KATOLISK GKRKVEN LIST.
^S^rni^rlil^r^ ? ,Cdi ?0lV in Veljf Pošti za eel° let0 4	kr, za pol leta 2 *1. 40 kr„ za četert leta 1 ffl 3() »cr.
^UMarmci sprejemana z» eelojeto^gl., za poMeta 2 g]., zaeertert leta 1 «rl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica'- dan poprej.
Teiaj XXXVII.	V Ljubljani, 23. vel. travna. 1884.	List 21.
Alfons Ratisbon.
Ker je glas počil, da je za Teodoroni umeri tudi njegov brat Alfons Ratisbou v Jeruzalemu, naj podamo glavne čerte tudi iz njegovega življenja. Življenje Alfonsa Ratisbona je silo znamenito in vsakemu zanimivo, naj si je Alfons sam živ, ali mertev.
Izraelska družina Rafisbonnes (Rezno. Ratisbona, Regensburg) prebiva že nekaj stoletij v Elzasu in je imela zlasti v Strasburgu imenitno tergovsko hišo. ki se je obilno pečala z denarstvom. Bila je bogata, sloveča pa tudi dobrotna. Izmed dveh bratov, ki sta bila na čelu te družine, je bil eden brez otrok in v redu velikega judovskega duhovstva; drugi je imel osem otrok, med kterimi sta bila tudi brata Teodor in Alfons. ki sta jedro v naši zgodbi. Starši so bili kmali umerli in bogati stric je prevzel skerb čez otroke svojega brata.
Alfons, rojen 1. majnika 1814 v Strasburgu, se je izobrazoval v kraljevem vstavu svojega rojstnega mesta. L. 1825 pa se zgodi velik potres v Ratisbonovi rodo-vini. Teodor, rojen 28. grud. 1802, učen in posebno izobražen mladeneč, se je namreč dal kerstiti ter je prestopil v katoliško Cerkev. Soznanil se je bil namreč z učenjakom in modrijanom Botain-om, ki je bil ob tistem času učenik v Strasburgu. in nasledek je bil, da je judovsko zmoto sprevidil. Jezusa Kristusa iz temeljitega preiskovanja spoznal ter mu čast dal kakor resničnemu Odrešemku sveta. Pripravljal se je potem na duhovski stan in 18. grud. 1830 je bil posvečen. Veliko in neu-trudljivo je delal v prid sv. Cerkve v svojem domačem mestu. 1. 1840 pa je šel v Pariz, kjer je zraven svojega duhovskega poklica tudi z učenostmi in pisanjem veliko se pečal. Spisal je po virih življenje slovečega sv. Bernarda in njegovega stoletja (Histoire de saint Bernard et de son Siècle;, kterega izvir in prestave imajo že več natisov. Bil je tudi eden glavnih predstojnikov bra-tov>ine Marijnega presv. Serca za spreobračanje grešnikov v Parizu. To speobernjenje je bilo napravilo veliko zgledovanje pri vernih in pri nejevernih. Tukaj ni noben človek mogel samopriunosti natolcevati. napčnih namenov podtikati. Ni bilo vmés lahkomiselnosti, ne nepremišljenosti, ne nečimernosti in častiželjnosti. Skoz in skoz je bilo očitno, da mladi človek dela z resnim prevdarkom in prepričanjem, s polnim spominom in edinim ozirom na svojo srečo v prihodnjem življenji. Teodor iz
svojega spreoberujenja ni le imel nobenega časuega dobička in prida, temveč na mnogotero stran /gubo. in čakalo ga je obiluo vojske iu zatajevanja. Zavoljo tega so se verni po pravici veselili, nejeverni pa osupujeni in oplašeni niso vedili kaj reči. Teodor pa s svojim spreoberujenjen in nadaljuim djaujem nič več in nič manj ni pokazal. kakor da je v resnici olikan in uuien mlad človek, ki brez ozira na svet iu posvetnost gre po poti, ki je prepričan, da ga bode k cilu pripeljala. Serce nas uiore boleti, da veliko olikanih slovenskih mladenčev z naj lepšimi zmožuostmi nima enake bistre prevdarnosti ter ne vedo prevdariti modrih besedi: „Quidquid agis. prudeuter agas. et respice finem !u —
Človek! modro stori vsako d»4o
Misli, kakšen konec >*o imelo!
Alfons pa. zveršivši uke v kraljevem vstavu, je prestopil v nekako odgojiše, ki jih imenujejo pen/.ijouate. Naj imenitniših protestantov sinovi iz Ki/asa in u. raznih nemških pokrajin se oudi izrejajo po pariškem okusu in kopitu za višji iu omikano gospostvo. Velikrat pa se v tacih penzijonatih mladini serce iu duh malo oblažuje. vadijo se bolj tako imenovane spodobne šege in obnaše za svet; iu mladi ljudje pridejo iz njih kakor vošeni možici, brez duha iu brez serca, pa tudi brez zavednosti, da je treba še za kaj druzega skerbeti. kakor za telo iu za to. kar taisto želi iu potrebuje.
Alfons Ratisbon veuder je pozneje tudi v vedah tako naprcdval. da je postal doktor krasovednosti. Lotil se je potlej pravniške vede in dosegel je v Parizu pismo za pravdosrednika. Veuder pa mu tega stanu rodovina ni dopustila. Bil je ljubljenec stricu iu vsi rieržini, zlasti ker so upali, da jim bode Alfons iz njih vere odločenega Teodora bogato namestoval; torej so ga odineuili za bankovsko in menjavsko opravilo in za glavo cele hiše. Alfons se je temu vdal. Stric zato ljubljeucu, da bi si ga še bolj prikupil, dovoli vsakterc kratkočase, veselice in vedrila: viditi ga je zdaj na konji, zdaj v kočiji, zdaj v drušiuah. pa spet na popotvanji, kakor sc mu je zljubilo. Tergovstvo s presnimi številkami pa mla-deuča, ki je bil ves gibčnost in življenje in poln duha, vender le ni veselilo. Živel je torej več v Parizu kot v Strasburgu.
Ratisbon v svojem pravem bitji ni bil več jud, kakor postava tirja; vender pa si je vse pri/.adjal, bi judom po duhovno in telesno v boljši stan pomagal;
podpiral ie očitne liste v prid judovstva, napravil celo loterijo na Francoskem, ki je judom veliko nesla. Zraven tega je pa kristjanom škodoval, kjer koli je mogel. Še posebno sovražljiv pa je bil brez prenehanja zoper svojega brata Teodora. Tega in tacega počenjanja so bili Ratisbonci kaj veseli, in nezmčrno se jim je s takim djanjem prikupoval.
Med tem takim se j« Alfons bližal že 28. letu svojih dni na zemlji in čas je bil, da bi prišel do kake stanovitnosti. Bližnja žlahtnica. njegova prava sestričina, je bila tako po njegovem sercu, da se je 1. 1841 z njo zaročil. Pohlevnost, dobrota, priserčnost in nežnost nedolžne zaročenke ga je silo srečnega in tako zadovoljnega storila, da se mu je poživljati začela celo vera na neumerjočnost in na Boga. k kteremu nikoli ni klical. Prešinovali so ga toliko bolj občutki srečne prihodnjosti, ker tudi v krogu njegove deržiue so ga odkritoserčno
vsi ljubili in spoštovali — stric, bratje in sestre.....
Pogrešala se je le še ena sama reč pri Ratisbonu, da bi bil popolnoma srečen, namreč sladki mir z višave. Tega svetna ljubezen in blagernost ne more nadomestiti, in kjer ga ni, tam se odpira od časa do časa neizrečena praznota in dolgočasnost, bodi si priložno ali nepriložno. Tu ne pomagajo lepe in sladke besede, ne ples, ne na-pitnice. ne sploh paša svojih počutkov in drušine. To je občutil tudi Katisbon, dasiravno še sam ni prav vedel, kaj mu je in česa mu manjka.
Ni se mudilo za ženitvanje, ker nevesta je bila še mlada. Alfons se je odmenil za razvedrilo še na Jutrovo popotvati, in povernjvši se svatovšino obhajati. Sklenil je podati se čez Čivita-vekio, Neapelj in Palermo na Jutrovo, zlasti pa v Carigrad. Odrinil je 12. listopada 1*41 in spomladi se je mislil verniti. V jezi do brata Teodora in do katoliške Cerkve ni hotel ne v Rim iti, ne na kako rimsko cesto stopiti.
Med tem pa je že 14 dni, kar daje Teodor Ratisbon moliti v kapeli matere bratovšine presvetega Marijnega serca „za mladega Izraelca, ki se je odmenil popotvati na Italijansko in na Jutrovo." To je ravno poprej omenjena hratovšina presv. in neomadežanega Marijnega serca, ki jo je bil vstanovil 3. grui. 1*35 rajni fajmošter Dufrische-Desgenettes v cerkvi Marije D. Zmagovavke za spreobračanje grešnikov, prihodnje leto 22. proscnca pa pričel. Razširila se je potem po vsem svetu in ueštevilue so prečudne spreobernjenja, ki so se zgodile na pripo-ročevanje v Marijno serce
Alfons pride v Neapelj, ogleda mesto in mnogotere reči v svoj dnevnik zapisuje. Posebno čeruo je opisoval duhovne, ktere je iz serca čertil. V poznejem pisanji pravi: „O kakošne preklinjevanja sem pisal v svoj zapisnik! Omenim to le zato. da pojasuim, kako čem je bil takrat moj duh.u — Ko opravi v Neapeljnu svoje pota, hoče kar naravnost čez Malto v Carigrad popotvati. S tem uamenom gre neko jutro iz gostilnice zapisat se na parobrod v Palermo. Na poti pa — se mu obudi hrepenenje po Rimu. Težko kdaj bom v Rim prišel, ako zdaj ne grem, si misli. Zamaknjen v te misli stopi v pis&ruico, ki pa ni bila za parobrod. ainp<t* za pošto. Ztpiše se tedaj za pot v Rim, in tri dni pozneje, 2. pros. 1*42, je že v večnem mestu. Imel pa je za terdno sklenjeno, da se bo le malo časa tam mudil, ker v 15 dneh mora zopet v Neapeljnu biti.
Zadel je skupaj Ratisbon tukaj s prijatlom mladih dni, z baronom Gustavom Bussieres-om, s kterim je od mladih let skupaj živel in bil z njim v ravno tistem penzijonatu. Bussieres je bil vžgan protestant, je govor večkrat na vero obračal ter iskal Ratisbona za prote-atanštvo pridobiti. Ratisbon pa mu je odvračeval le z zabavijicami zoper keršanstvo. Vender je djal, ko bi kdaj svojo vero menjal, bi se k protestauštvu obernil
in ne h katoličanstvu. Bil pa je ta pogovor le poveršen in za šalo, brez kake reznosti.
Nato gleda Ratisbon podertine, cerkve, starinstva, umetnijo itd. ter iše urno urno dokončati ogled mesta, v ktero ni prišel toliko iz radovednosti, kolikor iz nekakega znotranjega gnanja, ki sam ni vedil, od kod in zakaj je. Potem gre na pošto in se zapiše za voz, ki je imel iti od sabote do ponedeljka (16. do 17. pros.) po noči v Neapelj. Od ondot hoče zdajci podati se na Jutrovo. Poslovit se gre torej še s protestanškim prijatlom, Gustavom žl. Bussieres-om. Ker ga pa doma ne najde, hoče oddati listek zanj njegovemu bratu Teodoru Bussicres-u, zetu francoskega ministra Human-a iz Stras-burga. Ravno ta pa je bil poseben prijatel njegovega lastnega brata, duhovna Teodor Ratisbona. Baron Teodor Bussieres je bil iz protestanštva prestopil v katoliško Cerkev, znan kakor pisavec; od njega ravno je naznanilo, iz kterega izvira pričujoči posnetek o Alfonsovem spreobernjenji. Pri tem tedaj je hotel listek za Gustava B. oddati, in sicer strežaju pri vratih. Previdnost Božja pa je naklonila, da ga strežaj kar v sobo pelje s pri-stavkom, da je baron 2e sam doma. Alfonsa nejevolja lomi, ko notri gre. Bussieres sicer merzlega brata svojega prijatla vender prav prijazno sprejme. Pogovor se začne, kakor navadno, s tem, kaj je novinec v Rimu vidil in kako mu je dopadloV Ratisbon je o vsem. kar je vidil, govoril prav merzlo, pristavil pa je: „Nekaj posebnega se mi je primerilo. Ko sem prišel v cerkev Ara Coeli (ki je frančiškanska), sem bil neprevidoma ves pretresen, in ne da bi si bil mogel razlagati, od kod je to! Skazovavec, ki me je vodil, in moje ginjenje spazil, me je prašal, kaj se mi je zgodilo in če hočem oditi V in pravil mi je pozneje, da je večkrat priča bil, ko so bili tujci ondi enako pretreseni." — Baron si je mislil pri teh besedah: „Ti boš naš!" Alfons pa, ki je morebiti baronu misli iz oči bral. je precej in pa za terdno pristavil, da ta presunljej je bil sploh pobožen, nikakor pa ne keršansk. Teodora je neki skriven nagib budil ter je govor dalje snoval in iskal Alfonsa katoliške resnice prepričati; toda Alfons prijazno miluje njegovo lahkovernost in odgovori: „Jud sem rojen,jud bom umeri."
Na ta, na videz močnodušni ugovor: „Jud sem rojen in jud bom umeri," ne bo odveč majhna opomba. Skorej povsod se naleti na take ljudi, kteri modrujejo, da VRak mora v tisti veri ostati, v kteri je rojen in izrejen. Ne vem, kako bi mogel previden človek kaj tacega terditi! Ako se kitajec, mahomedan, jud. protestant itd. prepriča, da je v zmoti, ali ni neusmiljeno načelo, da mora še dalje v zmoti ostati in ne sme na pot resnice in pravega blagra prestopiti, kterega je našel? Ako bi bilo dobro to pravilo, bi tudi naš Zveličar ne
bil smel ukazati: „Pojdite in učite vse narode,......
učite jih vse spolnovati, kar sem vam zapovedal." (Mat. 1*.) „Kdor veruje in bo keršen, se bo zveličal, kdor pa ne veruje, se bo pogubil." In čemu je Sin Božji na svet prišel, ako bi mogli vsi zmoteni ljudje v veri ostati, v kteri so rojeni? S tem ugovorom se pa tudi krivoverski in razkolniški učeniki sami zaušnice dajejo: zak.tj turti oni bi bili mogli katoličani ostati; kaj jih je bes ter-pinčil, da so iz Cerkve odstopili? Povernimo pa k nadaljni dogodbi.	(Dalje prih.)
Premišljevanja in molitve za vse stanove.
14. Varuj se grešne priložnosti!
Kdor je sklenil grehu slovo dati, mora tudi skleniti, da se bo zanaprej grešnih priložnost ogibal. Če pa kdo pravi, da ne bo več greha delal, grešne priložnosti, v
kteri je vselej, ali skoraj vselej padel, pa noče opustiti, je to naravnost laž, ker skušnja kaže, da se taki nikdar ne poboljša. Če pijanec pravi, da se ne bo več upijanil, kerčme in slabe drušine pa ne pusti; če nečistnik pravi, da ne bo več v nečistost se pogreznil, grešnega znanja pa ne pusti; če igravec pravi, da ne bo več klel in goljufal, igre pa ne pusti: je vse to neumno govorjenje in prazno obetanje. Kakor ni mogoče, da bi kdo po žerjavici hodil, pa bi se ne osmodil; da bi ogeuj v pertu nosil, pa bi se ne ožgal; da bi smolo ali oglje prijemal, pa bi se ne umazal; da bi se z gadi igral, pa bi pičen ne bil. Ravno tako tudi ni mogoče, da bi se tisti greha obvaroval, ki grešne priložnosti zapustiti noče! — Že s tem. da se človek radovoljno in brez potrebe v bližnjo grešno priložnost poda, pokaže slab namen iu željo po grehu. Zato pa tudi duhovni učeniki terdijo, da je takemu že pot v grešno priložnost za greh prišteta, če se tudi morebiti po okoliščinah greh ni vselej zgodil. — Grešna priložnost še nikogar ni poboljšala, spridila pa jih je že mnogo. Človek je že po svoji natori taki, da rad druge posnema, kar pri njih vidi in sliši, samo s tem razločkom, da se kaj slabega raji prime, kot kaj dobrega. — To so spoznali že neverski modrijani, kterih eden je rekel, da je človek vselej slabši nazaj prišel, kolikorkrat je med ljudi šel; in drugi je rekel: Povej mi, s kom se pajdašiš, in jest ti povem, kdo da si! To resnico nam poterjuje tudi sv. pismo v 17. psalinu, kjer takole beremo: „S svetim boš svet, z nedolžnim boš nedolžen, z izvoljenim boš izvoljen; s hudobnim pa boš hudoben!" In Jezus, večna resnica, govori: „Kdor nevarnost ljubi, bo v nevarnosti poginil!"
In to je čisto naravno, sej pa tudi ne more drugač biti. Vsak človek ima že notranjega sovražnika, namreč hudo poželenje, ktero vedno seboj nosi in s kterim se mora vsak dan vojskovati. Če pa v grešno priložnost pride, se z notranjim sovražnikom sklene še vnanji sovražnik, namreč slab zgled, ali naravnost grešno napeljevanje; potem nesrečen izid ni več dvomljiv. Grešnik, ki je raaovoljno, brez potrebe in prederzno v grešno priložnost se podal, je od Boga zapuščen, ker Bog pre-derznih grešnikov s svojo gnado ne podpira; sam tedaj stoji nasproti dvema sovražnikoma, in kaj čudo potem, če je premagan! Godi se mu. kakor bojaželjnemu fanti mi, ki se zanaša na svojo moč in se baha, da se dveh. treh ali še več takih ne boji; skušnja pa uči, da ravno taki pretepavec je največkrat tepen. ali pa še celo ubit! — Se tam, ko se človek ogiblje, kar se more, včasih in nehote v kakšno grešno priložuost zaide; koliko ložej in hitrejši se še-le uni spotakne, ki takih priložuost radovoljno išče ali se jim brez potrebe izpostavlja. Sv. Anton puščavnik je videl ves svet z zanjkami preprežen in je v velikih skerbeh zdihoval: O Bog! kdo bo odšel (namreč tem nastavam, da bi se ne zapletel in ne padel)? In slišal je glas: Ponižni! To se pravi: On, ki ne zaupa na svojo moč. ampak na Božjo pomoč; on, ki se globoko pripoguje da se v nastavljene zanjke ne vjame. Ravno tudi sv. Jakob, ki piše, da se Bog prevzetnim ustavlja, ponižnim pa daje svoje gnade (4. 0). Vsim priložnostim ne moremo nikakor ogniti se, sicer bi morali iz sveta iti; nektere priložnosti že stan seboj prinese, postavim, pri duhovnih, zdravnikih. Ali to je vse kaj druzega. Kdor se prederzno v priložnost podaja, gre sam v boj pioti dvema sovražnikoma; kdor pa po svoji dolžnosti mora v priložnost, ni sam, ampak podpira ga gnada Božja, in če je Bog z nami, kdo bo zoper nas V Judita se je podala v hudo skušnjavo, ki je bila njeni čistosti nevarna. Ali ker je v silni potrebi in ne brez Božjega navdihnjenja to storila in z molitvijo in postom popred Božjo pomoč si zagotovila; je srečno iz priložnosti in hude nevarnosti prišla, da ni bila nič omadeževana!
Zavoljo grešne priložnosti pa se je treba teh pravil deržati: 1. Nikoli in nikdar ne smemo iti v bližnjo grešno priložnost brez potrebe, radovoljno in prederzno, posebno v tako, v kteri smo še vselej ali skoraj vselej grešili; 2. Če nas pa stan in dolžnost veže iti v tako priložnost; moramo vselej popred Boga prositi za njegovo pomoč in gnado, z molitvijo in postom se oborožiti, ves čas v Božji pričujočnosti hoditi in pred ko mogoče, iz priložnosti se odtegniti.
Molitev.
O Bog! Če premišljujem svoje dosedanje življenje, vidim in spoznam, da sem zato tolikokrat v greh padel, ker se grešuih priložnost nisem varoval, ali ker sem jih še celo nalašč, radovoljno in prederzno iskal. Zdaj pa terdno sklenem in sveto obljubim, da se ne bom več prederzno izpostavljal takim nevarnostim. Če me bo pa dolžnost kterikrat v kako nevarnost klicala, hočem vselej k Tebi za pomoč pribežati iu s Tvojo gnado upam. da bom vselej premagal! Če bo tudi hudo, hočem z aposteljni klicati: O Gospod, pomagaj mi. da ne poginem! In terdno zaupam na Tvojo pomoč, o Marija, da iue re boš zapustila. Kakor si svojo služabnico Judito neouia-dežauo ohranil v tolikih stiskah in nevarnostih — obvaruj tudi mene vsih grešuih madežev! Kakor si rešil tri mladenče iz ognjene peči, in Daniela iz levnjaka. tako reši tudi mene, o Gospod! iz vsih grešnih nepriložnost in nevarnost! Amen.	(Itulje pri h.)
MOŽ BREZ VERE.
(I)alje.)
3. Djavnost,
3) Djavnost, v našem pomenu čednostua djavnost je tretje znamenje kerščanskega človeka; spet nov vzrok njegovega dostojanstva. — Djaven ima biti človek namreč, tako djaven k čednosti, kakor nedjaven k pregrehi. O, kako mnogotero, kako neutrudljivo, kako sadovito. kako hvaluo se kaže čednostua ta djavnost na tem, ki ima vero iu strah božji! Ta ve, kaj je dolžau Bogu. svojemu bližnjemu, samemu sebi; ta pozna, kako imenitue so te dolžnosti, ker je v njih dobro in prav podučeu. iu z njimi piešiujeu.
Seveda, tudi možu, ki nima vere, ali pa ki ima le slabotno vero, kratkomalo ni odreči djavnosti. Tudi on je djaven, toda kje je močen nagou djavnosti v njem, kje tista velika moč, s ktero bi mo«jel tolikanj dobrega storiti v sebi iu zunaj sebe V On obrača to moč v zgolj malenkosti, v zgolj inalopriduosti, ter z njo trati lepi, dragi čas! — Zmeraj uciuireu, zmeraj delaveu, polne roke ima opravkov; vendar ničesar ne stori, kar bi bilo njega vredno, kar bi veselilo ga šej>o smerti, ter mu časno djanje v večnosti plačevalo? Človek taki je podoben otrokom; ou svoje življenje v šalah in burkah presanja, preotročari, preigra. presiueja; opravljajoč le to, kar lepša telo, kar lika zunanjost, kar ga uterjuje na pozorišču sveta, kar ga priporoča v družbi; — v takem življenji pa zamuja najvažnejše potrebe!
Bog hotel, da bi ga djavnost njegova še dalje ne gnala! — Pa ne, djaven je tudi še naravnost v hudem. Želiš vojakov? Išči jih v zgodovini. Ali še bolje: sam opazuj, pa natanko, moža brez vere. Akoravno takoj ne doprinaša marsiKterih pregreh, mu bomo li to pisali v čednosti? Kaj še! Morda ni čutil nagnjenja v sebi, morda ni imel priložnosti. To ali ouo djanje grelno jo pa bil opustil le zato, ker bi z ujim ne bil mogel doseči drugega hudega namena. Morda je mislil, da prav pri tem djanju bodo ljudje nanj gledali; hudo uagujenje je
toraj zaterl, da bi ga ne imeli za to, kar je res; c pusti
*
je zdaj hudo, da bo prihodnjič storil to bolj neopazovan in varen. — Počenja pa hudo ne le zase, ampak tudi za druge, časih široko na okoli. Povsod seje strupeuo seme, oblaga pot nedolžnemu s kameni spodtike in pohujšanja, nastavlja mreže in okauuje odkritoserčnega in neprevidnega, kali mir domači in družbinski, podžiga ogenj razpertja, meša se v vse, zmete vse in pokvari vse.
Ali kdaj je pa djaven v dobrem. Morda kader opravlja dela kerščanska in evangeljske čednosti? Ni mogoče; kako neki bi mogel, ker je mož brez vere? — Naj se le po zunanjem spoznava k veri; naj le govori, kakor bi bil res pobožen; naj le opravlja verske šege; naj zveršuje dela velikodušnosti, dobrotnosti, pravičnosti: je li pa vse to prava čednost? smemo li izpred oči pustiti namen? Tega nihče ne more poterditi, in po načelih prave nravnosti tega nikakor odobriti ni moč. Ker toraj moža brez vere v vsem tem ne vodi veljavnost vere in njenih zapovedi, ne volja in dopadljivost Božja, ne drugi čeznatorni nagibi, ktero ceno imajo pač taka čednostna dela? Mož brez vere je morda miloserčen in radodaren, pa le ker siromaka videti ne mara. Morda je delaven, pa le, da si nabere premoženja; morda je zderžen, pa le zarad zdravja; morda je velikodušen, pa le zarad hvale; morda je priljuden, da bi si naklonil le zaupanje drugih ljudi, ktere namerja ukan iti itd. So pa li to čednosti? Ali pri Bogu veljajo? Ali človeku dostojanstvo povikšujejo? Nikakor ne. Te čednosti prav za prav druzega niso, kot hinavščina; mož pa. kteri jih zveršuje, je po čerki taisti mož, o kterem piše sv. Pavel, da ima sicer videz pobožnosti, njeno moč pa taji (II. Tim. III». Ko bi mogel ta človek, kar želi, doseči po drugem potu, gotovo bi se ne hip ne obotavljal, tudi zunanje dobro upustiti, pa hudo storiti, koderkoli bi tirjala njegova strast. Ne bo se odpovedal nobenemu veselju, ako tudi ima zanemarjati dolžnosti pravice. Raji bo odtergoval potrebne reči onim. za ktere mu je skerbeti, kakor da bi sebi kaj odrekel, kakor da bi omejil lastno samopašuost Ker ima krive misli o časti, ne stori tega, kar daje pravo čast. ampak to. kar se zdi častno v krogu nespametnih in njegovih pajdašev. Poprijel se bo vsaktere goljufije, če bo le videl nektere, da se za to nič ne zmenijo. Dolžnosti prijateljstva bo le dotlej spolnoval. dokler bo upal od njega dobička, in dokler se od njega nič zahtevalo ue bo. Na srečo, na čednost bližnje;. • se ne bo oziral, ako bo videl, da tuja sreča njemu ne koristi. Celo dobro ime bližnjega mu ne bo več sveto, bližnjega napake bo množil ali manjšal, kakor bo kazalo njegovi koristi iu ujegovi samopašuosti. Ob kratkem, mož brez vere ne bo le nič dobrega storil, temuč si bo dovolil vsako strast, vsako pregreho, ako bo le služila njegovim častiželjniin in lakomnim namenom. — Kaj porečem o viši čednosti sv. evangelija? Nič ne rečem. Kajti ako se deržimo le tega, kar smo povedali doslej, moremo li še misliti, da mož brez vere more biti mož čednosti ali da bo mož čednosti? Nikakor ne. Čednost, zverševana iz naj čistejših, naj plemenitejših namenov, le taka čednost daje človeku pravo vrednost, visoko dostojanstvu; le taka čednost nas približuje naj popolnejšemu Bitju; le ona nas povzdiguje nad vse druge stvari. — Imej še toliko zunanjih prednosti, še toliko leskečih lastnosti, še toliko znanosti, bistrosti: vse to ti ne nadomesti, vse to ti ne da dostojanstva, kakoršnega daje ona. Ker je mož brez vere potem takem nezmožen za čednost, kakor smo videli, je tudi gotovo, da zametuje svoje dostojantvo, svojo čast, da psuje nagon djavnosti, ter se spet pokaže malopridnega človeka.	(Dalje prih.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Bosne.
Iz Sarajeva nam je došlo častno pismo od presvit-lega nadškofa, ki je posebne važnosti. Glasi se:
Prečastni Gospod!
Najpervo naznanjam svoje sožaljenje iz dna serca, da je ljubljansko škofijo zadela nesreča, ter je zgubila verlega moža in gorečega pastirja v osebi visokega pokojnika dr. Gogala. Pri radosti, ktero smo občutili tudi mi, ko smo zaslišali, da ljubljanski škofovski stol zasede mož, ki bo pravi oče svojim ovčicam, ste zmožni misliti tudi našo žalost, ktera nam je serce presunila, ko je počil glas, da je dobrega Gogala serce odbilo za ta svet, iu vsadilo se v iskreno ljubezen samo Njega, kteri edini je vse uaše ljubezni vreden. Bog vč, kaj dela, bodi hvaljen tudi za to v tem ko ga prosimo, naj o-vdovljeni cerkvi ljubljanski čim prej milostno podi pastirja „secundum Cor suum" (po svojem sercu).
Ko sem se v Ljubljani mudil ter sem v Vašem velecenjenjem društvu v duhovskem semenišu pri prijateljski mizi ranjcega dr. Gogala vžival gostoljubje, snovale so se razne zdravice, ter sem tudi jaz v eni omenil, kako bi ljubljanska škofija dolžnica si storila nadškofijo verhbosansko, ako bi ji darovala zvonove za stoljno cerkev Sarajevsko. Te besede našle so odziv v pripravni volji, skor bi rekel v določilu, zbirati doneskov za napravo zvonov za Sarajevsko katedralo.
V Sarajevem se pripravlja in dovaža potrebno gradivo za zidanje cerkve. Cerkev se ima to leto iz zemlje vzdigniti, leta 1885 se ima pokriti, 1. 188(5 do-gotoviti. Tukaj v Sarajevem se je vstanovilo gospejsko društvo, kteremu na čelu je baronica Appelova, to društvo tukaj samo, po Bosni pa po druzih gospeh zbira darove za orgije prihodnje stoljne cerkve Sarajevske-predštev teh orgelj je postavljen na 10.(J00 gld. Tako tedaj se je nadjati, da bode Bosna cerkvi Sarajevski dala orgije.
Sadaj je torej čas, da se resno lotijo opravila tudi drugod naši prijatelji, kteri so odloČili kaj storiti za Sarajevsko stoljno cerkev. Dobro vedoč itd.: derznem se Vas lepo poprositi, blagovolite med svojimi in našimi prijatelji sprožiti prašanje o napravi zvonov za Sarajevsko stoljuo cerkev, in zares zbiranje darov za zvonove čim prej začeti, kajti predštev štirih zvonov je djan na 7.000 gld., in predno se to uabere, je treba dosti časa.
Da tudi jaz nekaj za zvonove pripomorem, obetam, da Vam v začetku mesca kimovca t. 1. v svoje ime pošljem 50 gld. Zvonovi se bodo lili v Ljubljani, in to je razlog, zakaj da taj uovac poslal bodem v Ljubljano.
Zahvalujem se že naprej itd. ...
Vaše Prečastnosti
infimus frater iu Christo Josip, nadškof Verhboaanaki.
Sarajevo 12. maja 1884.
Opomba. Lepa, pa težavna je ta naloga. V tem, ko bodo Zagrebčani, ako smo prav slišali, napravili veliki oltar, bi Kraujce, ki so tako močuo za lepo zvonilo vneti, zadelo zvonove poslati v novo nadškofovo stoljnico v Sarajevo, —- naši zvonovi naj bi se glasili v glavnem bosanskem mestu .. . Zderžimo se zdaj vsafce nadaljniše opombe in prosimo prijatelje in umne čita-telje, naj bi o tem kaj spregovorili in svetovali.
VredniStvo.
Z Iga. Kar se dandanes po svetu godi, in v raznih družtvih govori, se vse očitno pripoveduje in po časnikih svetu oznanuje; naj tudi Danica, ktera vselej rada hvali, kar je hvale vrednega, svojim čitateljem naznani, da so se obhajale duhovne vaje ali ekser-cicije od 28. aprila do 8. maja na Igu prav vspešno in slovesno. V ponedeljek zjutraj so poslali naš preč. g. fajmošter voz v Ljubljano, kteri je pripeljal okoli poldne 3 čast. gospode lazariste med priterkovanjem zvonov k farni cerkvi. Po kratki molitvi v cerkvi so se podali v farovž. Ob dveh popoldne so se začele duhovne vaje za otroke — drugi dan ob 10 zjutraj po klicanji k sv. Duhu vaje za dekleta, ktere so se obhajale zanje tri dni ; prihajalo je k eksercicijam okoli 400 deklet, ktere so imele vsaki dan tri govore in eno premišljevanje (konzideracijo); le zjutraj so k svetim mašam tudi drugi hodili, potem so bile vedno same v cerkvi dekleta, ktere so se ves čas predpisanega reda deržale, tako da je bila vsaka ura odločena za kako duhovno opravilo, zadnji dan so obhajali domači preč. g. fajmošter med slovesno sv. mašo za sv. obhajilo dobro in lepo pripravljene dekleta.
V	četertek, to je 1. maja, so bile pri krasno okin-čanem šmarničnem altarju slovesne litanije M. B., potem „Veni S. Spiritus," in nato so se pričele duhovne vaje za žene. Imele so zopet vsaki dan tri govore in ob 2 popoldne stanovski poduk. V nedeljo zjutraj so bile žeue med sv. mašo obhajane po preč. g. fajmoštru; bilo je žen okoli 700 pri mizi Gospodovi.
V	nedeljo popoldne ob 2 pričele so se duhovne vaje pa za fante in može; po slovesnih litanijah in „Veni S. Spiritus/ stopili so čast. g. Fraučišk iz Celja na prižnico ter so imeli pcrvi govor; in ta gospod so )0tem bili vodnik duhovnih vaj tudi za nas, može in ante. Že začetek je pokazal, da serce naših mož in 'antov je dobra zemlja za resnico božjo, kolino bolj pa ionec. Neki mož je prišel le na pogled v cerkev, pa )il je presunjen ter spreobernjeu, je zopet prišel, iskal v spoveduici pokoja vesti ter se je umiril z Bogom. Veliko solza spokorjeuja, solza veselja se je pretočilo, — cele noči so bolj oddaljeni možje in fautje ostali v cerkvi, ter so molili sv. rožni venec, in ginjeuo prepevali litauije Matere Božje. Serce se je veselja topilo, ko so v četertek zjutraj preč. g. fajmošter obhajali med slovesuo sv. mašo več ko 1000 domačih mož in fantov. Veselje in hvaležnost ljudstva zavolj te dobrote se ne da popisati. Ko smo imeli možje svoj stanovski poduk, takrat so peljali v slovesni procesiji g. misijonar z g. Jurijem Dernovšokom fante v bližnjo poddružnico, in tukaj so pa imeli mladenči svoj stanovski poduk. Nazaj grede so fautje kaj slovesno prepevali Marijne in misijonske pesmi; pokazali so djausko, da so v resnici vojaki Kristusovi, da se hočejo zanaprej pod banderom Jezusovim vojskovati, Vsi smo bili ginjeni viditi toliko število — okoli 4 do 500 hrabrih in za zveličanje duše tolikauj vnetih mladenčev. Veliko dobrega sadu je do-našal naši fari sv. misijon, kterega smo lausko leto obhajali; upamo, da letošnje duhovne ^aje bodo pa stoteri sad obrodile. Bog daj, da bi se ua več krajih naše mile domovine obhajale take zveličavne duhovne vaje; potem bo manj greha, greha pijanosti in nesramnosti, več pa molitve in zatajevanja. Kdo ne sprevidi, kako se cela fara povzdigne s takim svetim opravilom.
Hvaležno kličejo ljudje čast. gg. misijonarjem in domačim gospodom, posebno pa domačemu preč. gospodu fajmoštru, kteri se tolikanj trudijo za našo večno in časno srečo, kličejo namreč: Bog plačaj, Bog poverni to nepozabljivo dobroto! — Bog neskončno miloatljivi daj, da bi vsi ostali stanovitni v dobrih sklepih!
Z Gorenjskega se nam piše, da so se v dveh
ondotnih farah: v Dražgošah in v Železnikih, veršile zadnji čas prav lepe in spodbudne cerkvene slovesnosti. V Dražgošah so tretjo nedeljo po Veliki noči blagoslovili novi sv. Križev pot po navadnih obredih vis. čast. g. O. Jožef Bizavičar iz Ljubljane. Azistirali so jim poleg domačega g. duhovnega pastirja trije čast. gg. duhovniki iz okolice. — V Železnikih pa je bila enaka slovesnost koj naslednjo četerto nedeljo po Veliki noči med azistenco šesterih čast. gg. duhovnov. Opravljali so blagoslovljenje preč. g. P. Kalist Medič, gvar-dijan v Ljubljani. Na obeh krajih nesli so med veličastnim sprevouom, streljanjem in zvonenjem novi sv. Križev pot iz farovža v cerkev, in vse daljne slovesnosti so se godile vpričo obilnih množic domačega in sosednjega ljudstva. Novi Križev pot bode vernim prebivavcem dolga leta v blago tolažilo in zaklad velikih duhovnih milost za žive in za mertva.
Postojna, 14. maja. Kaj okusna in umetna je notranja oprava naše v romanskem slogu zidaue glavne farne cerkve sv. Štefana; zlasti povzdiguje jo prekrasua slikarija, katera staue nad 8000 gld. Slikal jo je daleč okrog sloveči Italijan Fabris več let ter doveršil umetno svoje delo 1. 1882. Enako lepšala bode cerkev nova leča, katera se stavi ravno te dni v svetišče Božje. Izdelal jo je domači umetnik iz sivega kamenja in belega marmora g. Vuruik, kamnosek iz Itadoljice. Samo delo, brez kamenja in druzih stroškov, bode stalo 14' JO gld., vse skupaj pa 2300 gld. In da se vprašamo, od kod ta denar, od kod neumorna skerb za lepoto cerkve, prijeten nam je odgovor, da vse to stori za Božjo čast toliko vneti prečastni g. dekan J. llofsteter. Zato naj si bode svest, da hvaležnost naša mu je gotova ter plačilo zasluženo pri Bogu. Bog naj nam ga še dolgo ohrani!
V Lienc-u na Tirolskem bode v kratkem blagoslovljena nova hiša katoliških rokodelskih pomočnikov. Večina pomočniških družb iz Tirol in Korotaua bode zastopana. Blagoslavljal bode vojuiški škof dr. Gruša.
Naj opomnimo pri tej priliki, da tudi družba ljubljanskih pomočnikov ima zemljiše kupljeno za svojo lastno novo hišo, in tudi nekaj cvčnka je za zidanje že pripravljenega; toda le za dober začetek. Naj bi jim torej, kteri morejo, roke — ali da prav rečeno: „beca" podajali, da bodo mogli nakviško. Glejte, da eno pervih opravil novega škofa bode blagoslovljevanje nove hiše rokodelskih pomočnikov. O, to ni mogoče! No, če ne, pa malo odjenjamo; zahtevamo pa: saj blaglovslovljenje podstavnega kamna rokodelske hiše bodi eno pervih opravil novega šKofa. Več pa ne moremo odjenjati.
Bosansko. Presvitli gospod verhbosauski nadškof Jožef Stadler v prelepem pastirskem listu obravuava dve reči:
Na pervo uaznanja, da je ravuo dve leti preteklo, kar so mu sv. Oče Leon XIII tudi Baujaluško škofijo v začasno oskerbljevanje izročili; v konzistoriji 27. sušca t. 1. pa so škofa za Banjaluko izvolili svitlega gospoda P. Marijana Markoviča, muogozaslužuega. od vsih spoštovanega gospoda. Torej se presvitli nadškof s t i m pisanjem poslavlja s škofijo Baujaluško; vender pa je čisto ne zapuša, ker neizbrisljivo je tudi ondotne pre-bivavcc zapisal v svoje serce, in hoče pouižuo prositi tudi Jezusa, da naj jih nikoli ne izbriše iz svojega Serca.
Drugo pa tiče mesec majnik iu Šmarnice. Nihče ne pride k Jezusu, kakor le po Mariji, pravi dalje, kakor je Jezus le po Mariji na svet prišel. To pa je višji pastir obširno pojasnil, ker je bilo ravno pred nastopom mesca majnika. Ves pastirski list od 25. sušca Marijino čast oznanuje in pojasnuje; torej tudi mi, ki
smo še v majniku, posnemimo nekoliko iz tega lepega pastirskega lista.
Sv. Avguštin pravi, da svet ni bil vreden sprejeti Sinu Božjega neposrednje iz roke nebeškega Očeta, in zato ga je dal Mariji, naj ga po nji svet sprejme. Sin Božji je postal človek, pa samo po Mariji in od Marije. On ni hotel stopiti na ta svet v moški starosti kakor človek nenavezan na druge; temuč postal je nekako dete, ki je bilo v strežbi in skerbi matere Marije. On je modrost brez konca, ktera je naj bolje vedila, kako se more Bog naj bolj preslaviti, in človek naj ložej rešiti; in glej. on je za naj modrejše cenil, v vsem podložen biti blaženi Devici, in to ne samo eno ali dve leti, ampak celih trideset let. Sin Božji je bil navezan na Marijo v svojem začetku: kajti ni hotel poprej človek od nje postati, dokler ni po arhangelu Gabrielu iskal njenega privoljenja. On je bil navezan na Marijo v svojem osebnem življenji: ker bil ji je pokoreu. In to je toliko vredno, da sv. pismo o vsem tem življenji samo to spominja, da ji je bil pokoren. On je začel svoje čudeže na njeno prošnjo; posvetil je sv. Janeza pred njegovim rojstvom, pa na Marijino besedo. Ravno da je Marijino pozdravljenje prišlo do ušes Elizabeti, in že je bil posvečen sv. Janez, še predno je bil rojen: in to je pervi naj veči čudež, ki ga je Jezus storil v redi milosti. Pri ženitovaniji v Kani Galilejski je spremenil Jezus vodo v vino, to pa na prošnjo svoje matere Marije, in to je čudež, ki ga je Jezus storil v natori. In v čas njegove smerti je bilo potrebno, naj bode poleg križa tudi mati Marija, ter se z njenim privoljenjem daruje nebeškemu Očetu za odrešenje rodu človeškega. Pa tudi zdaj v nebesih naš Gospod Jezus, ker je vedno Sin Marijin, kakor je bil na zemlji, ne neha biti naj bolj pokoren Sin vsih sinov proti svoji naj bolji Materi, ter so mu tudi zdaj njene prošnje, rekel bi, zapovedi, ker nikoli ji ne more odrečij kar ga prosi, ker to je vedno primerno njegovi sveti volji.
Po daljnem pojasnovanji Marijine moči in pomoči za nas pri Bogu pravi:
Blažena Devica Marija je tudi naša srednica pri Jezusu, kakor je Jezus naš srednik pri nebeškem Očetu. Po Jezusu mi v edinosti z vsimi verniki prosimo nebeškega Očeta. Po Jezusu in naslanjajoč se na njegovo zasluženje stopamo pred veličanstvo Božje. Ali mar ne potrebujemo koga. da nas pri ravno tem Sred-uiku zagovarja ? smo mar dosti čisti, da se sami z njim ¿edinimo? ali ni on Bog in v vsem Očetu enak, naj svetejši in vsega češenja vreden, kakor Oče san.? Res, da je v brezkončni ljubezni postal naš Srednik pri svojem Očetu, da njegovo jezo utolaži, da za nas plača, kar smo se mi zadolžili; ali pa se ga veuder ni nam bati. ko premišljujemo njegovo veličanstvo, njegovo svetost? Zato nam je s sv. Bernardom reči, da potrebujemo srednika pri Sreduiku, in ta je Srednica blažena Devica. Po nji je Jezus Kristus prišel k nam, po nji je nam k njemu priti. Ako se bojiš stopiti pred Jezusa, svojega Boga, ali zarad njegovega veličanstva, ali pa zarad svojih grehov; pa stopi pred Marijo, svojo Mater iu Besednico. Ona je dobra, ona je milostljiva; v nji ni nič ostrega; ona je zgoli usmiljenje in nikdar od sebe ne odbija, tudi naj večega grešnika ne . . .
Sv. Alfons Lig. premišljujoč, da je Marija bramba ubogih grešnikov, ginljivo zakliče: „Tukaj sem, ki se k tebi zatekam! Sveta Marija, Očeta sem zgubil, pa ti si mi Mati, sila je, da me zopet odkupiš. V toliki nesreči te kličem na pomoč, pomagaj mi! Ali bom ostal brez tolažbe? Ne . .. Kdo te je kdaj prosil, da bi ga ne bila uslišala, mu ne pomagala? Kdo se je kdaj zgubil, ako se je k tebi zatekel? Le tisti se pogubi, kteri se k tebi ne zateče. Daj mi tedaj, moja
Kraljica, ako hočeš da se Zveličam, da vedno v tebe kličem in v tč zaupam." Po tem tedaj, ako hočemo priti k nebeškemu Očetu, pojdimo k Jezusu; on je naš Srednik pri njem, ker nas je odkupil, in srednica pri Jezusu pa Marija.
Po dolgih in prelepih naukih o Mariji in njeni silno veliki veljavi pri Bogu velčva viši pastir, da naj se pastirski list bere ljudstvu banjaluške škofije pervo nedeljo, ko ga v roke dobijo.
Ali imate koga, ki ni opravil za veliko noč?..»
Poslušajte!
Dve pridni sestri ste imeli brata, kateri je bil zašel na slabe poti in nič ni hotel od božjih reči slišati. Ni bilo več upanja za spreobernjenje. Slednjič je duhoven sestri spodbudil, naj se k Bogu obernete in za brata molite. Obedve ste torej molili celo pobožno. Perva, ki se je bila odločila v samostan, pa vendar le ni šla, je Bogu obljubila: Da hoče, ako Bog njeno molitev usliši, v samostan iti, dasiravno ji je težko od svojih, posebno od svoje sestre se ločiti. Ravno tako je druga sestra, ktera je pervi vedno branila v samostan, obljubila, da ji nič več ne bo branila, je dalje ne več zaderževala. In glejte, kaj se je zgodilo! Brat je opravil dolgo spoved ter prejel presveti zakrament. Ni li molitev in obljuba k temu pomagala? Ko smo to zvedili, mislili smo si: Da bi se pač kaj tacega še večkrat zgodilo! Ali ni tuui sedaj še tacih družin, v katerih kdo že več let ni opravil velikonočne spovedi? Ako bi drugi domači prav goreče za njega molili, zaupljivo bi se ravno to zgodilo, kar se je z unim bratom.
Slavospev Mariji
(po sv. Brigiti.)
Z vejco upa, Golobica, Milostna kraljeva hči, Polna milosti Devica, Blago se na nas ozri. Vžgi v temini luč nam novo, Pelji v Serce Jezusovo, Vsem obračaj tje ozir, Vsim odpiraj sreče vir!
Slava Ti, zaveze skriuja! Svetega mirti zaklad; Celi svet Tvoj žar prešinja, O zastava milih nad! Ti pod Sercem je počival, In v naročji sladko bival Večnega Očeta Sin, Nam obljubljeu iz višin.
Čisto Solnce, brez oblaka, Zgolj ponižnost, zgolj svetost; Reka Božja, kjer pretaka Se ljubezni vsa sladkost; Oh ljubezen do Dobrote Večne, in za nas sirote, V 8ercu Ti plamti vsikdar, Vso Te vnel je sveti žar!
Cešena si Mar^a.
Pozdrav naj moj doni, Se slavospev glasi: Cešena si Marija! Nebo, hrib, dol, morjč Odmevaj pesmice; Cešena si Marija!
Bom z angeljem začel, Kot kdaj ti on je pel: Cešena si Marija! Oh sladki slavospev, Kot harpe čist odmev: Cešena si Marija!
Kdo b' Mater ne serčno Častil Gospodovo V Cešena si Marija! V veselji, v tugi vdau Pozdravlja te kristjan: Cešena si Marija!
Je ljub'mu Siuu všeč Pozdrav lepo doneč: Cešeua si Marija! Kar Teb' se slave da, Za svojo On spozna: Cešena si Marija!
Sladko bo njemu umret',
Kdor Te pozdravlja vnet:
Cešena si Marija!
Se v večnost bom podal,
Bod' zadnji moj pozdrav:
Cešena si, Marija!	Kadoslav.
Razgled po svetu.
Avstrijansko. Ministerstvo za kmetijstvo, kakor piše „Oesterr. Corresp.,« namerja kmetijske nauke popolnoma prenarediti. — Dobra misel; ako se polovica ur, ki se obračajo na matematiko, in polovica ur, ki jih jemlje fizika, oberne za potrebne in djanske kmetijske nauke, ■e noben previden človek ue bo jokal; se v6, da tudi stroški bi se morali po tem razrediti. Treba bi bilo pa tudi nauka o treznosti, o škodljivosti žganja, sploh o lastnostih dobrega gospodarja in poštenega kristjana; potem bi se kmetijstvo povzdignilo. Ali tudi keršan-stvo gre k dobremu kmetovavcu? Sej vsak ve, da ne turk, ne jud, ne beduin, ne cigan in rokomavžar niso za kmetijo in kmetovanje; pač pa je pošten katoličan „dober kmetič.44
Rim. Sv. Oče so 24. sušca t. 1. v kardinalskem zboru imeli prav tehten ogovor zoper sovražnike sv. Cerkve in poslednjič so nazuauili za kardinala: Jož. Sebast Neto, patrijarha Lizabonskega, in Vil. Son-telice, nadškofa Napolitanskega.
Rim. Nekaj o zasebuem življenji in dnevnih urah našega sv. Očeta.
Leon XIII vstanejo vsako jutro ob (i. Ob 7, po dolgem premišljevanji, imajo sv. mašo; po maši zahvalne molitve. Ob 8 pregledajo in rešijo pisma kongregacij in obbirne dopise. Ob 11 sprejmejo škofe, poslance, romarje itd. iz vseh dežel in stanov. Ob '/,1 se sprehajajo po vatikanskem vertu. Spremlja jih navadno kteri prelatov in 2 plemenita stražnika. Največkrat gre z Jjjimi msr. Boccali, skrivni tajnik, prijatelj in zaupnik. Ako ni lepo vreme ali če so sv. Oče kaj slabotni, peljejo se nekoliko po vertu. Kosijo ob 2, kakor je pri mnozih rimskih družinah šega. Pri kosilu so le pol ure imajo eno mesno jed, dve pnkuhi in sadje. Pijejo, kakor so jim zdravniki nasvetovali, nekoliko vina bordoanca Po kosilu nekoliko počijeio, potem gredo v svojo zasebno sobico na delo. Ob '/,5 sprejmejo prefekte in tajnike posameznih zborov in se z ujimi posvetujejo o cerkvenih zadevah. Ob 8 pregledajo iz raznih dežel časnike. Ob %10 molijo rožni venec, ob 10 malo večerjajo in sicer vedno enako: juho, eno jajce in malo
salate. Potem se zopet umaknejo v svojo sobo. Poročevalec pristavlja, da je res čudovito, kako so sv Oče pri življenji tako polnem truda in britkosti že nad 6 \H vender razmeroma tako čversti in zdravi. Bog jih ohrani se veliko lčt!
J«r«Mlem. Pred nekoliko mesci je čaatiti pater
s1jr^mfhalfadc',vikir.geršk()-katolišk®ea p»trijarha, za 60.000 frankov kupil hišo sv. Veronike, šesto postajo sv. križevega pota. Zopet je v roki katoličanov, koje bila že več sto tet v oblasti turkov. 9. sušca je imel na tem kraju pervi sv. mašo slavni čast. P. Alf. Marija Ratisbon.
Iz Solarola. (Slučaj — neslučaj.) Florenški „uioruo" pripoveduje pretresljivo dogodbo. V okrajini S. Monte je cerkev, posvečena sv. Boštijauu. Liberalui brezbožniki so se zagnali nad tisto cerkev ter so jo hotli zatreti in podreti, češ, daje potreba preveč stroškov za ohranjenje te cerkve, pa da je ta kraj nezdrav itd, kakor znajo prostomišljaki, kader hočejo kaj svetega odpraviti. Nekteri svetovavci iu stanovuiki so bili te*a silno veseli in bahali so se s tem, kakor s kako zmago. Ljudje pa so ugovarjali, da je izobčen, kdor kaj tacega počenja; glavač liberalcev pa je odgovoril nesramno* „Ako so kake izobčenja, vse jaz nase vzamem.*
Začno tedaj podirati cerkev in odneso podobo (štatuvo i sv. Boštijana, podirajo oltarje, tudi kosti morilčev v rakah ne puste v miru ter jih z njih m«st odpravljajo. Tisti svetovavci in udje so pričujoči pri bo-goskrunskem, tolovajskem počenjanji.
Neprevidoma pa začne slabo prihajati svetovavcu, kteri je bil med pervimi, ki so brezbožni naklep pospeševali. Začela se je bolečina v roki, razpasla se je po vsem životu, že v pervih trenutkih mu je besedo za-perlo in v 48 urah je umeri. Ob enem času mertvud zadene in konča 'druzega svetovavca, ki je bil drugi v prederznem počenjanji. Tretjega je hromota zadela na jezik. — Te dogodbe so s strahom uapolnile tudi tiste, ki se radi vedejo, kakor bi ne verovali v kazui Božje. Med tem pa so po višjem povelji odjenjali cerkev raz-devati in dekana so naprosili, naj podobo svetnikovo sprejme v svojo dekanijsko cerkev, ter naj se tam časti
—	Ljudstvo pravi zdaj, da je Svetnik svoj glas razodei
—	„vox populi vox Dei."
Hratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostne priprošuje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora iu Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvauja iu vse uečistosti, sovraštva, prekliujevanje iu vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v bratovsko molitev. — Nekdo priporočen N. Ij. G. presv. Serca iu drugim pomočnikom za dušno iu telesno zdravje in za resničuo poboljšale. Zahvalo hoče naz-uauiti. — Zena priporočuje razuzdanega moža za po-boljšanje. — Bolau v nogi za zdravje. — Neka uepri-jetua zadeva, da bi se vgoduo vravuala. — Mož z bolno roko za zdravje. - Devica, da bi dosegla doželjeni redovni stan. — Oseba za zdravje, če je Božja volja. _
Hudobnim strastim vdana sa poboljšanje. — Ženska na nogi hroma tako, da so jo mogli z vozičkom v oddaljeno cerkev voziti, pa je bila na priprošnjo N. Ij. G. toliko okrevala, da je lahko brez ptuje pomoči hodila, za kar se je bila tudi Bogu po Danici očitno zahvalila; zdaj pa se ji je na veliko žalost domačih tako shujšalo da ne samo mora vedno ležati, ampak, kar je še hujši, so
ji je tudi pamet zmešala. Ker po zdravnikovi razsodbi je malo upanja, da bi se kdaj ozdravila, se vnovič s toliko večjim zaupanjem v bratovsko molitev priporočuje, ker bila je že enkrat uslišana, da bi ji vsegamogočni Bog na priprošnjo N. Ij. G. in sv. Frančiška milostno zopet dodelil ljubo zdravje, ako je Bogu v čast. in njeni duši v zveličanje. Uslišanje se bode po Danici razglasilo. — Bolan terdovratnež, skor umirajoč, za spre-obernjenje.
Koledar za prihodnji teden:
20. vel. travna. S. Filip Ner. — 27. S. Magdalena Pačiška. — 2«. S. German. — 29. Teodozija. — 30. S. Ferdinand. — 31. S. ADgela.
Mesec rožnik je posvečen posebno božjemu češenju presv. R. Telesa in Serca Jezusovega.
Listek za raznoterosti.
Prosimo, naj ne prezro blagi čitatelji dopisa z Iga v današnjem listu. S tem je pokazana pot, po kteri bi se zaupljivo zlagoma dale prenoviti cele duhovnije. Kolika sreča za ljudi!
_ . l^rvt »v. Obhajilo so v uršulinski cerkvi obhajali Id. in 21. majnika za notranje in vnanje šole. Pridružilo se je nekoliko učenk iz c. kr. vadnice in druzih ter je bilo vsih skupaj obaarat blizo poldruga stotina. Obhajalo se je prav slovesno z orglanjem, lepim petjem m čast. g. katenet A. Keržič je otročiče vnemal s prav primernim in ginljivim govorom.
Smarnice se po vsih cerkvah prav pridno obiskujejo in prelepo obhajajo; tudi pri sv. Petru je velika cerkev napoluovana. V stolnici so premišljevanja čast. P. Kiinerja zmeraj enako zanimive in segajo v naj glo-bokejši živce človeškega bitja.
Nespodobnost in bogoš krimsko obnašanje. Vsako leto se slišijo pritožbe, da se pri velikih vratih znotraj in zunaj ustavljajo med šmarničnim opravilom zijala, ki se pohujšljivo obnašajo; eden gospodov je slišal celo bogoskrunsko oponašanje pri molitvah. Tako toslo res m vredno druzega, kakor da ga kdo za uho prime in iz hiše Božje sune. lianjki Slomšek je hudo svaril nespodobno obnašanje v cerkvi in rekel, da „pri vratih navadno le smeti ostajajo," to je, naj bolj zaver-zeni ljudje. Pritožujejo se gospodje, da so ondi celo taki. od kakoišuih je pričakovati postavnosti in olike. Ce kdo, gotovo mi želimo mladenčem le dobro; pomisli naj pa vsak. ila z bogoskrunstvom v svetišu si najprej in za vselej zapravi blagoslov Gospodov. „I',o" se ne da zasramovati." Pa tudi tega ni pozabiti, da e^ia sama čertica je zadosti, da te za vse žive dni nesrečnega stori, ^naj le rec pride na pravem mestu do ušes.
Z Gorenjskega. (Kratka ¡>a krepka molitev.) „Bog se usmili škofije in pošlji nam moža Slomšekovega duha'"
Spreobrnjenje. V Pešti. kakor ogerski listi naznanjajo, je imel ta teden keršen biti rabiuar Sztering z vso družino.
kazališa gorijo le še dalje! 10. t. m. je pogorelo mestno «azališe na Dunaju. Vse znotraujc je razdjanje. Deset ka/ališ, kakor „Vaterlandu našteva, je imelo požar od začetka grudna prešnjega leta, tedaj v manj kot 0 mescih.
Milost presv. .leznsovega Serca. Eden očetov je imel sinčka že dva mesca bolnega v postelji, nad kterira so bili zdravniki obupali. Slišal pa je brati, kolike mi-
losti se dosegajo po pribežanju k Jezusovemu Sercu. Poživi se mu vera, v četertek priporoči sinčka v molitev, v petek prejme ss. zakramente, da bi veči moč imela njegova molitev, in v nedeljo je bil sin že iz postelje, iz vsake nevarnosti, ter je tudi že igral s svo-jimi^tovarši. (Bollet. Sales. v Torinu za mesec april
«erkev Jezusovega presv. Serca v Rimu se zida
že precej dolgo časa. Stroški tam za take dela niso majhni. „Bolletino* v Torinu pravi, da je treba po 20 tisuč lir na iue«ec. Delo se dozdaj ni pretergalo, v sili so pa tudi ia hitreje bi napredovalo, ako bi imeli pomočkov. Zato hočejo tudi tam napraviti srečkanje. (Kdor bi hotel za srečke ali pa za cerkev kaj poslati, se lahko zgodi pod napisom: Al M. Rev. D. Francesco Dalmazzo. parrocho del Sacro Cucre, via p^sta s. Lo-renco, 42. Iioma.)
Janko in Kiseljak.
Janko. Kaj ti je, Kiseljak, da si tako zagrizeno razkačen na jezuite, ali ti je morebiti kteri očeta ubil?
Kiseljak. O ne, — očeta ne, ampak mojo tako ljubljeno nejevero mi ubija, ker mi tako hudo in neoveržljivo do živega pritiska, da mu ne morem kaj.
Janko. Kaj ti je pa spet načinil ?
Kiseljak. Staro vražo in laž zoper jezuite, ki so se je že nemški moji prijatli naveličali, sem bil v mladoliberalni ponvi pogrel; pa precej so mi bili na sledi m so mene potisnili na žerjavico, ki sem jo za nje pihal.
Janko. Kar si iskal, si pa našel.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Po čast. P. Jožefu Biza-vičarji 3 gld. — G. Radoslav 1 gld. ,.za korenjake dijake — naprednjake v pravem pomenu in prave katoliške možake/ — Blagorodni g. Anton Možik 5 gld. — Čast. g. župnik Jakelj 3 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Po čast. P. Jož. Bizavičarji 50 gld. — preč. g. Dom. Alpi v Gorici O gld. — Skofja Loka zopet 30 gld. za srečke.
Za sveto Detinstvo: Iz namena, da bi nedolžni otro-čiči v nebesih prosili za spreobernjenje zgubljenega in razuzdauega moža. — Iz Radolice 5 gld. — Po čast. P. Jožefu 7 gld.
Za sv. Očrta: Iz Godoviča čast. g. župnik Sik. Križaj 4 gld. 25 kr.
Za opravo ubožnih cerkev: I/ Idrije 31 gld. 45 kr.*)
—	Iz Trate 12 gl. 10 kr. — Iz Drage O gl. — Iz Za-plane 1!) gl. 30 kr. — Iz Šent-Vida nad Vipavo 25 gl.
—	S Trebelnega 34 gl. — Od Stare cerkve pri Kočevji 10 gl. 20 kr. — Iz Sel pri Šumbregu 13 gl. — Iz Čateža pri Savi 13 gl. — S Kovora 4 gl. 30 kr. — Z Zgornjega Tuhinja * gl. 50 kr. — S Križa pri Teržiču 10 gl. 40 kr. — Iz Podbrezja 21 gl. 25 gl. — Iz Dol pri Litiji 12 lil 10 kr. — S Podkraja 11 gl. — S Selc is gl. — \/4 Sent-Jauža 11 gl.
Za varhe Božjega ijroha: Po čast. P. Jožefu 2 gld. Za najbolj potrebni misij on: Po čast. P. Jožefu
2 gld.
Za redovnike Trapiste: Po čast. P. Jožefu 1 gld. Od + J. R. 1 gld.	6
Za misijon Ratisbonov: Po čast. P. Jožefu 2 gld.
*) Op. V pismu je bilo 36 gld.; kakošen namen ima ostanek ?	yr
Odgovorni vreduik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.