupaj z Aiuerićankania osvti-jili tretjo mc.sto. Dcxlati velja, da je Monika na turneji oWutno izboljšala svoj osebni rekord, ki zdaj meri ZiividHivih 81 metrtw. ■ IN. MODRO BELA KRONIKA Sliuter spet pri iastniicu Malo je bilo vsekakor sreie, saj sc to» da bi ukraden skuter, o katerem policisti niti vedeli niso, da komu »manjka«, odkrili tako hitro, ne Zgodi ravno vsak dan. Velenjski pti>.y. februarja, okoli 16. ure, vfa^ki vasi ustiHvili Obchni avtomobil s prikoliœ, ki ga je voziJ MariborCan, kot sopotnika pa sla bila v vozilu dva domačina. Pri pregledu so ugotovili. d« na prikolici vozijo skute r, kar sc jim je zdelo sumljivo. Vse tri so skupaj s tovorom povabili na policijskopostajo, kjer so hitro začeli utemeljeno sklepati, da bi bil skuter lahko ukraden. Izkazalo se je. da je temu rei; lako. Po pt^iizvedovanju, Oigav hi lahko hil.so v ponedeljek, 11. februarja» ugo I ovili, daje bil ukraden v Slovcnjskih Konjicah. Oškodovanec je svoje vozika že prepoznal, tožilce je díM^liLdasc mu ga vmc in zdaj je lastnik skutcija spet srečen. Malo manj pa trije» ki bodi» družno ovadeni. Kurjenje v naraW mora biti nadzorovano! V$e več travnisicili požarov v zadnjem obdobju je prišlo do vtč travniških po/^arov. Policisti svetujejo. Jase kurjenju travnatih p^ATŠin in sežiganju odpadkovv naravnem okolju izogibate» čc sc to le da. če sc ne» pa jc treba bili pri tem nadv.se pazljiv. Znova in znova namreč ugotavljajo, da se kurjenje podrasti in travnikov izvaja nenadzorovano. S tem ptwamczniki ogrožajo naravno okolje, premoi^enje in tudi Življenje. C?c že uporabljale odprti ^'»genj, upix^tevajte naslednje: kuriSča morajo biti obdana z negorljivim materialom in ves čas kurjenja in sežiganja nadzorovana. B;> končanem sežiganju je treba ogenj in žerjaviixí pogasiti, kuriSče pa pokrili z negorljivo snovjc^. Ves čas je potrebne^ upixžcna«;t. jc treba ogenj takoj pogasiti in prehati s kurjenjem. Najprej Je morai lrall vojni veterani. člani društva Sever za ceU$ki> i»1>močJe. DrusO t» združuje preKlovoUci sodelovali 7. i\jtmi prizaščid demokratičnih proecsuvv Sloveniji ali sodelovali v vo|ni zâ Slovencu. Odbor Velenje (za območje obč\n Velenje, à^stanj» Šmartno cto Paki) bo še naprej vodil Aleksander (\at. njegiw naiiiestjiik je Datîijan Ločičnik. praporšj^ak Milan Gorjup. Člana kolegija pa sla Zvone Žula in Roman Avsec. Predsednik dnj.štva Sever Franc Beve jc potlelil priznanja »znak samostojnosti«. ki ga podelujeZtlruženje Sever-Zve/a policijskih veteranskih društev tistim «^lanoDK ki so aktvino delovali pri preprečevanju »mitinga reRnice-. oi'gani/iranju manevrske strukture narodne aliv pripravah in v vpi^ldne. Zagorel citroen Na avtocesti med Arji^ vasjo in Šempetrom je v nedeljo» ICI. februarja. med vožnjo izbruhnil požar na starejšem (osebnem avtomobilu znamko citrœn XM. last M. P. Vozi^ik J. P. je vozilo ustavil in ga zapustil preden se je <.igenj razSiril na celotno vozJb. Požar so poleg ga-siU cev gasili ludi drugi vozniki. Kot kaže je avto zagorel zaradi napake na sistemu za zaviranje. Celo vozovnice Je nesel v pelek, 8. februaija, na slovenski kulturni praznik, je neznancc na avtobusni postaji v Velenju izkoristil odsotnost voznika avtobusa za jako nekulturno dejanje. V.stopil je v Izletnikov avtobus in odnesel 45.noi) tolarjev gotovine ter za 45.i)()fl tolarjev avtobusnih vozovnic. V podjetju, kjer imamo že 25 - letno tradicijo, zaposlimo več šivilj in krojačev. Nudimo visoke osebne dohodke, enoizmensko delo ter odlične delovne pogoje. Od kandidatov pričakujemo, da imajo veseije do tega dela in vsai dve ieti prakse. Pisne prošnje prejemamo do zasedbe mest, na sedež firme: MODNA HIŠA BUNNY d.o.o., 3331 Nazarje, teL:5831 955. S kijem nad mladostnika v sobt^to, 9. februarja, ob 1.25, je prišlo na rvanjsko hiSti in lastnici K. J. odnesel za okoli 'XMMX) it>lar-jev nakita, ki pa so mu ga policisti že 7ase^i. Vlomilec poskrbel za gerderobo VnoCi na nedeljo, 10. februaija, je neznancc na Celjski cesti v Velenju vlomil v osebni avto jugo. Izvozila je na Škodo petih oseb ukradel već različnih kosov oblafli in obutve 1er tri mobilne telcRmc. Z dejanjem je pov2ri>čil za 18i\000 tolarjev škode. Maškara odpeljala wap v soboto, 9. februarja zvečer, seje neznanec oblečen v pustno 5e m o pripeljal na Pcirolov servi.s v Velenju in vsvoj avto naložil viscikoilaCni čistilec WAR PtxJjctjc Pciroï d.d. PE Velenje jc oškodoval za 150.000 tolarjev. ■ -ABfmRA- Podjetje za izobraževanje d.o.o, RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK DIFERENCIALNI PROGRAM , PREKVALIRKACUA PRIČETEK BO 21. MARCA 2002 OB 16. URI v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje -KOMERCIALIST {vi. stopnja) - POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) Informativna dneva bosla 1S.2.2002 ob 17.uriin 16.2.2002 ob 9. uri VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE - UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE (Vil. stopnja) l^pis V 3. letnik (za diplomante 1. stopnje po programih sprejetih pred 1.1.1994 ) Informativni danbo vtorek, 19 02.2002 ob 16,uri Predavanja in izpiti bodo organizirani v prostorih ABITURE v G£UU PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/428-55-30 in 03/ 428-55-32 22 OBVESCEVALEC "HJíS 14. februarja 2002 KINO VELENJE v hotelu PAKA Il AU i O V E L ÎI X J il vntkA Á^ UU8UANA urbana drama Režija: igoršlerk Vloge: Si^ga Zore, Ti^â deležnik» Manca Dorref» Primož Pírnaí Dolžina: 71 minul Mek. 15.1, 0Ů 21M-preástavi-tev filmske ekipe! SoboiB, 16.2., ob 17.30 in ob 22.00 Nedelja. 17.2., ob 1130 PonetJellek. 18.2.. ob 20.00 Torek. 19.2., ob 17.30 Mare je na koncu svoje mladosti in tako kol njegovi vrstniki ne ve, kam bi s svojim žl\^jenjem. Študij medicine nejasno vodito, dekleta se iz-menjuiejo na obzorju, ničesar stalnega ni v tem fanlu dvajseti!) let. katerega infantitílnost podčrtuje zanimanje za rejversko sceno in občasne oú-merke poceni ekstaze. Vtem podaljšku middoâti si iiće svoie trenutke ^če. Rim je sodoben portrïrt mlade generacije. Od lokalov, zabav, dotrenulkov osamljenosti, izgubljenosti, kam sploh usmeriti lastno žlv-l|enje. Prvič v slovenskem filmu tudi insajder^ki vpogled v rejve^^ko sceno (posnetki z najbolj množičnih rej-vov v Sloveniji ter z Love parade v Berlinu, IZVIRNI GRIK erotični tiiler Režija: Michel Cristofer ------------------------------------------------------ Kino nagrajuje Izrežite kuponcek in ga pošljite ali prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo Izžrebali tri ljubitelje fiimov za brezplačen ogled ene Izmed filmskSh predstav. Ime in priimek:. Naslov: Izžiebali smo: Simon Pergovnlk, Ašl(erčeva 3a, $o^lar>|, Al|ai Vidmajer. Partizanska 39. Velenje in BrigHa Krištof» Partizanska 39. Velenje. Vloge: Antonio Banderas. Angeline Jolie Dolžina: 116 minut Četrtek, 14.2., ob 20M Petek. 15.2., ob 23.00 Sobota. 16.2.. ob 19,30 HedeijB. 17.2.,ob2Q.OO Torek. 10.2., ob 20.00 Ob koncu 19.stoletja.si Louis, bogat kubanski izvoznik kave< zaželi edino stvar, ki le manjka v njegovem popolnem kraljestvu, ženo Američanko, Ko spozna svc^o bodočo soprogo, se vse, kar je do tedaj želel v življe-nju, v trenutku spremeni, FIlm nas vodi v nerazumljive sknvnnsti srca. od gorečega zapeljevanja do zakonske obljube. Skrivnosti, prevare, lažno predstavljanje in nepmđvideni zločini so osnovne niti filma, ki preučuje nevarne Igre. ki jih moiki in ženske igr^o, ko nagon prevlada razum in se ljubezen sprevrže v obsedenost. UBIJTE CARTERJA akcijski triler Režija: Stepphen Kay Vloge: Sylvester Stallone. Miranda Richardson Dolžina: 102 minuti Četrtek. U.2.. ob 17.^ Ponedeljek, 18.2., ob 17.30 Jack Carter je vse zh/iienje delal za druge - pobiral je dolgove In izvr^-val kazni. Nikoli nI bil odvnsen od drugih in vedno se je dital na distanci. Toda ko njegov brat umre v nesreči. Carter pride domovK družir^. ki jo je zapustil, k dolgovom, ki niso bili DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas» da je tal.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoći. Na to (elefonsko devllko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za intormaclje v zvezi z reševalno sluâ>D MičKe na telefon• sto številko 8995-478. dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki; Četrtek. 14. februarja - dopoldan Friškovec, dr med., popoldan Urbane. dr. med., nočni Blatnik, dr. med. Rrtovsek Petek. 15. februarja - dopoldan Blatnik, dr med,, popoldan Lazar, dr. med., nožni Stravnik. dr med. in Urbane. dr. med. Sobota, 1S. februarja • dežurni Fri^ovec» dr med. in VrabiČ, flr. med. Nedelja, 17. februarja -dežtjmi Fri^ovec. dr med. in Vrabic, dr. med. Ponedeljek. 18. fet^ruarja - dopoldan Puvalič, dr. med., pc^oldan Pir-tovšek. dr. med. nočni Lazar dr, med, inRriovšek, dr, med. Torek, 19. februarja - dopodlan Puvaiic, dr. med., pcçioldan špital, dr. med., nožni GroJelj. dr. med, in Gusič. dr. med. Sreda, 20. februarja -dopoldan Puvalič, dr. med, popoldan Slavič, dr. med.. nočnlVidosić, dr. med. in Stupar, dr. med. Zobozdravniki: 16. in 17. I^ruarja - Cvetka Ro-gan, dr. stom., vzasebni zobni ambulanti. ŠalekS. Velenje (od d. do 12, ure). mam^H Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izd^a nujnih zdravil in zdravil na feeble, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00,telefm 898-1880. Vete?inarska poslala Sollu' Od 15. februarja do 22. februarja - TIbor Slupar, dr. vet, med,, gsm 031/671-203, GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Nataša Pungar^ek, Podgora26in Martin Likeb, Podgora 26. Leopold f^eh, ro\. 1929, Laze 43: Antonifa Meh. roi. 1^3, Gaberke 213; Henrik Gorenc, rq. 1936, Glin-sko 6/a: Jožefa Ramšak, roj. 1927, Velenje. Gregorčičeva 1 : Pavla Pa-hovnik. roj. 1931, Velenje, Graško-gorska c. 30; Jože Plešnik, roj. 1959, Šoštanj, Aškerčeva c, 3; Filip Škoflek. roj. 1909, KeršovaS; NežkaAcman, roj. 1922, Šošlai^. Cesta talcev 2; Barbara Blažiž. roj. 1917, Solčavaž. Upravna enota Žalec Pavlina Ffetek, Pongrac 35, v 76. letu starosti; Treza Satier, Andraž nad PrHzelo 106. v 72.starosti; Vik-tor Stemad. Žalec, Gubčeva ulica 7, v63. letu starosti; HedvikaTriblćnlk, Drešinja vas 12/a, v 90, letu stamsti. popktm in k skrivnosti, ki ga bo popeljala v samo dno dule. Ko odkrije, da |5 šlo pn bratovi smrti za umor se vlrenutku odloči maščevati. OCEAN'S ELEVEN Igraj svoio igro (krimi komed^a) Režija: Steven Soderbergii Vloge: George Clooney, Brad Pitt, Ju-fia Roberts, Mati Damon. Den Ciiea-dle Dolžina: 116 minut Sreća. 20.2., ob 17.30 in ob 20.00-premiera pred slovenskim stariom 11 kaznjencev 3 igralnice, drzen rop fn dobri íantjel Danny Ocean je človek akcije ired, govorniku gospodu Semelu in govornici gaspe Fclicijan, pevcem ter pogrebni službi Usar. Posebej se zahvaljujemo Domu za varstvo odraslih Velenje, gospodu GroŠlju, dr. med., in vsem» ki ste jo v Času njene K'>lezni obiskovali. Ý^lujoci: sin Janez z wto Mirjano, hčerka Ivica z ttudem Brankom ter vnuki Mateja, Tomat Marhi in Tanja. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame PAVLE PAHOVNIK 7.1.]93] -5.2.2002 (thj. zoîuljii si je vzolcj, kcir je njeno, a knv ni njeno, nam ue more vActi, /ii to. knvje noskončno drti^ocano. je večno in nikdar ne: woify umreti. iS. Makaiwič) Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ji v času bolezni slali oh strani, 7xihvaljujcmo se vsem. ki sle skupaj z nami v teh najtežjih trenutkih delQi bolečino, darovali cvcljc insvečc, za vsak stisk roke, za pisno ali ustno izrečeno soŽaljc, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. /aJtijoČi: nxiïl .^ře/a«, hčerka Ivica^ .sin Miran z ieno, vnuka Ver(mika in David mali OGLASI APARATI IN STROJI POMIVALNI STHCU GORENJE. potreben manjšega popravila.pro-dam za 5000 SIT in cepjiec za drva, svedrasti, za 10.000 SIT GSM 031/774-520. KUPIM KUPIM Ki^TO ZA PREMOG. Telefon 5875-244. STIKI-POZNANSTVA 30-LETNA, delovna ženska,bi se preselila na kmetijo k moškemu, do 46 let. Resna veza. Kom. tel. 090/7442. RAZNO PRODAM SENO PROÛAM po ugodni ceni. Teleton 5893-592. DEKLIŠKI KOSTIM za bimio ugodno prodam. Telefon 5875-804, ŽELEZNE OKROGLE STOPNICE 2,40 m prodam. GSM 041/495-851, «CEUE Kosovelova 16 03/492 68 93 Nagrajenci nagradne križanke dne 31. Januarja: Nagrado - presenečenje prejmejo v prodajalni Elan v Naloi-povatnem centru Velenje r)a-slednji reševalci; Margareta M. Polovšdk, Skor-noVa. Šoštanj; Boris Knavs, šaleška 16, Velenje; Branko Miklić, Koroška 29, Velenje. Čestitam o I VEDEŽEVANJE mali OGLASI in ZAHVALE 8: 898 17 51 BRAKO POČITNIŠKO PRIKOLICO ]fi120 basno harmoniko pro-dam.Telefon 03/5865-086. PRODAM SENO, otavo. Teleton 5893-587. PRODAM 10 LET STAR sufí, rezan, hrastov les, debeline 35 mm. Telefon 03/5893497, zveCer. OMARE ZA DNEVNO SOBO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031/273-534. HLEVSKI GNOJ Jaboíčník In žganje prodam. GSM 041/344-883. BO-LITRSKI KOTEL za žganjekjjho, dobro ohranjen, prodam. Telefon 5862-145. ZARADI SELITVE PRODAM komplet stanovanjsko opremo, starejšo, a lepo vzdrževano. GSM 041/522-581. DVE OMARI-REGAL za dnevno ugodno prodam. GSM 031/606-322. STORITVE ROLETE^ŽALUZUEltiPVC olifla Izdeluiemo In monU-ramo.Telefon 547*19-43 ali 041/661-194. V MESECIH MAJU In juniju oddam konforten bivalnik v LantemI pri Poreču. Telefon 5881-024. STANOVANJE NOVO STANOVANJE V ŠOŠTANJU PRODAMO. GSM 041/613-261. V VELENJU ODDAM V najem garsonjero. GSfV) 041/738-160. UREJENEMU DEKLETU ali fantu (Slovencu), oddam v centru Velenja sobo z balkonom. GSM 041/969-210. VOZILA AUOI 801,8SJetnik91,reg. 2002/4, ugodno prodam. Telefon 5893-537. FORD FIESTA1,1,letnik 90 probam. Telefon 031/650-481. I VALI UGODNO PRODAM PRAŠIČE Švede od 30 do 120 kg težke In kvali-leGio vino rizling in šipon. Telefon 5754-315. MLADO OVCO in dva jagenčka prodam. Telefon 5885-056. BREJO KOZO PRODAM. Telefon 5893-056. TELICO, BREJO V 9, mesecu, si-mental ko, prodam. Teieîon 03/5888-632 ali 03/5871-561. PRAŠIČA TEŽKEGA cca120 kg prodam. Telefon 5893-729 ali GSM 031/388-155, goreniem Pcsrtizonska 12. 3320 Vfe/enye r©/.: 03/698 51 42 Fax: 03/896 5116 ODKUPUJ«]! Hli)DOVINO JAVOK VSKH KAKOVilSTNin lUZKEDOV Vse dodatne informacije so vam na voijo na telefonski številki 03/898 53 30 a!i 031/231 862 (g.Bačovnik) POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELEWE, M: 09/ 89100 30, Mob.: 050/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI I UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ZAHVALA Ob izgubi moža, očela in deUija LEOPOLDA MEHA 15. 7.1929 - 2. 2. 2002 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darHnJal /imt> in /1« (luhovť. Vsaj pu .sobotnem vremenu in več kor številnem ohiskii smleč. Puvlni sprevdd je p()skii>ela /.a veliko smeha, pri-/nali pa jelreha, da so seon>a-ni/alorji letos re.s še l)o]j ptitru-dili kr>l minula leta. Ohmčuna-li sii prav 7. vsem, kar se v mestu aktualnega dojily a, prisegli pa so tudi v mednanKlni prostor. Kar nekaj vozov ni mogio mimo »junaka« Bin Ladna in lali-hanov, v IBevOah uspcžno tiskajo n jih delili med nasmejane obiskovalce. Tudi bolezen norih krav nas ni smeli in odlaga- lišče komunalnih odpadkov pa so še vedno glavni problem Sra-rova^ćanov ... Daje Velenje »mcsio rejva«, so opcvoriti mladi raverji na iraklorskemvozu, ki .so žvižgali in plesaii kar na zvoke narodno zabavnih viž ... Kroniko so leios sestavili pižame/ni prcdslavniki karnevalskih vfTZov, in tLsli. ki sojo slL^ali (-ozvoćenje ni bilo najboljše), so se upravičeno nasmejali ob njej. Predvscin pa je karneval poskrbel, da so Velcnjiani in Ve-Icnjčanke zapusiili svoje domove m prišli na ulicc. Razveseljivo jc bilo, do so mnogi skupaj z velenjskimi pusinjaki preganjali zimo in zle dubove nakimlje-ni,5e posel>ej prisr(íni pa so bili mali pusti. LeiO!^ ni bilo vc5 to- liko lelebajskov kot hini. nova, pogosta maska, pa je bij 1 lany R)(ler in šlcvDne čarovnice, prav (akojumikinje iisle u>^ešnice ... V torekse je pucino dogajanje preselilo na vrh Gradce Gore, kjer so pripravili srečanje pusl-njakiw Ireh mejniii občin, včeraj pa so pustii pokopali, njegov pepel pa spu.slili po Paki... ■ bš, Mo: vos Pustne norčije ob Savinji in Dreti Pust Mozirski Konec prejšnjega tedna so pustne norčije vrtele ulave in pete p<» vsej Zgornji Savinjski in Zadreêki dolini, v vsakent posameznem kraju na svojstven način. Najda^še Izročilo in najdaljše pustovanjeje seveda ''usojeno*' Mozirju, saj se člani tamkajsi\jeua dnistva Pust Mik sirski ne nameravajo od reči 111 -letnemu izročilo pustnlb pri-retlitev v Mozirju. Začeli so na debeli četrtek s podelitvijo trSkih pravie najzaslužnejšemu krajanu, ki se je v trg Mozirje priseliJ in zanj veliko dobrega postoril. Se sami najbrž ne vedo natančno, kako in zakaj so v preteklih letih "spregledali" znanega vrinaija in očela Mozirskega gaja Ježe ta Skorn.ikii, zalo so nerodnosi v vsem sijaju popravili letos. V pclek popoldne so obhodili trske meje, kar običajno storijo v nedeljo dopoldne, vendar so bili to nedeljo gostje karnevala na Reki, kar jim med drugim narekuje Članstvo v Evropskem združenju karnevalskih mest. skupina z Reke pa jim je obisk vrnila na torkovem karnevalu v Mozirju. V pelek je bil v velikem šotoru pred Mozirskim gajem roek iniy na istem mestu pa v soboto Se velika maškarada V nedeljo so torej gostovali na Reki, v šotoru pa je bila popoldne vsakoletna oiroSka maíkarada. kije tudi tokral privabila starše tn otroke od blizu in daleč. V ponedeljek popoldne in zvečer so pustnjaki v spremstvu nepo-l^'ešljivc godbe Boj so ga ofira-li po mozin>kcm irgu in okolici, pobirali darove in vabili na torkove prireditve. Te so kot običaj- no začeli zgodaj T^utraj z iiudjti-co in nadaljevali s prevzemom občinske oblasti ter urejanjem žgi)čih teřavpo mcwirskih in na-zarskih podjetjih 1er ustanovah. Popoldanski karneval je bil spel nekaj posebnega. Pustnjaki sami so krepko obdelali nekaj mozirskih zagai in nerodnosti, posvoje so jim pomagale skupine iz sosednjih krajev, spored pa so obogatili tudi gostje iz Slovenije in tujine. Takoj po karnevalu so začeli pustno veselico v šotoru, saj so se večerni zabavi zaradi slabih izkušenj preie-klili let tokrat odrekli V sredo dopoldne so se od pasta poslavljali sredi mozirskega trga. dokončno in za leto dni pa od njega poslovili popoldne, ko so ga zažgali in na sedmini prebrali njegovo obvezujočo oporoko. mjp PingvinàM iz nedeljskega popoldanskega rajanfa v Rdecl dvorani Šoštanjsid liarnevai znova navdušil zdrah nikoli ne zmanjka ŠOŠTANJ. 10. ťebruar - Vsi so prišli v ne-de|j<» nii sost^mjskem pu.stnetn kame\'alu na svoj račuiK oliiskovalci. ki so se lahko do solz nasmejali domsičim in »uvoženim« zdra» ham in orj^ani/iitorji. turistično olepševalne» društvo, kije znova d(»ka/al<». daje ve^če prireditev, mi katerih se tare ljudi. Med svetovnimi dogodki je bil v iwpredju bin Laden. Tega so v nedeljo ujeli pravv SoSta-nju: med domačimi kurjenje kostne moke in BSE. Soštanjski pust je obdckil kino, ki ga ni in ni» predstavili dc^datno turistično ponudbo Pristave, sprejel Haiderja, ki si jc prišel pogledal kako napreduje mlinska pot... Skratka. Soštanjski pu.st je imel kar nekaj dela. Zakrivili pa ga oni drugi, ki jih v sprevodu ni bilo. ■ mkp. foto: vos f. I» •I."/'" ^ Uf r