JOSIP KOROŠEC: Obrt in trgovina v radovljiškem okraju ovedem vas po železinici na jug našega okraja do želez-niške postaje Podnart-Kropa. Takoj nasproti postaji Vidimo več lesnih žag ob Savi. Po cesti iz Podnarta mimo lesnih vodnih žag v občini Ovsiše pridemo v nekdaj slavno ,,malo Ljubljano" — v Kropo. Takoj pod kroparsko Dobravo ima tvrdka M. Pirc iz Krape svojo tvornico za izdelovanje žičnih strojniih žrebljev. Železo dobiva iz Jesenic-Fužin ter razpošilja v zabojih izdelane žreblje po neikdanji Avstriji in po Balkanu i do 2 železniška voza na teden. Na razpotju /kToparslko-kamnogoriškem lomijo v griou ,,za Dolgo njivo" dolomit ter ga vozijo z voztni do postaje Podnart-Kropa in dalje po železnici v Medvode in Goričane v papirnice, da izenačujejo teže raznemu pisnemu pap^irju. Na Gorenji Dobravi izdeluje nekaj delavcev sode iz krajnikov. Okrog Krope so nekdaj kopali železno rudo, ki je je še sedaj dosti — dokaz, ker je vsa okolica obdana z rudarskimi prosto-sledi. Tudi kobold in banksit se nahaja ondi. Oglejmo si pa sedaj malo bolj natanko kroparsko otort! Kovači kujejo žreblje v vigencu (kovačnici). Vigencev je 20, opu-ščenih pa tudi skoraj toliko. V vsakem vigencu je najmanj ena ,,ješa'- — ognjišče. Nekateri vigenci imajo tudi 4 in celo 5 ješ. Na sredi ješe so razdeljeni ognji. Ognjev je toliko, kolikor je ,,štokov" ali nakoval, ki so vtlelani v kamenite panjove. Pri vsakem nakovalu je po en kovač, če pa dela velike žreblje, imenovane ,,kladovce", 'ima še svojega pomagača — hlapca. S tako naredbo so odstranjeni prepiri zaradi porabe ogloa. Ognji so razvrščeni okolo vretena sredi ješe. Na vrhu vretena 30 do 40 centimetrov visoko je kuMnja peharjeve velikosti, kjer po 3 do 4 kro-parske gospodinje kuhajo žgance ali pa fižolovec. Doma na stanovaniu kmhajo le ob nedeljah in svetkih. Kako pa kujeijo žreblje? V kotu vigenca stoji nadušljiv starec — meh. Za vsako ješo je eden. Meh goni domač motor, preprosto kolo na vodo. Sapa je navmjena v Ješo, da od spodaj gor piše v ,,iželje" pod vreteno sredi ognjev. Iželji so naprava, ki razdele sapo. V ogenj se vtakne ,,cajn" in se ondi razbeli, ipatem okoniči z ročnim ^kladivom na nakovalu in nategne v primerno dolgosf: od cajna se odseka 260 na kovalnem nasekalu primerna dolgosi, vtakne v ,,nagležen"; tu se po-bije ali naredi glava, in žrebelj je gotov. Tako se tedaj ,,cveč" (cveki — žreblji) delajo, pa tudi ,,kroparski tisočaki". • Kujejo pa iz cajnov moški, ženske, da, tudi šolarji kovane žreblje različne velikosti in vrste. Kdor se zaniima za kroparske izdelke, naj si omisli cenik ,,Prve žrebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi". Tani bo videl več tisoč vrst žrebljev in dnugih železnih izdelkov. S tistimi žrebljarskimi izdelki, ki so jih začeli izdelovati na stroj;h naglo in v veliki množini, se žrebljarskl trgovci ne morejo več kosati. To delo je prevzela Kranjska obrtna družba na Jesenicah-Fužini. 2reb-Ijarska zadmga pa si je omislila pred leti razne stroje za izidelovanje kavaletov (voaaških želez.mh postelj), raznih kladovcev in vijakov, kar vse izdelujejo v novi tovarni s kakimi sto delavci. Izdeluiejo tudi razne verige, kopače, lopaite, sponke itd. Kam pa gre vse to blago? Kladovce so oddajali na Dunaj za državne žeieznice. Veliko blaga so pošiljali v Gradec in Trst, dalje na Ogrsko in po vsem Balkanu. Na Češnjici pri Kropi in v Kropi izdelujeta Potočnik in Ažman deciinalne tehtnice in velike vozne tovorne tehtnice. Tvrdka M. Ziupan izdeluje kovaške mehove in male poljske kovačnice. Kar izde lujejo v Kropi žrebljarskih izdelkov, jih večinoma izdelujejo tudi v Kamni gorici, vendar je to le bolj ,,grobo" blago. Tudi sekirarca je v Krop; in v Kamni gorici doma. Iz Kamne gorice dospemo po cesti proti severu mimo ,,Pustega ¦ grada" v občino Lancovo. Tu sta na združeni Savi ob niostu pod Radov-Ijico dve veliiki lesni žagi in Demičeva tvornica za stavbinska dela in izdelovalnica lesne volne. V svetovni vojni so rablli lesno volno največ v bolnicah za obkladke na rane. Tudi izdelovalnica cerkvenih orgel M. Perniča stoji ob potu. Zdaj prekoračimo savski most in smo v radovljiški občini. Pod me-stom opazimo Resmanovo strojarnico. Cengletovo cementtio i^aeloval-uico in barvarijo, v mestu pa ključavničarstvo, knjiigoveznico, poprav-ljalnico dežnikov itd. ter nekaj veletrgovin s kolonialnimi (piekomor-skimi) in poljskimi pridelki. Ne smemo omalovaževati dvooddslne dr-žavne pletarske šole, ki daje marsikomu že obilo kruiia. Oglejmo si tudi starodavno gotsko župno cerkev in v renesančnem slogu zidani grad, last koroških grofov Thurnov. Iz Radovljice pridemo po cesti miino graščine Podvin (last princev Polignac-Bouiibonskih) v mošenjsko ob-čino, kjer je še nad 100 starih kamenosekov, a kamenoseški tvrdki sta !e še dve, ki izdelujeta (iz fkraškeiga, jeseniškega itd. mramorja nagroibne sp^omentke. Tudi v Radovljici in Pretrgu je še nekaj kamenosekov. Ome- 261 nim naj še po vsej Evropi znani ,,otoški" zelemi, mehki kamen groh v Kocijančičevemu kamenoloniu za vasjo Otok. Vsaka starejša hiša v Slo-veniji ima podboje pri oknih in vratih iz tega kamena. V novejšem času pa je tronadstropna Bambergova hiša v Ljubljani nasproti Unionskemu vrtu okrašena s tem zdenim kamenom. Ob dežju je ihiša liepo krasno zeleno kvadrirana, sicer se otoški kamen malo vid5 in pozna tia njej. Za Otokotn, Mošnjami, Črnivcem, Bre&jami ie bilo pred davniin časom morje, oziroma slana voda, ki je segala tja do Savinjske doline. V slani vodi se je vulkanični pepel strdil v groih in kjer je pokrit z debelo plastjo zemlje, je še danes trd kakor v Kocijančičevein katnenolomu, sicer razprhne na površju. Dalje pridemo mkno božje poti pri Mariji Pomagaj na Brezjah v Ljubno. Tu je bila nekdaj cvetoča lončarska obrt, a sedaj izdelujejo le še peči. Lončarsko blago iz drugih krajev pa prevažata 'in razpečavata na dvokolnici po vsem okiraju znana bratca Joža in Florijan iz Ljubnega. Tvrdka A. Ambrožič izdeluje ,,krtače", ščeti za volno. Učenci dobe pri tvrdki usnjat nastavek, kamor vtikajo na doanu vanj ahlje ali ake — za-krivljene igle, in marsikateri učenec zasluži s tem obkko in še kaj za hranilnico. Poglavitna obrt v Ljubnem pa je črevljarstvo. Tu je nad 20 črevljarskih tvrdk, ki imajo po 1 do 30 črevljarjev. Črevlje razpošiljajo križem dežela. Vsii semnji so tudi polni »ljubenskih črevlijev". Iz Ljubnega jo mahnemo kar po stezi v Leše, kjer je bila udomačena domača obrt: izdelovali so prav ceno ,,leške fajfe", pipce ali vivček imenovane, a sedaj jih izdeluje le še en delavec. Idirao dalje po cesti iz Tržiča v Begunje! Tu je »gorenjski Man-šešter". Več tvrdk izdeluje v Begunjah in Zgošah debelo volneno ,,go-renjsko sukno" ter ga prodaja po Sloveniji. Tam je pričetek radovljiškega vodavoda, ki preskrbuje več občin z dobro pitno vodo. Pomaknimo se v Lesce! Tu ima kovač Kapus in njegov sosed kle-par največjo obrt, odikar so podrli pivovarno. Vidic nam pa ponuja svo]o vodeno oglenčevo kislino v obliki sifona. Nova tvornica Iv. Magušarja iz Krope za podelavo železa na gorak in mrzel način nasproti postajii bo kmalu v obratu. Ako gremo ob železniški progi proti severu, dospemo v pol ure v rojstno vas našega pesnika Prešerna, v Vrbo v brezniški občini. V tej občirii opazimo v Žirovnici električne vodne naprave za okraj. V Mostah pa životari mala sekirarca in tvornica goremjskega sukna je še v obratu, kadar ne prevzame elektrarna vse vode ZavrŠnice pri Žirovnici. Iz brez-niške občine je §e pred nekaj leti odhajalo po 100 do 200 mož in mlade-ničev v Korotan tkait platno, šivat kožuhe in jih krasit v pristno narod-nem slogu. Oče sedanjega župana je bil strokovnjak za šivanje kožuhov 262 V......'"....."........'......................—..................................."¦........'........¦"..........inMtiiiitiumiiiiniiiit.................. I i : : : : | : | : | . : š : i • s z ' » , s 263 m cvetlic na njih. Marsikateremu gospodu še sedaj okrasi irhaste hlače prav po gorenjsko. Ne smem pozabiti omeniti obče ztiane konjske trgo-vine Trebušnik-Kržišnikove. Nadaljujmo potovanje! Pridemo po cesti v Javornik, občina Koroška Bela, kjer v tvornici kranjske obrfne druabe izdelujejo iz želaza želazno ploeevino. V občinah Begunje, Breznica, Koroška Bela, Jesenice in v Bohinju so še pred kratkim časom kapali železno rudo, tako na Begun-šici, Zelenici, Belšici, Kooni, Rudnem polju, Gorjušah itd. Plavže so razdrli na Javoraiku, SaVi in v Bohinju. Na Savi-Jesenicah-Fužinah Je sedaj največja železna tvornica v naši Jugoslaviji, ki je z javorniško tvornioo zvezana z električno železnico. Tudi livarna je pri tvornici, kjer vlivajo železne zvonove itd. Strojnih žrebljev iszdelajo nad 5 železni-ških voz vsak dan. Plavžev, kjer so iz rude topili lito železo in iz tega izidelovali kovno želežo in jeklo, nadomešča sedaj ,,Martinova peč", katerih je šest. V Martinovi peči se pretopi staro železo — rena, pa imamo po pridatkrh raznih kovin različno železo: modro izpreminjajoče, svetlo, niehko, trdo, prav navadno ali pa trdo jeklo. V valjavnicah se žele^o tanjša in daljša do žice lasne debelosti. Železo, jeklo, žice, žreblje razpošiljajo po vsem svetu. Tenko žioo izvažajo zlasti v Japan za umetne cvetice. Lito železo so do seuaj topili v plavžih v Škednju poleg Trsta iz alžirske rude ter ga dovažali na Je-senice-Fužine. Izboren grodelj (lito železo) 75% dobimo v novejšom času iz Bosne. Pomaknimo se po cesti dalje! Poleg Jesenic kopljejo mavec (gips) ter ga meljejo v mdko, ki jo potresajo zlasti detelji ta stročnicam kot umetno gnojilo. Tudi dalje zgoraj v dovški občini kopljejo mavec in ga raz-PoSiliJajo ipo Sloveniji. Nasproti Dovjemu je Mojstrana ob Bistrici, ki ipri-teče naravnost izpod Triglava. Mojstrana je izhodišče na Triglav. Ima cementno tvornico, kjer je zaposlenih do petsto delavoev. Ceinenta raz-važajo do pet želeizniških voz dnevno križem dežela. s Zapomriimo si, da so tu db Bistrici najdaljše rake v naši Jugoslaviji, po katerih se»pretaka voda v tvorniško turbino. Dalje po dolini prideimo v Kranjsko goro. Tu ni veliko obrti, kakor tudi v Ratečah ne (pač — cokle izdelujejo). Nekaj le&nih žag je in trgovin z lesom, kar je pa v vsaki občini. Ob Pišenci v Kranjski gori je občinska elektrarna. s Zadnja olbčiina tu zgoraj so Fužine. Ima res fužino —tvomico, 'kjer izdelujejo pločevinaste sode za petrolej itd. Tudi varijo verige z elek-triko. Izgotavljajo kopače, sekire, lopate, motike ta razjie velike kovane žreblje. V Malyjevi tvprnici za lesno volno izdelujejo iz smTekovtoe naj- 264 tenšo vofaio za abvezovanje ran, pa tudi debelejšo za obkladanje steklo-vine in porcelana v zaboijih. Po železnici se odpeljemo nazaj na Jesenlce in v Blejsko Dobravo. Tu (že v gorjanski občini) je tvornica kranjske obrtne družbe, ki izdeluje n grafita ,,električne konice" — »elektrode" za električne obločnice. Iditmo dalje! V Grabčah in Višelnici .poleg Gorij izdelujejo mali obrt-mki seikire, pa tudi živinske zivonce. V Radovni ima obrtna družba elek-irarno in koncem Vintgarja tudi. Na Fortuni ob Radovni ima verski zaklad veliko lesno žago. Ob vhodu v Vintgar je Žumrova tovarna za pohištvo. Na Bledu sicer ni velikih tvorriic, a je mnogo maliih obrtnikov za pohištvo, stavlbe, ključalničarstvo in več žag. Presikrblijeno je, da se ustreže najizbirčnejši mestni gospSci z okusno tortico, nežnim pecivom ter raznimi sladkorčki. Bled je zdravilišče z mnogami hoteli, kamor prihaja poleti na tisoče tujcev in turistov. Vsa dkolica z Bledom vred čuti, da prinašajo tujci blagimjo v kraj. Pri hotelu Toplice so prirodne toplice. Vrelec ima baje 23° gorkote. Med Kropo in Kamno gorico je slatina, vsebujoča precej železa, a ima nekolilko premalo oglenčeve kisline, da bi bila dobrotna piiača. Proti jugu in zahodu Bleda se razprostira ribenska ofočina. V Rib-nem je nekaj žag ter pletejo tuintatn iz protja košare. Na Selu je za-dtužna sirarna. Na Bohinjski Bel5 (tudi ribenska oibčina) ab postaji je parna žaga in ob Bohinjki sta tudi še dve žagi. Več rokodelcev grab-Ijarjev se preživlja z izdelovanjem po vsem akraju znanih ,,bevskih grabelj". Omenim naj še čefoelarsko podružnico na Bohinjski Beli. Sko-raj v vsaki fari našega okraja je čebelarska podružnica. Na Jeserticah, Javorniku, Breznici, Mojstrani in v Bohinju so izvoznfkl ,,kranjske če-bele", ki jo razpošiljajo po vsem svetu. Skozi Sotesko nas popelje vsak naglo v Bohinj. Kot dijak pa sem večkrat hudo zmnzoval skozi ,,Štenge" mimo pravljičnega napisa. Kaj je resnica? Pravljica nam pripoveduje, da so se vrnili Turki v Obrnah ter da so v skalo nap5sali, da ne gredo skozi Sotesko. Zaipisano pa je na skaii: Tu so papravili cesto, pravzaprav kozjo stezo, štirje fužinarji — v vsakem oglu je od vsake tvrdke vsekana varnostna znamka — med nijmi naslednik sv. Heme s Koroškega, ki je imela fužino za dtugim sav-skim mostom v Sateski. Cesto so tako popravili, oziroma izklesall iz skale nasproti sedanji žagi ob Bohinjki, da je bila vsaka stopnica velika miza, kamor je lahko stopil en konj. Od tod še danes pravijo Bohinjci v vsej Soteski: Qrem skoz'1 ,,Štenge", čeprav je sedanja cesta izvedeiia po ravnini in na desnem bregu Bohtnfke. Oorenjski kmetie so v prejšnjih 265 časlih do 18. stoletja nosili na kobilah skazi ,,Štenge" in daltfe čez Bačo v Italijo do Neapla vse kroparsko, javomiško in savsko blago. Bohinj kna kot Bled mnogo hotelov za tujce. Pramet s tujci in tu-risti preživlja marsikaterega domačina v poletju. V Bohimjski Bistrici je začasna elektrarna, fci oskrbuje vas z lučjo. Pod izviroim Savice je pa mogočna eiektrična stavba, ki