237
Narodne stvari.
Spomin na Mozirje.
Eden velikih narodnih praznikov, ki so ga priredili vrli savinjski domoljubje letos binkoštne praznike, ostane nepozabljen Slovencem in še posebej Mozirčanom; namreč blagoslovljenje zastave ^Savinjskega Sokola'' na binkoštno nedeljo v Mozirji, prijaznem trgu Slovensko-Štajarskega. kjer se je zbralo čez pet tisoč Slovencev, in zbrane goste pozdravilo je blizo tristo telegramov. Osebno so slavnost počastili ljubljanski in zagrebški, po deputacijah pa praški in tržaški „Sokoli", pa kamniški in ljubljanski pevci in razne občine in druga narodna društva. Došlici bili so v Žavcu, Brašlovcah in poslednje v Mozirji izvanredno z navdušenimi slavo-klici sprejeti, iznad poslopij so vihrale slovenske, cesarske in deželne zastave.
Slavoloki so dičili sela in pozdravljali goste v Brašlovcah z napisom od spredaj: ;j,Živijo naši bratje slovenski Sokoli!" od zadej: ^Živeli Sokoli!'' Na drugem slavoloku pa:   ^Prisrčno pozdravljeni vrli slovanski So-
koli!" od zadej: „Slava Slavjanom!" — V Mozirji pri vhodu v trg: „Na zdravje!" zadej: „z Bogom!" Drug slavolok: „Pomozi Bog!" zadej: ,,Ne vdajuao se!" Pri cerkvi v Mozirji spredej: „Slava!" zadej: „Dobro došli!" Pa še več je bilo slavolokov in napisov s pozdravi.
Slavnostni govori državnih poslancev dr. Vošnjaka in župnika Eaiča bili so navdušeno sprejeti. Petje ljubljanskih in kamniških pevcev navdušeno, godba soglasna, ples in petje po gostilnicah in na banketu do ranega jutra v ponedeljek.
Savinjčane moremo drugi Slovenci po nekaterih krajih zavidati zarad narodnega prebujenja, ker imajo napise na gostiluah, prodajalnicah in rokodelnicah, in v gostilni redavski red, samo slovensko, kakor mora pri nas biti, kar drugi kraji zelo pogrešajo, čeravno imajo pri županstvih kake vrle „zaspane" Sloveuce, ker še najraji, čeravno dobro ne znajo nemško, vidijo in nas nevedoma tako prodajajo za Nemce.
Križnik.
238