iv o Uredništvo in upravništvo,Delavca1 se nahaja na »UNAJI (Wien) T/i, Scblossgasse Sr, 22, kamor je pošiljati naročnino ter vse spise in dopise. Naračaina« S poštne poiiljatvijo: Celo leto , . . gold. 2.88 Pol leta ...» 1.44 Četrt leta ...» —.72 gasilo $oV. prometrj. glužabni 3Sg-- Posamezne številke 6 kr. lpV iij obrtnijskifj delavcev. Izhaja trikrat v mesecu. 36. štev. Dunaj, 10. decembra 1898. IV. leto. Shod jugoslovanskih socijalnih demokratov o Božiču v Zagrebu. Še nekoliko dni nas loči od tega pomembnega »hoda. Shod je interesanten, ker so hrvatski sodrugi postavili na dnevni red „Zaveza jugoslovanskih so-eijalistov" in ker se bo vršil v klasičnem mestu — Zagrebu, kjer se bije baje ljuti narodni boj mej madžarsko in hrvatsko buržoazijo. Pooblaščenci proletarjata raznih jugoslovanskih narodov bodo morali pogumno vstopiti za sklepe, kateri se bodo storili na shodu, ako hočemo, da se združimo vsi Jugoslovani v močno proletarsko stranko, ki bode našim potomcem priborila boljšo prihodnost. Industrija se je pričela zadnjih let tudi v jugoslovanskih deželah razvijati, iu tisoče naših bratov robota „narod ljubečim" Jugoslovanom po njihovih tvornicah, ter ne zasluži niti toliko, da bi skromno preživeli sebe in svoje družine. Naša buržoazija vedno vpije, da preti Jugoslovanom od druzih narodov pogin, sami pa izkoriščajo svoje lastne krvne brate tako, da jim ne ostaja toliko časa, da bi čitali kako koristno knjigo, ter razširili svoje duševno obzorje. Dandanes čas hitro mineva. Kar je bilo pred dvema letoma še dobro in izvrstno, je dandanes že obrabljeno in staro. Zatoraj je tudi potrebno popolnoma preosnovati organizacijo jugoslovanskega proletarjata, &ko se hočamo vspešno boriti proti našim nasprotnikom. 6* orgamzovaniti izkoriščevalcev naroda. Pooblaščenci bodo dokazali sč svojim poročilom, da je organizacija in tudi časopisje tekom zadnjih let napredovalo in da smo zmagali v nekaterih gospodarskih bojih, ter se tudi mnogo naučili od naših nasprotnikov. In ravno to nas sili, da preosnujemo našo organizacijo, ter jo primerno prikrojimo duhu časa. Iz poročil ne bodemo le posneli, po kateri poti nam je hoditi v prihodnosti, temveč česar nam je treba storiti, da zboljšamo tudi prežalostne živ-ljenske razmere jugoslovanskih delavcev, ter si utrdimo pridobljene postojanke. Dandanas ne zadostuje, ako le kritikujemo, današnje žalostne iu gnjile družabne razmere. Treba je, da poiščemo pripomočkov, s katerimi se lahko v resnici borimo z današnjimi razmerami. Iz tega sklepamo, kakor smo že preje omenili, da je treba preosnovati našo organizacijo in sicer v tem smislu, da se združijo vsi Jugoslovani v jedno organizacijo, ako hočemo jugoslovanski proletarjat izvežbati za boj. Jugoslovanski proletarjat mora biti složen v boju, dasiravno ga ločijo razni jeziki in vere. Drugače ne opravimo popolnoma nič proti mednarodnim in medverskim izkoriščevalcem. Zaveza jugoslovanskih socijalistov je tesno spojena tudi z gospodarsko organizacijo, ako hočemo našim nasprotnikom tudi na gospodarskem polji prizadeti hud udarec. Ko se je pričel zavudati jugoslovanski proletarjat svojega slojevskega značaja, je tudi spoznal, v kakem žalostnem položaju da živi. Zategadelj se bo pričel boriti tudi na gospodarskem polju proti svojim izkoriščevalcem, ki nosijo vedno boga, cesarja, kralja itd. v svojih umazanih ustih, da bi temložje oplenili proletarjat. Treba je, da se združimo vsi, ki so primorani prodati svojo delavno moč, naj bodo že potem uradniki, delavci ali kmetje, ako hočemo podreti v prah nasprotnike naše, ki pijejo narodu najboljšo kri. In to združenje je le mogoče v jugoslovanski socijalni demokraciji, ki ne pripoznava predpravic rojstva, vere in narodnosti. Povsodi, kjerkoli je le nekaj naših sodrugov, volijo naj svojega zaupnega moža tor pošljejo o Rožiču v Zagreb. Kjer ni mogoče odposlati zastopnika, tam naj sodrugi svoje težnja in smotre pismeno naznanijo sodr. Anceljnu, Samostan j ska ulica št. 9 vZagrebu. Na svidenje o Božiča v Zagrebu! Južna železnica in temeljni državni zakoni. Načelo, da so prer zakonom vsi državljani jednaki, zapisano je tudi * osnovnih postavah avstrijskih. To načelo je jak«, lepo, a načelo samo je j za narod jako malo vredno, ako ostane le na papirju. I Bilo bi pač več kot naivna ako bi kdo mislil, da | obstoji nekaka jednakopravnost tudi v resnici. Velika i gospoda, ki ne zahaja v ni/je kroge, v kateri se po-! kazujejo Potemkinove vasi, ako pride kedaj „med narod", misli znabiti, da ^ vse resnično izvedeno, kar je kje na kakošnem kosčeku papirja napisano ali natiskano. A gospoda južne železnice pač ne misli, da bi se ob progi Dunaj-Trst in drugodi tako zvana jednakopr&vnosttudi stoštovala. Gospdda južne Železnice ne more tega miniti, ker sama skrbi za največjo nejednakost. J eden primer. Začetkom meseca novembra t. 1. dobilo je pet železniških delavcev postaje „Sava“ pisma sledeče vsebine: j C. k r. p r i v. d r u ž b a "/se ž . 1 e z n i c f ju it. iOia/tfu. nženirski odsek Litija, dni 8. novembra 1896 L) el a v c u N. N. Železuiško ravuateljstvo je se številko 6087/E. od 18. oktobra t. 1. ukazalo, da se Vis ne porabi več za službo, jaz se vidim tedaj prisiljenega, odpovedati Vam službo od 26. novembra naprej. Sekcijski inženir: pl. B r e i s a c h. Takšna pisma so dobili sidrugi: Mat. Končar, oddelkovodja, Jurij Že le zn, k in Josip Letnik, namestila čuvaja ter Marko .Drnovšek in Tomaž Štrus, železniška delavca. Seveda se je dozdevalo našim sodrugom kaj čudno, da so dobili vsi jednaka pisma, to pa tembolj, ker si niso mogli nikakor domisliti vzroka tej odpovedi. Po dolgem premišljevtnju so sprevideli, da ne more tičati pravi vzrok nikjer drugje, kakor t organizaciji železničarjev. Kavnateljst vo južne železnice hotelo je naše sodrugekaz-! n o v a t i radi tega, ker so bili udje po ! dižavnih zakonih dovoljtnega in oblastno | potrjenega društva. Še več: hoče jih kaz-! novati zato. ker so se predrznih — pohlevno prositi. Stvar je taka-le: Dne 25. januvarija — tor*j pred desetimi meseci — sedelo je zvečer pet že preje omenjenih so-drugov v Drnovškovi gostilni, liazgovarjali so se o svojih razmerah, a da niso mogli veselja prepevati, je umevno vsakomur, kdor pozn* količkaj bedni položaj železniških delavcev. Ljubljanska podružuica strokovnega društva je pismeno vprašala za njih želje in pritožbe; pripravljal se je namreč kongres železničarjev. O temu se razgovarjaje, sklenili so, pozvati svoje sodruge, naj bi sc pridružili prošnji, katero bi podali ravnateljstvu in g katero bi prosili za zboljšanje plače, potem neka, več prostega časa opoldne po leti in penzijsko pr,ivico za namestne čuvaje ter plačilo, ako je kdo bolan. Omenjena prošnja se sploh uložila ni. Vse je bilo mirno. H krati so začeli v mesecu juliju sodruge zasliševati radi nekakega „shoda“. Oni pogovor petih ljudi v javni gostilni imenovali so tadaj modrijani južne železnice „shod“, Toda temu še ni bilo dovolj ! Vpraševali so ljudi, kako so se mogli predrzniti, da so vabili svoje tovariše za pristop k organizaciji. Bilo je še smešnejšik stvari: rekli so, da je hotelo onih pet delavcev napraviti železniški štrajk! Človek res ne v^, je li to bolj neumno, al bolj hudobno! Pri južni železnici je pa tudi oboje mogoče. Že ono zasliševanje dokazuje, da je imela južno-železniška gospoda jasen smoter začeti boj proti organizaciji železničarjev. Gospoda je tako peklensko prebrisana, da misli iz Save celo organizacijo uničiti, tako kakor je hotel Archimed svet prekucniti, ako se mu dd točka v vsemiru. Jako „kunštne" in „brumne“ glavice so, res! Da je ilo res za boj proti organizaciji, dokazujejo omenjene odpovedi imenovanih delavcev. Jeden izmed slednjih — Josip Letnik odpeljal se je, do-bivši odpoved, na Dunaj, da poizve pri nadzo;*ištvu vzrok odpovedbe službe. Predstavil se je vrh-rtiemu nadzorniku Stiasnj-u. a ta mu je takoj rekel: „Z vami ne bode nič več!" Sodr. Letnik vprašal je, zakaj se mu je vendar odpovedala služba, a ošabni gospod mu je rekel, da je ,nevaren človek", da je došlo železnici nekakošno *8odnijsko naznanilo", da so pozredovali po njemu žandarji itd. Sodr. Letnik bil je osupnen ter vprašal česa se tiče to naznanilo in pozvedovanje, a dobil je „uljudni" odgovor: „to vas nič ne briga!"„ (Das geht sie nichts an!) — Orožniki so faktično pozve-dovali o onem januvarnem ,shodu". Odpoved je tedaj obveljala in z 26. nor. 1.1. zgubilo je pet omenjenih sodrugov službo pri južni železnici, ne da bi sm bili pregrešili .kedai * aluSi«, -Wv -£*•- o Ja];.Ao1Ui1- mejah tudi potrebnega; vendar bi mi ne blagrovali takega mestu. človeštvu na škodo je tadi izgubljeno, brez-vspešno ali razvršeno delo. Ako bi dva kmeta za-pregla sak svojo dvojico volov eden spredaj, drugi zadej in poganjala vsak na nasprotno stran, bi bilo to izgubljeno dele. Ljudje sicer niso taki neumni, da bi ravno povedano poskusili, a nekaj podobnega se vendar pogi. torna godi v človeški družbi. Koliko neplodnega dela j -ulijejo narodni, verski in razni drugi prupiii, ne da bi človeškemu napredku kaj koristili ! — Delo se zamotava na razne druge načine. Kolikokrat s ljudje podobni neumnemu kmetu, ki je imel < o zlru • iu eno bolno kravo ter je prodal zdravo, d bi se skupljenim denarjem bolno ozdravil! Bolna krava mu je poginila in potem ni imel. nikake krave in tudi denarja ne. Kr lik-krat kmet in delavec tako postopata, kak r tncijalka, ki bi liot la svojo bolno kravo z mašami . d; n vit i ! Kmet in delavec skladata večkrat denar, za i.ateri se jima kupi dragocen jarem, bič ali sedlo, me to da bi oba skladala za stanovsko or,-aui a,t i;o za stanov..ki napredek ter za pouk, kako naj ve eden in drugi varuje, da ga izkoriščevalci človeški družbe he obdržijo še nadalje v jarmu ali pod sedh m. Iz povedanega, je razvidno: 1. Vse Človeštvo so deli v producente in ne-produc ute. 2. Ulovištvo se bode vedno delilo v razne stanove producintov in neproducentov. 3 Potrebno je, da si vsak človek izbore jedno, človeški družbi koristno opravilo kot glavno; ostane naj mu pa poleg tega toliko časa, da bode mogel opiavijati tudi druga dela, do katerih ima veselje in nagnjenost. 4. Neproduceuti morajo od producentov prejete darove na eden ali drugi način povračati. 5. Nihče naj od producentov ne dobiva več dobrot, negi) jih potrebuje in povrniti more. 6. V človeški družbi naj bo le toliko nepro-ducmitov, kolikor jih producenti potrebujejo in vzdrževali morejo m kolikor jih je v napredek iu blaginjo človeštva res treba. 7. Ljudje naj ne zametajo svojega dela, ampak ga obračajo za res potrebne reči. 8 Producenti naj so organizujejo in z združenimi močmi pridobijo ter zavarujejo svoje pravice proti neproducentom. Delavski p rij a t e lj. Od blizo in daleč. Sv. Peter na Kraau. — Smsjajte se zopet, go-spčda, kakor ste se smejali 8. novembra! Zakaj se pa vendar danes ne smejete? Ali vam je presedalo veselje? Mar vam ni všeč shod od 28 novembra’ — Pridgvali ste raz lece o hudobiji prokletih soci-jusov, odgovarjali ste kmete od udeležbe našega shoda, čitali in zavijali ste »Driavca14 in »Svobodo14 v cerkvi — — a kje je vspeh vašega „požrtvovalnega“ delovanja? Ej, gospoda, gospčda, nič vam ne pomaga ! Zatemnujte resnico, pokrivajte luč, obrekujte, zavijajte in lazite, kolikor se vam poljubi — mi se vašega delovanja ne bojimo, ker nam vsaki dan dokazuje, da se širi zavednost med našim ljudstvom in da bode pravica in resnica zmagala. Dobro ste vedeli, zakaj ste 8. nov. zaključili shod, ne da bi dali soci.jalistu obljubljeno mu besedo; sedaj vedo to tudi drugi. Sedaj spoznavajo to tudi kmetje, katere ste s pomočjo vaš; nezaslužene avtoritete tedaj še zaslepili, kateri so pa sedaj tudi sprevideli, zakaj se bojite odprte besede' — — Shod, koji je bil tukaj v nedeljo 28. novembra, je velikega pomena, ne le za Sv. Peter, temveč za vso tukajšnjo okolied. Dasiravno si je dala mračnjaška gospoda kolikor največ mogoče truda, da pripravi socijalistom tiasco, dasiravno so grmeli gospodje raz leco proti pregrešnemu14 shodu, dasi so obljubovali udeležencem shoda pekel in večno pogubljenje, dasi je bil krščanski nauk, ki je navadno ob 2. uri popoldne, v nedeljo ob tretji uri, vendar je tila udeležba shoda, za naše razmere izredno velika. T dvoiani gostilne pri Južni železnici14, kakor tudi v reži so se ljudje kar tlačili in če pičlo raČunimo, jih je bilo najmanj kakovih 380 Davzočik A najbolj pomenljivo je, da so bili udeleženci z malimi izjemami sami kmetje. Shod se je pričel ob 72A uri popoldne, ter je bil voljen predsednikom sodr. Kren. podpredsednikom sodr. Hofmeister, zapisnikarjem pa sodr. Špegiič. Na dnevnem redu je bila le jedna točka in sicer: „Krščanski socijalizem ali socijalna demokracija?14 Poročal je sodr. Kristan iz Ljubljane. Govoril je povsem popularno, ter ss izogibal vseh fraz, katere naši »učeni11 nasprotniki kaj radi rabijo, hoteč se pobahati se svojim velikanskim znanjem, ki jih pa vendar ne varuje jednako velikih neslansstij. Poročevalec je razvil socijalnodemokratični program ter posamezne točke istega tako utemeljil, da se je sleherni poslušalec lahko prepričal o istinitosti socijalne-demokratičnih trditev in o pravičnosti njih izvajanj. Ldeleženci shoda v začetku gotovo niso bili navdušeni za socijalpo demokracijo, katero so poznali le . ««-,. ..i— h*-«.).--.:.. gjpTrih hojhff&ih nasprotnikov. A vendar so začeli kmalo odobravati besede govornikove in njih pritrjevanje je bilo čim dalje glasneje. Poročevalec je rekel, da bi krščanski socijalizem ne mogel rešiti delavskih stanov, ako bi imel tudi najboljše namene, ker samo nauk ne zadostuje za rešitev ljudstva. Kaj nam pomaga, da je učil veliki trpin Kristus svojega bližnjega ljubiti, kakor samega sebe; kaj koristi, da je rekel sinu bogatina, da mora prodati vse kar ima ter razdeliti revežem in potem nje0u slediti. Kateri bogatin se drži nauka, ki ne koristi njegovi blagajni? Še tisti ne, ki so poklicani, da bi tolmačili modre in človekoljubne besede uteaeljitelja krščanske vere ljudstvu. Spoznati morami, da ima vera drug namen, kakor politika in da otljuba neb- škega kraljestva ne zadostuje za človeka vredno življenje na temu svetu. Kdor trdi, da je socialna demokracija nasprotnica vere, ta laže. Socijalia demokracija ni še nikogar odgovarjala od obisko anja cerkve, maše in krščanskega nauka itd. Zaktj pa odgovarjajo naši nasprotniki ljudstvo od obiskovanja naših shodov in od či-tanja naših časopisov? Mi nimamo pravice duhovnikom odgovarjati, kidar so na prižnici, oni nam pa na naših shodih lahko odgovarjajo. In vendar ne pridejo k nam, da bi tukaj dokazali svoje trditve ! Laž je tudi. la bi sovražila socijalna demokracija duhovnike sploh. Ona nikogar ne sovraži, a bori so le proti takim duhovnikom, ki pozabijo na svoj vzvišen poklic in mislijo le na to, kako bi ljudstvo poneumniji. Sotijalni demokratje poznajo dosti takih duhovnikov, ki ljubijo narod in mu radi po-magajc. A take duk .vnike preganjajo ravno njih tovariši in predpostavljeni Krščanski socijalizem hoče dandanašnje mmere varovati; on brani zasebno last in podedovalno pravico. Tukaj tiči načelna razlika mej krčanskim socijalizmdm in soci-jalno demokracijo. Slednja deluje namreč na to, da se spremeni podliga današnjega družabnega reda, spoznavajoč, daje ramo današnji bružabni red v resnici družaom nered, delavskim stanovom najbolj škodljiv. Govornik tolmači pomen delavskih slojev h katerim je računiti tudi kmeta, malega obrtnika in duševnega delavca, ter dokazuje njih odvisnost od kapitala. Nevarnost kapitalizma priznavajo tudi krščanski soci-jalisti v teoriji; boriti se hočejo pa le proti židovskemu kapitalu, kakor bi bil kapital v krščanskih rokah za delavno ljudstvo manje nevaren. V resnici se pa krčanski socijalisti še proti židovskemu kapitalu ne borijo, zakaj podlaga krščanskosocijalnega programa dela sploh boj proti kapitalizmu nemogoč. Vse, kar znajo krščanski socijalisti priporočati, so zadruge, ki se vidjjo v prvem hipu res imenitne, v resnici pa nimajo za rešitev delavskih stanov nika-koršnega pomena. Krščanski socijalisti hočejo, naj bi delavska društva za svoje ude skrbela, ako obola ali pa ostare. To je pa prvič nemogoče, ker na morejo delavci pri svojih bornih plačah takega kapitala nabrati, da bi si res vzajemno plačevali rente in penzije, drugič pa bi bilo to le v korist kapitalistom, koji bi bili na ta način rešeni skrbi za bolna in obnemogle delavce. Tako društvo bi tudi ne imela nikakoršne moči v boju proti kapitalizmu. A le ta boj je glavni namen delavskih organizacij. Delavno ljudstvo mora pokazati svojim izkoriščevalcem in iz-sesovalcem svojo moč in v to svrho se mora orga-nizovati. Malenkostne reforme imajo lahko vrednost za kratek čas, ne morejo pa rešiti delavskih slojev, Ako prisilimo kapitaliste, da z jedno roko kaj dajo, bodo takoj drugo roko stegnili, da si vzamejr-še več, kakor so dali. Govornik se obrne do dveh starih kmetov, ki sta nedaleč od njega sedela in pazno poslušala, ter ju vpraša, se li še spominjata iz njiju mladosti, koliko je bil takrat vreden jeden goldinar. Oba starca pritrdita, poročevalec pa potem dokaže ob glasnem pritrjevanju navzočih, da so kapitalisti ceno denarja znižali v svojo korist in da jo bodo znižali tembolj, čim večje koncesije bodo morali narediti delavcem. Ako bi se tedaj omejili le na to, da bi zahtevali zboljšanje plačila in skrajšanje delavnega Časa. bi ne imel boj delavskih stanov ne konca ne kraja. Nadalje tolmači govornik konkurenco, katero delajo veleposestniki malim kmetom, in katero v današnjih družabnih razmerah ni mogoče odpraviti. Zato je potrebno, da se izveda so-cijalnodemokratični program in se tako uniči moč zlatega teleta. Naši nasprotniki nam sicer predba-civajo, da hočemo odpraviti vsaki red. a tudi to je zlobna laž. Zakaj socijalna demokracija vendar hoče, da se upelje red v človeško družbo. To kar imenuje kapitalistična in klerikalna gospčda ,.red“, se mora seveda odpraviti, zakaj to sploh redu še podobno ni. Ni to res. da bi delovala socijalna demokracija na krvavo prekucijo. Ona pozna dobro zgodovine in ve, da krvave revolucije nikdar toliko ne koristijo kolikor škodujejo. Socijalna demokracija ljubi preveč človeški rod, da bi želela krvavih vojsk, v katerih pogine vedno na tisoče človeških življenj. Fot, katero priporoča socijalna demokracija, je zavednost; seveda ne ona zavednost, katero karakternim pesnik z besedami: „Le nazaj, nazaj, v blažene čase nazaj, ko grmade so svete gorele . . .“ Zavedno ljudstvo pa se mora organizovati strokovno in potitično i» rakova organizacija bode močnejša, kakor bajoneti in svinčene troglje. Govornik tolmači bremena, katera nalaga nižjim sloj e vo m militarizem ter polemizira s poslance«* žloUicenzi, ki b» ••Ja; na zadnjem shodu, da kmeta ne tlačijo tako indirektni davki, kakor direktni. H koncu poživlja navzoče, naj sami sodijo o naših in nasprotnikovih naukih, ter-naj to verujejo, kar jim njih razum svetuje. Ko je zaključil poročevalec svoj tri ure trajajoč^ govor, zadonelo je burno ploskanje in navdušeni Živijo-klici na soc:-jaluo demokracijo po dvorani. Sodr. predsednik Kren vprašal je sedaj opetovano, želi li še kdo besedo in posebno nasprotnike je vabil k besedi, zatrjevaje vsakemu svobodo govora. Po dolgem izogibanju se vendar oglasi neki Tine Krašovec, ki trdi, da je dopisnik »Slovenca14 in pravi, da je vse prav kar je predgovornik povedal, le tega ni rekel, na kakošni podlagi naj bi se vse to izvšilo. Prava podlaga za to je baje vera. Kekel je tudi še, da učenec ne more biti nikdar več, kakor učitelj, a kaj je hotel s tem povedati, ni pač nihče razumel. Ko je potem rekel, da ne ve nič druzega povedati, začul se je tako glasen smeh po dvorani, da so se poslušalci komaj pomirili. A imel je napočiti še imenitnejši moment. Sodr. Kristan vprašal jc govornika, zakaj nas pač vera do sedaj še ni rešila, saj obstoji vendar že skorej 1896 let? Na to odvrne »brumni11 Tine: ,,K’ ni ta prava!11 — Tableau! Zamanj je bilo tedaj navzoče nasprotnike še pozivati k besedi. Ako je bil še kdo navzoč, je molčal, mogoče pa tudi, da sploh ni bil nihče nasproten, razven onega malega števila, ki so se žrtvovali, da lahko potem svojim pastirjem poročajo, kako je bilo. Velikega veselja njih pororočilo gotovo ni provzročilo, zakaj kdor jo imel oči, da vidi, ušesa, da sliši, prepričal se je lahko, da je bil 28. nov. dan prekrasne zmage za socijalno demokracijo. Omeniti moramo, da je bilo kmetov pri shodu iz vseh sosednih vasij. Iz Trnova bi jih bilo prišlo jako veliko število, a zadržala jih je izredno močna burja. Po shodu pa so se udeleženci še dolgo pogovarjali in mnogi —- mnogi so rekli, da sedaj razumejo, zakaj se „gspudje“ »Delavca14, »Svobode14 in socijalnodemokratičaih govornikov tako boje ... — Gospdda, smejajte se zopet, ako se vam poljubi! ? »Slovenec11, glasilo lemenatarjev in farških kuharc. je prineslo v 278. st. t. 1. to-le »Poslano11: POSLANO. »Učiteljski tovariš* piSe v 23. Številki t. 1., stran 389 sledeče: .Klerikalizem deluje po jezuitskem načelu, da j« namreč dovoljeno vsako tudi ie tako krivično sredstvo, da le doseže svoj namen; zato se ne ogiblje tudi 1 a ž i j*. Ker se s takimi od židovskega liberalizma izmišljenimi obrekovanji grdi katoliška morala, izjavljamo podpisani, da debi oni učitelj od nas IOOO K., kateri dekaže: 1. da je to jezuitovska morala | 2. ako citira knjigo onega jezuita, kateri je to u£il. Ker priznamo učiteljem, da imajo slabe plače, upamo, da se bodo učenjaki »Učiteljskega Tovariša« potrudili, dokazati svojo trditev. Ljubljanski bogoslovci. Mi ne zamerimo ljubljanskim bogoslovcem, ako so tako slabo podkovani v kasuističnem in pro-babilističnem navku jezuitov, saj niso študirali na papeževi gregorijanski univerzi teologičmh študij. Priporočamo jim pa vendar Gurij-eve (čitaj Giiri-eve) knjige, ki je bil profesor mo; šle v Valsu pri de Puj 1. 1833, pozneje pa tudi na „eollegium ro manum“ v Kirnu. Najimenitnejša knjiga trga jezuita je „compendium theologiae moralis“, v kateri daje navodila duhovnikom gb-de spovedi in odveze, poleg tega pa tudi mlade klerikalce podueuje cinično o tajnostih zakona. Druga knjiga, katera je tudi pomembna, je pa »casus conscic.ntiae". Ako prečitamo vse knjige jezuitov, ne bodemo nikjer našli izrečno stavek »namen posvečuje sredstva1*. Ali v njih najdemo kasuistično zavijanje nravnosti v interesu reda. Iz tega lahko sleherni sklepa, ako pisatelj ni zapisal omenjenega stavka, vendar je pa morda mislil tako. In to je najbolj dokazano v stavku vse za višjo božjo čast (omia ad maiorem Dei gloriam) ker je samo po sebi umevno, da je le jezuitski red imel pravico določiti, kaj služi v višjo božjo čast. Seveda jezuitska morala ne potrebuje zakona, v katerem je naravna morala združena z človekom temveč tolmači na zvit način slaba dejstva v interesu cerkve. Posebno pr. to karasterizuje probabilistiški navek, v Katerem se izreka, da vsakdo lahko to stori, kar je več ali pa jeden imeniten teolog pravim pri poznal. Tudi to uničuje moralo, ta se uči, nravni karakter vsacega posamnika določuje dejstva, in sicer v tem smeru, da je opravičeno prestopiti slučajno vse za kone (methodus dirigendae intentionis); da je pri prisegah in obljubah dovoljen lajn pridržek (reservatio mentaiis), ter da je pripustljiv dvoumen izrek. Klerikalna gospoda se zaletava v učitelje, ker so ti spoznali, kakovi časi bi zopet napočili, ako bi se zopet izročila šola klerikalcem. Kažpisali so celo 1000 kron nagrade tistemu, ki dokaže, da so omenjeni stavki zapisani v kaki jeuuitski knjigi, a pozabili so pristaviti, da zadostuje ako se knjige jezuitskih učenjakov lahko tako tolmači, da tiči misel omenjenih stavKov v njih. Ako bi gospode pri »Slovencu" še kaj šegotalo, smo pripravljeni v kratkih obrisih podati narodu jezuitsko zgodovino, da bo narod spoznal, česar je ta red storil vsled stavka »onmia ad moiorem Dei gloriam". Velenja. — Že dolgo časa se nismo oglasili v »Delavcu", a naš položaj je tako tužen, da je no-da hi molčali. Mnogo bo krivi rudarji sami, ker se ne erganizujejo, poleg tega imamo pa tudi precejšne število petolrznikov, ki poljubjajo bič, s katerim jih izkoriščevalci bičajo. In te razmere poznajo naši izkoriščevalci povsem dobro, zategadelj tudi za vsako malenkost barbarično kaznujejo rudarje. Ako ni vcziček (hunt) s kupom napolnjen, potem se jim narekuje občutna denarna globa. Dne 28. oktobra so bili kaznovani: Št. 11 z 1 gld., št. 6 z 1 gld., št. 19 z 2 gld., št. 36 z 3 gld., št. 27 z 2 gld., št. 7 z 1 gld., št. 22 z 1 gld,, št 32 z 1 gld. Kogar tako ogromne kazni ne prepričajo, da se mora združiti, če hoče varovati svoj interes in svojih tovarišev, potem ne vemo kakšnih brutalnosti še mora že poslužiti podjetnik, da privede svoje delavce do samozavesti. Gospoda ravnatelja opozarjamo, da se bodo tudi velenjski rudarji slednjič naveličali prenašati te šikane, ter se bodo uprli tacemu nasilstvu. Kako gospodari dunajski krščanskosocialni občinski zestop, kojega »Slovenec" in drugi klerikalni lističi tako hvalijo? Kadar se gre za kako klerikalno podjetje imajo ti gospodje polne blagajne, naobratno pa nimajo niti beliča za izobraževalna društva, podpiranje siromakov in druge humanitetne zavode. Društvu za zidanje crkev v Breitensee jo podaril občinski svet malenkost 30 tisoč. Na ta način skazujejo krščanski socijalisti hvaležnost klerikalcem za podporo pri volitvah iz ljudskih žepov. Na Dunaju je tisoče delavcev brez dela, prebivajo po stanovanjih, ki ne zaslužijo druzega imena kakor brlogi, otroci delavcev prezebajo in stradajo, izobraževanje ljudstva in podpiranje siromakov je odvisno od privatnih milodarov, krščanskosocialni mostni svet pa daruje ogromno svoto tacemu društvu, ki nima družili skrbij, kakor da zida s tujim denarjem cerkve In ta mestni svčt, ki tako .umno* z občinskim denarjem gospodari, se nazivlje k r š č a n s k o s o c i j a 1 n i. Sapienti sat. Trbovlje. — Naši prekrščeni klerikalci sklicali so kot krščanski soci jalisti dne 22. novembra v šolskem poslopju shod. Za shod so agitovali tudi uradmki trbovljske premogokopne družbe. Pri tej agitaciji so jim pa pomagali tudi priganjači, ki so tekaii kot besni po jamah ter vabili rudarje, naj se v nmogo-brojnem številu udeleže tega shoda Dasi je rudarjev okolo 3000, vendar se je komaj kakih 200 oseb vde-ležilo shoda in še mej temi je bila večina socijalno-demokratična. Socijalni demokrati so se vdeležili shoda, da bi slišali tudi jedenkrat modrost krščanskih socijalistov. Shod je bil naznanjen ob 3. uri popoldan, ali še le ob četrt na četiri prišel je prvi »maziljenec" — g. kaplan Gregorčič v sobo. Za njim so jo ! primahali gg. župnik Erjavec, kaplan Erjavec in krščanskosocijalni agitator J a k o p i č iz Ljubljane, i G. župnik je na krščanski podlagi najprej pozdravil 1 ženske — zapodil jih je iz sobe. Ko je še nekoliko ■ mladeničev odpravil na ta način, je otvoril shod. j Pripovedoval je na dolgo in široko svojim ovčicam s pomen društva, govoril je o nekakih igrah, zidanju hiše in o zastavi, o kateri pa še sam ne ve, bode li bela ali črna. Omenil je še, da se mora po zakonih ravnati, ter predlagal naj se voli predsedništvo, A glej! Začuli so se glasni klici — sodr. 0 o b a 1! G. župnik pn plašen: »Kdo pa je ta človek? Ali je iz Ljubljane?" G. kapelan Gregorčič: ,,A kaj še . . . socijalist je iz Zagorja". Krščanska socijalista Tomc in Puterh pa sta vpila na ves glas: »Policaj ! Policaj! Socijalisti so tukaj !“v— Sodr. Čobal se oglasi za besedo k opravilniku. Župnik se suče in ne ve kaj bi storil. Krščanski socijalist Jakopič iz Ljnbljane pa vpije: Čobal ne zamerite župniku, on ni navajen shodov". Slednjič pride še kaplan župniku na pomoč, ter obljubi sodrugu ČLbalu besedo, ako se bode ljudstvo pomirilo. Mej tem je pa župnik baje iz strahu, nevednosti ali pa zvitosti pozabil na volitev predsedništva, ter je kar pričel pripovedovati, da socijalistov ni vabil, vmes pa kvasil take čenčarije, da ni nihče velel, kaj hoče. Na to je sodr. Čobal zopt t zahteval besedo. Ali »krščanski" župnik mu je odgovoril: »Pozneje — — pozneje", ter dal besedo g. Jakopiču. Ta je govoril kacih pet minut. Mej tem je pa tekal kapelan okolo svojih pristašev ter jih nekaj prosil, kar je gotovo s krščansko pravičnostjo popolnoma v protislovju. Za Jakopičem je dobil besedo g. ktplan Gregorčič. Izjavil je, da je že povsodi nabisal člane novemu društvu ; tudi g. rudniški ravnatelj Trpotic (Aha, jako znana oseba. »Delavec" se je že večkrat bavil ž njim. Dostavek vajenca.) bo pristopil k društvu, ostali rudniški uradniki bodo pa društvo podpirali. Sodr. Čohal je zopet zahteval besedo. Ali »maziljeni" gospod je so dali svojim »pohlevnim" ovčicam znsmenje za vprizoritev škandala. Divjaki, vulgo krščansji socijalisti so vpili: »Vbili ga bodemo, vbili ga bodemo!" Nastal je hrup. in če bi naši sodrugi ne bili pametnejši, prišlo bi bilo do boja. Sodr. Čobal je opozoril krščanske socijaliste, da socijalni dem o krst je niso prišli pre-tepavati se, a veseli jih vendar, da so se krščanski socijalisti pokazali v svoji pravi nagoti. Mi bodemo zapustili dvorano ter mirno odšli. Pot* m so socijalni dcinokratje zapustili dvouno in ostalo je še kacih 20—25 oseb, vštevši tudi maziljence — Mi nismo nalašč napisali ostre kritike, ket smo prepričani, da preprosto slikanje dogodkov na shodu, lahko vsacega najložje prepriča c Lv ' 'Ir., kti krščanskih socijalistov. K r d eč, a straž a. Zagorje. — Čudna je krščanska ljubezen našega mojstra, kateri nam razdeljuje delo. Vedno trdi, da mu je vsejedno, če je rudar krščanski socijalist, ali pa socijalni demokiat. Ali mi gmo se že večkrat prepričali, da temu gospodu ni to vsejedno' in da očividno protežira krščanske socijalist«-. Zakaj pa odpušča njim. da smejo dalje rasa delati kot pa drugi rudarji? Pa še nekaj družba. — Po pravilih moral bi ta mož vsaki mesec premestiti rudarje iz enega kraja na dru/ega, da priden iz slabšega dela na boljše, in da ne opravljajo eni vedno težka posla, drugi pa lahka. In tudi pri tem g«- protežira jo krščanski socijalisti; ti se premeščajo, socijalni derno-kratje pa morajo ostati po eno ali dve leti na enem in istem slabem mestu. Gospod mojster, to vendar ni slučajno? Ne, no, poznamo vas in vemo, da sovražite socijalne demokrate in /ato jim povsodi nasprotujete. Ali pa mogoče mislite da socijalisti nimajo pravice osnovati si svojih dnštev? No, potem se motite. Svetujemo vam, da pridete tedaj na kak naš shod, na kojega smo vas vže uidi povabili, da se tam kaj naučite in razbistrite svrj um. - Našega g. kapelana Svigelna bodo pa ti »presneti" socijalisti še ob pamet spravili. Vedno fantazira o njih, vedno se trudi in muči, da bi jih spreobrnil, ali žalibože, da je ves njegov trud zamanj. To pa gospoda hudo boli. — Pri nas že pol leta nismo imeli maše v cerkvi in takoj drugo nedeljo porabil je „brumni“ Svigel leco. da je začel udrihati po Bocijalistih. Muogim poslušalcem presedalo je to besedičenje in zapustili so cerkev. — Kavno tako zgodilo se je tudi nasltdnjo nedeljo. No, le tako naprej g. kaplan; vi nam predbaciraie, da hočemo zrušiti vero in cerkev, pa ravno vi sami ste isti. kateri preganjati« se svojim neslanim zabavljanjem ljudi iz cerkve. Ako hočete nasprotovat« socijalistom. potem pojdite na njih shode, tam vam je jamčena prostost govoia in lahko dokažete vso svojo leme-natarsko učenost. Vsaj vas vendar povabimo na naše shode, zakaj pa ne pridete tja ? Ako ste se pa v lemenatu premalo naučili o socijalizmu in se zato mogoče bojite debate s kakim prostim delavcem, potem vam svetujemo, da se lepo vsedete in se še nadalje učite. Pripravljeni smo tudi. da vas podpiramo pb svojih skromnih močeh v učenju. Sploh bodite pa prepričani, da vi ne bi dete spreobrnili niti enega socijalnega demokrata, ker vsakdo dobro vč, da jih mrzite iz dna svoje črne »katoiiškoklerikalne" duše. Zavedni delavci. »Sjovansc" in morfila — Ta. < zavijanju in na.jpodlejši lažnjivosti utrjeni listič j rinesel je na katoliški podlagi spakedrano notico o sprejemu naših francoskih sodrugov v Cormoaux. Ker farško glasil* dobro ve, da so ljudje, katere so podplačali posestniki tvornic za steklo, torej nasprotniki delavcev, vprizorili ta škandal, se prav jezuitsko zvija po svojih umazanih predalih, ter se tolaži z naslednjim stavkom : »V zbornici bo seveda zopet malo nevihte, poraženi bodo pa — vsaj moralno — socijalistični kolovodje. Prav .jim!" Ta list. ki je že davno padel pod niveau (čitaj: niv<5) vsakega čifutskega revolver časnika, prinaša na prvi strani v isti številki v polemiki z »Učiteljskim Tovarišem" mej drugimi podlimi denuncijacijami nastopne stavke: «Po vsem tem se ni čuditi, ako »Tovariš* indirekta* priporoča s o c i j a 1 n o-d emokratsko glasilo «Svobodo», V št. 16., kjer omenja, da je ta list priobčil članek »Najno-vejše gibanje v učiteljstvu«, pristavlja: »Priznati morama odkrito, da tako simpatiško pisane besede o učiteljstvu že davno nismo čitali«. Gospodu vredniku torej zadostuje, da imajo socijalni demokrati le simpatiško besedo o učiteljstvu. Naj jim je vera zasebna stvar, naj jim je cesar deveta briga, naj človeštvo tirajo v anarhizem, vendar so podpore vredni, ker imajo za učiteljstvo lepo besedo!« Gospoda pri »Slovencu** si upa pisati, da bo kdo podlegel moralno, ko se sama poslužuje najbolj ostudnih sredstev proti tistim osebam, ki ne Odobravajo vsega, kar šentklavški gospodje Mahničeve šole trdijo. — Ako ne pomaga nobeno sredstvo, potem se pa poslužijo denuncijacije. da z gospodarskim pritiskom prisilijo svojega nasprotnika, posebno ako je dotični v državni ali pa deželni službi, da zataji svoja načela ali pa za vedno umolkne. Po nazorih naše mordle je denuncijacija najpodlejše orožje, katerega se poslužujejo le taki ljudje, ki so padli pod niveau vsacega poštenega človeka. »Slovenčevi" gospodi je gotovo znan rek: »Der grosste Sehuft im ganzen Land ist und bleibt der Denunziant". — Ako je kdo moralno podlegel, potem so gotovo podlegli gospodje pri »Slovencu" z člankom „Na podstavi katoliških načel". Iz Savinjske doline. — Kljub vsem oviram, katere so nam delali naši nazadnjaki, smo imeli vendar dne 29. nov. ljudski shod. Gotovo bi bilo došlo še več obiskovalcev na shod, ako bi ne bilo pomote, da se shod preje prične, kakor je bilo naznanjeno. V potu svojega obraza so se trudili občinski očetje, da bi pregovorili krčmarja J., da bi odpovedal sobo. Ali njih trud je bil zamanj! Ko so sprevideli, da ne opravijo nič, šli so po njegovo sestro, da bi ga vsaj ta pregovorila, ako že sami niso nič opravili. Shod se je vršil v najlepšem redu. Na shodu je govoril sodr. Kopaš iz Celja o slabih kmečkih in delavskih razmerah, kazaje na raka, ki razjeda današnjo človeško družbo. Kes je padla marsikatera pikra beseda, a o krivi v« ri nismo slišali ničesar, o kateri se je nam od nasprotnikov kmeta in delavca pred shodom govorilo. Kar smo slišali, je bila gola resnica in zategadelj želimo, da bi se jednaki shodi večkrat sklicevali, da bi se polagoma vsem trpinom odprle oči. Več kmetov. Umetnost in književnost. Naš »literarni boj((. .... »dalier karni es aucli nickt fehlen, dass er (sc. der Realist) mit dom echten Idealisten in dem endlichen Resultat ubor-einkommen wird, wie versehieden aucli dor Weg ist, welchen beide dazu ein-scklagen, Schiller. «In dež krvav in solz potok, In blisk in grom, — oh bitva vroča 1» — Koliko žrtev je že požrl naš kruti literarni boj! In kav je najhuje, po zadnjih dogodkih še ne bi sodil, da skoro napoči dan miru. Ni še torej dovolj krvi prelite! In — horribile dictu! — še ženska kri je tekla kar curkoma značaji so torej očito podivjali! Seveda, kadar bode borba končana, potem bo odloči no, razsojeno enkrat za vselej — bodemo li poiekmal »idealisti" ali »realisti" . . . Oh, in kako lepo, kako idilično bode, ko bodemo imeli za vse Slovence le jeden sam leposloven list, v katerem se bode pisalo brez razločka stanu in spola, izkjučno po »klasičnih vzorih !“ Takrat bo res za vse ovčice »en hlev, en pastir"; takrat bodo vsi slovenski pesniki (da govorim po Pajkovsko) pravi »PreširnoviČi" — brumne ženice 1. 4000 po K. r. pa se bodo se strahom križale, ako bodo kaj čule o onih grozovitih časih po ljubljanskem potresu (leta Gospodovega 1895) ko so nastopili j* t T »realisti" in »naturalisti", kateri so hoteli — bog jim odpusti ! — vse narobe obrniti, ves svet na glavo postaviti, belo v črno izpremeniti in sploh vse prekucniti in porušiti. Toda dvignil je On, Janko Pajk, svojo mogočno roko ter udaril z velikim »dušnim naporom" po »mladih" — jih podrl, poteptal, po-gazil, zdrobil, strl — »moderne" ni več. — Toda šalo na stran. Kdaj — če sploh kdaj —- doživimo, da prenehata neplodni, brezuspešni in vprav smešni »literarni boj"? Mar hočemo mi Slovenci razsoditi pravdo mej idealizmom in realizmom, katera je tako stara, kakor boj mej vero in nevero — ?! Oni fanatiki, ki hočejo, da pišimo Slovenci vsi po enem kopitu, se mi vidijo prav tako kratkovidni, kakor komunisti ali kolektivisti, kateri bi vtegnili svoj* želje in težnje le tedaj izvesti, ko bi prenehala človeška individualnost. Dokler pa bodo in-dividui, dokler bode na svetu različni — indivi- »DELAVEC* Ste v. 36 dualni — ljudje, dotlej in tako dolgo bodo značaji različni, različni talenti in vkusi. „Quot cu pita, tot sententiae" — pri nas pa, kakor pravi Stritar, je še huje: „pet glav — šest misli“ ! (po tem takem potenciran individualizem). (Dalje prihodnjič.) Ne&četinasti Peter Bohinjec kot odgo> jitelj. — Odgojevalna metoda nekaterih kranjskih kaplanov je zašla tudi v knjige družbe sv. Mohorja; to nam kaže povest ♦ Nevednost iu sleparstvo« v letošnjem koledarju. Opazujmo to povest. — V Drnulji vasi je bogat mlinar Stalee. Ne daleč od njega nad klancem ima ubogi Matevž Klepec svojo bajtico z vrtičem. Štulec bi rad dobil na pošten način Klepčevo bajtico z vrtičem, da bi preložil klanec v mlin. V to zadevo se vsili kot posredovalec občinski obhodnik Martin Veiča, da bi prisleparil na skrivnem od nevednega Klepca 50 gld. Načrt se mu posreči; a sleparstvo se izve po Klepčevi ženi. Kazen ga zadene. »Nekega jutra so ga našli v jarku poleg ceste za Drnuljo vasjo. Hudo je bil stepen in nogo je imel zlomljeno Govorica je bila, da so ga namahali drnuljski fantje, A vedel gotovega ni nihče in preiskava ni dognala ničesar*. V povesti ne sme manjkati »tisti ščetinasti šumašter«, ki »zmerom tiči doli v malinu in je in pije zastonj*. Klepec je nemarno pošiljat v šolo svojega sina Matevža jn je moral plačati radi tega globo 1 gld. Da bi mu ne bilo treba več pošiljati sina v šolo, da ga služit k malinarju, kije predsednik krajnega šolskega sveta in poštenjak skozi in skozi. Kaj naj se priprost čitatelj uči iz te povesti ? — Mi mislimo, da pride do naslednjih sklepov : 1. Na sodišče se človek ne more za- našati ; pomagati si mora sam, pa tako, da ne bode nihče kaj gotovega vedel. 2. »Ščetinasti »šumoštri* tičijo po krčmah ter jedo in pijejo zastonj ali na upanje. 3. Šolske globe zadenejo le nemarne ubožce; premožnih »ščetinasti šumošter* ne predlaga v kazensko postopanje. 4. Človek se mora varovati pred nižjimi organi posvetne oblastnije, da ga ne osleparijo. 5. Treba ja duhovna, da se storjeno krivice poravnajo. Pisatelji Mohorjeve družbe napredujejo. Pred nekaterimi leti je nam naslikala Pavlina Pajkova v »Večernicah« učitelja, na katerem je bilo vse spičasto; letos je obriti Peter Bohinjec izpremenil špice v ščetine in slika je dovršena. Treba bo še poskrbeti primeren prostor takim ščetincem. Pons asinorum je že izdelan, šžetinci so ustvaijeni; vse drugo polagoma pride. In pri takih razmerah se še vedno dobijo učitelji, katere vodijo razni Petri Bohinjci na vrvi, kakor Bošnjak svojega medveda! Kdaj pride čas, da bodo učitelji znali ločiti svoje prijatelje od nasprotnikov ? Petru Bohinjcu in odboru družbe »v. Mohorja svetujemo, da nam za premembo naslikata debeluha z mastnim trebuhom, tolstim obrazom, bakrenim nosom, farizejskimi očmi, katerega največja študija je. kako bi zatolkel svojih 24 ur na dan in ljudi vodil za nos. Za letošnega ščetinca ne maramo, ker je presuh, ščetinec mora biti debel. Slovensko gledališče.*) — Sudermannov «Dom» (die Heiinath) se je vendar vprizoril na slovenskem odru Dno 13. novembra bila je njegova premijera z dosti dobrim-uspehom. Igrokaz je jako zanimiv; napisano je o njemu že toliko nasprotnih kritik, estetiki so se o njegovej vsebini in tendenci že toliko prepirali, da bi bilo treba za to že posebno biblioteko. Tudi mej našimi kritiki so mnenja različna, upliva pa na nje največ — politično stališče. Besnica je, da je Sudermann jako darovit pisatelj, da sta posebno njegova igrokaza «Cast» in «Dom» v literarnih in literarno izobraženih krogih uprav senzacijo pobudila. Istina je, da se drži Sudermann precej zdravega realizma, vendar pa se je urinilo v njegov *Dom» nsitogo, premnogo nezdravega, neistinskega sentime«-talizma. Drama je, kakor smo omenili, jako zanimiva, a oni list gre vendar predale?, ki pravi, da jo «Dom» od vseh klasičnih in neklasičnih proizvodov tujih literatur, kar se jih je prikazovalo na slovenskem odru, najboljši. Treba je vendar pomisliti, da imamo na slovenskem repertoii ju tudi S h a k e-s p e a r e - a ! A tudi Schiller menda ne zaostane za S u d e r-m a n n o m. Neki drugi list pa zabavlja in preliva solze, da se je spravil »protestantski > Dom v naše gledališče in pri tej priložnosti sploh moderni realizem, kateri se mu nikakor ne dopade. Mi smo prav zadovoljni, da je dobilo naše občinstvo priložnost, spoznati «Dom», v kateremu se nahaja v.-aj nekaj novih, svežih idej. Dva sveta stojita si nasproti; jednega reprezentira stari vmirovljeni podpolkovnik S c h w a r t z e . pravi tip starih bogaboječih, buin-bum-patriotičnih trinogov, kateri bi stare šege in običaje najraje vkovali v železne obroče in katerim so vidi grešna vsaka misel, katera se ni porodila že v glavah naših pradedov. Drugi svet pa nam pokazuje njegova starejša hči Magda. To sicer nikakor ni naš svet, ni svet, kakor si ga mislimo in kakoršuega si želimo. A vendar žive v njemu nove, mlade, sveže ideje. Vendar se zbujajo v njemu misli, ki ne trpe nikakoršnega trinoštva. krepkejše, zdra-vejšnjše misli, misli o osebni svobodi, o jodnaki pravici, o lastnemu odločevanju lastue usode. Ta dva svetil hočejo dobro misleči elementi pomiriti in spraviti in videti je, kakor bi so to posrečilo. A kakor ne moro biti mej ognjem iu vodo mir, tako se vname tudi mej obema svetoma boj, kateri se mora končati z uničenjem jednega in ze zmago druzega. V «Domu» propade svot starih idej in starih zahtev. Kakor povsod v naravi, tako zmaguje tudi tukaj mladost. Vendar pa je pesnik to zmago zavil v obleko, katera se nam ne vidi prava. Glavno pa, kar drami škoduje, je množina solz in vzdihov, kateri pretijo pogostoma spraviti «Dt.m» na stopinjo to zv. »Ruhrstiickov* in kateri niso nikakor opravičeni. Komplicirana in sem tertje tudi težko umevna vsebina ter tendenca pripravljate igralcem, posebno zastopnikom glavnih ulog veliko težavo. Tem rajše priznavamo, da je bil uspeli predstave prav dober. Gospodična T o r š o v a je Magdo jako izborno realizirala; tako naravno sicer ni igrala, kakor Marijo Stuart, vendar pa je dokazala, da ima nenavadno velik dramatičen dar. Semtortje, posebno v momentih, ko govori o svojem detetu, zapustila je realistično stališče ter govorila nasprotno colotnomu Magdinemu karakteru; v tem oziru nasledovala je preveč slovečo igralko, katera jej je bila očitno vzor za to ulogo. Prav izvrstno pa jo igrala v prizorih s pastorjem in s Kellerjem in želeti bi bilo, da ostane tudi v drugih prizorih dosledna. Najbolje je vtelesil gospod 1 n e m a n n starega podpolkovnika. Uloga je tožavna, v čisto dramatičnem kakor tudi v tehniškem oziru. Gospod Inemann bil je obema kos. Njogov Schwartze bil bi lahko vzor za mnoge igralce. Gdč. Slavčeva bi bila povsem dobro igrala, da bi ne bila tako pretirala. S tem tudi ui zadela duha svojo uloge. Marija jo »dobro odgojena hči iz dobre hišo»; take hčerko so mirne, molčečo, nimajo nobene želje, nobene svoje misli in se no predrznejo, tako vpiti, kakor Marija gdč. Slavčeva Česar jo ona preveč, jo pa gdč. Ogrin če v a premalo storila. Občiustvo ni zvedelo, dalire-peni gospa Avgusta liki malo deto za vabilom k dvorskemu plesu in raznim matino-jani in soire-am, a vendar bi bilo to kaj zanimivo. Dobro je vpodobila gospa Danilova nje »estro Frančiško. Vesoli nas, da ni nikjer prostopila moje, za kojimi leži karikatura. Župnika Heffterdingka jo jako dobro igral g. Danilo. l)asi ni iskal uikakovih zunanjih efektov, ali bolje rekoč baš zato. bila je njegova igra efektna. Igral je naravno, neprisiljeno, karakter župnikov je prav dobro zadel in bil je desleden od kraja do konca. Tudi g. V ero v »ek bil je dober Keller, le v nekaterih momentih je njegovo strahopetnost preveč očitno pokazoval. Semterje bi moral imeti več izraza za njegovo samoljubnost. Gdč. K e d n a r i k o v a in gg. Lovšin in Perdan so imeli le epizodne uloge, vendar pa jih moramo tudi pohvalno omeniti. G. Pavlovski igral je sicer ljubimca, a ne lajtnanta. Primanjkovalo mu je lastnosti, katero imenuje Nemec «8chneid». Splošen utis jg bil dober. Še jedenkrat pa moramo omeniti, da aplavdirati pri odprti sceni jako moti, da ne odgovarja ta običaj nikakor modernim mestnim nazorom in dramatičnim zahtevam odra. Igralec, ki igra z dušo in s telesom, si ne želi, da ga se sili, eredi igre se priklanjati in zahvaljevati za ploskanje. Za to je dovelj časa, kadar je dejanj* končano. —an. Slovenska opera. Verdijeva glasovita in priljubljena opera «Bigoletto» prišla je tudi na slovenski repertoar. Pela se je dvakrat po redu s krasnim uspehom in za naš oder pomeni to veliko pridobitev. O operi sami govoriti bil bi skoraj anakronizem, pač pa moramo omeniti ob kratkem vspeh, kojega je pri nas doživela. Predstava je bila tem zanimivejša, ker je nastopil nov tenor, g. Raškovič z glasbenega zavoda v Zagrebu, Veseli nat, da je v vlogi vojvode Mantovskega popolnoma reusiral ter si pridobil simpatije občinstva na prvi hip. Čuli smo g. Raikovica, ko je vstopil v zagrebški glasbeni zavod, potem večkrat pri koncertih, a pozneje tudi na prvem hrvaUkem odru in konstatovati moramo, da se mu glas in igra vedno bolje in konstantno razvijata. Pričakovati nam je tedaj še marsikaj od njegovega grla in lju-bavi do umetnosti. Glas iru je jako gibčen in obsežen, posebno sega res visoko ; pevanje mu teče povsem gladko, naravno, brez napora, z močjo svojega grla gospodari jako previdno, v pravem času najde tudi prave akcente. Barva glasu mu je jako ugodna iu prija tudi najobčutljivejšemu ušesu. Od velike ugodnosti je tudi njegova neprisiljena, res dosti distinguirana igra. Upamo, da sledi ubornemu Tojvodi Mantovanskega še kmalo druga, jednako izvrltna partija. Gildo pela je gdč. Se v-čikova prav pohvalno. Partija ima tudi nekaj kolorature in tudi tu se je pokazali jako dobro izvežbano pevko. Gilda jej prija vsekakor mnog« bolje, kakor Margareta. Briljantno pel in igral je g. No 111 naslovno partijo. Venec, kojega je dobil, zaslužil je popokoma. Kot »Rigoletto« bi g. Nolli le marsikaterega baritona »slavnega« imena premagal. Omeniti nam je pohvalno še g. F«dyczkowskega kot Sparafucila. Vse druge uloge so mat) pomembe, a bile so dobro interpre-tovane. Predstava »Rigdetto« služi našej operi sploh v čast. Ravnokar je izšla injiiica ,,Karl Marx zum Gs> dfichtniss". Knjižica obsega 120 str. ter ima poleg dveh podob, originalnih listov Maria in Engelsa nastopno vsebino: Wie ich mit Mari belannt wurde. — Erzieherisclies und Sonstiges. — Mari als Lehrer. — Popularitat. — Masken, Menschen und Photographien. — Genie ist Fleiss. — Fieund und Lehrer. — Urquhari. — Barthelemy. — Mari und die Kinder. — Patriotismus und waa davon kommt. — Krankheit und Tod. — Knjižico si lahko naroči vsak sodrug pri Worlein & Comp. v Niirnbergu, ki razume nemški jezik, saj stane le 45 lu. LISTEK. kasnila. ') Radi pomanjkanja protoni jo kritika o »Domu« za- Lenka. Kmečka povest. Spisal j,. Kreowski. — Poslovenil L n. Marička je tiiio opravljala svoje delo. Spominjala se je veselih dni, ljubezni Franceta . . . Kako se je veadar to zgodilo? Neko nedeljo, ko je bila vaška mladina zbrana v neki kmečki sobi na ples, je prišla tudi Marička. Nje tovaršice so jo vedno zavidale, ker je bila naj lepša in so jo fantje vedno prosili za ples. France, ki je šel mimo hiš?, je obstal ter radovedno gledal v sobo. Marička pristopi pogumno k njemu ter pravi: »Gospod gozdar, prosim vas samo za jeden ples". On je bil takoj zsdovoljen ter hitro odložil puško in drugo lovsko ofravo — predno je kdo vedel kaj se sploh godi, sta že plesala. Vsi so ju gltdali. „ France ta >a zna ! " ,,Poglejte, ktko Marička glavo po konci drži!“ „Podobna sti si kakor bi bila brat in sestra", take jednake opazle so go čule iz množice. Marička in France sta tisto nedeljo večkrat plesala, ter se tuii gosteje potem srečavala. Kmalu je vsplauatela rnei njima čista ljubezen, sledili so ji srečni dnevi. r. Dostiskrat .ie Marička skrivaj zapustila zvečer hišo, da je zamogla z Fl ancatom govoriti, ki je čakal v čolnu, v kakem skritem kraju, koder jih ni moglo opazovati nobeno človeško oko. Kmalu jo ninuio poletje. Marička je ostala osamljena. France je lil premeščen na drugo mesto, ter je čakal definitivnega nastavljenja. Mislil je potem prositi mater, da dovoli poroko, dasi mu je Marička pripovedovala, da ga mati merzi „Le tiho bodi Marička, mati bo tudi odnehala", ji je rekel ob slovesu. Marička mu je verovala, ter ostala vesela. Ul. Necega dne je pozvala mati Maričko, ter ji povedala, da jo Kramarjev Tone snubi. „Ta . . . ?“ je vzkliknila Marička. „Ti vprašaš kakor, da ne bi bil Tone dober za tebe", je odgovorila mati. »Glej, glej, ali ni Tone lep deček, svojo domačijo ima pa tudi. Meni je vseČ in toga boš vzela". — „Tega ne vzamem" odgovori Marička. „Druzega pa dobila ne boš", pristavi mati. „Ako ga pa že imam — — ?" „Ti ga imaš — — ? Kdo je? Menda vendar ne France ?“ „Franceta*, odgovorila jo Marička. Pri teh besedah je planila mati k v iško, kakor bi jo bila osa pičila. »Kaj lovec ? France — torej je vendar res! kar ljudje govore — in jaz nisem hotela vrjeti, Torej vender, vender? — Marička kaj si storila?* »Mati jaz ne vem, zakaj Bovražite Franceta?" »Ker — ker — — “ vskipela je mati, »otrok, ti niai bil na svetu — ti ne veš, kaj ;je njegov i oče naredil meni in tebi". »Francetov oče? . . .“ vprašala je Marička. »Da, da! — Jaz sem ga ljubila. Obljubil mi I je zvestobo. Neko noč je pa zginil, videla ga nisem j nikdar več, kako sem ga klela, ko je zapustil mene in tebe. — Pozneje so ga ubili tatje, ki go kradli les. To me je zopet vegelilo. In kadar čujem njegovo ime, vre vmeni. Ne, ne, France ne pride r mojo hiio! Sedaj veš zakaj “. Marička je sedela, kakor bi okamnela. Rude-čiča je izginila iz nje obraza, pritiskala je roke na prsa, kaker bi hotela šiloma uničiti bdi, ki ji razjeda srce, Debele solze so ji pričele kapljati po licu. Mati je šla tiho iz sobe. Dozdevalo si je, da je bolje, ako pusti Maričko samo, da se izplaka. Čez nekoliko časa je zopet priSla v «obo, ter skrbno pogledovala po Marički. Ta je še vedno pla-kala. Nenadoma si pa obriše solze, ter odide i* sobe. Osupnjena gleda- mati za hčerko. Videla je, kako je Marička odklenila čoln, ter odrinila na razburjeno jezero. Ze popoldan je bilo viharno. Ko se je zmračilo, je veter močnejši postal. Ali starka ni nii slišala. Sedela je za mizo, in pri slabi luči se j« videlo, da plaka. — Kaj neki misli ? Ali se spominja minolih let? Ali je bil čut zapuščenosti ali kes? — — Nenadoma plane kviško. »Marička — — Marička!“ Vse je tiho, nihče ne odgovarja, zunaj pa veter buei okolo hiše tako, da se šipe tresejo. Zena vstane, ter skoči na prosto. Strašno je jezero razburkano. Trstje se priklanja skoraj do tal. »Marička ! — Marička ! — Marička ! — " IV. Nekoliko let kasneje. To je bil strah, ko so drugi dan ribiči našli mej trstjem utopljeno Maričko. Cela vas je žaldvala za njo. No, sedaj raste na njeni zapuščeni gomili že plevel. . . . in stara Lenka? Tisto noč so jo našli popolnoma podivjano ob jezeru. Se le potem, ko se je vihar pdlegel, je postala miraa. in taka je tudi ostala. Bledla je, imenovali so jo „bedasto" Lenko. Lasje so ji oiiveli, postala je otročja, in najložje jo je našel vsakdo v družbi otrok. Le kedar se je bližala huda ura, takrat je postala nemirna. Tekla je k jezeru, ter klicala Maričko. Necega dne so jo našli mrtvo na obrežju. Kap jo je zadela. — No, sedaj počiva poleg Maričke. Pozor sodr. predsedniki podružnic »Strokovnega društva prometnih služabnikov avstr.!* Prosimo vse predsednike, da bi do novega leta poslali vsi nove imenike upravništvu »Delavca", da je mogoče pravočasno tiskati naslove obligatnih naročnikov. Z bratovskim pozdravom Upravništvo. X :xi I* rh $ X; t $ I g Pozor ? Sodrugi! Pozor* Tekom teh dui je irJla knjižica Stari in novi kmečki prijatelji. Spisal in za -slov. proletarjat priredil E. KRISTAN. Cena Ji je le « kr. ^ s poštnino 8 kr. ==§ Naroči se jo lahko pri uredništvu .DELAVCA". š= Lastnik lista je •trokovuo