* l Ul Referendum Sli DV er ICI lal ike IZC lai mi irnos oimo U__LLU mmm BjBTJUiJUHI 1— EBUin.i'iiii-11 ,/j BSHiim-immj B3E2S2ES1 CPTITIM !4 p M L-4| J. GLASBENA šola Nov^GENHAGNU U4en°v() MESTO - Okoli 30 Briana iz udllel)ev Glasbene šole Ja'Ponoči (^mejevpe,ek’17 ma‘ goste „i, rati na tujih tr-0 Problem,vnju nove tehnologije in Jio pij,"1'11’ Povezanih s tem, bo-*levilk knt^T V en’ °d prihodnjih n°Veni stm' ^tek'a Proizvodnja na -2!S!^4»SeJ53rM**0‘ JE Krško? Stališča zelenih LJUBLJANA — Čeprav kljub strahotni izkušnji Černobila ta čas v svetu gradijo skoraj sto novih jedrskih elektrarn in je torej atomska doba v novem razcvetu, naj bi se Slovenija po zgledu Avstrije in njenega Zvventendorfa odpovedala tovrstni miroljubni uporabi jedrske energije in zaprla Jedrsko elektrarno Krško do konca leta 1995. To odločitev naj bi sprejeli prebivalci naše republike z referendumom, ki naj bi bil hkrati z referendumom o novi slovenski ustavi. Tak sklep je sprejelo predsedstvo zelenih Slovenije prejšnji teden, ko je obravnavalo politične usmeritve in programska izhodišča stranke za prihodnje obdobje. Predsednik dr. Dušan Plutje poudaril, daje napočil generacijski trenutek, tako rekoč enkratna priložnost, da bi začeli bolj opazno uresničevati težnje k ekosocialni, nevtralni in miroljubni državni ureditvi in k brezatomski coni Alpc-Jadran. Na prihodnjih volitvah se bodo za te cilje zavzemali kot samostojna stranka in šele po volitvah iskali svoje koalicijske zaveznike. Predsedstvo je sprejelo predlog zakona o referendumu za zaprtje JE Krško. V drugi tezi nameravajo predlagatelji priti pred prebivalce Slovenije z naslednjim vprašanjem: »Ali naj se je Krško zapre do konca 1995 in začne postopek za njeno razstavitev?« Za predlog zakona morajo seveda dobiti poprej še podporo poslancev in skupščine, pri tem pa računajo na pomoč vladajočih slovenskih političnih strank. M. L. Pomirjevalne besede predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta krščanskim demokratom na Trški gori — Izidor Rejc: vse je nared za novi dnevnik NOVO MESTO — Minulo soboto so se v prostorih Srednje kmetijske šole na Trški gori zbrali predstavniki občinskih odborov slovenskih krščanskih demokratov iz vse Slovenije. Njihovega srečanja sta se udeležila tudi člana te stranke, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za industrijo Izidor Rejc. To soboto so slovenski krščanski demokrati namenili trem najpomembnejšim temam: samostojni Sloveniji, dnevniku Slovenec in slovenskim grobiščem. Predsednik vlade je predstavil štirinajst osamosvojitvenih programov, ki so nared tudi zaradi trenutnih razmer v državi. Kajti to, kar se ta trenutek dogaja v Jugoslaviji, je menil, niso samo začetki državljanske vojne, pač pa opozorilo, da moramo do 26. junija v Sloveniji pripraviti vse formalne zakonske podlage za osamosvojitev. Med drugim je dejal: »Slovenija bo samostojna država, ko bomo imelinadzor nad vsem ozemljem Slovenije, ko bomo torej imeli oblast nad vso državo Slovenijo, tudi na vojaškem področju. In ravno obrambno in ministrstvo za no- PO OTVORITVI KNJIŽNICE ŠE NA OTOČEC — Za posebno prireditev v sklopu prazno vanja 245. obletnice novomeške gimnazijeje štela petkova otvoritev preurejene inprvič za ja vnosi odprle knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Samostansko knjižnico je slovesno odprl predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki seje nato kot nekdanji novomeški gimnazijec udeležil na Otočcu zaključne slovesnosti ob visokem jubileju novomeške gimnazije, enako tudi šolski minister dr. Peter Vencelj in številne druge osebnosti iz javnega življenja. Sicer pa več o tem na kulturni strani današnje številke Dolenjskega lista. Na posnetku: Lojze Peterle med otvarjanjem frančiškanske knjižnice. (Foto: J. Pavlin) tranje zadeve sta svoje naloge odlično opravila. Slovenci lahko mirno spimo!« Peterle je še menil, daje ravno urejanje odnosov z JLA ta čas najtežja naloga slovenske vlade, drug problem pa je vprašanje mednarodnega priznanja nove države, saj je to konstituivni element državnosti. Vendar tudi v tem primeru ni bil črnogled. Minister Izidor Rejc je govoril o nevzdržnem stanju, ko mora Slovenija • Veliko časa so zbrani posvetili slovenskim grobiščem, tej nezaceljeni rani slovenskega naroda. Bogomir Štefanič iz Kočevja je od vlade zahteval, naj v Kočevki Reki za vse v vojni in po njej porušene cerkve postavi vsaj eno novo. Druga naj bi stala blizu grobišča v Kočevskem Rogu, sprejela pa naj bi 150 ljudi. Ko so predstavniki občinskih odborov krščanskih demokratov govorili o tej temi, so znova govorila čustva in opozorila, daje še daleč čas, ko bomo enkrat za vselej rekli, da smo na to rano res postavili obliž. dobesedno kreditirati Jugoslavijo. Omenil je milijardo mark, ki bi Sloveniji ta trenutek prišla še kako prav, in znova opozoril na izčrpano gospodarstvo, ki mu vlada v mnogih primerih precej pomaga, a se to v sredstvih javnega obveščanja ne vidi. Izrazil je prepričanje, da bo kmalu bolje, saj se poraja nov demokratični dnevnik Slovenec, za katerega je vse nared, do prve številke pa nas loči kratek čas. Slovenec bo, smo slišali, dnevnik vseh Slovencev in ne bo zastopal interesov tega ali onega dela slovenske družbe. J. PEZELJ Hudi problemi slovenskih in hrvaških kmetov so podobni Srečanje v Metliki — Dr. Osterc o zakonih — Razmere se slabšajo — Osamljeni glede denacionalizacije METLIKA — V okviru Vinske vigredi je bilo dvodnevno srečanje slo- PoljIMETJE— Tako slovenski kot hrvaški kmetje, ki so se srečali l°iai kniein lz,a^ovoll,ii. ker so družbene spremembe prepočasne in trdijo, da se Kmetijstva in zadružništva še slabša Svoboda res je zlata tisk0 entm le,u strankarske vladavine se je odnos med svobodo p(, 'n °blastjo že toliko izostril, da lahko z vso prepričanostjo tem°V‘m° 2 Lincolnom: Ni demokracije brez svobode tiska, ter dodamo, da ni svobode tiska brez neodvisnosti in avtonomi-medijev. Po dokaze ni treba v Zagreb in Beograd, ki sta znana ’ medijski vojni in omejevanju novinarske svobode v sedanji etonalistični evforiji, o čemer so pripovedovali srhljive zgodbe q e(i 'avniki jugoslovanskih opozicijskih strank prejšnji teden v (jtnkarjevem domu, ampak jih najdemo tudi na domačih tleh. četi!?? "Ltbodjim spevom«, poskus odvzema akreditiva poro-» p. ‘z skupščine, zamenjava tiskovnih predstavnikov, afera n ranjskem radiu, podržavljanje RTV itd., vse to dokazuje, da st' 6° ?.^ast — četudi politično pluralna — v tem pogledu ni do-i boljša od prejšnje. Ne razume ali noče razumeti, da množični sm- sEoz‘ katere se kaže svoboda tiska, enosuivno niso in ne vi ^'ll ^ °blasti Ne smejo biti podrejeni cenzurirani, od-fSp‘°d centrov politične moči in dnevne politike, če od njih pri-akujemo, da bodo nastavljali kritično ogledalo družbi Časopi-J’ ra<7,° in televizija morajo biti avtonomni v odnosu do oblasti, epa v odnosu do družbe kot celote, saj se oblast menja, družba ^ °stane. Šele na tako postavljenih temeljih lahko določamo venskih in hrvaških kmetov, ki se gaje udeležilo kakih 100 kmetov iz obeh republik. Pogovora o kmetijstvu v prostorih metliške Vinske kleti so se med drugimi udeležili tudi slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in podpredsednik Slovenske kmečke zveze Marjan Podobnik. Minister Osterc je na kratko predstavil zakone, ki zadevajo kmete in kmetijstvo; gre za zakon o zadrugah, zakon o denacionalizaciji, zakon o gozdovih, zakon o lovstvu in divjadi, zakon o cenah ter zakon o zemljiščih. Več razpravljalcev je opozarjalo, da se položaj kmetijstva in zadružništva slabša. Matjan Podobnik je dejal, da so v njihovi stranki neprijetno presenečeni, ker je vse več ljudi, tudi znotraj Demosa, ki menijo, daje hitra denacionalizacija ovira privatizaciji in da je kmečka stranka glede vztrajanja pri takojšnji denacionalizaciji, ki je zanje osnova nadaljnjega zaupanja, vedno bolj osamljena. Podobnik je še dejal, da se cenovna razmerja, ki se sedaj vzpostavljajo med kmetijstvom in trgovino, še slabšajo v škodo kmeta in daje sedaj najboljši čas za razne zaslužkaije na kmetov račun. O slabšem položaju kmeta je govorila kmetica iz Vipave, Janko Badovinac, Žumberčan z belokranjske Radoviče, pa je dejal, da sta tako Bela krajina v Sloveniji kot Žumberak v Hrvaški zapostavljeni pokrajini in opozoril: »Kmetu lahko pomagamo na začetku, na Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: V a • Slovenija se na 3. strani: • Kmetje na 4. strani: • Hud lov za na 5. strani: • Nadškof o kočevskih na 6. strani: • Kaj počno posavski poslanci na 7. strani: • Slavje združilo rodove na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega na 9. in 10. strani: • Pisma in odmevi na 12. strani: i n • Fičko izdal poštna roparja koncu ne več!« rnost medijev. , Pa je pri nas res po v sod tako? Spomnimo samo na kadro v- ^ e boje za najvplivnejši medij, R TV Slovenijo, ki vodijo do tega, lfx Se nov‘h volitev ne bodo bali nesposobni politiki ampak kri-ni novinarji, kar gotovo ni spričevalo demokratičnosti družbe. M. LEGAN -z.«.'-"' Jutri se bo slabšalo. Do nestalno z občasnimi plohami in nevihtami. vreme spet konca tedna A. B. po- bo »Hiša kvalitete« za metliško Vinsko klet Red sv. Fortunata METLIKA — Prejšnjo soboto so na Bledu podelili priznanja reda sv. Fortunata; med letošnjimi prejemniki tega mednarodnega priznanja je tudi Vinska klet iz Metlike. Red svetega Fortunata je mednarodno rasno, versko in politično nevtralno združenje humanistično mislečih in delujočih ljudi, ki deluje v 26 evropskih in zunajevropskih državah. Glavna naloga tega združenja je izboljšev anje kakovosti človeškega življenja, zato med drugim podpira umetniško ustvarjalnost, znanost in raziskave, pospešuje kakovost prehrane, kletarsko, kuharsko in namizno kulturo ter skrbi za varstvo okolja. Red sv. Fortunata podeljuje več priznanj in eno od teh, imenovano »hiša kvalitete«, je dobila metliška Vinska klet. Poleg Vinske kleti so letos iz Jugoslavije to priznanje prejeli še Avsenikova restvaracija Pri Jožovcu iz Begunj, frančiškanski samostan na otoku Krku, Zdravilišče Rogaška Slatina in Zlatama Celje. Priznanje tega združenja, ki ga podeljujejo »osebam, ki so se posebej izkazale v določeni dejavnosti v dobrobit človeštva«, pa je na Bledu prejel etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je bil pred leti vodja etnološkega oddelka pri Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Na slovesnosti v blejskem Golf hotelu je priznanje podelil generalni prior reda dr. Dieter Salch, med navzočimi odličniki je bil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Milčinski, tudi sam član tega reda. Priznanje Vinski kleti je prevzel vodja kleti Jože Gosenca. Pred slovesnostjo v četrtek, 9. maja, pa je Vinska klet v Golf hotelu na Bledu pripravila za člane reda sv. Fortunata degustacijo najboljših vin iz te kleti. Gostje so bili navdušeni nad izvrstnimi metliškimi vini. Tudi na večeiji ob podelitvi priznanj so pili le metliška vina. A. B AJDO VČKI SO ŽE — Kdo bi si mislil, da bodo tudi v tem hladnem in deževnem maju rasle gobe! Pa rastejo, le najti jih je treba Dokaz za to sta enajstletna Bogdana in sedemletni Milja Abina s Kleno vika nad Škocjanom prinesla na uredništvo. MANJ PROMETNIH ŽAGA T? — V petek, 17. maja, natanko ob dvanajsti uri so z nekajmesečno zamudo odprli za ves promet novi novomeški most na Loki (na sliki), ki so mu uspeli dati mestni neindustrijski videz. O točni ceni mosta je zaradi avansov izvajalcema (Gradis in GIP Pionir) težko govoriti vrednost investicije pa je bila pred zadnjim valom podražitev ocenjena na 40 milijonov dinarjev. Dve petini sredstevje prispevala republika, tri petine pa novomeška občina. Z odprtjem mosta je začela veljati v No vem mestu nova prometna ureditev, kije že prvi dan povzročila nekaj teža v: zastoje v samem mestu in iz Bršljina proti mestu, zaradi prepovedanega zavijanja v levo v kandijskem križišču na most pa se je precej povečal promet mimo grmske šole, pa tudi semaforji še odpovedujejo. Sicer pa odgovorni zadeve spremljajo in bodo po potrebi prometni režim spremenili (Foto: Z L-D.) d.d. I zavarovalnica triglav ' poslovna enota Novo mesto JI ^ER ž,VL,EN,E POTREBUlE varnost Nudi 10% popusta občanom za vsa sklenjena zavarovanja na predstavništvu v Trebnjem, Golijev trg 9 (v stavbi Komunale^od otvoritve, 22. 5.1991, dalje. o J/JSUk Obliž na hrvaške rane Teden, ki ga živimo na ruševinah Jugoslavije, poteka v znamenju treh ključnih dogodkov: sporočila, da ZDA ne bodo več gospodarsko in finančno pomagale Jugoslaviji, posledic nepriznanja Stipeta Mesiča za predsednika Predsedstva Jugoslavije s strani troedine Srbije in njenega črnogorskega satelitka, tretja nova, čeprav ne nepričakovana figura na šahovnici pa je hrvaški referendum. Vsi trije vozli so seveda prepleteni tudi med seboj, gre za stopnjevanje jugoslovanske krize, ki je dobila lake razsežnosti, da se je tujina odločila za neposreden poseg. Prvi korak so naredile ZDA, z uradno potrditvijo, da začenja veljati tako imenovano Nickelsonovo dopolnilo. Z njim ZDA naši državi ukinjajo gospodarsko pomoč, še hujše posledice pa bo imela odločitev, da morajo njihovi predstavniki v mednarodnih denarnih ustanovah glasovati proti podpori Jugoslaviji Vzrok za tako drastičen ukrep je po besedah tiskovne predstavnice Bele hiše »obnašanje vodstva Srbije«. Washing-ton ima v mislih hudo represijo na Kosovu, samo delno izpeljavo svobodnih in poštenih volitev ter srbsko rušenje jugoslovanskega predsedstva. Čeprav je ameriška odločitev na prvi pogled marsikomu všeč, saj urbi el orbipove, kdo jejugoslovanski zli duh, pa moti globalnost Zaradi enega delikventa-povratnika bodo kaznovani vsi otroci v jugoslovanski družini Mačehovska metoda čezmorske velesile jugoslovanskih republiških posebnežev gotovo ne bo discipliniralo, kvečjemu nasprotno. Vsak (zlasti Slovenija) bo še pospešil korake k izbrani opciji Na tem krutem svetu veljajo le izvršena dejstva. Zvezna vlada z Antejem Markovičem na čelu se je vse do ponedeljka obnašala, kot da ji ameriški veto ne visi nad g la vo in kot da bi Jugoslavija imela predsednika predsedstva. Česa takega je res sposoben samo Markovič, ki zdaj, ko je ameriški ultimat razgrnjen, pleteniči o nekakšni rezervni varianti nadaljevanja gospodarske reforme, Mesič in pripadajoče težave pa se mu še niso prikazali oziroma jih noče videti Medtem je neizvoljeni hrvaški naslednik na jugoslovanskem prestolu razglasil, da je po ustavi in poslovniku o delu Predsedstva SFRJ to, kar bi moral biti, torej predsednik jugoslovanskega predsedstva. Vsi naslovi, ki so prejeli to sporočilo, so kaj hitro prejeli tudi dopis A n-tona Starega, generalnega tajnika predsedstva, ki Mesičev samoklic razglaša za osebno dejanje najbolj priljubljenega Hrvata. Sicer pa je do tretjine okupirana Hrvaška, ki vsaj na zunaj doživlja poraz za porazom, dočakala tudi dan zmagoslavja Na referendumu, kije pravzaprav Miloševičeva ideja je več kot 94 odstotkov (udeležba je bila 83-odslotna) državljanov glasovalo za samostojno in suvereno Hrvaško. Slednje kaže na visoko stopnjo hrvaške enotnosti, enako dragoceno za nadaljnji razplet pa je tudi dejstvo, da se je zoper tako imenovano Miloševičevo Jugoslavijo opredelilo tudi presenetljivo veliko hrvaških Srbov. Georgu Bushu ne ho to sicer nič pomenilo, na njegovem zemljevidu Evrope ni novih držav, že jutri pa bodo ZDA z žlico vendarle morale v kotel, pod katerim še vedno kurijo. Ta kotel je vzhodna Evropa, ki bo morala (tako kot zahodna) nekoč razglasiti vse svoje države in potegniti dokončne meje. M.BAUER Priprave na Srečanje v moji deželi 91 v Do- Srečanje 6. julija lenjskih Toplicah, 7. juli- ja maša na Rogu DOLENJSKE TOPLICE — Srečanje v moji deželi, prireditev za Slovence z vseh koncev sveta, ki jo sedaj že tretjič skupaj s Slovensko izseljensko matico prireja Zdravilišče Dolenjske Toplice, bo letos v soboto, 6. julija, na znani gozdni jasi v bližini zdravilišča. Če ne štejemo slikarske kolonije za naše umetnike iz inozemstva, ki jo bodo tudi gostili v Dolenjskih Toplicah, je letošnji program prireditev v tem kraju skrčen na en, zato pa zelo bogat dan. Slovenci z vseh koncev sveta, ki se bodo tisti čas mudili v domovini, tako vseeno ne bodo prikrajšani. Slavje v Dolenjskih Toplicah bo namreč po zaključku Slovenskega svetovnega kongresa, ki bo potekal v Ljubljani in v Celju, dan za tem, 7. julija, pa bo v Rogu zopet maša za vse žrtve druge svetovne vojne na kraju, kjer je bila lani spravna slovesnost. Pogled na predvideni potek dogajanj nam pove, da bo po tradicionalnem sprejemu gostov ob 11. uri na jasi maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in ...............................:ij Šuštar. slovenski metropolit dr. Alojzij! Po maši bo navzoče pozdravil novomeški župan Marjan Dvornik, nato pa jim bo spregovoril še predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Mirko Ju- Slovenija se mora prilagoditi Dolenjski seminar o Sloveniji naprej — Neizbežno nadaljnje odpiranje v svet, ki vendar spreminja svoje poglede na razplet naše krize in slovensko osamosvajanje rak. Slavnostni govornik dneva bo predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. Kot zatrjuje direktor zdravilišča Jože Plut bo dobro poskrbljeno tudi za družabni popoldanski in večerni del srečanja. Natopalo bo več zborov, folklornih skupin in ansamblov iz domovine in OTOČEC — V organizaciji Društva ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ter društva poslovodnih delavcev Manager za Dolenjsko je bil pretekli četrtek in petek na Otočcu — v dolenjskem okolju, ki s 5 odst. prebivalstva ustvarja 15 odst. slovenske zunanjetrgovinske menjave — že tretji seminar o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih pogojih. Tokratna tema seminarja je bila Slo- njcc, donedavni slovenski finančni mi- venija naprej, saj po uvodnih besedah predsednika dolenjskih ekonomistov Janeza Bajuka slovenski položaj še nikoli ni bil postavljen tako na konico med Evropo in Balkanom, kar zahteva čimbolj jasne orientacije, kaj želimo in kako to doseči. Položaj je tudi preprečil sicer obljubljeno sodelovanje slovenskega predsednika Milana Kučana. Zamenjal ga je član predsedstva dr. Dušan Plut. Poleg njega so na otoškem seminarju sodelovali tudi: dr. Lojze Sočan, slovenski predstavnik v Bruslju, dr. Marko Kra- nister, mag. Neven Borak, svetovalec za ekonomska vprašanja v slovenskem predsedstvu, in še vrsta znanih strokovnjakov. Dr. Plutje opozoril na večkrat pozabljeno resnico, daje Slovenija, ki se želi vključiti v svetovna dogajanja, majhna država, ki na svetovnem prizorišču ne more pričakovati prijaznosti. Zato se mora prilagoditi in podrediti tokovom, pri tem pa ohranjati identiteto in iskati za svojo uveljavitev še obstoječe ekonomske niše. Za Slovenijo je velikega pomena vključitev v sistem evropskih regij, teh pa po Plutovem mnenju nikakor ne bi smeli zanikati tudi znotraj Slovenije. Tveganje slovenskega osamosvojitvenega projekta pa je predvsem v nepredvidljivosti, v prvi vrsti jugoslovanskih reakcij, tako ekonomskih kot vojaških. Kako se bo jugoslovanska kriza razpletla, je seveda precej odvisno tudi od tega, ali bo tujina vendar doumela in priznala, da za Jugoslavijo enostavno ni več rešitve. zamejstva. Doslej znani nastopajoči so Slovenski oktet, folklorna skupina Emona iz Ljubljane, narodnozabavni »el Vikis iz Šv Dr. Sočan je poudaril, da Evropa hoče celotno in demokratično Jugoslavijo, da pa se je v zadnjem mesecu njen odnos do Jugoslavije in Slovenije že občutno spremenil in da ne predvideva več povračilnih sankcij v primeru slovenske osamosvojitve. Kljub temu je edina priložnost Slovenije njeno še močnejše odpiranje navzven in še ostrejša informacijska ofenziva o naših potencialih, doseganje zgornjega vrha kvalitete, stalno zmanjševanje stroškov itd. Poudaril je tudi, da Slovenija potrebuje premostitev, da se ne bo znašlo na cesti preveč ljudi, kljub težkim pogojem pa je poudaril nujnost pogajanja z Beogradom. Dejal je tudi, da raznih osamosvojitvenih datumov ne kaže obešati na veliki zvon, v čemur mu je pritrdil dr. Marko Kranjec, ki je udeležencem se-minarja razložil, kaj vse je slovenski izvršni svet že naredil za približanje slovenskega finančnega trga Evropi, intenzivnega dela pa je po njegovem še vsaj za tri leta. Z. L.-D. SLO VENIJA NA PREJ — Preko sto dolenjskih ekonomista v je na Otočcu dva dni razglabljalo o slovenskih perspektivah. V tem sta sejim pridružila tudi član slovenskega predsedstva dr. Dušan Plut (levo) in donedavni finančni minister dr. Marko Kranjec (desno). (Foto: Z. L -D.) • Res je, da nas ni veliko, se pa zato med seboj ne maramo. (Slovenski grafit) ■XX. š Mariborsko pismo Pri Mariboru begunsko taborišče? Strah pred azilanti MARIBOR — Kaj imajo skupnega begunskega taborišča in odlagališča jedrskih odpadkov? Ne, ne gre za nov vic, temveč za kruto realnost: prvih se bodo, kot kaže, Slovenci v prihodnje ravno tako otepali, kot se zdaj drugih. Jugokri-za obeta osamosvojeni Sloveniji val beguncev, zlasti tistih, ki bodo želeli dalje proti severu, pa jih bodo Avstrijci in Italijani zavrnili. Ena od možnih lokacij tovrstnega azilant-skega taborišča, tako vsaj predlaga jo pristojni republiški organi, naj b bil tudi sedanji kazensko-popravni dom v Rogozi pri Mariboru, najbolj liberalna tovrstna ustanova v Slo-^veniji. V njem prestajajo kazen predvsem krivci prometnih nesreč. V tem zaporu odprtega tipa so potrdili, da jim iz Ljubljane napovedujejo »spremembo namembnosti«, in čeprav seje število zapornikov v zadnjem času precej zmanjšalo, nad republiškimi načrti niso nič navdušeni. Njegov direktor meni, da bi bila velika škoda ukiniti ustanovo, ki si je pridobila dober penološki sloves (tisti, ki tukaj prestajajo kazen, lahko normalno hodijo v službo), povrhu vsega pa je še potrebna. Po drugi strani je za taborišča — o katerih ni dvoma, da so potrebna, oziroma se je treba vsaj pripraviti na možnost, da bodo — treba pač najti lokacije, ki bodo najmanj stale; če bodo že begunci sami po sebi dovolj veliko breme za slovensko državo. Rogoza izpolnjuje oba osnovna pogoja: je blizu glavnih emigrantskih poti (proti Šentilju prek Maribora) ta ima vse objekte, ki so potrebni za namestitev in oskrbo večjega števila ljudi. Poleg tega bi za njeno dosedanjo vlogo najbrž bilo mogoče sorazmerno hitro najti ustrezno nadomestilo glede na to, da je organizacija zapora odprtega tipa precej manj zahtevna kot ureditev »klasičnega« zapora. (Sicer pa se, kot je slišati, v Bavč ’-----" avčarjevem in Pirnatovem sekretariatu pri iskanju primernih prostorov za begunce ne ozirajo samo po rogoški ustanovi, temveč tudi po nekaterih drugih slovenskih zaporih, iz česar lahko kaznjenci upravičeno sklepajo, da se morebiti pripravlja kakšna nova večja amnestija — morebiti v čast osamosvojitve). MILAN PREDAN Turistična zveza bo tržna NOVO MESTO — Dolenjska turistična zveza, ki je bila ustanovljena 1956. leta in danes povezuje 18 turističnih društev v štirih dolenjskih občinah, je zadnja leta največ pozornosti posvečala ustanavljanju novih društev. Vsako leto so člani zveze pripravili tekmovanje za najlepše urejeno okolje, sodelovali pa so tudi na številnih prireditvah, ki jih že od nekdaj pripravljajo po Dolenjski in Beli krajini. Pomembno poslanstvo je bilo tudi sodelovanje Dolenjskih turističnih delavcev na sejmih in drugje. »Dosežki naše zveze so vsako leto bolj skromni. Vzroke je potrebno poiskati tudi v tem, da že nekaj časa nimamo svojega tajnika, da smo brez pro- storov, finančna sredstva pa zadoščajo le za golo poslovanje in nič drugega. Ena pomembnih nalog v bodočem delu zveze bo vključevanje v tržnogospodar-ske odnose in pridobivanje lastnega dohodka. Ustanoviti je potrebno občinske zveze in organizirati Center za ekonomsko in turistično promocijo Dolenjske in Bele krajine, je v svojem poročilu po*-vedal dosedanji predsednik Alojz Serini. Skupščina je bila tudi priložnost, da so delegati izvolili nov izvršni odbor. Na čelu bosta poslej: znana turistična delavka iz Straže Marjeta Petkovič in Janez Pavlin iz Novega mesta, tajnica bo Janja Požar, v odboru pa še Anica Bobič, Emil Glavič, Anton Vizjak, Niko Veselič in Alojz Serini. Na koncu so podelili priznanja za lepo urejeno okolje. Prejeli so ga: Angela DOLENJSKI LIST IC Naša anketa 3 ansambel Vikis iz Švedske, trio Leona Croucha iz Združenih držav, pevka Marija Ahačič-Polak, ansambel Zvoki Slovenije iz Kanade, ki ga vodi suho-kranjski rojak g. Kocjančič, Plutov ansambel iz Semiča in še mnogi drugi. Na srečanju bo tudi letos precej stojnic z izdelki slovenske narodne umetnosti in spominki, vendar bodo lahko razstavljali in prodajali le posebej izbrani in povabljeni izdelovalci. Naj k temu dodamo še, daje v sklopu Srečanja vendarle še nekaj prireditev po vsej Sloveniji. Tako sodi v ta okvir slavnostna otvoritev Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani; razstava li- kovnih del slikarja in kiparja Jožeta Slražaija, rojaka, ki živi na Švedskem, v Dolenjski galeriji v Novem mestu; spominska razstava v Argentini preminule rojakinje Bare Remec v ljubljanski Mestni galeriji ter literarni večer slovenskih pesnikov in pisateljev iz tujine, T. J. OKROGLA MIZA O POLOŽAJU DELAVCEV ČRNOMELJ — Zaradi vse slabšega gospodarskega in socialnega položaja so člani sindikatov iz Bele krajine na ustanovnem zboru območne organizacije aprila letos dali pobudo za organiziranje protestnega shoda belokranjskih delavcev ob prazniku dela. Vendar pa je svet območne organizacije pozneje ocenil, da je protestni shod kot groba oblika izražanja nezadovoljstva opravičljiva le, če so člani prej izkoristili vse oblike sindikalnega boja. Zato so se odločili, da najprej skličejo okroglo mizo. Skupščina Dolenjske turistične zveze — Priznanja Bartolj iz Straže, Boris Kranjc z Rateža, Janez Medle iz Velikih Brusnic, Tone Medja iz Šmarjetc, družina Švigelj z Rateža, Mirko Pečjak iz Straže, Štefka Jaklič, Pepca Redek in Jožefa Kopina (vse iz Doma starejših občanov), Emil Glavič iz Žužemberka, Ivan Perhaj iz Brusnic, Ivan Čolnar z Lešnice, Sonja Preskar iz Gumberka, Maijana Baznik iz Novega mesta, Lojze Cvelbar in Rafko Zupan iz Gorenje vasi, Ivan Gorše iz Kronovcga, Martin Tomšič iz Klevev-ža, Anica Tisovec in Aševa mama iz Straže, Dom starejših občanov, osnovna šola Brusnice in naselje Šmatješke Toplice. J. P. PRIZNANJE, VRTNARJU- Priznanje republiške zveze je iz rok predsednika slovenske turistične zveze Marjana Rožiča prejel vrtnar iz Dolenjskih Toplic Zdenko Tomažič. (Foto: J. P.) Zadah balkanskega kotla Nihče, ki verjame v zdrav razum in politično modrost, ne bi pričakoval, da bo šla srbska in črnogorska aroganca tako daleč, je v ponedeljkovem Delu zapisal dr. Ivan Kristan, priznan strokovnjak za (ustavno) pravna vprašanja. In še: po ustavi so volitve predsednika in podpredsednika SFRJ simbolične, zamenjava je dejansko avtomatična, rutinska, vrstni red znan leta vnaprej; edini, ki ima zdaj pravico sklicati predsedstvo, je Stipe Mesič. V poštev ne pride noben koordinator. Daje bil ta koordinator, ki so si ga trije predstavniki Srbije (ta je s tem pravzaprav že uveljavila svoje, v večnacionalni državi nesprejemljive zahteve, da ima vsaka glava en glas) in predstavnik Črne Gore, edinih suverenih republik v Jugoslaviji oz. v njenem ostanku, izvolili za to določiti, izvoljen v srbski skupščini nelegalno, je le posladek cele zadeve. Da se zna z ustoličenjem Stipeta Mesiča v stolčku predsednika predsedstva SFRJ ne glede na to, da bi se morala stvar zgoditi avtomatično, kaj zaplesti, so pravzaprav veijetno mnogi pričakovali. Od Srbov je pač mogoče pričakovati tudi nemogoče. To so nas dolgo učili, za nepoboljšljive optimiste pa so v zadnjih mesecih priredili celo intenzivni tečaj. Stvar je po svoje celo dobra, tujina si zdaj pač ne more več zatiskati oči pred tem, kdo je kdo v tem smrdljivem balkanskem kotlu. A ker se to dogaja v državi, kjer so ljudje in življenja že dolgo in še vedno manj kot številke, lahko le upamo, da se stvar ne bo razpletla tako, kot so si srbski scenaristi očitno zamislili. VEKOSLAV MATJAŠ, vodja priprave dela v metliški Kolpi: »Mislim, da so vsi zapleti z izvolitvijo Stipeta Mesiča za novega predsednika preračunani, in to s ciljem, da se prepreči osamosvajanje republik in da se obrne pozornost od velikih problemov v Srbiji. Vojska pa ima v taki situaciji večji vpliv, kot bi ga imela v urejeni demokratični državi. Tudi če bi bil Mesič izvoljen, ne bi mogel kaj prida narediti, dokler ima Srbija v predsedstvu 3 glasove in še dodatnega črnogorskega. Vedno bolj se kaže, da te republike res ne sodijo skupaj.« * -------------1--------- ANA BRULEC, računovodkinja v OS Žužemberk: »Zame je legalni predsednik predsedstva njegov hrvaški član Stipe Mesič. Prozorni manevri srbskega vodstva so sedaj tudi najbolj navadnim ljudem v Ju-goslaviji in vsemu svetu pokazali, kdo in na kakšen način razbija državo. Sicer pa je Ji*' goslavija že razpadla in Mesiča potrebujemo le zato, da bo razhod opravljen civilizirano, čimmanj boleče in brez vojne, ki sij0 nekateri tako vroče želijo. JOŽE SMRKE, železničar iz Velikega Gabra, Trebnje: »Prav bi bilo, da bi bil predsednik tisti, ki mu to pripada po dogovorjenem vrstnem redu. Mislim, da bi Mesič vodil državo tako, da bi bilo bolj prav za vse. Jovič dela samo za Srbijo. Težave pri teh izvolitvah pomenijo, da bi Srbija še naprej hotela imeti zase funkcijo predsednika in večino glasov v predsedstvu. Zaplet bo spodbudil Slovenijo k osamosvojitvi.« m fm. mrnm BSfL, MIJA ŠEBEK, knjižničarka iz Krškega: »Do zdaj je veljal pri izvolitvi predsednik* avtomatizem, zato bi moralo biti tako tudiv primeru Mesiča. Po njegovih načrtih ij| umirjenem nastopu sodim, da bi moral1 vztrajati pri njegovi izvolitvi, čeprav n« vem, koliko nas bo ta funkcija še zanimala* če bomo samostojni. V vsakem primeru p1 bilo nujno ohladiti jugoslovanske glave in kot nam kaže primer Joviča, lahko pf*®' sednik na to precej vpliva.« ALOJZ RUS, poslovodja v Blagovnici Ribnica: »Seveda ni prav, da Stipeta Mesiča niso razglasili ali izvolili za novega predsednika, in to le zato, ker Jovič in njegovi z njim niso zadovoljni. Saj tudi Mesič in še marsikdo, tudi cele republike, niso bile zadovoljne z Jovičem, pa je vendar predsednikoval in marsikaj zakuhal. Kaj se bo zdaj iz vsega izcimilo, ne vem. Najslabše bi bilo, če bi se državljanska vojna ali vojaška oblast.« z I ŠTEFAN KOLENC, upokojenec a čevja: »Predsednika v vsem povojnem dobju niso nikoli volili, ampak le razglas1^ Zato menim, daje Jovič postopal v naspr°l ju s poslovnikom in ustavo. Sem vendar oR timist, da bo Mesič predsednik, in sicer z* radi pritiskov zahodnih držav. NjegPr izvolitev je tudi edina pot, da bi Pr'š*'P. prave demokracije. Doslej so Jovič in Pf dobni o njej veliko govorili, dejansko p*J niso spoštovali.« RAJKO NOVŠA1C prodajalec v sev-niškem Mercatoiju: »Če bi bili normalna država, bi moral bili Stipe Mesič zdaj že predsednik Predsedstva SFRJ, organa, kije med enoletnim predsednikovanjem srbskega predstavnika Joviča, poslušnega uresničevalca Miloševičevih scenarijev, izgubil ves ugled doma in na tujem. Dokler bodo imeli Srbi tri glasove v predsedstvu in ob članu predsedstva iz Črne gore, ki se ima za Srba, bo to stalna grožnja Srboslavije. A ta prevlada jim ne bo uspela!« IV KAREL RUŽIČ, vodja proizvod^ tehničnega sektoija v črnomaljskem Bt’f du: »Glede na početje Srbije v zadnjem^, je bil razplet ob izvolitvi novega }V&' vanskega predsednika pričakovan, tl’ bolj, ker bi moral predsedniški stolček sti Hrvat. Prav pa je, da nihče od štirih* , glasovali za Mesiča, ne popusti. Ce^ ne bodo obveljala pravila, ki so ve^!?'17 je dosedanje zvezne predsednike po bolje, da se vsi v Jugoslaviji razidemo- ANA KUPINA, ravnateljica brežiškega vrtca: »Menim, da predsedstvo samo in tudi njegov predsednik ni pomemben za odnose v Jugoslaviji, saj je v zadnjem času vloga predsednikov posameznih republik dosti bolj izrazita. Predsednik je pomemben predvsem pri predstavljanju v svetu, kar je uspešno pokazal dr. Drnovšek. Sicer pa je vse odvisno od tega, koliko bo bodoči predsednik znal izkoristiti svoj položaj. Jovič je bil v tem kar spreten.« kAAAiVVVNAAAAAAA' t. 21 (2179) 23. majg Kmetje (ni)so diskriminirani! Fen Odgovor z republike na pobudo poslanca dr. Gradišarja za spremembo SEVNICA — Strokovne službe sevniške kmečke zadruge so izoblikovale zahtevo za spremembo pokojninske osnove, 24. in 25. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so diskriminacijski in prizadenejo pokojninsko zavarovanje kmetov tako materialno kot moralno. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1972 je urejal to vprašanje tako, daje bilo kmetovanje spodbujano, po letu 1984 pa so se pravice kmetov diferencirale. Osnovne pravice kmetov pa so po zadnjem zakonu nevzdržne ter teijajo novo spremembo in dopolnitev za izenačevanje zavarovanja kmetov, je bilo rečeno v pobudi za spremembo, ki jo je posredoval sevniiki poslanec v zboru občin slovenske skupščine dr. Cveto Gradišar. Stališče za opredelitev republiške jasnil, da je v določbah zakona o vlade do omenjene pobude je pripravil pokojninsko-invalidskem zavarovanju, republiški sekretariat za delo, ki je po- posebej v 24. in 25. členu, opredeljeno j*°TOVANJE S KONJI a?enciia^7~ Kočevska turistična t^Uzr,n,H °nja or8®nizira v sodelova-W*",m gospodarstvom Kočevje skih tt»/W,?tSvanja s k°nJ‘ P° k°čev- primerna^r £?tovanja so še posebno ne°krlhenfn JUb‘-elje konj in jahanja v •okostrii«' narav‘>na programu pa je še še spust s čolni po Kolpi pa nja l* avanture. Udeleženci potova-km no,; Tv 6 dneh opravili okoli 200 bodo mrl* P°hodi * Mčno 26. maja in 9 °00din P„VSak*° nedelJ°' Cena Je Vike"dpopoZn1rnjePajetUdiPO le ponekod CEPLJENJE LISIC '!la ŠENTRUPERSKA CVIČKARIJA (Foto: J. Pavlin) - 'ru.racciia, uaje Dna usi-Povec" :Tcmaja obeljena v vasi Li-kibnicaFrnu I?olenJa vas. občina maJa Inšt„.a- Analizo je opravil 10. Ribnica Mn°V Panter stekline občini njem lisir “ VprašanJe- kakoje s ceplje-Qbčing,j,s Pomočjo vab na območju ski inskem Ribnjca, je medobčin-ril, da bo i °f ®°8°.m'r Stefanič odgovo- medalj, 26 zlatih medalj, 59 srebrnih medalj in 51 bronastih medalj ter naziv šampion, ki ga je za svoje vino char-donnay prejel Franc Marinčič. J. P. Sejmišča s°4ta!l,Št.E V »REŽICAH - Na 195 do t _ ^jmu so imeli naprodaj stareKih r>es 78, so °d katei?k ui! °Br*m žive teže, drugi, 80 bili m, J!hje "»enjalo lastnika 12, 1,0 din kilogram žive teže. Področji. nJ‘ nered na gozdarskem kaos h; v nnrsičem spominja na zi, kg:Jf zovladalpo zemljiški odve-S°zda *met prvič postal lastnik naslon „ j j 's sekiro preizkušal svoj neumen v socializmu, 1'en. (PeiajjJllzn>u ne b° postal parne- Cvičku mesto, ki mu pripada S skupščine Društva dolenjskih vinogradnikov ŠENTRUPERT — V okviru prireditve Cviček 91, ki jo je pripravila tukajšnja podružnica Društva vinogradnikov Dolenjske, je bila v nedeljo dopoldan v telovadnici osnovne šole skupščina vinogradnikov. Mag. Julij Nemanič je vinogradnikom svetoval, naj čimprej naredijo kaj za zaščito cvička. V zadnjem času je po njem vse večje povpraševanje, tako da ima v kleti Agrokombinata v Krškem že večjo ceno kot metliška črnina. »Nekaj bo potrebno narediti tudi za to, da se bo o dolenjskih vinih slišalo še kje drugje v Sloveniji. Velike količine vina uvozimo, kvalitetna dolenjska vina pa ostajajo v kleteh«, je povedal mag. Nemanič, ki se je na koncu zavzel tudi za Teden cvička in ne more razumeti, da se No-vomeščani branijo takšne turistične prireditve. Vinogradniki upajo, da bodo naslednje leto, ko bodo kot najstarejše slovensko društvo praznovali dvajsetletnico, dobili ustrezna dovoljenja, sicer pa bodo to prireditev selili v drug kraj. O cvičku je govoril tudi dr. Dušan Terčelj s kmetijskega inštituta. »Cvičku je potrebno dati mesto, ki mu pripada. Sodobno vinogradništvo in kletaijenje sta tudi to vince v mnogočem izboljšala, zato bi ga lahko uvrstili med kakovostne sorte, ne le med namizna vina«, je med drugim rekel dr. Terčelj. Vinogradniki so se dogovorili, da bodo najprej poskrbeli, da bodo vse občine, ici jih zajemajo podružnice Društva vinogradnikov Dolenjske, sprejele odlok o zaščiti območja. Slovesna podelitev medalj in diplom vinogradnikom, ki so lani pridelali najboljša dolenjska vina, je bila na šentru-perskem trgu, kjer je tudi potekala prireditev Cviček '91. Predsednik ocenjevalne komisije dr. Dušan Terčelj je podelil vinogradnikom 5 velikih zlatih Kmetijski nasveti ^Kumarice se le vračajo v°W.ne. kumaric za vlaganje ima na Dolenjskem že kar nekaj zgo-°l * *n s DriH° SC^e d°kro *n spodbudno. Nekateri kmetje so se oprijeli no-'% tudi tanim delom zaslužili marsikateri dodatni dinar, zadovoljna pa jjr njega kori'?*!'8 ^ *z- ^amn*^a’ k*je pridelovanje spodbujala in imela n’ ,° Pričalr 1 P^a so razočaranja; zaradi suše, bolezni, neznanja f lfkih odkim°^u ne^a P^delka, pojavile pa so se tudi pritožbe na račun pre-°v Etinih L?CCn' ? dolenjskih polj so izginili pasovi črne polietilenske y • lem v* •ozar?ih. P3.80 se pojavile nizozemske kumarice. ?nintanje J/^Fjdaj videti na nekaterih poljih ob dolenjskih cestah, seje y in ^delovanje kumaric spet začelo obujati. Kumare štejemo n kvajo h *lz*vne kmetijske kulture, saj ob sedanji tehnologiji pridelave Dričajoči n ^ ur dela napovršini 10 arov. Če upoštevamo, da bo ob Slovani, ^Poslenosti vsako delo bolj iskano, lahko napovemo, da se Morda Intenzivnih poljščin in vrtnin obetajo boljši časi. n k letih • P£?dah celo dobrodošel. Kumare smejo na isto njivo šele po toh^lnemu k 1 ZC^- reklt» da je »višja sila« pridelovalce prisilila k v . vn0 k^olobarjenju. Tudi sicer je pridelovanje strokovno mnogo bolj r°dilom in 1 neP°znavalci mislijo, in kdor ne namerava slediti strogim na-3j0ČaranieIlasyetoni stroke, je bolje, da se dela ne loti. Prihranjeno mu bo ;?! sami * k° namesto pričakovanih nekaj ton pridelka na hektar pri- triarn°Primkaj*St° kilo8ramov- v7a°brat' ner' k Plodovi niso pravočasno obrani (v toplem poletjujihje vsak dan) in če prerastejo dolžino 12 cm, izgubijo možnost, da Ž^u^F^A V DETELJI — Kako ngj se znebim predenice (kmetje detelji, sprašuje bralec, stroka pa odgovarja takole: Predeni-(j^Rih lcmt7/1*1 nev»ma zajedalka na deteljah pa tudi hmelju, konopolji in 'h n^sd*nal*. Ker sama nima listnega zelenila, preživi le tako, cjn jo ^aalnimi bradavicami zajeda rastlino, na kateri gostuje. Uni-Jt-OI p, “a napadena mesta pokosimo in celotni odkos sežgemo, po-se n 1^ I*? Prekopljemo, da so vsi preostanki pokriti z zemljo. Rebi "^traei- enico zatira s pripravkom »kerb«. obnese pa se tudi močna ^hbi^^ba zelene galice (železovega sulfata). Škropiti je treba v mirnem S v^eni y Pfvo ali drugo kakovost, še huje pa bo, da na vrežah ne i So tU(jj ^tajali novi cvetovi in iz njih novi plodovi. Podobno neusmilje-da ^kfatkhJeVe varstva Pred boleznimi, namakanja v primeru suše ^to »an,»a’ kc*0r M Pridelovanja ne misli lotiti vestno in temeljito, je bolje, er° opusti. Nit Inž. M. L. I 5 I * * I s Dolenjski orehi med najboljšimi Rezultati razpisa Bio-tehniške fakultete Oreh postaja vse bolj dragocen sadež. Na novomeški tržnici na primer je njegova cena že presegla 150 din za kilogram in po nedavni pozebi (orehova socvetja propadajo že pri —0,5°C) lahko pričakujemo, da bodo orehova jedrca postala dobesedno draga kot žafran. Sadjarska stroka si že dolgo prizadeva, da bi vzgojila boljše in proti mrazu odpornejše sorte. V ta namen je Biotehniška fakulteta iz Ljubljane razpisala zbiranje orehov samosevcev, to je plodov s tistih dreves, ki so se sama zasejala, in pa dreves, ki jih je posadil človek, ter so zrasla iz semena. Zbrane plodove so ocenjevali po posebnih merilih in pri tem upoštevali višino, širino in debelino ter težo plodov, izplen jedrc, debelino luščine, ločljivost jedrca od luščine, barvo kože jedrca, okus ter prikladnost za transport in skladiščenje. Za nas je posebej zanimivo, da so med 30 prejetimi vzorci orehi z Dolenjskega dosegli največjo vrednost. Vzorec orehov, last Antona Kuhlja iz Žužemberka, je dosegel drugo mesto, vzorec Jožefe Grm iz Novega mesta tretje, vzorec Franc Eijav-ca iz Ivančne Gorice pa četrto. Le zmagovalni plodovi so zrasli drugje — pri Štefanu Golhebu v Žalcu. Seveda je to šele začetek dolgoletne vzgoje nove slovenske sorte, ki lahko nastane s križanjem zbranih različnih vrst orehov. Pri selekciji bo treba upoštevati še bistveno — odpornost proti pomladanski pozebi oz. čim poznejši začetek vegetacije, vse pomembnejše pa postaja tudi vprašanja, kako je z odpornostjo proti najbolj nevarnima orehovima boleznima, rjavi pega-vosti orehov in bakteriolozi orehov. (Sad) temeljno načelo tega zavarovanja, to pa je, daje višina pravic odvisna od višine osebnih dohodkov oz. osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Skratka, kdor je plačeval višje prispevke, ima pravico do višje pokojnine. In od leta 1984, ko so bili vključeni v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se tudi kmetom odmerjajo pokojnine po omenjenih določbah. Zato so bile kmetom, ki so plačevali prispevke od najnižjih možnih zavarovalnih osnov, odmerjene zelo nizke pokojnine. V Ljubljani tudi menijo, da ne drži trditev, da je bilo zavarovanje kmetov do konca leta 1983, ko so še uporabljali zakon o starostnem zavarovanju kmetov, bolje urejeno kot po sedanjih predpisih in da je ta zakon bolj spodbujal kmetovanje. Pravice na podlagi starostnega zavarovanja kmetov niso bile odvisne od vplačanih prispevkov. Primerjava starostnega zavarovanja kmetov s sedanjim sistemom, v katerem pridobi pravico do pokojnine vsak zavarovanec-kmet na posamezni kmetiji, ko moški dopolni 60 in ženska 55 let in jima ni treba deliti enega zneska kmečke starostne pokojnine, ki bi jo po prejšnjih predpisih pridobili šele pri starosti 65 let, pokaže, da imajo kmetje po sedanjem sistemu večje pravice. Ob dejstvu, da plačujejo le prispevek zavarovanca v višini 14,4 odstotka od bruto osnove za zavarovanje, medtem ko se za vse preostale zavarovance obračunava prispevek delodajalca v enaki višini, in da ne glede na višino zavarovalne osnove pokojnina ne more znašati manj kot pokojnina delavca s 15 leti zavarovalne dobe, po mnenju republiškega sekretariata za delo ni možno trditi, da so kmetje v pokojninskem in invalidskem zavarovanju diskriminirani. P. P. DAN VINOGRADNIKOV V BOŠTANJU BOŠTANJ — Društvo vinogradnikov Dolenjske, podružnica Sevnica — Boštanj, vabi vse svoje člane in ljubitelje vinogradništva na dan vinogradnikov, ki bo v soboto, 25. maja, s pričetkom ob 19. uri v TVD Boštanj. Na prireditvi bodo podeljene diplome in medalje za ocenjena vina lanskega letnika in diplome kletarjem, ki so opravili kletarski izpit. Za zabavo in ples bo poskrbel priznani ansambel Srce Slovenije. Vabljeni! HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja mag. Julij Nemanič Kaj ukreniti po dolgotrajnem dežju in hladu Kdor verjame, da je vreme (dež in nizke temperature) krivo za vse nenormalnosti v razvoju vinske trte, je močno lahkomiseln in nepreviden. Delna pozeba povzroča kodrave liste in delno odmiranje mladik, vendar ko se pojavi šesti listič, je možno nedvoumno od tega ločiti pojav bolezni oz. poškodbe od škodljivcev. Najpogostejši pojav so zakrneli poganjki. Prvi lističi ostajajo majhni, veliki kot noht, in ponekod že odpadajo. Višje izrastli lističi so značilne žličaste oblike, malo nakodrani, žile so sive oz. dlakave in neustrezne dolžine. Na poganjkih so vidne drobne črne rane, ki se včasih združujejo in prekrivajo površino nekaj kvadratnih milimetrov. Nad višjih listih imajo poganjki ozke kraste (zarastle rane). Med členki so bistveno krajši kot pri normalno razvitih poganjkih. Poganjek daje videz napada pršice, vendar se pršica letos ne pojavlja. Po mojih izkušnjah omenjeno škodo povzročajo tripsi. Zatiramo jih v primeru manjšega napada v malationom E 50 v koncentraciji 0,3% ali radotionom E 50 v koncentraciji 0,3%. V primeru večjega napada oz. močnejših poškodb uporabimo sistemike: ekatin v konc. 0,15% ali metasistoks 0,10% ali ro-gor 0,10% (v primeru mešanja z drugimi pripravki lahko poškoduje liste), folimat 0,15% (nima dovoljenja za uporabo na vinski trti), ant-hio 33 0,15%. Če spodnji lističi delno ijavijo in se ne razvijajo več, niso pa močneje izmaličeni, moramo pogledati na spodnjo stran, kjer najdemo pajke (rdečega ali koprivnega). Če pri pregledu najdemo pajke na vsakem drugem pregledanem lističu (ne glede na njihovo število), vzetem pri osnovi mladike, moramo škropiti. Pajke zatiramo s pino-ronom ali neoronom 0,1%. Na pajke deluje tudi metasistoks. Vinogradnikom, ki so ugotovili večjo okužbo s črno pegavostjo (fomopsis), priporočam uporabo mikala v konc. 0,6%. Mikal moramo redno uporabljati vsaj do konca cvetenja. Lahko uporabljamo tudi antracol 0,2% ali foipet 0,25% ipd. Zaradi velike količine padavin je velika verjetnost močnejših okužb. Če ni izrazitejših znakov nenormalnega razvoja, počakamo do toplega vremena in takrat uporabimo žveplo v količini 25 kg na 1 ha. Žveplo deluje na plesen oz. oidij in pršice. Uporaba kosana ni priporočljiva, ker kosan pospešuje razvoj rdečega pajka. V primeru pojava oidija (najprej vedno na istem trsu vsako leto) uporabimo karathane 0,1% ali sistemike. Dež je izpral dušik iz tal. Zato priporočam takojšnje mulčenje in dognojevanje vinograda s približno 200 kg KAN-a na hektar. V primeru, da smo obilno gnojili s hlevskim gnojem in imamo s humusom bogata tla tudi v globini, lahko gnojenje zmanjšamo, in če je bujnost velika, opustimo. Dognojimo lahko še vedno po cvetenju vinske trte. Vsem, ki imajo vinograd star 3 leta, priporočam, naj ne obirajo mladik po steblu, temveč jih pustijo 8 do 12, in v primeru preveč puščenih očes naj skrajšajo locenj. Po pozebi lahko požene premalo poganjkov, zato so premočni (predebeli). Da bi pri rezi v prihodnjem letu imeli bolj uporaben les, predlagam, da premočne poganjke kmalu, ko razvijejo pet listov, vršičkate, tako da pustite samo 3 — 4 členke oz. liste. Inž. JOŽE MAUEVIČ Vrtičkarski način življenja? Semenarna Tika v Trebnjem nudi nizozemska semena in pripomočke Gardene TREBNJE — »Človek se nenehno uči. In tudi če hočeš dobro trgovati je treba marsikaj znati, predvsem pa dobro otipati pulz tržišča, se pravi spoznati želje možnih kupcev oz. strank. To sploh ni tako preprosto, kot si nekateri predstavljajo,« pravi Alojz Kastelic, ki je pred kratkim v Trebnjem na Starem trgu odprl semenarno Tika. Ker je Kastelic po poklicu elektro-mehanik in ima že kakšne 4 leta servis za popravilo gospodinjskih strojev, seveda ne more biti strokovnjak niti za kmetijstvo niti za vrtičkarstvo. Oboje, zlasti slednje, pa želi Tika s svojo ponudbo zadovoljiti v čim večji meri. Za- Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Tudi ta ponedeljek je bilo na tržnici največ sadik paradižnika in paprike po 5 din, veliko stojnic pa je zasedenih tudi s sadikami rož in drugega okrasnega cvetja. Ljudje kupujejo lončnice in lahko pričakujemo, da bodo okenske police, balkoni in vrtovi kmalu polni dišečega cvetja. Sicer pa je bilo ta ponedeljek kar precej jajc po 2,5 din, orehi so bili po 150 din, suhe slive po 60 din, sirček 100 din, smetana 60 din, kilogram domačega sira po 80 din. Ustavili smo se tudi ob kiosku Kmetijske zadruge Krka in Deladiniju. Cene (pri Dela-diniju so zapisane v oklepanju): ohrovt 42,60 din, paradižnik 60 din (58), grozdje 147 din (100), česen 170 din (150), pomaranče 31,40 din (35), limone 38 din (40), banane 49,50 din (50), cvetača 66,90 din (60), jabolka 35 din, kumare 49 din (60). Pri Deladiniju imajo tudi uvožene sokove po 30 din liter, češnje po 80 din, hruške po 35 din, solato po 30 din, kivi pa po 80 din. torej je Kastelic zaposlil diplomirano inž. agronomije Vido Smole, ki obiskovalcem Tike svetuje bodisi pri nabavi semen, gnojil, zaščitnih sredstev ali ustreznih pripomočkov za lažje in učinkovitejše urejanje okolice domačij. Kastelic in Smoletova sta prepričana, da bo postalo vrtičkarstvo stil življenja, tako, kot so bili to doslej vikendi in zidanice. Marsikdo bo skušal za svojo sprostitev izbrati med t.i. rekreacijo kar delo na vrtu pri hiši, da bi pridelal zdravo hrano, vsaj najnujnejše povrtnine. In ni večjega veselja za kemta ali pa vrtičkarja, ako je pridelek lep, obilen, saj to največkrat pomeni, da sta se vloženo znanje in znoj obrestovala. V semenarni Tika ponujajo široko paleto semen, predvsem iz kmetijsko najrazvitejše Nizozemske in Gardeninih pripomočkov za vrtičkaije. Pod streho niše Hučevih, ki jo je Kastelic temeljito prenovil, naj bi nastalo tudi vrtičkarsko društvo, katerega člani bi nabavljali blago v Tiki pod ugodnejšimi pogoji kot drugi kupci. V delu poslopja pa bo Kastelic še nekaj časa zadržal servis gospodinjskih strojev, ki pa se bo verjetno zaradi Kastelčeve preobremenjenosti umaknil prodajalni različnih gospodinjskih strojev. Nekaj teh je že naprodaj v soseščini semenarne Tika. P. P. METLIŠKI CHARDONNAY V PRODAJI METLIKA — Te dni so v vinotoču Vinske kleti v Metliki začeli prodjati chardonnay lanskega letnika lastne proizvodnje. Gre za prvi steklenični char-donnay v Beli krajini. To sortno vino je na ocenjevanju v Mariboru dobilo 18,5 točke in je tako vrhunske kakovosti. Razen v metliškem vinotoču je naprodaj le še v slovenskih vinotekah, naročiti pa ga bo moč tudi v nekaterih boljših gostinskih lokalih. Alojz Kastelic in Vida Smole iz semenarne Tika PRETEŽNO IZVOZ ZA ZELENE DOLARJE SEVNICA — Sevniško gospodarstvo je lani izvozilo za 24.129.446 dolarjev blaga in storitev, od tega na tržišča s trdnimi valutami za 23.544.735 dolaijev. Glede na leto 1989 je bila rast skupnega izvoza 32,4-odstotna, izvoza na konvertibilno področje pa 30,4-odstotna. Sevniško gospodarstvo je lani uvozilo za 9.914.018 dolaijev blaga in storitev, od tega s konvertibilnega področja 9.851.222 dolariev. Uvoz je v primeijavi z letom 1989 narastel za 1,9 odstotka, od tega s konvertibilnih trgov za 2,6 odstotka. Pokritje uvoza sevniš-kega gospodarstva z izvozom je bilo v letu 1990 pozitivno. gospodinjski kotiček Metode konzerviranja Metode konzerviranja delimo v fizikalne in kemične. Svoje lastnosti in uporabno vrednost spremene živila najmanj, če so konzervirana po fizikalnem načinu. Najbolj enostavno je konzerviranje z odvzemom vode, to je sušenj ali dehidracija. Iz živila odstranimo pretežno vso vodo, kar je pogoj, da se mikrobi ne razvijajo dalje. Sušimo lahko zelo različne vrste živil, kot so sadje, zelenjava, razna zelišča, meso in mesni izdelki, mleko itd. Večina posušenih živil ohrani svoje naravne lastnosti, spremenjena pa je njih teža in prostornina. Naravni način sušenja je s pomočjo zraka, vetra in sonca. V ta namen pa se uporabljajo električne in plinske sušilnice, kjer se živilo posuši s pomočjo suhega zraka. Pogosto se postavlja vprašanje, kako se pripravi instantno živilo? To so industrijsko obdelana živila. V tekočem stanju jih razpršijo v posebnih komorah, tako da se spremene v prah, ki vsebuje največ 2% vode. V prodaji so hermetično pakirana živila, za katere velja, da so obstojna le krajši čas. Nekatera živila pa lahko s pomočjo dehidracije zgostimo ali koncentriramo. To dosežemo s segrevanjem živil, npr. pri pripravi marmelade ali z zamrzovanjem živil, pri katerem odstranimo zamrznjeno vodo. Kmalu tx>mo lahko nabirali bezgove cvetove in jih sušili za zdravilni čaj ali pripravili osvežilno pijačo. Polno razcvetene bezgove kobulje trgamo ob suhem vremenu, proč od naselij in prometnih cestišč. Najbolje je, da sušimo samo cvetke. Čez noč pustimo potrgane kobulje pokrite na polici. Naslednji dan jih otresemo na čisto krpo in cvetke razporedimo v tanko plast, da se čim hitreje posuše. Sušimo jih vedno le v senci. Kasneje boste lahko posušili tudi bezgove jagode. Sušimo le zelo zrele, črne jagode. Zelene so strupene. Dobro zrele sveže jagode pa lahko zamrznemo in jih uporabljamo za pripravo kompota skupaj z jabolki. HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana (2179) 23. maja 1991 DOLENJSKI UST s IZ NKŠIH OBČIN Poseg nezakonit Novomeški IS zahteva pospešitev priprave za-kona o denacionalizaciji NOVO MESTO — Na seji sredi maja se novomeški izvršni svet seveda ni mogel izogniti obravnavi dogodkov na Draškovcu pri Šentjerneju, kjer so kmetje konec aprila preorali arodirana zemljišča, ki so zdaj v lasti ali upravljanju KZ Krka. Ocenil je, da konkretnih ukrepov ne more sprejeti, saj problematika presega občinske okvire. Ponovno pa je predlagal republiškemu izvršnemu svetu, naj bi izbrana strokovna skupina vendar bolj pohitela s pripravo zakona o denacionalizaciji. Novomeška vlada, ki sicer razume nezadovoljstvo kmetov, pa hkrati tudi ocenjuje, da samovoljni poseg kmetov na Draškovcu pač ni zakonit. Mnenja je, da bi bilo potrebno poiskati zakonit prehodni način rešitve problema, dokler ne bo sprejeta ustrezna zakonodaja. Kot možnost omenja sklenitev najemnih pogodb med Kmetijsko zadrugo in prizadetimi kmeti. Vsekakor naj bi pri reševanju zadeve sodelovali pristojni republiški upravni organi, občinska vlada pa pričakuje tudi opredelitev občinske skupščine do zadeve. Ta na svojem zasedanju pred tednom o Draškovcu ni rekla nobene, naslednjič pa kani zasedati šele konec junija. PRISILNA PORAVNAVA SEPTEMBRA? NOVO MESTO — Včeraj naj bi bila na Temeljnem sodišču v Novem mestu obravnava predloga Novoteksove Tkanine za prisilno poravnavo, na kateri naj bi bil izvedensko mnenje podal novomeški finančni ekspert Tone Golobič. Ker je bila redakcija našega časopisa zaključena že v torek, o rezultatih obravnave ne moremo poročati. Povemo lahko le to, da je predlagana višina dolga za poravnavo 97 milijonov di-naijev, največji upniki, od katerih je odvisen uspeh poravnave, pa so Ljubljanska banka (kar 43 milijonov din), Elektro, Petrol in občina. Ker primer Tkanine ni tako zapleten, znano pa je tudi, da jo bremenijo stari dolgovi, sedanje poslovanje pa je pozitivno, je skoraj verjetno, da je bil predlog za prisilno poravnavo sprejet, daje bil določen poravnalni upravitelj in da je bil razpisan narok za izvedbo poravnave, predviden za sredino septembra. OBRAVNAVA PRELOŽENA NOVO MESTO — Po informaciji, ki smo jo dobili od predsednika sodnega senata sodnika Antona Panjana v stečajnem postopku Novolesovega podjetja Drobno pohištvo, je bila razprava na željo Novolesa in s soglasjem SDK preložena na petek, 31. maja, ob 8. uri. Bo Profit prinašal profit? Rodil se je nov dolenj-ski časopis NOVO MESTO — Izid Profita, časopisa za ugodne priložnosti, kot piše v podnaslovu, je za Dolenjsko posebnost, kajti časopisna rojevanja so jo do sedaj nekako zaobšla in Dolenjski list je, če odštejemo osrednje slovenske časopise, krmaril po pokrajini tako rekoč brez pravega tekmeca. Sedaj se mu je konkurenca izvila tako rekoč iz lastnih plenic, saj je lastnik novega časopisa in njegov redaktor novinar Dolenjskega lista Jože Simčič. Glavni in odgovorni urednik časopisa je Danijel Brezovar, v uredništvu pa so še Joža Miklič (finance), Frane Smerdu (borza dela) in Peter Simič (oblikovalec in tehnični urednik). Jože Simčič No, za neposredno konkurenco pri informiranju pravzaprav ne gre, morda bolj glede objav reklamnih in še zlasti malih oglasov, kijih novi izdajatelj obeta celo zastonj. Glede vsebine tega osem strani (prva številka) obsegajočega novorojenca pa lastnik Jože Simčič pravi takole: »Potreba po gospodarskem časopisu je vsekakor, saj se mi zdi, da bo moral velik del Slovencev bolj podjetniško misliti in se tako tudi ravnati, zato naj bi ta časopis opravljal tudi vlogo buditelja podjetniškega duha. O tej tematiki se je do sedaj v medijih napačno ali nestrokovno pisalo. Težnja je, da se ta časopis odpre strokovnjakom, pravnikom, ekonomistom, manageijem in moram reči, da je večina strokovnih sodelavcev takih in da jih še več kaže zanimanje za sodelovanje. Vendar to ni časopis le za podjetnike, temveč za vse ljudi, ki poslovno mislijo, saj je eno od mojih vodil, da se moraš vedno poslovno obnašati!« Prva številka časopisa je izšla v nakladi 7 tisoč izvodov, izhaja pa za sedaj štirinajstdnevno, vendar so ambicije lastnika časopisa precej večje, saj se ozira po vsem slovenskem prostoru, kamor naj bi postopoma zakorakal vsak teden. T. J. V Beti že 40-urni teden Večina delavcev je v Svobodnih sindikatih Slovenije METLIKA - Od okoli 1800 zaposlenih v Beti jih je članov sindikata 1380; v Beti za sedaj delujejo le Svobodni sindikati Slovenije, tako imenovani Ravnikov sindikat. Ta sindikat deluje v celem podjetju Beti, ki presega občinske in celo republiške meje, saj ima Beti, kot je znano, svoje tovarne razen v Metliki še v Črnomlju, Mimi Peči, Dobovi v brežiški občini, na Hrvaškem pa v Žakanju v sosednji občini Ozalj in v K rstinji v občini Vojnič. V vseh programih oziroma v vseh Betinih tovarnah je večina zaposlenih včlanjena v sindikat, še najmanj jih je v skupnih službah. »Članarina znaša 0,6 odst. od plače; od tega gre nekaj več kot polovica za financiranje profesionalnega dela sindikata, od območnega do republiškega, in za program, ki naj bi ga izvajali, ostalo pa ostane sindikatu v podjetju,« je po- vedal predsednik sindikata podjetja Beti Dušan Rus. »Ta denar je namenjen za izvajanje našega programa, v glavnem za pomoč članom.« V kratkem naj bi se končala pogajanja z vodstvom Beti, katerim bo sledil podpis kolektivne pogodbe. »Sindikat se bo v teh pogajanjih v prvi vrsti osredotočil na plače, vendar kaj bistveno več od tistega, kar je v kolektivni pogodbi, ne bomo mogli doseči. V Beti dejansko že imamo 40-urni delovni teden, kajti 2 dneva dopusta damo za fond ur in to je treba še do konca razčistiti.« Bela krajina velja v okviru Svobodnih sindikatov Slovenije kot območje, saj je v obeh belokranjskih občinah okoli 7500 članov tega sindikata. Ima pa Bela krajina tudi svoj odbor tekstilcev, kajti v Beli krajini je kakih 2200 ljudi zaposlenih v tekstilni industriji. A. B. IZ NKŠIH OBČIN ^lf Delo najboljši socialni program Tako so menili poslanci v novomeški skupščini — Ukrepi za zaščito družine v stiski in za več dela — Zdravstveni center Dolenjske se bo preoblikoval NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je pred tednom —potem ko je zaradi problemov s sklepčnostjo začela z delom s polurno zamudo — potrebovala le dobri dve uri, daje sprejela odlok o ureditvenem načrtu kamnoloma Cerovi Log, občinski socialni program in predlog reorganizacije in ustanovitve zavodov na področju zdravstva. Pobudo za izdelavo občinskega socialnega programa so dali novomeški socialisti že lani ob obravnavi občinskega vladnega programa. Bil naj bi sinteza vsega, kar je treba storiti, da bodo ljudje, družine preživele v času, ko ne bodo imele dela. Ker je delo najboljši socialni program, naj bi izvršni svet z ukrepi tudi pripomogel k temu, da bi bilo brez dela čimmanj ljudi, usklajevalec vseh ukrepov za zaščito družine, ki zaide v stisko, pa naj bi bil Center za socialno delo. Socialni program, ki ga je prav z osnovno usmeritvijo skrbi za družino v stiski izdelala posebna projektna skupina, so socialisti in svobodni sindikati ocenili, da je bolj lepljenka razmišljanj različnih služb kot pa generalna usmeritev izvršnega sveta. Menili so, da redna dejavnost raznih ustanov v socialnem programu nima mesta in da so se razmere že toliko poslabšale, da bi bilo treba pripraviti celo »črno« varianto socialnega programa, kar so poslanci podprli. Poslanski klub SDP pa je enako kot odbor za družbene dejavnosti menil, da predvidenih sredstev za so- cialni program ne bo dovolj. Predlagal je, naj bi se poslanci odrekli sejninam v dobro čimvečje realizacije socialnega programa. Predlog je bil sprejet. Sprejet je bil tudi socialni program, ki naj bi ga sproti še dograjevali glede na dnevno spreminjajoče se razmere in potrebe. Poudarjeno je bilo, da vlada z raznimi ukrepi že zdaj vodi aktivno politiko zaposlovanja. Poleg programa so bili sprejeti tudi predlogi skupščinskega odbora za družbene dejavnosti, med drugim predlog, da projektna skupina, ki je program izdelala, bdi nad uresničevanjem programa in po potrebi razporeja sredstva med posameznimi področji. Vanjo so vključili tudi predsednika odbora, Jožeta Peršeta. Zdravstveni center Dolenjske, ki je od leta 1979 naprej združeval vso zdravstveno dejavnost štirih dolenjskih občin, je s prvim aprilom letos po novem zakonu o zavodih postal enovit zavod. Ker so bila v preteklosti stalna trenja med tozdi in DSSS in so posamezni tozdi že lani predlagali spremembe v organiziranosti, v lekarni pa celo izpeljali referendum o izločitvi, je bil zdaj narejen predlog nove organiziranosti na področju zdravstva. Vseh sedem bivših tozdov — štirje zdravstveni domovi, bolnišnica, lekarne in Zavod za socialno medicino in higieno — seje preoblikovalo v samostojne javne zavode, njihove ustanoviteljice so občine. Sami zavodi se bodo dogovorili o morebitni ustanovitvi skupnosti zavodov. Novomeška skupščina je predlog takšne organizacije zdravstva podprla, zdaj jih morajo za dokončno oblikovanje zavodov pokrajinskega pomena še druge skupščine dolenjskih občin. Novomeški poslanci so za vršilce direktotjev zavodov imenovali dosedanje direktoije tozdov, Z LINDIČ-DRAGAŠ PORODNiSNi L^i pori t C mo Hud lov za izgubljenimi dnevi Pionir pospešuje pri gradnji nove šole v Žužemberku — Pouk v starih prostorih tako rekoč na gradbišču — Bo stavba pravočasno nared? — Denarje zagotovljen ŽUŽEMBERK — Gradnja žužemberške osnovne šole, ki seje zaradi počasnega odstranjevanja barak nekdanjega brigadirskega naselja med zimskimi počitnicami že pričela z zamudo, tudi sedaj, ko je gradnja v polnem teku, še vedno krepko zamuja. Zamuda seje zaradi slabega vremena in stavk samo še povečevala in znaša sedaj že dvajset dni. Kljub temu izvajalec, novomeški Pionir, zagotavlja, da bodo dela v roku dokončana. Delo poteka sedaj v dveh izmenah, stroji pa ne potihnejo niti ob sobotah in nedeljah. »Če bo šlo tako naprej, je res možno, da se bo pouk jeseni tudi za naše učence začel pravočasno,« pravi ravnatelj Tone Virant, »že sedaj pa je pouk občasno zelo moten in zgodi se celo, da se morajo zaradi hrupa nekateri učenci občasno preseliti kar na hodnik. Zaradi stiske praktični pouk že sedaj opravljamo v prostorih izven šole. Bolj ko se bomo bližali koncu šolskega leta, težje bo. Ta-krat bomo morali zaradi adaptacijskih del v starem delu preseliti nekaj učilnic, pa tudi kuhinja bo morala prenehati delati. Pouk bomo končali prej kot ostale šole, manjkajoče dneve pa nadomestili s sobotami. Teh prijemov se bomo po-služili tudi jeseni, če bi se zaradi nepredvidenih težav gradnja zavlekla in bi morali začetek pouka prestaviti. Moram reči, da učitelji in učenci potrpežljivo prenašajo včasih že kar delovne nevzdržne pogoje, upajoč seveda, da bo jeseni bistveno bolje.« Sedaj je na novem šolskem poslopju že zgrajena prva plošča, že s rodi junija pa naj bi bilo poslopje pod streho. Finančno je zgradba šole pokrita, svoj del, 1,3 milijona dinaijev, pa je sedaj prispevala že tudi krajevna skupnost, ki bo z gradnjo nove šole pridobila tudi lepe večnamenske prostore. Denarje bil za- MEDALJE ZA METLIŠKA IN KRŠKA VINA METLIKA — Na tradicionalem ocenjevanju jugoslovanskih vin v Novem Sadu že vrsto let uspešno sodeluje tudi metliška Vinska klet. Na letošnje ocenjevanje so poslali lanski vrhunski laški rizling in vrhunsko metliško črnino letnika 1986. Obe vini sta dobili zlato medaljo. Krški Agrokombinat je v Novem Sadu dobil zlato medaljo za cviček, srebrno pa za modri pinot in modro frankinjo. gotovljen s prodajo telovadnice zadrugi. Preostanek od izkupička treh milijonov dinaijev bo namenjen zunanjemu urejanju, kar v sedanji finančni konstrukciji ni bilo predvideno, ter notranji opremi. »Za opremo učilnic, telovadnice in ostalih prostorov bi potrebovali 7 milijonov dinaijev,« pravi ravnatelj Virant, »zagotovljenih pa imamo le tri, torej se bomo morali tudi še naprej prilagajati in skrbeti za to, da pouk ne bo trpel. Preostalo opremo bomo morali pač sproti dopolnjevati.« T. JAKŠE ci rodile: Vladka Roginič iz Črnomlja — Benjamina, Nataša Jamnik iz Leskovca —Alenko, Mojca Kralj iz Boršta — Petro, Marija Brkopec iz Velikih Brusnic — Primoža, Nevenka Filak s Talčjega Vrha —Manco, Ana Hribljan iz Bubnjarskega Broda Tomislava, Nada Matusak iz Police — Hrvoja, Stanka Grgovič iz Dol. Stare vasi Tajo, Marija Kovačič s Kamnega Potoka — Anjo, Marica Šoštar iz Slapnega — Roka, Mojca Grubar iz Dol. Vrhpolja — Miha, Janja Škoda iz Ledeče vasi — Klemena, Marinka Kresal iz Trebnjega — Vesno, Lidija Bučar iz Rumanje vasi — Alena, Andreja Cvelbar iz Sevnice — Gorazda, Marta Pajk iz Gorenje vasi — Boštjana, Irena Golob iz Šentjerneja — Domna, Marija Cvitkovič iz Velike Lahinje — Sandija, Slavka Čeh z Malega Cimika — Melito, Alenka Ravbar iz Dol. Kamenja — Marka, Bernarda Pirc iz Straže — Nejca, Maja Martinšek iz Kanižarice — Irmo-Samantho, Mateja Kastelic iz Prečne — Sabino, Marija Gričar iz Otočca — Dašo, Marta Erjavec iz Dol. Nemške vasi —Dejana, Danica Hudoklin iz Šentjerneja — Katjo, Jožica Veselič iz Drežnika — Barbaro, Marija Ivanetič iz Kašče —Petro, Ana Lenart iz Dol. Kro-novega — Gregoija, Milena Simonič iz Semiča — Ino, Janja Kurent iz Trstenika — Dejana, Margareta Pintarič iz Črnomlja — Gregoija, Majda Matoh iz Grma — Matica, Tončka Fabjanič iz Gornje Reke — Ivana Metoda Okoren z Velikega Cir-nika — Majo, Martina Železnik iz Malih Brusnic — Andreja, Antonija Primc s Sel Šumberka — Tomaža, Polonca Kos iz Šentjerneja — Petro, Justi Škoporc iz Tržišča — deklico, Anica Simčič iz Železnikov — deklico. Za manj revne vrtec dražji Najvišji prispevki staršev za varovance so se z ma-jem podražili približno petkrat boij od najnižjih NOVO MESTO - Ker so se novomeški vrtci zadnjič podražili pred dobrega pol leta in ker bi daljše odlašanje spremembe cen povzročilo izgubo v njihovem tekočem poslovanju, je novomeški izvršni svet pretekli teden dovolil podražitev novomeških vrtcev od 1. maja naprej. Podražitev je različna po starostnih skupinah, različno se bo zvišal tudi najnižji in najvišji prispevek Voda spodjeda metliški grad Najprej je treba urediti odvodnjavanje z grajskega dvorišča, nato pa z injicira-njem utrditi južni vogal, ki drsi v Obrh — Denar iz republike in občine METLIKA — Pred kratkim so strokovnjaki ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala natančno pregledali južni vogal metliškega gradu in potrdili tisto, na kar iz Belokranjskega muzeja že dalj časa resno opozaijajo: da se južni vogal gradu poseda in drsi proti Obrhu. Glavni krivec za to naj bi bila po mnenju strokovnjakov meteorna voda, ki z grajskega dvorišča odteka pod zidovje južnega vogala in ga spodjeda. To se dogaja že stoletja, vsako leto pa pade na grajsko dvorišče okoli 400 kubikov vode, ki od tam nima kam drugam kot pod grajsko zidovje, poleg tega pa grad nima niti pravih temeljev. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. maja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Ljubljanski • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu Pogača, Glvni trg 22, v Črnomlju pa Samopostrežba Pod lipo. V kratkem bodo na Zavodu za raziskavo materiala pripravili ponudbo za projekt, že sedaj pa je jasno, da bo treba pri sanaciji v prvi vrsti urediti odvodnjavanje grajskega dvorišča. Najbrž bodo okoli dvorišča naredili posebno kineto, ki bo omogočila osuševanje, meteorno vodo pa bo treba speljati v kanalizacijo. Leto dni naj bi se južni vo- gal osuševal, strokovnjaki pa tudi potem ne bi tvegali odkopavanja, marveč bi s posebno metodo injiciranja načeti vogal povezali in utrdili. Za sanacijo je republika pripravljena prispevati 200 tisočakov, a s pogojem, da da vsaj toliko tudi metliška občina, katere last je grad. Občina kaže pripravljenost za sanacijo. V Belokranjskem muzeju, ki zaseda metliški grad, pa bi radi letos dokončali ureditev grajskega dvorišča, s čimer bi Metlika in Bela krajina dobili lep prostor, primeren za vsakršne kulturne prireditve na prostem. Tako sanacija južnega grajskega vogala kot ureditev dvorišča bi bila lepa prispevka k praznovanju 40-letnice Belokranjskega muzeja, ki jo obeležujejo letos. V okvir proslav ob 40-letnici sodi tudi nedavna prenovitev muzejskih zbirk, okoli Martinovega pa načrtujejo še otvoritev belokranjske vinarsko-vinogradniške zbirke. A. B. DAN METLIŠKE ŠOLE METLIKA — V soboto, 25. maja, bodo na metliški osnovni šoli proslavili dan šole. Ob tej priložnosti bodo ob 8. uri učenci v bližnjem kulturnem domu uprizorili igrico Salon ekspon; v prostorih šole bodo predstavili interesne dejavnosti in delo pri pouku, ob 10. uri pa bo na športnem dvorišču pri šoli kulturni program. Vodstvo šole in učenci vabijo občane, naj se v čim večjem številu udeležijo prireditev ob dnevu šole. staršev, ki naj bi načeloma znašal polovico ekonomske cene, polovico pa kot vzgojni prispevek dobi vrtec za vse otroke iz proračuna. Slabe gospodarske razmere, slabe plače, vse več čakanja na delo doma in brezposelnost se v zadnjem letu sicer vse bolj izrazito odražajo tudi v poslovanju vrtcev oz. v deležu potrebnega denaija za poslovanje, ki ga vrtci dobijo neposredno od staršev. Polno oskrbo za otroka v vrtcu plačuje trenutno vsega 7 odstotkov staršev v novomeški občini. Kar dobra tretjina plačuje manj kot polovico oskrbnih stroškov, saj s svojimi dohodki ne zagotavljajo svojim družinam 70-odstotne ravni socialne varnosti, ki znaša v maju 1991 l.940dinaijev na družinskega člana. Z majem seje cena vrtca za otroke do dveh let zvišala za 6,3 odst., za otroke od dveh do treh let za 5, za otroke od treh do sedmih let pa za 13 odst. Največ, za 13,5 odst., so zvišali cene za malčke, ki so v družinskem varstvu. Kot rečeno, so različno podražili tudi prispevke staršev, najvišje v povprečju skoraj za petkrat več kot najnižje. Najnižji prispevek staršev za otroke do dveh let znaša po novem 752 din (5,6 odst. več), najvišji pa 1.998 din ali 24 odst. več. Za otroke od dveh do treh let bodo starši poslej prispevali najmanj 730 din (4,6-odst. podražitev), največ pa 1.780 din ali 22 odst. več. Bivanje otroka od treh do sedmih let bo starše sedaj stalo najmanj 701 din (2,5 odst. več), največ pa 1.494 din, kar je za 13 odst. več. Za otroka v družinskem varstvu bodo starši prispevali najmanj 774 din (8,7 odst. več), največ pa 2.224 din, kar pomeni 39-odstotno podražitev. Izvršni svet tudi zahteva od vrtcev, naj izračun prispevka staršev dosledno temelji na realnem stroškovnem izračunu, ponovno pa naj bi uvedli plačevanje oskrbnin za nazaj. Zdaj jih starši plačujejo sproti, kar so vrtci zaradi velike inflacije uvedli pred približno dvema letoma. Z. L.-D. PIJAČA — V okviru pridobitev, kijih je prinesla nova novomeška avtobusna postaja, delujeta tudi dva bifeja. Poznavalci trdijo, da točita alkohol že pred 6 uro zjutraj, čeprav občinski odlok o teh zadevah izrecno predpisuje, daje to dovoljeno šele od 8. ure naprej. Promet v obeh točilnicah je precejšen, saj meščanov in okoličanov, ki iščejo zdravilec zoper jutranjo drhtavico, ni malo. Morda bo na ta tako prometen kraj kdaj (službeno) zašel tudi kakšen inšpektor ustanove, kiji načeluje gospod Andrej Tiran. GIMNAZIJA — V petek je bila na Otočcu slovesnost ob 245-letnici novomeške gimnazije, ki sta se je med drugi® udeležila tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za šolstvo dr. Peter Vencelj. Oba sta tudi govorila, pri čemer seje takoj videlo, daje Peterle končal novomeško gimnazijo, Vencelj pa ne. Verjamemo, daje imel šolski minister ves teden opravka s stavkajočimi srednješolci' vendar to ne bi smel biti razlog za tako piškavo podcenjujoč govorček, še posf-bej, ker je vsak govor ogledalo govorca,® ne tistih, ki ga poslušajo. KRIVICE — Te dni se je v delikates' Dolenjke na Glavnem trgu prikazal m®" žak — v našem mestu živi že kakšnih 2® let —in v srbohrvaščini zahteval, naj B® prodajalka, ki jo je grobo tikal, menja 50® din v drobiž. Revica je rekla, da ji drobiž4 primanjkuje, mu svetovala, naj stop' v bližnjo banko, se mu opravičevala i*® Osebek je končno popustil in med nedvo" umnimi grožnjami, pomešanimi s kletvicami, zapustil lokal. Kaj hočemo, nekaterim ljudstvom se povsod in neneho®4 dogajajo same krivice. VLADNI PREDSTAVNIK ZATlSj£ sicer še do pred kratkim poročevalec s venske televizijske hiše, Janez Pezelj. s*e po telefonu pozanimal pri Ediju Mače gostilničaiju v Rajmeijevem bifeju, fie na zalogi še kaj vina, ki gaje pred pil pri Rajmeiju predsednik vlade Peterle s svojimi sodelavci, ko je h' 0 obisku v tem belokranjskem gnezdu. . je zdaj ves iz sebe. Ne ve namreč, če ^ gospod Pezelj zanimal za vino zato. -e ga rad nabavil zase, ali pa gre za vPr yj|-preskrbe kabineta gospoda Peterleta cele namreč ve, da bi bilo v prvem P ru dovolj že pol litra. .ojj- PRIPRA VU AVČE VINSKE Vl^, Dl je Ivan Škof pravočasno °P°^jjtk4 to, da morajo pustiti do Doma P^fo prosto pot, široko najmanj tri met** yj, je potrebno zaradi dostave,« je Prl* oVjČ predsedik metliške vlade Jože Ma'6. ^ pa je takoj komentiral: »Škof, če bo ^ va onemogočena, ti obljubim, da bo ^ potrebno robo za Dom počitka a® --jo, svojih plečih.« Volilci se zdaj s>P^** v je* če ima Matekovič Škofa vsaj male trih ali pa se metliški predsednik le kondicijsko počuti. nrfVl VEČ KOT O SAMI PR^^tliH' »Metlika Černobilu« se govori po o enolončnici, s katero je postregel e ^ur in nastopajočim Bojan Valenčič', .-jj« nik gostišča Veselica. Gostje iz 9 jj I so sedeli v posebni sobi, pa s0 . naaf njim navadni smrtniki gledat, čej hovih krožnikih tudi čorba, ki jo s* pitajo pred gostiščem. Vračali so se mi nosovi, kajti vsebina na k gostov se ni razlikovala od njihove’ je v belokranjski tradiciji, da dobijo večji in boljši kos mesa. K ’ Valenčič tradiciji napravil konec- gpt METLIČANI SO MOJSTRI NAPOVEDOVANJA tračarske F yetl-nosti, zato se ni čudili, če so že pr bo srečelova v organizaciji Noge kluba Kolpa iz Podzemlja vede '• pre® zadel osebni avto. Pripisovali ?P "j sedniku kluba, ker so bili PreP TjjjiefVS šlo za ribaijenje v kalnem, ^jz4*4, Metličani nikakor ne morej0 tombole pred dvajsetimi in vec vsehf^ je z avtom na veliko razočaranj ^ tri" odpeljal sorodnik človeka, ki J glavnimi organizatoiji takratne Ena gospa je rekla, daje Ljubija1',4 končno le začela razreševati dolenj' sko romsko problematiko. Ro"1 1 Ruperčvrha je na 3 x 3 zadel av<0 znamke Alfa Romeo. • Vera in politična moč ne gresV> skupaj. (S. Hribar) ■ • Divji zahod je preživel, za Balk^ pa še ne vemo. (J. Zupančič) • V politiki je cenjena sposobnostmi' ti maksimalen v minimalnem. (*-°‘ lešnik) • Iz tega pekla, v katerem smo, remo v nebesa svobode samo Pre* I vic. (Kolešnik) • Ekonomske znanosti se ne da P°sl liti brez posledic. (P. Glavič) Sprehod po Metliki [Črnomaljski drobir Predlog predsedstva čmo-skuSC Skup5člne °Wine, naj bi imela do «■ 'na v P°P°ldanskem času, bo-‘«r stranke še premlele, vendar se že Dnh P°raja zanimiv zaključek, če bodo ^oudo sprejele. Ker so dosedanje seje s torei a i|0 VK 7 ‘ ■'“tz.th. — Minuli teden je ■etn stni *-ez vostih postavi »na mizo«. To-s,anine ■ 1ri/ ledačo sta našla le še nekaj galice bi i .jf.bttC- Skrivnostno izginotje Jatcri (X| ...k° povzročilo prepir o tem, i*,ustart Jc ic 5el na skrivai j«1- Toda P" Vzrnc "besedno zagledala zelo vene '"m jn p 'agtnotja. Vj <-kinja. .ljes“odn,, lRANJE~vTesnilihTrcb-Ve^ala iavStl 1 sna*'lko, ker je narobe db-Ipokolj Hn°?*- hdenda je pripovedovala , ®°tino*» h i Tesnila doletel stečaj, k-^i^ dat 10 menc^ to, da je operirala s J j' ^OdoaI1?0111 le8a dogcnlka, drugače osipokScj^gleduh s^ozi prsicxKri s'ečaju .’ se prerokba še m uresničila, k* k°t tak'C H°vor'la zalo, ker je bila be-<*U z« aazapisana na nekem papirju v afrjjL p1' Ni kar tako šala, da so v ^Selet! c"111' “Pazih prisotnost Ijudo-it PGIRav rSt’ kole Pomalical snažilko. LUiej0 » , '*A — Po Trebnjem napovc-» Predla ."banska skupščina kmalu r,r,rnurdnika- češ da bo šel Ciril Pun-v^l0rvJ v Akripol. Resje, da bo di-. “fugo ij 0Varni nov, ker sedanji odhaja i°v»ric Jm". vendar župan trebanjskih >ik reH"krat ni potrdil. Če bo pred-iv,Pt>krat,, '"F bodo v vrstah liberalnih kCtii) V, VerJetno pripravili zahvalno "^arhenio kra,klm tečajem za vodenje "“h sej in zapisnikov mmmmM Vzdihljaji obubožanega zdravstva IZ NtkŠIH OBČIN (S Pacientov ne bo prizadela reorganizacija, pač pa kroničnojpomanjkanjedenarja ČRNOMELJ — Na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine so delegati sprejeli sklep o izločitvi iz Zdravstvenega centra Dolenjske, ki, kot je bilo slišati, ni odigral svoje vloge, odločbo o ustanovitvi zdravstvenega doma Črnomelj, sklep o imenovanju v.d. direktorja omenjenega doma ter odločbo o ustanovitvi regijskih zdravstvenih zavodov. Kot je pojasnil v.d. direktorja črnomaljskega zdravstvenega doma Anton Marentič, za paciente s tem ne bo nikakršnih sprememb. Pač pa bo reorganizacija za zdravstveni dom v letošnjem letu pomenila nekoliko večji strošek zaradi izplačila odpravnin oz. 6-mesečnih plač za ekonomske presežke za tiste delavce, ki jih je dodatno dobil ob reorganizaciji. Sicer pa so, ne glede na reorganizacijo, v črnomaljskem zdravstvu veliki problemi in proti koncu letošnjega leta je moč pričakovati, kot je dejal Marentič, da se bo zdravstvo ne le v Črnomlju, ampak v vsej Sloveniji, sesulo. Po prispevni stopnji, ki jo plačujemo od plač, bi se namreč v letošnjem letu moralo zbrati v Sloveniji za zdrastvo 11,8 milijarde dinaijev. Vendar so v republiškem proračunu zagotovili za zdravstvo le Rešujejo šolanje lesarjev O republiških zahtevah KOČEVJE, RIBNICA, LJUBLJANA — Poročali smo že o protestu občin Kočevje in Ribnica ter njune lesne industrije zaradi nameravane ukinitve dislociranega oddelka lesne šole v Kočevju. Te dni sta bila na razgovoru na sekretariatu za izobraževanje v Ljubljani predsednika obeh občinskih skupščin. Zvedela sta, da dislociranih oddel- kov republiški sekretariat ne bo več dovoljeval. Hkrati je bila nakazana možnost, da v Kočevju lahko ustanovijo lastno matično lesno šolo ali pa da se v okviru bodoče poklicne šole v Kočevju (po osamosvojitvi gimnazije) izvaja naprej tudi program lesarstva. Pogoja za to pa sta: najmanj dva oddelka 1. letnika in tak kadrovski sestav učiteljev, kot ga predpisuje zakon. Ugotovili so tudi, da je tretjemu pogoju — ustrezna materialna opremljenost šolskih delavnic — že zadoščeno. O teh pogojih so na sestanku 15. maja v Kočevju razpravljali predstavniki šolstva, občinskih skupščin in lesne industrije. Povedano je bilo, da sta oba predsednika občin na sestanku v Ljubljani oporekala pogoju o najmanj dveh oddelkih lesne šole v prvem letniku, ker so se zaradi zapletov v zvezi s to šolo učenci že vpisali na druge šole lesne ali druge stroke. Dolgoročni cilj pa bo, da bi ta šola v Kočevju pridobila tradicijo in ugled, nakar bi gotovo imela najmanj 2 oddelka prvega letnika vsako leto, če ne celo več. Sklenjeno je bilo tudi, daje treba takoj ugotoviti, kolikšen interes mladih je za to šolo, kako je s kadri in kako je s šolskimi prostori in opremljenostjo. J. P. Pripravljeni na prihod zobozdravnika Gabrsko nadomestilo za neuspele dogovore VELIKI GABER — Pred slabim letom so tu še upali, da bo začel delati v kraju zobozdravnik. Toda slovensko zdravstvo si očitno ni hotelo naložiti še dodatnega bremena z odpiranjem zobozdravstvene ambulante v Velikem Gabru in vse obljube o dobavi opreme in o zaposlitvi zdravnika v gabrski zobozdravstveni ambulanti so šle po zlu. Ker pa je v urejanje ambulante krajevna skupnost vložila že veliko denarja, zbranega s samoprispevkom in drugače, se ji je zdelo škoda odnehati, Za ambulanto predvidene prostore je dala v najem trebanjski zasebni firmi Medeka. Ta je že opremila zobozdravstvene prostore in tudi že ve za ime zobozdravnika, ki ji bo delal v Velikem Gabru. Potem, ko so propadli vsi poskusi, da bi Veliki Gaber dobil zobozdravnika po za enkrat edino veljavni poti, je zdaj v obdobju sproščanja zasebnega zdravstva celo na boljšem. Vsaj glede opreme prostora to velja. Zasebnik je kupil novo, medtem ko bi zdravstveni domovi po vsej verjetnosti namenili Gabru rabljeno, saj so se tako menda pogovarjali ves čas. 10,6 milijarde. Razlika denarja, ki ga ljudje sicer namenjajo za zdravstvo, gre drugam, kam, lahko le ugibamo. Vendar bi za normalno delo slovensko zdravstvo tako in tako potrebovalo 13 milijard. Za letošnje leto v črnomaljskem zdravstvenem domu tudi še niso podpisali pogodbe o financiranju in poslujejo pač z denarjem, ki ga dobijo z republike. Ocenjujejo, da so v neenakopravnem položaju, ker se ne morejo pogajati, kot je normalno, ko gre za podpis pogodbe, ampak so postavljeni pred dejstvo. V zdravstvenem domu imajo vse storitve preračunane v točke. Lani so opravili za 610 tisoč točk storitev, letos pa jim jx>nujajo plačilo le za 580 tisoč točk. Če bodo morebiti naredili več točk, in v črnomaljskem zdravstvenem domu so prepričani, da jih bodo, jim jih ne bo nihče plačal. Drugi problem pa so plačila za delavce iz črnomaljske občine, ki iščejo zdravniško pomoč drugod, predvsem v novomeškem dispanzerju za medicino dela. Teh dolgov je samo iz Črnomlja že sedaj za 1,2 milijona dinaijev. Dodatni problem v črnomaljskem zdravstvu je tudi zastarela oprema. Do IZŠLA »ZELENA VEJA« KOČEVJE — V ponedeljek, 20, maja, je izšla prva številka «Zelene veje«, revije Demosa Kočevje, katere urednik je Stane Mlakar. Urednik je povedal, da je revija nadstrankarska in posvečena razvojnim vprašanjem Kočevske. Po načrtu bodo na leto izšle 3 do 4 številke, prva pa je izšla v nakladi 1.000 izvodov. Podrobneje bodo revijo predstavili na bližnji tiskovni konferenci. RAZVELJAVLJENA ODLOČBA KOČEVJE — Vrhovno sodišče republike Slovenije je pred kraktim razveljavilo odločbo občinske skuščine Kočevje, s katero je občina razglasila, da je urejanje območja Rudniškega jezera v splošnem interesu, in sicer za razvoj turizma. Zoper to odločbo se je pritožil lastnik zemljišča podjetje Itas. Sodišče je torej ugodilo Itasu, ki je to zemljišče dobil po združitvi z Rudnikom rjavega premoga Kočevja. V utemeljitvi sodišča je med drugim zapisano, da je bila občinska odločba izdana celo brez obrazložitve, kar je bistvena kršitev predpisov. Na vprašanje, kaj meni o odločitvi sodišča, je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič odgovoril, da je bila odločba res izdana brez obrazložitve, ker pač za to območje ni izdelan prostorskoizvedben načrt. Tak načrt naj bi izdelal lastnik zemljišča. Občina nima denarja za nakup zemlje. Edina rešitev je torej, da Itas najde kupca, ki pa bo prevzel tudi vse težave v zvezi s tem zemljiščem. Na njem namreč pogosto §ori, zaradi česar krajani posredujejo pri občinski skupščini. Kaže pa, daje torej tudi za te probleme pristojen Itas. lani jim je uspelo vsako leto zamenjati po eno vozilo, sedaj pa to ni več mogoče. Medtem ko bodo sanitetna vozila nekaj let še lahko vozila, pa se bodo patronažnim, starim že osem let, najbrž morali kmalu odpovedati. Tudi druga oprema je že 90-odst. odpisana. Prav tako že tri mesece ne plačujejo računov, denar so si sposodili celo za plače, a ga še niso vrnili, ker ga nimajo. M. BEZEK-JAKŠE POHVALE IN GRAJE ZA VAROVANJE OKOLJA ČRNOMELJ — Na pobudo delegatov liberalno-demokratske stranke so na skupščini občine pripravili odlok o pohvalah in grajah pri urejanju in varovanju okolja. S pohvalami bi pokazali na primere, ki bogatijo zavest za urejanje in varovanje okolja in pomagajo odpravljati pomanjkljivosti ter preprečujejo negativne pojave na tem področju. Hkrati bi javno grajali tiste posege v okolje, ki so škodljivi in jih je potrebno odpraviti. Pohvale bi podeljevali v obliki listine, na katerih bi bila odtisnjena breza ali pisanica, na listinah za grajo pa bi bila kopina ali klopotec. Predloge za pohvale in graje bi zbirala komisija za varstvo okolja pri skupščini občine, listine pa bi podelili na slovesnosti ob praznovanju občinskega praznika. ODPRTA ŠOLA KOČEVJE, VAS-FARA — Pred kratkim so imeli v Kočevju in Vas-Fari dan šole. Učenci od 1. do 4. razreda so ob tej priložnosti pokazali staršem, ki so se udeležili odprtega dne, svoje življenje in delo v razredni skupnosti, učenci višjih razredov pa svojo šolsko in izvenšol-sko dejavnost. V kulturnem delu tega dne so nastopili še pevski zbori, recita-torji in plesna skupina, v športnem delu pa sta se v odbojki pomerili ekipi deklic in dečkov. To je bil prvi odprti dan kočevske šole sploh in starši so ga cenili kot zelo uspešnega. Podobno je bilo minulo soboto na šoli v Vas-Fari, kjer so imeli šolarji še razstavo svojih del, v športnem srečanju pa so se pomerili z vrstniki iz Kočevja. Izredne razmere na cestah Ljudje protestirajo ČRNOMELJ — V črnomaljski občini dobivajo denar za vzdrževanje lokalnih cest z republiške uprave za ceste, in sicer vsak mesec dvanajstino denarja, ki so ga za ta dela porabili v preteklem letu. To pa je občutno premalo, kar se je pokazalo že v začetku leta, saj so morali Cestnemu podjetju za redno vzdrževanje cest v prvih treh mesecih plačati že 60 odst vsega denarja, ki naj bi ga namenili za le namene v vsem letu. Povrh tega ceste, zlasti makadamske, niso vzdrževane tako, kot bi morale biti Cestno podjetje je celo sporočilo, da bo omejilo obseg vzdrževanja lokalnih cest na naj-manjSo možno mero zagotovljene prevoznosti Da bo s tem zmanjšana prometna in tudi siceršnja vsestran-ka varnost na cestah, ni potrebno posebej poudarjati A ne le to, iz Cestnega podjetja je celo slišati da bo ob bistveno zmanjšani varnosti predlagalo ustreznim organom prepoved prometa na kritičnih cestah in da za razmere na cestah zaradi neurejenega financiranja kljub zakonskim obveznostim zavrača vsakršno odgovornost Lahko je »obljubljati« zapore cest, toda kako bodo to pojasnili tistim, ki se morajo vsak dan voziti po makadamskih cestah, teh pa v črnomaljski občini ni malo! In prav ti ljudje so iz dneva v dan bolj ogorčeni kajti po nekaterih cestah se zares ne morejo več voziti Ob teni sprašujejo, kaj so zagrešili da so jih poleg tega, da so že tako odmaknjeni od centrov, sedaj kaznovali še z neprevoznimi cestami Opozarjajo, da ni več časa, da se bodo v Črnomlju še dogovarjali, kaj storiti kajti mnogim potem, zlasti na semiškem koncu, že bije plat zvona. Če ne bo drugače, opozarjajo, bo potrebno vzpostaviti izredno stanje, v katerem je pač dovoljena tudi uporaba izrednih sredstev, kakršnihkoli pač. M. BEZEK-JAKŠE Nadškof o kočevskih cerkvah Nadškof dr. Alojzij Šuštar se je pogovarjal z domači-ni o gradnji cerkva v Rogu in Kočevski Reki . KOČEVJE - Nadškof dr. Alojzij Šuštar je minuli teden na pobudo članov komisije za urejanje grobišč v Rogu obiskal Kočevsko občino. Glavni namen je bil, da bi na kraju samem skupaj z nekaterimi strokovnimi in drugimi sodelavci ugotovili in se odločili, kje natančno naj bi stala cerkvica. Potrjen je bil predlog, naj bi jo postavili v bližini jame Pod Krenom. To je že prej predlagala tudi večina članov komisije za ureditev grobišč, kije bila na obisku v Rogu pred dobrim mesecem dni. Zdaj bodo na naslednji seji komisije za ureditev grobišč v Rogu, ki bo že te dni, oblikovali izhodišča za razpis javnega mednarodnega natečaja za ureditev grobišč in v tem okviru za postavitev cerkvice ter ureditev parka, ceste in parkirnega prostora. Cerkvica v Rogu naj bi bila zgrajena že prihodnje leto. Ob tej priložnosti je nadškof s svojim in domačim spremstvom obiskal še Kočevsko Reko, da bi se odločili, kje naj bi zgradili cerkev. Menili so, naj bi stala tam, kjer je včasih že bila. Nerodno pa je, da bi bilo v tem primeru potrebno prestaviti spomenik padlim ali pa cerkev zgraditi nekaj metrov vstran, zaradi česar bi morali podreti nekaj spomeniško zavarovanih dreves. Menili pa so, da kostnice padlih borcev niti ne bi bilo treba prestaviti. V razgovoru z ljudmi so ugotovili še, da sedanja dvorana prosvetnega doma ni primerna za maše, saj je v njej vse drugačno vzdušje kot v pravi cerkvi. Zato se veliko vernikov z območja Kočevske Reke odloča za obisk verskih svečanosti v Fari. J. P. Novo iz Obkolpja Kaj je in kaj ni bilo nare-jeno v dolini Kolpe KOČEVJE, DELNICE, ČABAR — Poročali smo že, da so občine Kočevje, Delnice in Čabar sprejele dogovor o poenotenju načrtov in dela za razvoj zgornjega dela Kolpske in Čabran-ske doline. Za koordinatoija (usklajevalca) dela pri razvoju so vse tri občine izvolile dr. Stanka Nikoliča, predsednika KS Osilnica. V razgovoru z njim smo o bližnjih nalogah zvedeli: ASFALT DO OSILNICE - Občinska skupščina Delnice in sabor Hrvaške sta se te dni dogovorila o nadaljevanju posodabljanja ceste od Kužlja do Mtr-tovičev. Ta cestni odsek je v minulih dveh letih razširila in pripravila za asfaltiranje JLA, letos poleti, ko se bosta cesta in zemljišče osušila, pa bodo ta 5 km dolgi odsek , tudi asfaltirali. Tako bo končno možno po asfaltu od Kočevja do Osilnice. PRIPRAVA ZA ASFALT — Na območju občine Delnice bodo pripravili za asfaltiranje slabe 3 km ceste od Čednja do Završja v smeri Srbskih Mo-ravic; na območju občine Čabar pa slabe 4 km ceste od Zamosta do Malega Loga, kjer naj bi se rodil, živel ali vsaj delal ljudski junak Peter Klepec. MOST PRI GRINTOVCU — Izvršni svet občine Delnice pripravlja vse potrebno za gradnjo montažnega mostu preko Kolpe med Grintovcem (Slovenija) in Turki (Hrvaška). Ta most, ki ga bo gradila JLA, bo stal na istem mestu, kjer je zdaj viseči most, NIČ VEČ DIVJIH SMETIŠČ — Dogovor o ukinjanju divjih smetišč in odvozu smeti v Zgornji Kolpski dolini uresničujejo. Izvršni svet občine Delnice je odločil, da morajo biti divja smetišča odstranjena do 15. aprila in hkrati urejen odvoz smeti. J- P- LE PLOD LJUDSKE DOMIŠLJIJE ČRNOMELJ — Ob stopnjevanju napetosti v Jugoslaviji je očitno začela med Belokranjci uspešno delovati ljudska domišljija in se hitro razšiijati naokrog. Neverjetne zgodbice predvsem o pritisku četnikov na srbski živelj v Beli krajini so se razširile kot blisk, tisti, ki so jim morebiti nasedli, pa bodo najbrž razočarani ob vesti, da so uradni viri potrdili, da gre tokrat zgolj za ljudske govorice in natolcevanja. RAZGRNITEV LOKACIJE BENCINSKEGA SERVISA ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet je nedavno sprejel sklep o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 zaradi lokacije novega bencinskega servisa v Kočevju pri Črnomlju. Med razgrnitvijo, ki bo trajala en mesec, občani, podjetja in ustanove lahko podajo pismene pripombe na osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega plana, in sicer na oddelek za družbeni razvoj. TRGOVCI NA IZPITU — Po končani pripravniški dobi opravljajo novi prodbjalci v ribniškem podjetju Mercator-Jelka izpit. Letos je tak izpit že opravilo 5 prodajalcev, predvidoma pa ga bodo še trije. Tokrat se je znašla pred izpitno komisijo Maja Willevald (druga z leve), na fotografiji pa so še člana komisije Alojz Rus (prvi z leve) in Cvetka Debelak ter predsednik Franc Lavrič. (Foto: J. Primc) Dve potezi za drugačna Tesnila V velikološki tovarni so za večino t.i. odvečnih delavcev do zdaj že poiskali rešitev za odhod iz firme — štiri nova podjetja — Plačevanje z blagom_ KAKŠNA BODO IMENA? - Ob ustanavljanju šolskih zavodov se bodo odločali tudi za imena šoL Kratka šolska imena so primernejša, ker se lažje uporabljajo v administrativnih postopkih. Toda daljši nazivi, ki vključujejo imena določenih ljudi, so se morda že vtisnili v spomin, da se takih sestavljenih poimenovanj ljudje ne bodo marali »rešiti«. Verjetno bodo pomagala rešiti zadrego, ki je na vidiku, ludi mnenja krajevnih skupnosti, kjer so šole. (Foto: L M.) VELIKA LOKA — V Tesnilih Trebnje imajo prek 100 delavcev manj kol lani, vendar je glede na opravljene analize to še preveč. Zmanjšali so predvsem število režijsko plačanih delavcev, tako da jih je zdqj manj kot proizvodnih. Po nekaterih govoricah, naj bi nekatere od presežnih delavcev, ki jih je bilo lani približno 130, tudi prisilno postavili na cesto. Po informaciji iz vodstva podjetja pa so Tesnila zmanjšala število zaposlenih, tako da sta se v večini primerov tovarna in delavec o odhodu sporazumela in skupaj poiskala sprejemljivo rešitev. Trenutno je od omenjenega presežka v delovnem razmetju še deset ljudi. Medtem ko je pomenilo zmanjšanje števila zaposlenih prvi paket sprememb v Tesnilih, je šlo v drugem delu reorga-nizacijskega načrta za spremembo lastnine. Tako so v okviru Tesnil nastala 4 nova mešana podjetja, ki so poslovno popolnoma samostojna in jim poleg lastnega računa pripada tudi skrb za poslovanje. Ta proces privatizacije trenutno »miruje«, doslej pa je že dal 84 zasebnih solastnikov tovarne, ki pa so vsi zaposleni v Tesnilih. Bolj ali manj so vsa štiri podjetja, ki so nastala iz proizvodnih programov bivše organizacije združenega dela, v poslovnih težavah. Velik del si jih je nakopala prejšnja tovarna s tem, da si je za 70 odst. proizvedenih tesnil zagotovila kupca v Crveni zastavi in 21. maju ter v Sovjetski zvezi in na Češkem in Poljskem. Toda omenjeni trg seje do zdaj zmanjšal, poleg tega pa mu tudi manjka denaija, tako da niso redki primeri, da iz jugovzhoda Jugoslavije Tesnilom plačujejo z najrazličnejšim blagom. M. LUZAR n IZ NKŠIH OBČIN i l ili tl IZ NKŠIH OBČIN Kaj počnejo posavski poslanci? Zaradi strankarstva nemogoče skupno nastopanje — Poslanec kot poklic? KRŠKO — Posavje ima kar precej skelečih tem, ki narekujejo odločen skupen nastop, vendar zaradi strankarskih razlik kaj takega marsikdaj ni mogoče. Kljub temu so posavski poslanci, izmed katerih je na razgovoru z novinarji manjkal le sevnBlu poslanec v zboru občin dr. Cveto GradBar, tokrat tudi javnosti odprti pogled v svoje delo v klopeh republiške skupščine. Brežiški poslanec vzboru občin in demokrat Niko Rainerje priznal, kar so za njim ponovili tudi drugi, namreč, da se ob redni službi ne more prebiti skozi vse gradivo. Aktivno sodeluje le v zadevah, kijih tudi sicer bolje pozna: zakon o gozdovih, kmetijstvu in zdravstvu. Če poslanci vbodoče ne bodo profesionalni, se bo kandidaturi na naslednjih volitvah odpovedal. Delo Franca Pipana je najbolj vidno v poslanskem klubu SDP ter v komisijah in odborih za obrt in podjetništvo, za delo in socialno politiko, za varstvo »Ne damo svojih šol!« Plsečani in Globočani se bojijo, da bodo kmalu ostali __________brez svojih osnovnih šol GLOBOKO — Pred tednom dni so se v Globokem spet zbrali predstavniki krajevnih skupnosti Pišece in Globoko, da bi izrazili trdno željo po ohranitvi osnovnih šol v svojem kraju ter seznanili občinski sekretariat za družbene dejavnosti s svojim predlogom rešitve. Po več letih brezuspešnih poskusov je namreč vsem že jasno, da je treba nekaj narediti z organizacijo osnovnega šolstva v občini, kjer bo čez sedem let kar 11 odst. učencev manj kot letos. V številkah to pomeni 275 otrok ali eno celo osnovno šolo. Krajani vidijo v obeh sedanjih predlogih (po prvem se združita OS Pišece in OŠ Globoko v eno šolo z enotnim šolskim okolišem, enak i ter i grožnjo za obstoj njihovih šol v prihodnjih letih. Čeprav sta ravno njihova kraja najbolj prizadeta zaradi zmanjšanja števila otrok, zahtevajo, naj breme staranja občine nosijo vse osnovne šole. V ta namen naj sekretariat podrobno prouči tudi možnost združitve vseh osnovnih šol v občini v en zavod z enotnim šolskim okolišem, znotraj katerega bi se razporejali učenci ene generacije. Tak ukrep bi zagotovil obstoj tudi pišečki in Semiški vojaki se načelno dobro počutijo Izredna seja IS SEVNICA — Po osebnih stikih, ki jih imajo delavci občinskega sekretariata za notranje zadeve, občo upravo in ljudsko obrambo v Sevnici z 61 vojaki, ki služijo vojaški rok v JLA, oziroma z zaskrbljenimi starši fantov v vojaški suknji, bi lahko sklepali, da sevniški vojaki nimajo posebnih problemov. Pomembno je, da so odnosi med neposredno nadrejenimi starešinami ■n vojaki v večini primerov dobri, prav tako zvečine ni pripomb glede odnosov med samimi vojaki. Ob zadnjem incidentu v Splitu so vojakom celo naročili, da se morajo javiti domov. Zdi se, da imajo taki podatki določeno težo in pomen navkljub temu, da je sekretar omenjenega sekretariata, Branko Derstvenšek, na izredni seji sevniške vlade poudaril, da taki podatki nimajo uradnega značaja. Gotovo so osebni stiki mnogo bolj pristni kot pa uradniško dopisovanje ali morebiti celo nekakšno anketiranje. Koordinator sevniške koalicije Julij Jeraj je opozoril, da se mora • Od že omenjenih 61 sevniških vojakov je trem potekel rok 15. maja, 20 vojakom pa bo potekel enoletni rok 26. junija, natanko na dan, ko je napovedana dokončna osamosvojitev Slovenije. Sicer pa največ Sevničanov služi vojsko na Hrvaškem (42,7 odst.), sledijo: Srbija 21,4 odst., Slovenija 19,7 odst., BiH 8,2 odst., Makedonija in Kosovo po 3,2 odst. in Črna gora 1,6 odstotka. vlada zanimati, v kakšnem stanju so vojaki, staršem pa je treba dati napotke, da ravnajo razumno v teh zapletenih, da, že kar norih časih v Jugoslaviji. Naj omenimo, da je uradno stališče tudi sevniškega izvršnega sveta, da se morajo vojaki po dopustih vrniti v svoje enote, je pa sekretariat posredoval republiški vladi pobudo, da zagotovi pravno podlago za odpoklic vseh sevniških vojakov iz JLA, prav tako naj bi iz JLA takoj vrnili fante, ki so že odslužili vojaški rok, pa sojih zadržali v vojski. P. P. globoški šoli in hkrati v sedmih letih prihranil stroške za 14 oddelkov. Predstavnika sekretariata za družbene dejavnosti Anton Podgoršek in Florijan Bergant sta pojasnila, da bi en sam šolski okoliš po trenutno veljavni zakonodaji prinesel občini bistveno manj oddelkov in s tem manj denatja. Vse otroke ene generacije bi namreč morali razdeliti z 32 (najvišje št. učencev za en oddelek). En zavod tudi ne bi omogočal ravnateljem, da s svojo ustvaijalnostjo tako poceni in kakovostno vodijo šole, kot jih sedaj. Krajani so kljub temu zahtevali, naj sekretariat pripravi tudi njihov predlog ter ga da v obravnavo izvršnemu svetu in nato kot varianto še občinski skupščini. O • Za sprejem novih ukrepov je zelo malo časa. OŠ Pišece že jeseni ne bo mogla več normalno delovati, sqj se bodo učenci njihovega kombiniranega oddelka vpisali v 4. in 5. razred, kjer skupno delo ne bo več mogoče. Kljub temu pa bodo Brežičani novo rešitev le težko sprejeli še v juniju. Komisija, ki obravnava nepravilnosti pri poslovanju občinske uprave, namreč ne more in ne more dokončati svojega dela. Datum izredne ali tudi »pralne« seje občinske skupščine tako še ni znan, zato v občinskih predpisih zastajajo tudi vse redne zadeve. Na račun občanov, seveda. njem bodo razpravljali na zborih krajanov in svoje zahteve podkrepili še s podpisovanjem peticije. B. D.-G. potrošnikov in za raziskovanje okoliščin izgradnje NEK. Sam se čuti bolj zavezanega regiji kot svoji stranki: »V skupščini sem se med drugim ob zakonu o denacionalizaciji zavzemal, da se v njegovem okviru rešuje tudi problem vojne odškodnine, kije zelo aktualna za Posavce. Postavljal sem vprašanje ekološke rente, se zavzemal, da bi v krogu 10 km okrog NEK sistematično spremljali zdravstveno stanje prebivalcev, in • Ciril Koiešnik meni, da zaradi strankarskih razlik tudi v bodočnosti ni mogoče pričakovati, da bi se posavski poslanci združili v posebnem klubu. Medtem ko poslanci v zboru občin še kar dobro sodelujejo, pa dogovor prt Kmetiču, Kopaču, Pipanu, Tomšetu in Koležniku večinoma odpove. Poslej iug bi delo poslancev večkrat razgrnili posavski javnosti, čeprav so se za to bolj zavzemali novinarji kot poslanci. Ti očitno nimajo dovolj političnih ambicij za prihodnost ali pa se premalo zavedajo, daje pred volivce potrebno sproti polagati račune. po pobudi sevniške občine razpravljal tudi o verigi savskih elektrarn.« Socialdemokrat Metod Šonc, krški poslanec v zboru občin, je menil, da bi se posavski poslanci morali sestati že veliko prej. Tudi on v prvi vrsti zastopa interese občine, zato se je v skupščini izrazito angažiral v zvezi s problematiko jedrske elektrarne. Ocenil je, da v zboru občin ni takega strankarskega prerekanja kot v družbenopolitičnem zboru, zato so njihove razprave odrinjene od javnosti, še bolj pa je pri tem prikrajšan zbor združenega dela. Poslanec v družbenopolitičnem zboru Ivan Tomše je zelo aktiven v projektu samostojne Slovenije, pri uresničevanju programa svoje stranke zelenih in pri prizadevanju, da bi Posavje postalo skupnost občin. Ciril Koiešnik, kije bil v družbenopolitični zbor izbran kot poslanec krščanskih demokratov, je zaposlen z delom v ustavni komisiji, v odboru za šolstvo in šport ter v odboru za prostor, okolje in stanovanjsko gospodarstvo. Na gospodarskem področju je posebej aktiven v demografsko ogroženih območjih. B. D.-G. Zborovanje izgnancev v Brestanici Bo 9. junija — Govoril bo Milan Kučan — Ustanovna skupščina Svet posavskih občin (Brežice, Krško, Sevnica) priredi v nedeljo, 9. junija, ob 11. uri na brestaniškem gradu ljudsko zborovanje pod geslom »Dan izgnancev«, posvečeno tudi 50-letnici praznovanja ustanovitve OF slovenskega naroda. Na njem bo govoril Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije. Pozivamo nekdanje izgnance ter njihove vnuke in druge sorodnike iz Spodnjega Posavja, Obsotelja, Litije, Radeč in drugih slovenskih krajev, da se množično udeleže tega zborovanja. Na njem bomo obudili spomin na tiste strašne dni pred 50 leti, ko so nas Slovence začeli izganjati na tuje. Nacionalne in socialne izkušnje, nastale v izgnanstvu in v odporu proti njemu, so lahko še vedno močna in živa prvina zavesti in ravnanja pripadnikov slovenskega naroda v sedanjosti in prihodnosti. Izgnanstvo kot spomin in opomin v zavesti slovenskega naroda kaj krepi našo sposobnost spoprijemanja z novimi izzivi časa, navdaja naj nas s samozaupanjem in s pripravljenostjo, da z drugimi narodi sooblikujemo svet, ki ne bo poznal ne vojne ne izgnanstva, temveč bo na podlagi enakopravnosti malih in velikih narodov gradil in utijeval mostove sodelovanja med narodi in ljudmi. Vabljeni so tudi nekdanji borci NOV in aktivisti OF, da skupaj z nami počastijo spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda in začetek množične vstaje proti okupatoiju. Ne smemo pozabiti, da gre prevsem našemu narodnoosvobodilnemu boju, vključenemu v svetovno protihitleijevsko koallicijo, zasluga, da se nacistični peklenski načrti o uničenju slovenskega naroda niso uresničili. Ob devetih dopoldne, se pravi dve uri pred pričetkom zborovanja, se bo v prostorih muzeja začela ustanovna skupščina Društva slovenskih izgnancev nadstrankarskega značaja. Krški proračun na trhlih nogah Sprejeli proračun, proaram dela in porabe — Kar 43,7 odst. sredstev iz sklada stavbnih zemljišč — če jih ne bodo izterjali, bo nujen rebalans KRŠKO — Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju v preteklem tednu končno sprejeli predlog odloka o proračunu, obenem pa še program dela izvršnega sveta, program javne porabe in predlog programa nalog sklada stavbnih zemljišč s finančnim načrtom. Občinski proračun za leto 1991 tako dosega višino 312 milijonov dhuujev in ga po obrazložitvi izvršnega sveta ni potrebno zmanjševati, saj v občini poltrivgjo dolgove, izvejo izteijavo dolgov sklada stavbnih zemljišč, se uspešno dogovaijigo o pokrivanju izpada prilivov zaradi odlaganja plačil obveznosti. Skratka, zaenkrat še normalno gospodarijo. Še pred proračunom so delegati sprejeli spremembo programa sklada stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se bo v bodoče v občinski proračun steklo 20, in ne več samo 15 odst. sredstev tega sklada. Ta sredstva pokrivajo kar 43,7 odst. proračuna, zato bi brez njih ne mogli izpeljati vseh programov javne porabe. Nasprotno, če občina ne bo zagotovila rednega priliva teh sredstev, bo slej ko prej potreben temeljit rebalans proračuna. V Krškem seveda gradijo na upanju, da to ne bo potrebno. Po besedah Franca Černeliča, predsednika izvršnega sveta, je bilo najtežje deliti sredstva za komunalna dela v krajevni skupnosti, a so kljub temu v pro- UREDITEV OBEH BREGOV SAVE SEVNICA — Za nasip na levem bregu Save pri Jugotaninu je bil izdelan projekt že leta 1984, medtem ko so Sevničani zaradi lanskih novembrskih poplav letos pristopili k reviziji projektne rešitve. Izdelane bodo nove vodnogospodarske osnove, ki bodo upoštevale nivo Save 1. novembra 1990. V izdelavi so tudi vodnogospodarske osnove za levobrežni nasip ob Mimi, prav tako desni breg Save od železniškega mostu do izliva Mirne. Kot pravi sekretar sevniškega sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti Jože Kovač, so te osnove podlaga za izdelavo tehnične dokumentacije. Šele potem bodo lahko izdelali vrstni red del na levem in desnem bregu Save. računsko financiranje poskušali uvrstiti čimveč programov. Težko je tudi z društvi in organizacijami, ki vse bolj pritiskajo na proračun, saj nekdanje velikodušne pomoči krških podjetij ni več. a Zdaj še občasno, popoldansko ali peturno varstvo Vpis do srede junija BREŽICE — V brežiškem vrtcu zaenkrat ne beležijo upada v številu otrok, vendar kljub uradno zaključenemu vpisu še vedno vabijo starše, naj do sredine junija izrazijo svoje želje. Razen male šole in razvojnega oddelka so namreč vsi ostali programi neobvezni, zato so se, kot pravi ravnateljica Ana Kupina, prisiljeni obnašati tržno. Razpoložljive kadre in prostore bodo v bodoče čimbolje izkoriščali, saj želijo prehiteti zasebnike, med katerimi se že pojavlja interes po organiziranju otroškega varstva. Program svojih uslug bodo s tem namenom v bodoče precej razširili. Po novem njihov vrtec ne bo odprt samo od 5.30 do 16.30 (ob sredah do 17.30), saj bodo organizirali tudi popoldansko varstvo. Otroci, katerih starši delajo v popoldanski izmeni, bodo lahko v varstvu do 20., po potrebi pa tudi do 22. ure. V vrtcu imajo tudi dobre možnosti za občasno varstvo, v katero so se doslej vključevali predvsem otroci iz mešanih dnifin, da bi se še pred obvezno šolo bolje naučili slovenskega jezika. Zdaj občasno varstvo odpirajo tudi drugim staršem. Morda bodo na ta način pomagali staršem, ki potrebujejo varstvo samo za dva ali tri mesece, ali pa tistim, ki želijo, da se njihov otrok vključi vsaj za nekaj časa v vzgojni program in da se primemo pripravi na šolo. Predšolski otrok ima namreč zelo veliko potrebo po družbi sovrstnikov in že dolgo je znano, da tistega, kar zamudi v tej dobi, ne nadoknadi nikoli več. Za starše, ki ne želijo, da bi bil njihov otrok osamljen, morda celo zaklenjen v prazno stanovanje, a mu kaj boljšega zaradi tankih denarnic težko omogočijo, so v brežiškem vrtcu pripravili peturni dopoldanski program, v katerega ni vključena prehrana. r n.r. Kljub temu da so prilivi precej nezanesljivi, pa med delegati na sam predlog proračuna ni bilo večjih pripomb, temveč so ga nekateri celo pohvalili. Delegat Silvo Mavser pa je vendarle opozoril, da bi bilo treba opredeliti, po katerih kriterijih se bodo sredstva delila, če bi le prišlo do spremembe v prilivih. Družno s proračunom so delegati sprejeli tudi predlog, da mora izvršni svet tekoče poročati skupščini o izvajanju programov in da mora poskrbeti tudi za pokrivanje stroškov, ki bodo nastali v družbenih dejavnostih zaradi zakona o zavodih. B. D.-G. MINISTER REJC BO ODPRL POLNILNICO ŠENTLENART PRI BREŽICAH — V ponedeljek, 27. maja, ob 12. uri bodo v prostorih podjetja Vino Bizeljsko — Brežice v Sentlemartu svečano odprli novo polnilnico za polnjenje brezalkoholnih pijač v posebno plastično embalažo. Po krajšem umetniškem programu bo za otvoritev nove polnilne linije poskrbel slovenski minister za industrijo Izidor Rejc. USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA SEVNICA — Dvodnevne krvodajalske akcije se je v sevniški občini udeležilo 562 krvodajalcev. Občinski odbor Rdečega križa Sevnica se iskreno zahvaljuje krvodajalcem za darovano kri, krajevnim organizacijam RK, podjetjem in aktivistom pa za pomoč pri uspešni organizaciji akcije. NATEČAJ ZA POSOJILA SEVNICA — Občinski izvršni svet in obrtno združenje Sevnica razpisujeta natečaj za dodelitev posojil za razvoj obrtništva in podjetništva v sevniški občini. V občinskem proračunu so za ta posojila zagotovili 4 milijone din, najvišji posamezni znesek za posojilo pa ne sme presegati 400.000 din. Prošnje za dodelitev posojila bo do 10. junija zbiralo sevniško obrtno združenje,. Dobra polovica v domačih šolah V posavske srednje šole vpisanih le 57 odst.^učencev izjegije — Bosta v^Breži- SEVNICA — Do 10. miga se je v Srednjo šolo Brežice prijavilo bistveno več učencev kot je razpisanih mest za gimnazijski program (174 prijavljenih — 120 razpisanih mest!) in pa za program ekonomsko komercialni tehnik (81 — 60). Do konca maja bo znano, ali bodo na republiki odobrili povečanje za en oddelek na vsaki od teh dveh usmeritev, za kateri pa se zvečine odločajo dekleta. prijavijo povsod, kjer so po razpisih še prosta mesta; o teh šolah pa učenci lahko dobijo informacije na zavodu za za- Kot nam je povedal Andrej Mihelin s sevniške enote republiškega zavoda za zaposlovanje, so strokovni delavci za poklicno usmerjanje v Posavju menili, da bi zlasti za gimnazijo morali Posavcem ponuditi več razpisanih mest, kajti zdajšnje število zadošča komaj za 13 odstotkov generacijskega priliva, medlem ko se, denimo v Novem mestu in Celju, suče to število okoli 20, v Ljubljani pa celo 30 ostotkov! Seveda je že zdaj jasno, da bodo morali učenci, prijavljeni za oba omenjena programa, opravljati sprejemni izpit, ako šoli ne bodo odobrili povečanja števila oddelkov. V Srednji šoli Krško je le za program elektrotehnik elektronik bistveno več prijav od razpisanih zmogljivosti, vendar bodo za ta program imeli dva oddelka, tako da sprejemnega izpita ne bo. Za vse druge programe na tej šoli je še nekaj prostih mest, za program elektronik energetik in preoblikovalec kovin pa je prijavljeno tako malo učencev, da oddelka verjetno ne bodo imeli. V Srednji šoli Sevnica bodo v prihodnjem šolskem letu izobraževali en oddelek dveletnega programa (pomožna šivilja) in najveijetneje dva oddelka triletnega programa (šivilja). Za slednjega je bil predimenzioniran razpis (90 mest) in se v vodstvu te šole kar malce bojijo, kako ukrepati, če se bo ob zdajšnjih 59 učencih, kar zadošča za 2 oddelka, prijavijo še toliko učencev, da ne bi mogli odpreti novega oddelka, niti prijavljenih priključiti k predvidenima oddelkoma. Vsekakor ta možnost obstaja, kajti po 10. maju se lahko učenci • Vsakdo se mora izpiti kot kelih. (Morgenstem) • Od 944 učencev, Iti končujejo osnovne šole v Posavju, se jih je 906 odločilo nadaljevati šolanje, in sicer 57 odst. na posavskih srednjih šolah, 17 odst. na novomeških in 12 odst. na celjskih srednjih šolah. V dveletnih programih je bilo največ zanimanja za usmeritev obdelovalec kovin in pomožna šivilja, v triletnih je na prvem mestu prodajalec, sledijo pa šivilja, avtomehanik, elektrikar in kuhar, v štiriletnih programih pa prednjači zanimanje učencev za staro dobro gimnazijo (194 prijav!), sledi program ekonomsko komercialni tehnik, elektrotehnik elektronik in zdravstveni tehnik. Letos je bil prvič razpis tudi za program trgovska akademija v Ljubljani in Celju, iz Posavja pa se je za celjsko šolo odločil le en učenec. poslovanje ter na osnovnih in srednjih šolah. P. PERC Novo v Brežicah ZASTONJ — Težko veijamemo, d> so pozivi brežiškega izvršnika na sestani o šolskih okoliših v Globokem naleteli na prava ušesa. Ker je v Pišecah in Globokem vse manj otrok, je namreč spodbujal tarm kajšnje prebivalce, naj poskrbijo za veC rojstev, pa bo težava rešena. A Globočam in Pišečani tej čarobni formuli ne verjame-jo preveč. In prav imajo. Navsezadnje m njihove vasi ne starajo in ne izumiraj0 zato, ker prebivalci nočejo imeti otrok; Mladi so se bili prisiljeni izseljevati. Odrti torej tja, kjer je življenje lažje in kjer se d* zaslužiti za življenje. Kdo naj ima torej v* otrok? Tisti starčki, ki še samevajo P° domačijah? ZAKAJ SE ČUDIJO? — Krčani se»« morejo načuditi svojim sosedom iz brez*5" ke občine, kadar je govora o regijski sam-tami deponiji. Trenutno v Posavju čaW° na odgovor komisije, ki bo podala moh1 lokacije glede na izbrane kriterije, na**' bo sledil razgovor o teh lokacijah. Za čane je odločitev za lokacijo deponije " zčlo daleč, medtem ko Brežičani pogan)*' jo in celo ponujajo svoje lokacije. Dva<**j loga sta za to. Prvi je v tem, da so v občm končno spoznali, da na dobovsko smeti*" ne bodo mogli navažati večno, sploh pa nalagati smeti »v višino«, kot je bilo ne»°" že rečeno. In drugi? Še vedno so prept** ni, da bi se dalo tudi v Sloveniji iz pri®*'! no urejene deponije in s predelavo odp*0-kov prislužiti mastne denarce. . ORIGINALNO — Ponekod, vs*C sodobnih mestih, postavijo v kriz®^ prometne oznake, tudi semafotje m skrajnem primeru še miličnike. V kri®*; pri brežiški tržnici jim kaj takega ne na misel. Tam so v samo križišče, ker no drugje ni bilo prostora, postavili v** kontejner za smeti. Krške novice ___ DOBRO VE — Gospod Niko poslanec v krški občinski skupščr^llj na zadnji seji spotaknil ob splošno p0** Njegova pripomba seje nanašala n* gram te porabe, ki daje izredno slabo razložen. Ob tem je še primaknil, da n°f za nobeno izjemo, saj je taka P°'^ predstavitev splošne porabe že trsu' nalna. Od kod mu taka ugotovitev? hr gospodje iz krške vlade, ne boste g» li! Tudi sam je bil namreč nekoč član & Snega sveta, pa dobro ve, da so tudi tak^ tako delali! MOTEČA SRŽ — Skoraj ga ni ^ ka v Posavju, ki bi ga motil nov reg‘J^ štirinajstdnevnik z imenom Srž. Že po^, ni opazovalec pa je na zadnji seji skti|*£ ne lahko opazil, da ta posavski n°v0S nec močno ovira delo skupščine. drugi poslanec je pod klopjo na tiho r. ral, kaj pišejo o njem in o drugih- Nek*jj_ navdušeni bralci — poslanci očitno jo, daje občinski parlament bralni kn> Resda se zaradi njegovih odločite’' maje svet, vendar bi bilo vsekakor do® če bi vedeli, zakaj so vsake toliko dvignili roko. ..m STROKOVNO — Kot se za *» aiKLrR.vjvrvLi — ivoi sc ,,j skupščino spodobi, tudi krška na P^jt dokumenta sprejema amandmaje, m j tudi tokrat neki delegat prebral ■ amandma, so seveda o njem glasov** ^ trije zbori. A glej ga, zlomka! Zgod' . je, da v dveh zborih amandma ni h« *• jet, v tretjem pa so ga potrdili- Kaj j* Predsedujoči župan je zaprosil sekr*^( skupščine za pravno obrazložitev situacije. Ta se je nemudoma str-0* e(i odrezal: »To pomeni, da amandma v zborih ni sprejet, v enem pa je!« ( Sevniški pabertp j ji VODA — Odbornik Miro Gač® j. sevniške Lisce se je na petkovi ke občinske skupščine nekoliko spy ^(r ob prejšnje Sevniške paberke lahko Dolenjski list z imeni in Prll0!ini<>'1 javil, kdo ne plačuje vodarine ,n ^ komunalnih storitev. Gačnik je * v stilu izstrelil brez milosti še nekaj f druge smeri. Tako gaje zanimalo, dovolil tvegano prodajo P*ip,a.1t?aVf0ps*t’ kem Petrolu in zakaj so si omislil1 * delovni čas le v nekaterih podjetj'’ jr zdaj, zaradi neusklajenosti delo’'1' sa, obilo nepotrebne jeze me“ Gačnik je zabelil pripoved o evr delovnem času v Lisci, češ daje U ■ J* ljen pač zaradi nekoga, ki rad ZJ spi. MOST — Vsekakor kaže protest odbornika Jožeta Mat**® !0(i> \ pojasnila direktorja krškega & novomeškem cestnem Povšeta, da je republiška uPra!frfa kot investitor popravila ,>voia‘lci jzt^ stu« v Dolenjem Boštanju pn "** nj»* firmo Dolničar iz Dolenjega čino, kajti postavlja se vprašanje ^te čunov. Še zlasti zato, so men1 . [g# odborniki, ker je znano, da s ^ ► firme Dolničar in Povše v.s°rHjradsl’!1> zet in tast. O »žlahtnih poslih" nll)d°'| govoril še kakšen odbornik, a »v bazi« zabičali naj raje mol •. pd► posled važno, da se nekaj n*rs;ra P815 denar pricurlja in kdo ga pok ni menda preveč pomembno- ^ PLES — Po izjemnem ljubljanskih plesalcev smos tar, daje Sevničanom pač tre®j vstopnino za prireditve, če» neradi obiskujejo. . *we2i Samostanska knjižnica _jdaj odprta knjižnico v novomeš-*em frančiškanskem samostanu odprl Loj-___ ze Peterle_____________ MESTO — Praznova-..■■ ‘•'■letnice novomeške gimna- čiaJ,e pridružil novomeški fran-anski samostan z otvoritvijo nM°ktanske knJ'žnice, ki je bila v objti, ko so gimnazijo vodili in " rnjei Pou&vaH frančiškani, in si-. , kot sto let, tudi knjižnica za Profesorje in dijake. ienrfm0Stansl40 knjižnico, preure-Dr 'n V Prenovljenih prostorih v sam nadslroPJu frančiškanskega kn;; • Je minuli petek, potem n lit'k da' fmnčiškanski provincial P- Mihael St. dr. Vovk svoj blagos-vencl°V?Sno otiptl predsednik slo-Onske vlade Lojze Peterle. »Takš- zadnv*^’8’* Je ob tem dejal z obrazom, ..spadajo moja najprijetnejša opravila. To so opravila, ki zadevajo duha, kulturo. Želimo si, da bi ta kulturni prostor pomagal širiti obzoija Dolenjcem in drugim, ki se bodo mudili v Novem mestu. Rad bi čestital Frančiškovi družini za to dejanje.« Knjižnico in njene zaklade je že prej v frančiškanski cerkvi predstavil obiskovalcem p. Felicijan Pevec, samostanski knjižničar. Rekel je, da je knjižnica vznikla iz bralnih potreb frančiškanov in se potem nenehno dopolnjevala. Posebno dragocenost predstavlja zbirka inku-nabul, med starejša temeljna dela pa sodijo Schonlebnovi, Valvasorjevi in drugi spisi. Knjižnica ima iz vsakega obdobja dela tistih avtorjev, ki jih je imel samotan za najpomembnejša. P. Felicijan Pevec je omenil, da je bila svojčas med samostanskimi knjigami tudi Dalmatinova Biblija. Pred tem so obiskovalci, ki so napolnili cerkev, prisluhnili orgelskemu koncertu, ki ga je izvajal skladatelj Primož Ramovš iz Ljubljane, letošnji jubilant — 70-letnik, zatem pa še sakralnim pesmim, ki jih je pel mešani pevski zbor domače župnije pod vodstvom Janje Dragan. I. Z. Spet kulturno bogat knjižni sejem Gost otvoritvenega večera 14. Dolenjskega knjižnega sejma bo pesnik Severin Šali — 29. maja okrogla miza o Kocbeku, 30. maja nastop literatov s slovenske zahodne meje, 31. maja predstavitev mladih literatov iz Novega mesta NOVO MESTO — V razstavni avli Krkine upravne stavbe v Ločni bodo v ponedeljek, 27. maja, ob 19. uri slovesno odprli 14. Dolenjski knjižni sejem. Tradicionalno prireditev, ki ne bo samo kulturno reklamna manifestacija za knjige, torej ne zgolj paša za oči, temveč se bo na njej in okoli nje tudi marsikaj dogajalo, tudi tokrat družno pripravljajo novomeška Mladinska knjiga, mladina in kultumo-umetniško društvo Krke ter Študijska knjižnica Mirana Jarca. Ceminul BERTOM v CERK VI — Pred otvoritvijo samostanske knjižni cen pri l^lek zvečer je bil v novomeškifrančiškanski cerkvi orgelski kon-ie pe\,rn°Za ^amov*a' mešani pevski zbor domače župnije pa jepelsakral-izvajalc °fliskova,ci- ki sej‘h Je zbralo lepo število, so pozorno sledili šolski Jm'- "aP°snetku (s prireditve) so povsem spredaj (od leve): slovenski sedmi ‘nisu'r dr. Peter Vencelj, novomeški župan Marjan Dvornik in pred-___ ePubHške vlade Lojze Peterle. (Foto: J. Pavlin) Na sejmu, ki bo potem odprt ves teden, do sobote, I. junija, bo prodajna razstava vseh knjig, ki sojih v zadnjem letu, od lanskega maja, izdale slovenske založbe, družbene in zasebne, kar pomeni, da imajo priložnost, predstaviti se s svojimi edicijami, tudi dolenjski založniki. To razstavo, ki bo prav gotovo obsegala blizu 1.000 naslovov knjižnih novitet, bo pripravila knjigarna novomeške Mladinske knjige in izdala sejemski knjižni katalog. Kot vsakrat, bodo knjige tudi tokrat naprodaj z • V okviru 14. Dolenjskega knjižnega sejma bo v avli upravne stavbe Krke tudi posebna, avtorska razstava, posvečena pesniku, prevajalcu in uredniku Severinu Šaliju ob njegovi 80-letnici. Razstavo jubilantovih knjig bo pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca. večer popestril glasbenik Silvester Mihelčič. običajnim cenah. sejemskim popustom pri Osrednji gost 14. Dolenjskega knjižnega sejma in obenem otvoritvenega večera te za slovensko knjigo in slovensko besedo praznične in zelo pomembne prireditve bo pesnik, prevajalec in urednik Severin Šali iz Novega mesta, letošnji jubilant, saj bo jeseni praznoval 80-letnico življenja. Pesnika, ki pravkar izdaja pri domači Dolenjski založbi svojo novo pesniško zbirko, že sedmo (upoštevaje tudi zbirčico pesmi za otroke), z naslovom Pesnik na večerni poti, njegovo življenje in delo, bo v ponedeljek zvečer predstavil prof. Janez Mežan, direktor Študijske knjižnice Mirana Jarca. Šalijeve pesmi bo recitiral igralec Boris Kralj, z glasbo pa bo X. GRAFIČNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH OTROK Galerija Božidar Jakac podaljšuje razpisni rok za udeležbo osnovnih šol in posameznikov na X. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok v Kostanjevici na Krki do 15. junija. Doslej smo proti pričakovanju prejeli grafike s 141 šol iz vseh jugoslovanskih republik. Strokovna žirija bo izbrala dela za razstavo še pred koncem šolskega leta, razstavo pa bomo predvidoma odprli v soboto, 21. septembra. Pozivamo vsa vodstva šol, likovne pedagoge in posameznike, na svoje prispevke pošljejo do 15. junija na naslov: Galerija Božidar Jakac, Grajska 45,68311 Kostanjevica na Krki. V sredo, 29. maja, bo v Krkini avli, v okviru sejemskih dogajanj, okrogla miza o Edvardu Kocbeku, in sicer bo beseda tekla o temi Kocbek — pesnik, pisatelj in politik. Sodelovali bodo: zgodovinar dr. Janko Prunk, urednik Kocbekovih Dnevnikov Mihael Glavan, urednik Kocbekovih Osvobodilnih spisov Peter Kovačič, pesnik, publicist, urednik in politik Jaša Zlobec in drugi. Dan kasneje, v četrtek, 30. maja, bo na sejmu večer s slovenskimi pesniki in pisatelji s Primorskega in s Tržaškega, s slovenske zahodne meje, in to v organizaciji Študijske knjižnice Mirana Jarca. Sodelovali bodo: Rafko Dolhar, Aleksij Pregare, Maja Raz-boršek, Vladimir Šav, Zora Tavčar, Frane Tomšič in Matjan Tomšič. V petek, 31. maja, pa se bodo med knjižnimi panoji predstavili mladi literati iz novomeške občine in ta nastop bo tudi zadnja prireditev letošnjega, 14. Dolenjskega knjižnega sejma. I. ZORAN GODALNI KVARTET ZA UČENCE DVEH ŠOL ČRNOMELJ — Danes, v četrtek, 23. maja, se na krajši turneji po Beli krajini mudi Godalni kvartet Lipa iz Ljubljane. Nastopil bo v OŠ Podzemelj in Srednji šoli v Črnomlju. Koncerta bosta v počastitev Mozartovega leta. Godalni kvartet prihaja v Belo krajino na povabilo tukajšnje Glasbene mladine. Dijaški bojkot ne pojenja ji, ki mu muzej pravi naš razstl^°*e se b° v Novem mestu prvič po letu 1953 predstavil s samostojno . *0 — Otvoritev iutri oh 19. uri v Do eniški aaleriii — Milena Režim in I arin — Izidor Mole je eden tistih slovenskih likovnih umetnika kmeta •e n‘*° prizanesle z nemilo, celo zelo trpko usodo. Kot sin male-"^"jkani Kl e mora* skrbeti za devet otrok, je imel težko mladost. Kljub po-^ je otepal v dijaških in študentskih letih, je uspešno sPecia|L i ‘n Postal akademski slikar. Želja, da bi po diplomi študiral še na ko n« nov ™*arstvo, se mu ni uresničila, ker ni dobil štipendije. Dobil je službe*,, je j?me^kem učiteljišču, kjer je poučeval risanje in ročna dela. V Novem k° za resta delal °d 1951•do 1954- le*a- Nato je v Ljubljani končal special-s,v° ter i?mVra,ors,v°. se zaposlil na republiškem zavodu za spomeniško var-yel hudo n enja-ie de*a' kot restavrator in svobodni umetnik. Leta 1975je doži-*Juhliani *0n,e,no nesrečno, ki mu je otežila delo v naravi. Živi v Brezovici pri MolT Pnlaje d«»polr.ii 64 let. Vstyaija| jn v novomeških letih veliko v okviru Dolenjskega muzeja, je Izidor Prirasla i_Ve 1 . obetal. Dolenjska mu Mole za Novo mesto tako rekoč utonil °blikovai Srti\jn seJe v stiku z njo iz- v pozabo. V Dolenjski galeriji, zgrajeni sJ'karskei>a r ?f^ut'j>vega ustvarjalca, ob 600-letnici mesta, so ljubitelji likov- , vn°st je 'nka dolenjske pokrajine. ■ ne umetnosti lahko videli več Lamuto- Zem na ra7,<,)p<'/ori' nase s svojim dele- vih razstav in dve Borčičevi, toda nobe- j'jii na katerfVI kbmarja *953 v Križa- ne Moletove. Ta prihaja na vrsto šele bantut jn n'Sla s°delovala še Vladimir zdaj, ko so se v Dolenjskem muzeju iz- e e,1jski m °^dan Borčič, tedaj tudi v ^efan E'"etroMi delujoča umetnika. nted dn nje v 'nkrat izdano brošuri-°°rči{ n ®lm zapisal, da sta Mole in rano Pot utr!113’ k' ”k*e nastopata tve-kl Pomeni 7einikov<<-Po tem dogodku, •ačetek razstavne dejavnosti Razstavo, ki bo odprta do 25. junija, bo spremljal katalog, za katerega je strokovno besedilo napisal dr. Milček Komelj, fotografije pa prispeval Branko Babič, ki je tudi oblikoval katalog. Dr. Komelj ugotavlja, daje za Moleta, sicer nesporno zelo nadarjenega umetnika, najbolj značilna in srečna tista doba takoj po končanem študiju - v Novem mestu, ko je in kjer je predvsem v klasičnem oljnem slikarstvu veliko obetal, a tudi marsikaj ustvaril. I. ZORAN Nič ni zaleglo, ne živi zid okrog stavbe republiške skupščine v Ljubljani ne pogovori s predstavniki parlamenta, vlade in še posebej s šolskim ministrom in tudi ne grožnje dijakov, da bodo šli z bojkotom pouka do konca. Vsi so ostali vsak na svojem bregu, vsak pri svojih odločnih zahtevah: na eni strani oblast (skupaj s šolsko stroko), ki ne popusti niti za las pri odločitvi da četrtošolci, preprosto, morajo na zaključne izpite, le hočejo končati srednjo šolo in se vpisati na fakultete, na drugi strani pa dijaki, četrtošolci skupaj s tretješolci, ki tudi ne odstopijo za ped in so se odločili bojkotirati pouk in demonstrirati na ulicah vse dotlej, dokler ne bo sprejet moratorij za zaključne izpite. Čeprav sta si obe strani v glavnem že povedali, kar sta si imeli, in kaže, da ena drugi bolj mimo ušes kot v ušesa, se igra nadaljuje, in to z istimi potezami. Minister izrabi vsako priložnost, da prikaže zahteve dijakov kot nesmiselne, češ da za zaključne izpite vsi vedo že štiri leta, odkar je bila sprejeta odločitev, in da se zdaj vsi le sprenevedajo. Dijaki pa kar naprej hodijo na ulice, zasedajo trge (npr. v ponedeljek v Novem mestu, v torek v Ljubljani) in demonstrirajo, pri čemer jih ministrova aroganca do nji-ho vih argumento v le še spodbuja. Vpra- šanje je, ali je iz lake igre, ki je zašla v pat, sploh še možnost za izhod, še posebej, ker imajo igralci na obeh straneh svoj prav. A ker pri tem ne gre za lesene figure, ampak za ljudi, na eni strani za mlade in še posebej občutljive, bi se morala pat pozicija dogovorno le razplesti Trenutno je več argumentov za moratorij kot proti njemu. Nikakor ne gre prezreti da je nastalo stanje vse prej kot normalno, da je napeto in nabito s psihozo, v kateri je že neznatna iskrica videti kot požar, in da to še posebej čutijo dijaki, ki sicer največ izgubljajo, pa ne samo ure pouka. Zdaj, ko je vse skupaj zabredlo že tako globoko, je malo verjetno, da še kdo od demonstrirajočih trezno misli na zaključni izpit, v glavnem so ga, prepričani, da jim ga ne bo treba delati že odmislili Ne nazadnje tudi ne gre pozabiti da je letošnja generacija maturantov prva, na kateri naj bi se preizkusilo nekaj novega. Kot da morajo biti dijaki kar naprej nekakšni preizkusni zajci, s katerimi lahko vsakdo počenja, kar se mu zljubi! Mladi se zdaj upirajo tudi zato, ker nočejo biti več ubogljive živalce v inkubatorjih v kdove kaj, pa četudi v samo Evropo, zagledanih šolskih eksperimentatorjev. 1. ZORAN kultura in izobra- ževanje MIHELČIČ NASTOPIL LJUBLJANA — Tu seje začel v ponedeljek, 20. maja, tradicionalni Mladinski kulturni teden. Prvega dne je dvakrat nastopil tudi črnomaljski glasbenik Silvester Mihelčič, in sicer v Križankah. DELA DIDAKTIČNE ZBIRKE RIBNICA — Danes, v četrtek, 23. maja, ob 18. uri bodo v Galeriji Miklova hiša odprli razstavo del Didaktične zbirke. Na ogled bodo primerki globokega tiska, ploskega tiska, sitotiska, računalniške grafike, slik na papirju in temper. Po otvoritvi bo imela akademska slikarka Alenka Gerlovič strokovno vodstvo po razstavi. REVIJA MLADIH PEVCEV ARTIČE — Danes, v četrtek, 23. maja, ob 17. uri bo v tukajšnji osnovni šoli revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Brežice. Po nastopu bo v šolski zbornici pogovor o reviji. PEVSKA REVIJA SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij prireja v petek, 24. maja, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica občinsko pevsko revijo. Na reviji se bodo predstavili otroški pevski zbor sevniške glasbene šole. oktet Boštanjski fantje, dekliški septet Corona iz Boštanja ter mešani pevski zbori Lisce, Jutranjke in PD Primož Trubar iz Loke. JUTRI KONCERT KOČEVJE — Moška pevska zbora Svoboda Kočevje in Lončar iz Dolenje vasi prirejata jutri, v petek, 24. maja, ob 20. uri celovečerni koncert v dvorani kina v Kočevju. Peli bodo predvsem slovenske narodne. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ADLEŠIČI — Črnomaljska ZKO pripravlja za soboto, 25. maja, ob 20. uri v kulturnem domu v Adlešičih srečanje odraslih pevskih zborov Bele krajine. Tokrat bodo nastopili le štirje zbori, in sicer ženski pevski zbor iz Črnomlja, moški pevski zbor Bell, lovski zbor Bele krajine in mešani zbor društva upokojencev iz Črnomlja. Koncert bo posvečen Gallusovemu letu. ARTIČANI GOSTUJEJO ARTIČE — Gledališka skupina tukajšnjega Prosvetnega društva »Oton Župančič« je minulo soboto uspešno nastopila na Zdolah. To soboto, 25. maja, ob 20. uri bodo ljudsko komedijo »Zadrega nad zadrego« zaigrali v Domu svobode v Brestanici, naslednji dan, v nedeljo, ob 16. uri pa še v gasilskem domu v Kapelah. *Mii??itev sezone ko!t^Nom Rijavcem ^ JakacNJ xVlCA ~ Galerija Bo-• ?ono v i j, čenJa letošnjo razstavno *ri, v pet„,malovem likovnem salonu Mi pre„i ’ maJa Ob 19. uri bodo ,,* 1 * * *S|ikr*lno razstavo del akadem-v^Vr>ika Dr^a Milana Rijavca, pred-ijt. e P°vojne generacije slojni deli n'h umikov, O umetni-Oi^rinar ; . . Sovoril umetnostni slabenj nr, ” kr'tik Janez Mesesnel. h0ven$ka bosta izvajala znana Kavni-K0s.:8!asbenika harfistka Ruda ln °boist Božo Rogelja. srečanje literatov 1' *ovoiČETNIKOV 24 krai iESTO - Kot sm° te pisa- Zar.aPesnikov05"^83 območne8a sre' tD°lenia„,ln Plsa‘eljev začetnikov ka? lz^ra”° Novo mesto. Sre-v^vt°rjev LrCga Je P0^10 prispevke kov ^ni štJ0^1"’ v P61**-24■ maJa-A■' Mci p„ 1 Marjana Kozine v Jen-Us! krnici b°^neob 16. uri bo v šol-tJVarjani,, 0 . °gla miza o literarnem lS.h ’Pf' iemerbogo mer bo govor tudi o ,, uri pa k?an‘b 28 t0 srečanje. Ob 0' vcčerr. V Rozinovi dvorani lite-Pm'leratov začetnikov. Z glas-r^i noJramom bodo sodelovali meške glasbene šole. • Ob jutrišnji otvoritvi Moletove razstave bo v Dolenjski galeriji ob 19. uri zanimiv kulturni program. Recita-torka Milena Režun in glasbenik Lado Jakša bosta predstavila poezijo Franceta Režuna iz Trebnjega, tudi nekatere pesmi iz njegove druge pesniške zbirke Občutja in videnja, ki je nedavno izšla v Sigi pri Dolenjski založbi. rečno zavzeli za to, da prikažejo v galeriji tudi ustvarjalnost Izidorja Moleta kot —ob Lamutu in Borčiču — začetnika razstavne dejavnosti muzeja pred skoraj štirimi desetletji. Pregledna razstava del akademskega slikarja Izidorja Moleta, ki sojo postavili v obeh dvoranah Dolenjske galerije in bo slovesno odprta jutri, v petek, 24. maja, ob 19. uri, obsega izbor iz štiridesetletne ustvarjalnosti, iz opusa, ki ni majhen, je pa težje dostopen, kot je to pri drugih umetnikih. Kajti slikar sam ima pri sebi le malo tistega, kar je ustvaril, veliko njegovih del je pri zasebnikih, za mnoga pa se niti ne ve, kje so. Za pričujočo razstavo so jih vseeno, čeprav nemalo tudi po večkratnih prošnjah Dolenjskega muzeja, pri lastnikih, zlasti na novomeškem območju in drugod, pa seveda pri slikaiju le zbrali toliko, da bo to res prikaz Moletove celotne ustvarjalnosti, ne samo torzo. V izboru je okoli 45 del, in sicer poleg slik tudi grafike in risbe ter freske. Mole seje namreč kar dolgo posvečal ustvaijanju fresk, ki so mu postale blizu zlasti potem, ko je kot restavrator proučeval srednjeveške freske. V veliki dvorani Dolenjske galerije bo na ogled »cikel« Moletovega novomeškega obdobja, v mali dvorani pa njegova zgodnja in druga dela. Slavje združilo rodove gimnazijcev Na zaključni slovesnosti ob 245-letnici novomeške gimnazije v petek na Otočcu govorila tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in šolski ___ minister dr. Peter Vencelj — Jože Škufca predstavil Stezice NOVO MESTO, OTOČEC — Novomeška gimnazija je minuli teden končala praznovanje svojega visokega jubileja — 245. obletnice ustanovitve. Zunanje obeležje tega praznovanja so bile številne prireditve, ki so se vrstile več tednov, začenši v dneh pred prvomajskimi počitnicami, in seje z njimi manifestirala v najrazličnejših oblikah kulturna dejavnost zdajšnjih in deloma tudi nekdanjih gimnazijcev. Vse, kar se je zadnje dni dogajalo v znamenju omenjene obletnice, je tudi simboliziralo vrnitev novomeške gimnazije v vzgojno-izobraževalni sistem in dolenjsko okolje kot stare, dobre gimnazije. Osrednja in obenem zaključna slovesnost ob praznovanju 245. obletnice ustanovitve novomeške gimnazije je potekala v petek, 17. maja, zvečer v Garni hotelu na Otočcu, in sicer pod naslovom Srečanje gimnazijcev. Nanj je prišlo nad 150 ljudi, posebej vabljenih nekdanjih dijakov, od katerih so neredki znane osebnosti v zdaj-' šnjem političnem, gospodarskem, znanstvenem, raziskovalnem in kulturnem življenju, nekdanjih in sedanjih profesorjev ter gostov. Posebna dobrodošlica je veljala nekdanjemu novomeškemu gimnazijcu Lojzetu Peterletu, ki je kot predsednik slo- venske vlade tudi sprejel pokroviteljstvo nad praznovanjem častitljivega jubileja novomeške gimnazije, in slo- venskemu šolskemu ministru dr. Petru Venclju. Oba sta zbranim spregovorila, za njima pa še ravnateljica Vasja Fuis, ki je predstavila novomeško gimnazijo v času njenega ponovnega oživljanja in vživljanja v okolje. Ob tem so dobili »besedo« tudi zdajšnji gimnazijci in predstavili nekaj besedno ustvarjalnih ter pevskih in glasbenih utrinkov iz sicer pestre dijaške kulturne dejavnosti. Lojze Peterle je rekel, da je ponosen, da je bil novomeški gimnazijec, in vesel, da ta šola ni nikoli izgubila duha gimnazije, čeprav je bil v »neki posebni razsvetljeni dobi naše družbe« cilj prav to, da bi ta duh izginil. »Na Diolenjskem je veliko krajev in kulturnih centrov, ki pomenijo identiteto te pokrajine. Tu so starodavna središča duha -Stična, Pleteije, Kostanjevica in še katero bi lahko omenil, vendar si te identitete ne morem predstavljati brez novomeške gimnazije,« je poudaril. Pri tem je imel Peterle prav gotovo v mislih tudi to, da se z znanjem, pridobljenim na tej šoli, daleč pride, tudi po svetu. V zvezi s tem je namreč povedal: »Vse, česar sem se naučil na tej šoli, pa nisem bil najboljši učenec, mi zdaj prav pride in profesotju Jožetu Seveiju bi rad povedal, da sem dva ,dnja gavaril pa ruski’«. (Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je bil prejšnji teden na uradnem obisku v SZ oz. Ruski federaciji.) »Nekaj mi je torej ostalo, in ko so me sogovorniki spraševali, kdo meje učil, sem z veseljem povedal, da profesor Sever iz Novega mesta. Pa tudi drugega tujega jezika sem se naučil, nemščine, in to po zaslugi profesorice Fuisove, seda- nje ravnateljice.« Na koncu svojega, sicer zelo osebnega nagovora je Lojze Peterle rekel, da bi rad dodal še nekaj političnega, omenil pa je maturo, češ da si ne zna predstavljati, kako naj bi hodil v Evropo brez mature, kar pa bi ne tako redkim zelo ustrezalo. Nato je namignil ministru dr. Petru Venclju, naj kaj več pove. Ta pa je že imel pripravljen govor o tem, čeprav, kot je rekel, nima navade govoriti z listja papirja. Vendar seje minister najprej dotaknil gimnazije. Dejal je: »V zadnjih desetih letih smo izgubili gimnazijo, a se mnogi nismo nikoli mogli s tem sprijazniti. Pa ne iz nekega hrepenenja po starih časih ali iz golega nasprotovanja političnim in ideološkim fosilom za šolstvo. Mnogo je razlogov, ki govorijo za gimnazijo, a jih ne bi navajal, močno prisotno pa je tudi prepričanje, da ni dobrega srednjega šolstva brez vzgojno-izobraže-valnih šol gimnazijskega tipa. Gimnazija se je v tem šolskem letu spet vrnila, vendar samo ime še ne prinaša sprememb. Od nje pričakujemo, da bo v pomoč pri zorenju svobodne in odgovorne osebnosti, kar seveda velja tudi za druge srednje šole. Ponovno se vrača matura. Sedanji zaključni izpiti« (proti katerim pa je mod srednješolci hud odpor — op. p.) »so le prehodni čas k novim oblikam. Matura bo enotna za vso Slovenijo in bo prvič konec šolskega leta 1994/95.« Dr. Vencelj je zatem posvetil nekaj misli tako imenovani novi šoli in vlogi učitelja v njej. »Prepričan sem, da bo vloga učitelja v novi šoli še odgovornejša in zahtevnejša kot v preteklosti. Sodobna tehnika bo omogočila povsem nove oblike učenja, računalništvo in informatika sta na pohodu in dalo se bo narediti marsikaj, o čemer v preteklosti ni bilo moč niti sanjati. Vsaka nova pridobitev pa v sebi ne nosi le novih možnosti, ampak tudi veliko nevarnosti. Tako je pred učitelji, da ob dobrem obvladovanju stroke ne pozabijo na fiste razsežnosti življenja, ki jih gola strokovnost ni sposobna dati in brez katerih izgublja človeško bivanje svoj smisel.« Minister dr. Peter Vencelj je dejal, da imamo Slovenci sicer lepo deželo, ki pa nima posebnih naravnih bogastev, »zato je naš prispevek v skupni hiši evropskih narodov lahko predvsem v znanju«. »Zato poskrbimo'za dobre šole, za dobre gimnazije, kajti narod, ki spoštuje in ima rad svoje šole, si s tem zagotavlja jutrišnji dan. Samo pridnost in delavnost sta premalo,« je pribil minister. Na koncu otoškega srečanja novomeških gimnazijcev je prof. Jože Škufca predstavil posebno in jubileju gimnazije posvečeno izdajo Stezic, dijaškega glasila, ki izhaja nepretrgoma že skoraj štiri desetletja. Stezice so vsebinsko razdeljene na tri dele. V prvem delu so prispevki nekdanjih stezičaijev in drugih gimnazijcev, ki so se v življenju uveljavili na najrazličnejših področjih, v drugem prispevki zadnjih generacij gimnazijcev in v zadnjem seznamu dijakov, ki so novomeško gimnazijo obiskovali v zadnjih dvajsetih letih. Jubilejne Stezice, recimo jim tako, so bogato ilustrirane. Povejmo še, da je to posebno izdajo pripravil uredniški odbor pod vodstvom dolgoletnega profesorja Janeza Kolenca, daje knjigo oblikoval Toni Vovko, izdala pa Založba Erro iz Novega mesta v 1.000 izvodih. I. ZORAN Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ^ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Črnomaljska vlada ne pozna statuta Črnomaljski izvršni svet je lani jeseni zaprl m zapr seje za no vinarje, torej za ja vnost Razen podpisane s svojim komentarjem se ob to početje ni obregnil nihče, črnomaljska vlada pa je tako postala poleg brežiške edina med devetimi na namreč sekretar občinske skupščine pojasnil določila iz statuta, da so vse seje organov javne razen v primerih, če se organ posebej ne odloči, da izključi javnost s celotne seje ali iz dela seje. » To so dejstva in mimo tega ni mogoče ravnati,«je dejal sekretar, vprašanje pa je, zakaj teh dejstev ni bilo že v odgovoru na delegatsko vprašanje. In ne nazadnje: kakšno je poznavarye občinskega statuta, če ga lahko kar mimogrede krši sam izvršni svet celih devet mesecev? območju, ki ga pokri va Dolenjski list, ki je razpravljala za zaprtimi vrati Sele na marčevski M. BEZEK-JAKŠE seji skupščine so liberalni demokrati postavili vprašanje, ali zares drži da je predstavnikom sredstev informiranja prepovedano prisostvovati na sejah občinske vlade, kar je predsednik izvršnega sveta potrdil Pristavil paje, da zaradi tega niso prikrajšani za nobeno informacijo, saj pred sejo dobijo gradivo, po njej pa zaključke in sklepe IS. Gotovo bi ostalo pri takšnem odgovoru, če bi bili člani Liberalno-demokratske stranke z njim zadovoljni A so vrtali naprej. O tem, ali so vedeli da odgovor ni popoln, ali zgolj slutili ali pa so drezali povsem slučajno, ne morem reči očitno pa je bilo, da so tudi sami prikrajšani za poročanje o delu občinske vlade, kajti prepričani so bili da gradivo in suhoparni sklepi ne morejo odtehtati marsikdaj precej sočne raz- Kaj bi rešila dejanska selitev? prave. Zlasti moteče pa je bilo, da je IS kljub drezanju liberalno-demokratske stranke še vedno vztrajal da bodo seje IS za tisk zaprte. Predsednik izvršnega sveta se je pred očitki liberalnih demokratov zatekel po pomoč celo k meni kot edini od novinarske srenje, ki seje do prepovedi udeleževala sej vlade, češ da naj po- vem, ali sem prikrajšana za informacije. Čeprav je bilo jasno, da vprašanja o zaprtosti sej nisem posta vila jaz, svoje mnenje pa sem, kot že rečeno, povedala že ob zaprtju sej. Ob vsem skupaj pa povrh vsega ne gre za odnos med črnomaljskim izvršnim svetom in novinarko Dolenjskega lista, kot so želeli prikazati v črnomaljski vladi, pač pa za povsem načelno vprašanje. IS je namreč državni organ in ja vnos ti, kije oblast posta vila, ne bi smelo biti zamolčano, kakšno je njegovo delo. In ker, razumljivo, vsi ljudje na sejah ne morejo prisostvovati, naj bi bile odprte za javnost preko novinarjev, ki si o delu organa ustvarjajo sliko na podlagi dogajanj, ki so na seji, in ne na osnovi izvlečkov, ki so lahko takšni ali drugačni Javnosti pa potem tudi ne bi bilo več zamolčano, ali so bili sprejeti določeni sklepi s preglasovanjem, ignoranco, nespoštovanjem ali s kakšnimi drugimi, morda tudi ne najbolj sprejemljivimi potezami Gre torej predvsem za Nedavna selitev Romov v Zagorico pri Velikem Gabru in od tam stran, ni rešila ničesar in zastarano stanje »na robu prepira« se bo nadaljevalo v naslednja desetletja. Dogodek je zanimiv, ker z njim v zvezi nastopajo poleg samozaščitnih protiromskih, protitatinskih še drugi civilizacijski nagoni Domačini bodo nedavno romsko selitev mogoče izkoristili na primer za urejanje življenja na sploh in ne samo sožitja z Romi Pravijo, da s sedanjimi razmerami niso zadovoljni Razvitejši kraji v občini da so s cestami in drugače zelo slabo povezani z Velikim Gabrom in da se gabrska krajevna skupnost tudi zato stežka otresa dejanske nerazvitosti; iz različnih uradov da Gabru ne vsiljujejo denarja za asfaltiranje vaških poti, da pa vsiljujejo Rome. Ali za če smeti ne bi odvažali Črnomelj padkih ter kakšne bolezni in druge nevšeC" bi ob tem grozile. Vse to bi morali ‘mellL očmi vsi, ko se bodo odločali za no vo dep°*\ ne pa, da bodo, po črnomaljski navadi P0' sicer neljubo lokacijo potiskali čez Na čigava ramena prosvetni dom? M Da se na vseh področjih družbenega*^ nja le ne da tržno gospodariti, ravno vW u dokazuje brežiški Zavod za kulturo. je spomladi 1989 s pomočjo Prostot^L/( združevanja sredstev, materiala in dela občanov, brežiškega gospodarstvai kulturne skupnosti in požarne varnosti11 čal prenovo prosvetnega doma, je osrerLf-. turni stavbi v občini vrnil življenje. skri vnosi da bi ji sicer zaradi njene sti uničenosti ter celo nevarnosti za če in obiskovalce morali p kratkem vrata »Smetarska kriza« Rome primernih lokacij ni v razvitejših delih ' > don občine? — sprašujejo domačini • Kaj so njihovi in skupni dosedanji voditelji naredili dobrega ali slabega za Gaber, so domačini že imeli (as razčiščevati in za začasno na ledu doslej niso razen začasno zaprte deponije dosegli skorqj ničesar, so na ta način izrazili svoj protest, ignoranco ali pa imttjo morda še kje skrito kakšno orožje? Sicer pa so bili presenetljivo redkobesedni tudi predstavniki izvršnega sveta, ki so prejšnji dan razglasili izredne razmere na deponiji komunalnih odpadkov in s tem odpravili njeno zaporo. uta. Jif Sam zavod seje y času naložbe lezkOrt/ Ijal shajal z minimalnimi plačami in zaZ/. pada dejavnosti ustvaril tudi izgubo. vi prenovljenega doma je za spodbudo?) predlog, naj si opomore s tržnim izkor^Zf sodobnih prostorov. A kot kaže, taka Iflrj/t znese. Osnovni razlog za to je prevelikt> ^ menitev s stroški rednega vzdrževan. morajo že vse od ustanovitve zavoda ^ plečih nositi delavci S kulturno dejav^L. katero nam vse bolj primanjkuje volje 01 ja, pač ne more ustvariti dobička, njim pokrivati tudi redno vzdrževanje & samo za letošnje leto znaša 160 tisočak . to bodo še imeli priložnost, če jim bo do kritike in pojasnil Sicer je res, da ob pravi priložnosti vse prav pride. Toda v tolažbo jih lahko podpremo v vprašanju, zakaj se je neka romska družina nedavno sploh selila iz Malega Gabra v Zagorici) in od tam nazqj. Ali bi bilo po selitvi kaj drugače, bi bilo morda manj romskih tatvin in manj nasilnih Romov? Ta selitev je nesmisel vprašanje odprtosti sej - ali jih obiskuje le eden obn ali več novinarjev, pa je pri tem obrobnega pomena. Ali pa tudi ne! Morda bi se moral kdo zamisliti, zakaj niso privlačne za več novinarjev, ki so, mimogrede, v novem mandatnem obdobju sedeli tudi na nekaj sejah zborov črnomaljske občinske skupščine, a so te namere v zadnjem času že opustili • In če smo se poprej vprašali kaj je vodilo liberalne demokrate, da so vztrajati pri svojem vprašanju, se je prav na koncu pokazalo, kako prav so imeli. Šele takrat je V Malem Gabru je romska družina prebivala na gozdarskem zemljišču, ki bo nekoč mogoče znova zasebno in je zdaj dejansko »družbeno«. V Zagorico so jo nameravali dati na »gmajno«, torej na parcelo v skupni oziroma nikogaršnji lasti Ker ni opaziti bistvenih razlik v lastništvu, je šlo morda za kaj drugega Mogoče se je kdo naveličal Romov in jih želel naprtiti drugim. Zagoričane zanima predvsem to, kdo jim je povedal kako se da tako željo uresničiti da bi način uporabili še sami, ko se jim bo romski živelj znova ponudil za stalnega gosta Naredili bi vse, potrkali bi celo v Ljubljani, pri samem pravosodnem ministru, če bi jim on znal in hotel kaj pomagati M. LUZAR Glede na to, da je bilo črnomaljsko odlagališče komunalnih odpadkov pri Vrano vičih na zahtevo prebivalcev Vranovičev in Zastave od zadnjega aprila zaprto za odlaganje odpadkov, je bilo na seji skupščine pretekli teden, ko sta bili na dnevnem redu kar dve točki povezani z razširitvijo omenjenega odlagališča, pričakovati precejšen revolt Toliko bolj, ker je bilo prisotnih tudi precej predstavnikov omenjenih vasi Toda ne k predlogu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana, s katerim je bila sprejeta razširitev vranoviške deponije, ne k odloku o lokacijskem načrtu za sanacijo in razširitev odlagališča niso pristavili niti besedice. Po vsem tem bi bilo moč soditi da so v Črnomlju za nekaj časa odpravili ali vsaj prestavili »smetarsko krizo«. Tak optimizem je sicer rak optimizem je sicer zavel tudi pred časom, ko je kazalo, da bo z Vrano včani sklenjena pogodba o razširitvi odlagališča, pa se je potem zasukalo drugače. Toda četudi bo vse, od odlokov do izrednih razmer, obveljalo tako, kot je zamišljeno, Črnomaljci nikakor ne smejo držati rok na vzkriž. Toliko manj, ker je v odloku tudi zapisano, da je na vranoviški deponiji dopustno odlaganje komunalnih odpadkov do usposobitve nove deponije, toda najdlje do konca leta 1993. • Alije zavod, ki je sicer samo i prosvetnega doma, medtem kol lastnik in ustanovite!/ skupščino ^ res edini dolžan skrbeti za redno vanje, poleg tega pa še za pop'aV~Z t' larne, sistema centralnega ogrevOnTl/ r//iro/iA m/iim/mii it iiiiv/iiiiuhi rlplU C* Staretih napeljav v upravnem delUffo be, pločevinaste strehe in urejanj* °K~Jl Težko bi temu pritrdili, sqjje od orfrj cye, kije v zakonu opredeljena kot. ^ fitna, težko pričakovati, da bo nosu0 stroške. A kdo naj jih prevzame?____ 'r. cjje, kije v zakonu opi i, saj je i ^Jjj bi uveljavljali pravice preko sodišča zm: ga dela Poudaril je, da člani stanoVetih je KPG Kočev-e dHo^1 pra5ičJ° farmo. Junija 1980 je v? U P®^13 v last občine Kočev- LJublian|eT J° j® dobil rejec nutriJ iz opiKti* ’kl paje t0 dejavnost kmalu a car, in to hkrati s \ tedaj n K .6 blla PreJ asfaltna baza. Od *»°&^r*£5(r“Uh Kiirn.i'!''1 sm° 1® slučajno zvedeli m fonad*f°Ve Prav>ce do te posesti. Ma-»P0m™pa.nam Je bila opisana kot ^funkohm 1“Porabljajo občin- Dilo žp -7clonarJl še danes, čeprav je mi-*aprav ■,IZ"1,mnih,< let- Kdo se je prav-Kl . m°tl ln na č'8av račun? nim i*L„mnog'm telefonskim in oseb-ei nism,, vorom ter dopisom se Kostel-tov, ki P?0#1 dokopati do dokumen-“Pcmfno..'„1am omogočili popravo Ob tem ; Jaj° °d Poncija do Pilata. ^dtda.lT"10 3* dva resna najeti. ^ kl sta Pr*pralvjena to parcelo Mag- stANISLAV JUŽNIČ, dipl. inž. in predsednik sveta KS Kostel ;W Opraviči do vrnitve ^premoženja i?*8. predstavnikov ■—fotonske csrkv« f‘2aciii0SnUt*tu Pitona o denaciona- njan“jnaPn človečan-ftedlaoa1C l50 dru81 svetovni vojni. '2. člen naslednje besedilo za r,alizaciji>Snutka zakona o denacio- 8re do vrnitve premoženja SnJ*® drugim verskim 'n reHr,'m’ njihovim ustanovam Cerkvenr,V°m .oziroma njihovim °h uve|;.prayn'm naslednikom, ki "a ohm_ y.ltv' tega zakona delujejo dajejo. tavniki Katoliške cerkve, ki Pitajo Penila, prav tako pod-nteve Ipvrstne upravičene za- de'ujeiru U*?,h yerskih skupnosti, ki J J0 v Sloveniji. lhaJU99lb,'’ana’ Maribor, dne 13. Predseri i Dr STANKO OJNIK nik pravnega sveta pri SŠK Dr. BORUT KOŠIR tajnik Hidromelioracija oh Radulji stoji Odgovor KZ Novo mesto na članek s tem naslovom — »Začudeni smo, da ne mo-remo več sodelovati pri reševanju vprašanja nadaljevanja regulacijskih del« Prosimo, da v zvezi s članom »Hidromelioracija ob Radulji stoji«, objavljen v Dolenjskem listu 16.5. 1991, objavite naslednjo izjavo zadruge: Kmetijska zadruga Krka Novo mesto kot investitor detajlne odvodnje na hidromelioracijskem območju Radulje ni bila vabljena na sestanek, kije bil 10. 5. 1991 v občini Novo mesto, za dogovor o nadaljevanju melioracijskih del. Zadruga je za detajlno odvodnjo pridobila lokacijsko in gradbeno dovoljenje in dela oddala. Opravljenih je približno 60% del. Po sprejetem moratoriju za melioracije v Sloveniji so bila ustavljena investicijska dela primarne odvodnje, to je regulacija potoka Radulje in Mlake. Investitor teh del je bila Območna vodna skupnost Novo mesto. Revizijska komisija Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sklenila, da se pred nadaljevanjem regulacijskih del spremeni regulacija Mlake, tako da se izvedejo samo vzdrževalna dela. Kmetijski zadrugi Novo mesto pa je bilo naloženo, da pripravi kmetijsko-proizvodni elaborat, s katerim oceni vidik kmetijske proizvodnje, ker regulacija Mlake ne bo izvedena po prvotnem projektu. Zadruga je ta elaborat pripravila in dne 14. 11. 1990 pridobila od Republiškega sekretariata za kmetijstvo, Zahvala po počastitvi 0F Dostojna počastitev 50-letnice OF kaže, da izvirne vrednote in izročila NOB niso pozabljeni Okrožni odbor OF nekdanjega novomeškega okrožja je imel dne 18. maja 1991 svoj zbor. Ob tej priložnosti je ugotovil, da je bila 50. obletnica ustanovitve OF na področju novomeškega okrožja, na katerem smo mi nekoč delovali, primerno obeležena. S tem so prebivalci in vodstvo tega področja dokazali, da se zavedajo pomena ustanovitve OF, ki je nastala kot odgovor na načrt okupatotjev o izničenju slovenskega naroda. Ustanovitev OF je tudi za dolenjskega človeka pomenila začetek organiziranega odpora genocidnim namenom fašističnih okupatotjev, pa tudi nadaljevanje protifašističnega boja, ki so ga že prej bojevali primorski Slovenci. V boju za svojo svobodo je tudi dolenjski človek v okviru Slovenije dokazal, kaj zmore, hkrati pa pomagal utemeljiti svojo državnost. Upoštevaje vse omenjeno, sta se Okrožni odbor aktivistov OF nekdanjega novomeškega okrožja in Občin- Za vrnitev vojakov LJUBLJANA — Pretekli teden je delegacija Odbora staršev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov obiskala Milana Kučana, dr. Franceta Bučatja, Lojzeta Peterleta in Janeza Janšo. Seznanila jih je z delom odbora ter pričakovanji staršev, da lo politično vodstvo Republike Slovenije storilo vse za umiritev političnih in varnostnih razmer v državi ter zagotovilo varnost vojakov, ki so marsikdaj izpostavljeni nalogam, ki jim psihično in fizično niso kos. Predstavniki najvišjih državnih organov so staršem zagotovili, da bodo v skladu s sklepi in stališči slovens e skupščine storili vse za zagotovite' varnosti in čimprejšnjo vrnitev slovenskih vojakov. Delegacijo staršev je sprejel tudi ljubljanski nadškof in metropolit • Odbor staršev je odprl sklad za financiranje dejavnosti odbora pri sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije. SL žiro računa je 50101-678-66323, »za odbor staršev«. Na svojem sedežu v Kersnikovi ulici 4 (tel. 329-655) je uvedel dežurstva od 9. — 12. in od 16. — 19. ure, vsakodnevne seje pa ima ob 18. uri. dr. Alojzij Šuštar, kije odboru zagotovil podporo slovenske cerkve. Vse verne je povabil k molitvi, ki naj združi vse Slovence doma in po svetu, k molitvi za vse odgovorne v politiki in vojski, da bi pametno in pravilno odločali, ter za vse fante pri vojakih in njihove starše. ski odbor ZZB NOV Novo mesto odločila, da izrečeta zahvalo vsem, ki ste sodelovali v vsebinskih in organizacijskih pripravah za zaznamovanje 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in oboroženega odpora okupatoijem Slovenije. Posebno se zahvaljujemo občinski skupščini Novo mesto in njenemu izvršnemu svetu ter odboru, kije vodil organizacijske priprave, kakor tudi vsem nastopajočim na prireditvah in številnim posameznikom in strankam, ki ste podprli zaznamovanje jubilejne obletnice. Zahvaljujemo se tudi vsem udeležencem proslav, ki ste s svojo navzočnostjo zagotovili (kljub nasprotovanju posameznikov), da zgodovinska dogajanja pred 50 leti ne bodo šla v pozabo in da so za slovenski narod pomembna tudi za sedanji čas. Dostojna počastitev dneva ustanovitve OF nas utijuje v prepričanju, da izvirne vrednote in izročila NOB ostajajo sestavni del uveljavljanja slovenske državnosti. LUDVIK GOLOB Predsednik Obč. odbora ZZB NOV Novo mesto BOGDAN OSOLNIK Predsednik Okrožnega odbora aktivistov OF gozdarstvo in prehrano sklep revizijske komisije, s katerim ta ugotavlja, da je investitor investicijsko dokumentacijo ustrezno dopolnil in s tem izpolnil vse pogoje, ki so bili ovira za nadaljevanje začetih del. Kmetijska zadruga do zdaj investicijskih poslov za HMO Raduljo nikomur ni predala, zato smo začudeni, da ne moremo več sodelovati pri reševanju vprašanja nadaljevanja regulacijskih del. KZ Novo mesto DOMAČE TRNJE • Hočete do pravice. Izvolite v labirint • Svojega ne damo. Razen dolgov. • Pohvalno govorite o delavcih. Zakaj pa ne za vzamete njiho vega mesta? • Ne morem trkati na vrata funkcionarjev. Tapecirana so. • Vedno se čudim, da nihče ne dobi na jeziku — žulja. DUŠAN STARČEVIČ MET TRNKA V POLNO - Miran Zupančič iz Brusnic je na Otočcu pri gradu ujel kapitalnega krapa, težkega kar 14 kg in dolgega 79 cm. Na suho mu ga je pomagal potegniti Zvone Ban. (Foto: Zupančič) Z odpravljanjem starih delate nove krivice Odprto protestno pi-smo skupščini in IS Delavci Gozdnega gospodarstva Brežice, ki smo ostali brez dela in s tem brez socialne varnosti, odločno protestiramo zoper nedorečenost ukrepov (sklepov) Skupščine R Slovenije in Izvršnega sveta te skupščine. L Vaša odločitev o prepovedi sečnje gozdov nas je čez noč postavila v popolnoma negotove razmere. Nič krivi smo ostali brez rednega dela in zaslužka, s tem pa tudi brez socialne varnosti zase in družine. 2. Vaša odločitev je bila jasno povezana tudi z odpuščanjem delavcem, kljub temu pa niste zagotovili denarja za reševanje odvečnih delavcev, pač pa ste vse breme naložili gozdnim organizacijam, ali še bolj prav, tistim delavcem, ki imajo še delo. 3. Ne moremo razumeti, še manj pa zaupati taki oblasti, ki preko nedolžnih delavcev uresničuje prenagljene predvolilne obljube in s tem dela še večje krivice, kot jih je delala oblast po vojni. 4. Zahtevamo, da skupščina in IS čimprej dopolnita svoje odločitve s programom za reševanje odvečnih delavcev v gozdnih organizacijah in za ta program zagotovita tudi denar. V program naj se vključijo tudi občinske skupščine. 5. Večina nas živi na manj razvitih območjih, zato zahtevamo, da vsi organi občinskih in republiške skupščine sprejmejo primerne programe za razvoj teh območij. Namenska sredstva bi ublažila naše stiske. 6. Hočemo živeti človeka vredno življenje, zato pričakujemo, da boste našo zahtevo proučili in ukrepali tako, da nam boste omogočili preživetje. Tisti, ki sprejemate take odločitve, morate sprejeti tudi odgovornost za nastale posledice, ne pa jih prelagati na pleča nemočnih delavcev! Predsednik Območne organizacije sindikatov Posavja: JOŽE ČERNOSA Ministra o oranju mihovške gmajne Pismo ministrstva za kmetijstvo in pravosodje podružnici SKZ — LS v Šentjerneju: počakajte na zakonsko rešitev in se vzdržite vsakršnih posegov Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Republiški sekretariat za pravosodje in upravo sta bila z vašim dopisom z dne 24.4. 1991 obveščena, da boste oškodovanci in razlaščenci z območja Šentjerneja tega dne preorali in posejali zemljišča v k.o. Gradišče, ki so vam bila po vojni odvzeta z zakonom o agrarnih skupnostih in v arondacijskih postopkih in na katerih ima sedaj pravico uporabe Kmetijska zadruga Novo mesto. Kot vzrok za navedeno dejanje navajate vašo bojazen, da boste izvzeti iz zakona o denacionalizaciji, ki se po vašem prepočasi pripravlja in sprejema, in pa nerazumevanja občinskega in republiškega vodstva ter predvsem vodstva Kmetijske zadruge Novo mesto do reševanja te problematike. Po preoranju njiv dne 24. 4. 1991 v izmeri cca 25 ha je bil takoj naslednji dan na občini Novo mesto sestanek, katerega so se poleg vaših predstavnikov udeležili še predstavniki Kmetijske zadruge Novo mesto, izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, predstavnik republiškega sekretariata za pravosodje in upravo ter predstavnika republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Drugi sestanek je bil v Šentjerneju dne 10. maja 1991 in so se ga poleg udeležencev prvega sestanka udeležili tudi vsi ali vsaj večina oškodovanih kmetov. V času med prvim in drugim sestankom sta oba republiška sekretariata proučila tudi vso pisno dokumentacijo, ki se nanaša na konkretno zadevo, da se ugotovi, ali obstoji možnost rešitve tega problema po zakonitem postopku. Ugotovljeno je bilo, daje dokumentacija nepopolna in da po obstoječih predpisih niso izpolnjeni ne formalni ne vsebinski pogoji za reševanje konkretnih zadev. Na obeh sestankih — in to ponavljamo tudi sedaj — paje bilo poudarjeno, da osnutek zakona o denacionalizaciji že sedaj rešuje agrarne skupnosti, medtem ko glede arondacij ni dvoma, da so bile vsaj nekatere krivične in jih je potrebno urediti; vprašanje je le, v katerem zakonu naj bi se ta problematika urejala. Pojasnjeni so bili tudi razlogi na to dilemo (ali v zakonu o denacionalizaciji ali v zakonu o kmetijskih zemljiščih ali v posebnem zakonu), prav tako pa so bili pojasnjeni razlogi in okoliščine, ki so večinoma objektivne narave ter vplivajo na postopek sprejemanja zakona o denacionalizaciji. Nenazadnje smo pojasnili in, upamo, tudi razčistili nekatere nesporazume glede odnosa republiških upravnih organov oziroma njenih predstavnikov do razlaščencev s tega območja, ki je načeloma povsem enak kot do vseh drugih oškodovancev. Na podlagi navedenih pojasnil in argumentov iz razprave smo predlagali, da se oškodovanci v bodoče oziroma do zakonske rešitve nastalega problema vzdržijo vsakršnih posegov na konkretna zemljišča ter tako omogočijo nemoteno obdelavo sedanjemu uporabniku zemljišča. Le-ta se mora v tem času organizacijsko prilagoditi novim pogojem gospodaijenja, ki bodo nastali z vrnitvijo zemljišč, predstavniki občinskih in republiških upravnih organov pa bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se navedena problematika zakonsko čim-prej in popolno uredi. Ta predlog, ki je po našem mnenju edini zakoniti način za reševanje nastale situacije, vam ponovno posredujemo in vam predlagamo, da ga sprejmete in se po njem tudi ravnate. V nasprotnem primeru republiška sekretariata nista pripravljena več sodelovati v konkretnem postopku in se distancirata od vseh nadaljnjih dejanj in posledic, ki bi lahko pri tem nastale. Kot pristojna republiška upravna organa za področje kmetijstva in za pravosodje namreč ne moreta odobravati samovoljnega ravnanja, ki nima podlage v veljavnih predpisih. V pričakovanju, da bo predlog sprejet in se bo zadeva reševala po zakoniti poti, vas lepo pozdravljamo. dr. JOŽE OSTERC REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA KMETIJSTVO GOZDARSTVO IN PREHRANO dr. RAJKO PIRNAT REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO pisma in odmevi Vnroič o kiosku Pojasnilo k bodici V 17—18 št. Dolenjskega lista z dne 25. 4. 1991 ste na strani 4 v rubriki »Novomeška kronika« objavili članek z naslovom »Kiosk«. Avtorje v njem opisal domnevni postopek v zvezi z odstranitvijo kioska ter na koncu očital komunalnemu inšpek-toiju tukajšnje uprave, daje poskrbel za »čudežno odstranitev« kioska z namenom, da ga kasneje odpelje k sebi na svojo gradbeno parcelo, ga torej uporabi zase, in podobno. Informacija je netočna. Menim celo, da je tendiciozna. Med ugotavljanjem okoliščin primera sem namreč ugotovil, da s postopkom odstranjevanja kioska in s samo prilastitvijo ali uporabo kioska v zasebne namene ne tukajšnja uprava ne komunalni inšpektor nista z ničimer povezana. Obstaja seveda možnost, da se je z omenjenim kioksom ukvarjal kdo drug, in ne tukajšnje inšpekcijske službe, kar bi moralo biti avtoiju znano. Piscu članka nemara tudi ni jasna razlika med komunalnim inšpektorjem in domnevno osebo, kije dejansko imela opraviti s kioskom. Načelnik ANDREJ TIRAN ŠE O ODVOZU SMETI Ker sem opazila, da mojega pisma g. Zupan ni povsem dobro razumel, se ponovno oglašam. Ni res, da nismo za zdravo in čisto okoklje, nasprotno, jaz za to dokaj dobro skrbim. Gre za to, da v današnjem času teh stroškov ne zmoremo. Tu ne gre samo za odvoz, kajti plačati bo potrebno tako kontejner kot odvoz. To pa je skoraj tako, kot da bi imeli služkinjo, sami pa bili brez zaposlitve in brez dohodkov. Zato si tisti, ki u, tega ne moremo pri- čakanj Če stroj stroške zmoremo ali ne, nas smo na voščiti. ni nihče vprašal, to so nam vsilili. Pisala sem Vam, naj nam dajo najprej delo in primeren zaslužek, potem bi čez čas, ko bi to dopuščal zaslužek, lahko uredili tudi odvoz. Danes smo preobremenjeni z vsem mogočim in ni potrebo, da bi nas jezile še smeti. In še: kdor je skrbel za okolje do sedaj, bo tudi še naprej, pa če bo odvoz organiziran ali pa ne. ZVONKA SPOROČILO ZA JAVNOST V zvezi z najnovejšimi zaostritvami, do katerih je pnšlo in prihaja v Jugoslaviji, je Konfederacija sindikatov 90 Slovenije sprejela na seji sveta 9. 5. 1991 naslednja stališča: L Najodločneje zavračamo vsa že stoijena nasilna dejanja kot tudi ukrepe, ki napeljujejo k nasilni zadušitvi odprtih konfliktov v Jugoslaviji. 2. Najostreje obsojamo atmosfero strahu in nasilja, ki se nevarno nagiba k temu, da bo za daljše časovno obdobje postala vsakodnevni pojav. 3. Pozivamo svoje članice in člane ter vse ljudi dobre volje, da po svojih najboljših močeh prispevajo k mirni in nenasilni razrešitvi jugoslovanske krize, vključno z opcijo razpustitve obstoječe državne skupnosti. Predsedujoči: BORIS MAZALIN POSA VSKO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV — SevniSko čebelarsko druitvo je preteklo soboto pod streho sevniSke Osnovne Sole Sava Kladnika vzorno pripravilo regijsko tekmovanje mladih čebelarjev, ki so ga obogatili Se z izdajo posebnega priložnostnega glasila, z razstavo in popestrili s kultumo-zabavnim sporedom s srečelovom. Mladi čebelarji so pokazali razveseljivo raven znanja, zato so bila potrebna za dokončno razvrstitev, v nižji. Se zlasti pa v viSji skupini. Številna dodatna vpraSanja. V nižji skupini je zmagala ekipa OŠ Jurija Dalmatina iz KrSkega (na sliki predsednik ČD Sevnica Franc Zagorc podeljuje nagrade ekipi, poleg katere je tudi mentorica Minka Zupančič), pred OŠ Koprivnica in OŠ Sava Kladnika iz Sevnice, v viSji skupini pa so tesno zmagali BoStanjčani, drugi so bili Sevničani, tretje mesto pa so si razdelili Krčani in LeskovčanL Glavni pokrovitelj tekmovanja je bil sevniSki Merkator. (Foto: P. Perc) REKRUTI Z VOZOM Končno smo dočakali nabor prve slovenske nacionalne vojske. Tradiciji se tudi tokrat naborniki niso izneverili in kljub posodobitvam v cestnem prometu, so rekruti z vozom zapeljali po ribniških ulicah. Stari dobri običaj je požel simpatije številnih Ribničanov, ki so mladim slovenskim vojakom zaželeli srečno in mimo bivanje v prvih zares slovenskih vojašnicah. Kar zadeva letošnji nabor v Ribnici, povejmo, daje kljub navideznim težavam minil brez problemov. Radon ne terja posegov Poročilo o rezultatu meritev sevanja v stanovanjskih blokih iz EFEzidakovvZužemberku Sekretariat za varstvo okkolja in urejanje prostora občine Novo mesto je ob koncu oktobra 1990 naročil pri Institutu Jožef Stefan v Ljubljani meritve radona v stanovanjskih bolokih v Žužemberku na Grajskem trgu št. 38 in št. 39. Ker so tri dotedanje poskusno opravljene meritve radona v letu 1990 vznemirile stanovalce obeh blokov, smo se na sekretariatu odločili za ponovne in sistematične meritve sevanja ter na tej osnovi pripravljene predloge za sanacijo razmer. Meritve so bile zaključene v mesecu marcu 1991. Iz uradnega poročila Instituta Jožef Stefan je razvidno, da glede na velikosti izmeijenih koncentracij radona v obeh stanovanjskih blokih niso potrebni nikakršni sanacijski posegi. Rezultati meritev v Žužemberku so precej podobni enakim meritvam v Celju, Velenju in Mariboru. Zaenkrat naša zakonodaja še ne predvideva omejitev radona v bivalnih prostorih. Po priporočilih ICRP (Mednarodna komisija za radiološko zaščito) se predvideva sanacija bivalnih prostorov, kadar koncentracija radona v letnem poprečju presega 400 Bq/m3. V primeru iz Žužemberka pa je kocen-tracija radona sorazmerno majhna in le v 1—2 primerih nekoliko presega 100 Bq/m3. Ne glede na to priporočamo hišnim svetom, naj v bodoče poskrbijo za nemoteno naravno prezračevanje prostorov (prezračevalni jaški), stanovalcem pa, naj redno zračijo svoje prostori SEKRETAR C.RETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA Prišel trenutek obračuna Anonimno pismo, ki obsoja preštevanje kosti in grozi — Pot do sprave bo se dolga in naporna KOČEVJE — Na nedavnem občnem zboru stranke SKD je pobudnik ustanovitve te stranke na Kočevskem in član republiške komisije za ureditev grobišč v rogu in komisije za raziskavo povojnih pobojev Bogomir Štefanič prebral tudi anonimno pismo, ki ga je pred kratkim prejel Glasi se tako: »Ti prašiča belogardistična. Tudi zate je prišel čas obračuna. Ti se zanimaj za svoj posel ne pa za belo-gradistične kosti, katere so v Rogu Tudi Ti boš prišel na vrsto, tudi Tvoje kosti bodo iskali Ni treba misliti da ti bo uspelo, nas je še veliko in smo še živi Zdaj si že na spisku na naši listi Dobili te bomo ne boš vedel ne Kdaj ne Kot. Sedaj se ti že ure iztekajo. Od tebe ne bo ne duha ne sluha Ne boš ušel roki pravice. Vsi prizadeti« Poseben komentar pisma gotovo ni potreben. Vprašamo pa se lahko le, kaj bo s slovenskim narodom, če sovraštvo ne preneha Kaj bo s spravo in kaj s potjo vEvropo?Gro-ženj, sovraštva in pobojev je bilo dovolj. Vse to ni pripeljalo do poenotenja in sprave. Tudi nadaljnje take in podobne delitve na verne in neverne, komuniste in belogardiste, revne in bogate itd lahko pripeljejo le do novih sporov in morije, ne pa do sprave. Prišelje torej trenutek obračuna vendar obračuna svojo vestjo, s svojim sovraštvom, s svojim demonom ubijanja Odcepitev po jugoslovansko Bo šla iz Jugoslavije v Evropo vsaka družina posebej? — Protestna odcepitev bosanske družine Hovi most le nova prometna zanka? Popravljam: ne ena, več Kako prav je imel Sekretariat za varstvo okoija in urejanje prostora občine Novo mesto v svojem odgovoru na moj komentar »Novi most le nova prometna zanka?«. Res je, novi most ni prometna zanka sam po sebi, je pa nova prometna ureditev zankovje, ki močno rahlja živce voznikom iz Bršljina, tistim, ki vozijo iz Centra, pa imajo na voljo en sam izhod, pa še ta je neprednosten, tistim, ki pripeljejo po Šmihelski in ne nazadnje vsem, ki uporabljajo Kristanovo ulico, kjer se je zaradi spremenjenega dostopa na stari most močno povečal promet. Če je kdo mislil, da bo taka situacija šla mimo brez kritike, se moti, seveda pa se popolnoma strinjam, da sc bo dalo marsikatero pomanjkljivost še odpraviti. Temu so kritike tudi namenjene in veijemite mi, veliko sem jih slišal, predno je bil most sploh odprt. Se več pa sedaj, ko je promet stekel. Poklicna dolžnost mi veleva, da jih obelodanim, seveda pa se zavedam, da ne oznanjam edine, pa tudi ne popolne resnice. Zavedam se tudi, da je novomeška prometna situacija vsota številnih zatečenih problemov, katerim je že zdavnaj zrasla siva brada, sem pa popolnoma prepričan, da jih večina izvira prav iz naslova, ki je tako občutljivo reagiral na mojo kritiko, in da so bile vse, poudaijam vse, podprte s strokovnimi ekspertizami in vse domala brez ugovorov sprejete na »javnih razpravah«. Kaj je iz tega nastalo, vidi vsakdo, ki se ob prometnih konicah postavi na eno od novomeških križišč. Napak bi bilo reči, da novi most ni velika estetska in siceršnja pridobitev mesta in da ne izboljšuje prometne situacije, vendar je bistveno ne izboljšuje, kar pa smo od njega vsi pričakovali. Moja trditev torej ostaja tudi sedaj: trije izhodi iz mesta bi bili voznikom in okolju prijaznejši, oba nova mosta pa naj bosta predvsem v funkciji obvoznic, na kar opozarjajo tudi kažipoti. T. JAKŠE GASILCI DELAVNI KOČEVJE — Gasilska društva iz kočevske občine so lani sodelovala v 73 akcijah, in to zaradi požarov, poplav in podobnega. Poleg tega so opravili 4.925 preventivnih pregledov stanovanjskih in drugih stavb, saj ocenjujejo, da tak nadzor pomaga k zmanjšanju števila požarov. Gasilci so opravili tudi 6.644 servisnih pregledov gasilskih aparatov. Blizu 500 članov gasilskih društev se je udeležilo dopolnilnega strokovnega izobraževanja. Ob vsem tem pa so skrbeli tudi za sodelovanje s stanovskimi društvi, domačimi in iz zamejstva. IZ DOMA JLA PRIDE NEMIRNO SRCE — V soboto, 18. maja, ob 20. uri bo v domu JLA v Ribnici gostoval narodnozabavni ansambel »Nemirno srce« iz Ljubljane. Sicer pa je v domu vsako soboto ples. Igra vojaški ansambel SMB. DAN MLADOSTI — Vsa druga polovica meseca maja bo v domu JLA posvečena dnevu mladosti. V teh dneh bo več predstav za vojake, vojaki pa se bodo javnosti predstavili z raznimi kulturnimi dejavnostmi, ki jih goje v okviru kasarne ali doma JLA. K sodelovanju so povabili tudi šolsko mladino. V SOBOTO SREČANJE OB RAŠCI PONIKVE — Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije bo v soboto, 25. maja, ob 10. uri v Delovno varstvenem zavodu Ponikve (ob Rašci) priredila drugo družabno srečanje mladih s cerebralno paralizo, članov njihovih družin, prijateljev in sodelavcev. Za letošnje srečanje so izbrali Ponikve zavo-jjo tega, ker je bilo prav letos na območju kočevske, ribniške in grosupeljske občine ustanovljeno območno novo društvo za cerebralno paralizo. Vabljeni! TABLE ZA ZGODOVINARJE — Kar precej smisla za humor je imel tisti kije table, ki so označevale sedeže nekdanjih medobčinskih partijskih in drugih oblastnikov, nabil kar na leseno balkonsko ograjo. Komur se kolca po stari oblasti, se torej še lahko potoži zadaj za trgovino trgoavta Koper na Ljubljanski cesti 8 v Novem mestu (Foto: J. P) Dinos brez cvenka Pojasnilo, zakaj niso od-kupovali surovin KOČEVJE — Pred kratkim smo prejeli dvoje pritožb, češ da Dinos v Kočevju ne odkupuje več papirja in železa. Pri Andreju Beljanu, vodji odkupnega skladišča Dinosa v Kočevju, smo vprašali, če to drži. Povedal je: »Papirja in železa do pred kratkim res nismo odkupovali, ker Dinos ni imel denarja, da bi odkupljeno plačeval. To se je dogajalo od L aprila letos, ko se je Dinos Ljubljana preoblikoval v delniško družbo. Vzrok, da smo bili brez denarja, pa je ta, da nam kupci odpadnih surovin, se pravi železarne in papirnice, niso plačevali, ker pač niso imeli denarja. Prišlo je tako daleč, da od železarn nismo dobili nič, od papirnic pa namesto denarja le njihove proizvode, zato tudi prodajamo toaletne in druge papirje. ____ Zdaj se je nekaj denarja nabralo in bomo spet odkupovali, dokler bomo imeli denar, če ga bo zmanjkalo, pa bomo z odkupom spet prenehali. Kaže pa, da bo končno le bolje, in upamo, da bo res. Občani pa z našimi odkupnimi cenami niso zadovoljni, ker jim pri izplačilu odbijemo 33,5-odstotni davek, kije bil uveden pred dvema mesecema. Tako dobi občan pri nas za prodani kilogram papirja 0,22 din (karton) do 0,50 din (beli papir), za časopise pa na-primer 0,39 din. Podobno velja za železo, ki ga plačujemo po 0,15 din (odpadni štedilniki) do okoli 1 din kilogram (železo, debelo nad 6 mm), ostale cene pa so vmes.« TOALETNI PAPIR PLAČILNO SREDSTVO KOČEVJE — Prišli smo že tako daleč, da denar ni več plačilno sredstvo. Poročali smo, da nekatera podjetja plačujejo namesto z denarjem s čevlji šivalnimi stroji avtomobili, volno itd Posebnost pa je kočevski Dinos, kije dobil odpadni papir plačan s totdetnim papirjem. Prav je, da se naša vojska bori za enotno Jugoslavijo, vprašanje pa je, če bodo oficirji zadovoljni ko bodo namesto plače v denarju dobili plačo v toalet-njem papirju Seveda, če ne bo kmalu še tega zmanjkalo. Ne bi pa bilo slabo, če bi s takim papirjem namesto z denarjem plačevali še vse jugoslovanske politike. Neki občan iz okolice Sarajeva je na svoj način protestiral proti »potujočemu cirkusu«, se pravi proti potovanjem in neuspešnemu dogovarjanju šestih predsednikov jugoslovanskih republik. Naredil je nekaj takega, kar verjetno ni še nobeden na svetu: objavil je razdružitev oz. odcepitev od svoje republike Bosne in Hercegovine, hkrati pa tudi od Jugoslavije. Razglasil se je za državljana Evrope in hkrati, da zanj in njegovo družino ne veljajo pravni predpisi in ustavi Bosne in Hercegovine ter Jugoslavije. Omenjeni občan je dal tak predlog svoji družini in so zanj poleg njega glasovali še žena in sinova, stara 4 in 12 let. Svojo odločitev je družina tudi že uveljavila. O njej je obvestila občino Visoko, na območju katere je ta najmanjša država na svetu. Odgovorni občinski organi pa so zemljiško parcelo te družine že razmejili in jo vodijo v katastru kot ozemlje izven pravnega sistema matične občine. Čas bo pokazal, če je bila ta odločitev družine pametna. Ne gre tu le za posebni gospodarski in obrambni sistem družine, pač pa tudi za to, kako bo z brezplačnim šolanjem, zdravstvenim varstvom itd., da carinske službe in drugega niti ne omenjamo. Res, nori časi. Ta zapis je zanimiv tudi zato, ker razdružitev in odcepitev ne terjajo le republike, ampak tudi že regije, občine in Čast in mast Pravljica o ponosu Ko smo prijatelji pristne šmarnice zvedeli za sklep vaše vlade, da bodo naši fantje v obdoče služili vojaški rok le 7 mesecev, in to v Sloveniji, se je med nami razvila pestra debata. Ali bodo novi vojaški voditelji posnemali sedanjo JLA, kar se tiče časti »svežih« vojakov? Zdaj dobijo starši rekrutov povabilo, in to (začuda) pisano v slovenščini naj se udeleže »slo vesnosti«, ko bo njih sin tako srečen, da bo lahko prisegel v vojaški služb! Se pravi, da se bo zaobljubiI, kakor se na primer zaobljubi v cerkvi redovnica. Ob ceremonialu zaobljube častniki poudarjajo, da je za fanta-vojaka velika čast, da lahko služi domovini, in da je rekrut lahko zato ponosen in srečen. Toda ko poslušamo po radiu čestitke naših poslušalcev, slišimo med voščili tudi željo, naj bi dragemu sinu dnevi v vojaški suknji čimprej minili Kje je tu logika? Če drži tisto o vojaški časti in ponosu, bi morali v radijski čestitki sinu-vojaku zaželeti, naj mu uspe podaljšati vojaški rok, da bi bil potem lahko čim dlje 'srečen in ponosen. Sploh pa kranjski Janez najbrž ne verjame demagoškim frazam o vojaški časti Kdor ne služi vojske, je namreč »med vojaškim rokom« zaposlen, službi denar in se mu ta čas šteje v pokojninsko dobo. Oni pri vojakih, pa ima le »čast« in nekaj žepnine. Debato o vsem tem je zaključil Pomagavčev Florijan, rekoč: »Je že tako, da imajo junaki radi čast, siromaki pa mast.« F. LUZAR celo krajevne skupnosti. Vsi pa hočejo (samostojno) v Evropo. Ker je za take odločitve malo razumevanja, kaže, da je najbolje v Evropo kar po družinskem sistemu. Demokracija je pač demokracija. M. GLAVONJIČ (ŠE) NI ZA OBJAVO RIBNICA: VEČ ZA ELEKTRIKO — Tedni tudi v ribniški občini prihajajo pismena obvestila Elektra o višjih cenah in mesečnih oz. dvomesečnih obrokih za plačilo elektrike. Znani ribniški krajan Miro, ki je sicer na zdomarskem delu v sosednjem Kočevju, je ob prejemu obvestila Elektra vzklikniL »Orkamadonca, saj plačam več elektrike kot Inles!« KOČEVJE: DELA NA TEM — Vodjo kočevske revitalizacije je nekdo vprašal, če si je tudi že zase omislil kakšno delavnico ali vsaj parcelo, saj bodo sicer občani menili da je popolnoma nesposoben. Od govoril je, da še ne, a da dela na tem. Potrebuje le še 25.000 DEM. NEIZPROSNI FANTJE Enajstega maja je prišel v Lukovek pri Trebnjem ženin po nevesto. Fantje so postavili šrango in zahtevali od ženina kar 20.000 din. To je za čas svatbe kar precej, saj je takrat izdatkov že tako preveč. Prerekanja in »glihanja« je bilo toliko, da se je zavleklo že skoraj do ure, določene za poroko. Priča je rekel, da bo pač potrebno oditi. Takrat pa gaje glavni organizator šrange porinil stran in čez nekaj časa še enkrat. Priči je raztrgal srajco, drugi svatje z ženinom vred pa so bili politi z vinom. Šrangarji so res kupili darilo, a za ženinov denar. Vsa reč je nerodna. V Beli krajini, od koder je bil ženin, so ljudje sicer veseli in spoštujejo narodne običaje, veijetno pa tega ne delajo na tako krut način, kot so ga pokazali lukovški fantje. Za te je še toliko bolj sramotno, ker so dobili kar lep »izkupiček«, čas pa je že tak, da se denar ne zasluži prav zlahka. p z ' igtg 7\ JANEZ MIKLIČ Pretreslo nas je žalostno sporočilo, daje po kratki bolezni umrl Janez Miklič iz Dol Dobrave I pri Trebnjem. Pokojnika, priljubljenega krajana smo v velikem številu spremili na pokopališče sv. Marjeta v Ponikvah. Rojenje bil 1923. leta v Lukovku v številni kmečki družini. Izučil se je za krojača, vendar se je pozneje zaposlil pri železnici. Preden seje tu upokojil, je nasitil s premogom prenekatero lokomotivo. Kljub težaškemu delu mu je ostalo moči za na starost, tako da je še kot upokojenec ljudem pomagal pri kmečkih delih. Ostal nam bo v lepem spominu. R. M. Goli stebri čakajo in ne razumejo Velik zastoj pri elektroenergetskih delih na Dolenjskem, ki je glede oskrbe z elektriko manj enakopravna kot ______druge slovenske regije — Gospodarstvo zavoljo tega že ima zastoje, izgube in škode Problem oskrbe Dolenjske se rešuje že najmanj 15. let. Toliko časa namreč traja tudi kriza, ki ji ta čas še ni videti rešitve. Sprejeti programi za izboljšanje stanja se odlagajo iz leta v leto. Dolenjska je v Republiki Sloveniji žal najslabše oskrbovana z električno energijo. Za rešitev perečih problemov bi bilo nujno potrebno v čim krajšem časovnem obdobju realizirati že sprejete programe za izboljšanje stanja. Ugotovljeno je bilo, da so za vse potrebne gradnje že izdelani zadevni projekti, analize in ocene. S pomočjo skupščine občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje je bila rešena lokacijska problematika, izvršeni so bili odkupi zemljišč in rešena vrsta problemov v zvezi z gradnjami. Izbira trase nove avtoceste Ljubljana —Zagreb je posredno tudi delni krivec, da so se gradnje daljnovodov zaradi usklajevanja lokacij oteževale in zavlačevale. Sicer pa so bile vse predvidene elektroenergetske izgradnje za Dolenjsko in Belo krajino zajete v planskih dokumentih v vseh institucijah. Obstajajo tudi pismena zagotovila republiške vlade, da bo oskrba prizadete regije ustrezno rešena. Vendar se žal vedno zatakne pri problemu financiranja. Krizna situacija, v kateri se nahajamo, je povsod prisotna. Vztrajati bo potrebo na dogovorih odgovornih dejavnikov, kajti drugače ne bo možno dokončati planiranih objektov in s tem zagotoviti dvolj kvalitetne energije. Pred distribucijo je težka naloga, kako pridobiti sredstva v višini 150.000.000 din za izgradnjo spremljajočih objektov. Znane so težave ELESA, ker ne plačujejo računov za porabljeno električno energijo največji porabniki. Pred kratkim so bile sklenjene pogodbe o nakupu in prodaji električne energije med distribucijskimi podjetji. ELESom in proizvodnimi podjetji. Postavlja se vprašanje, ali je bila distribucijskemu podjetju Elektro Ljubljana priznana takšna cena, ki bo omogočila poleg redne distribucijske dejavnosti še izgradnjo spremljajočih objektov za RP Hudo. Sedaj še ni znano, kaj je z republiškimi sredstvi za izgradnjo elektroenergetskih objektov Dolenjske in Bele krajine. Dolenjska regija je z redkimi izjemami izredno vestno izpolnjevala svoje obveznosti po samoupravnem sporazumu o zbiranju sredstev za izgradnjo elektroenergetskih objektov v preteklem obdobju. Ni se mogoče strinjati s samo delovnimi rešitvami, ker bi le delno odpravile največkrat prav nemogoče elektroenergetske razmere na področju Dolenjske in Bele krajine. Vsa ostala področja Slovenije so namreč tehnično veliko bolje urejena in opremljena za nemoteno obratovanje UO-kilovatnc mreže. Zato dolenjski energetiki upravičeno pričakujemo, da se bomo vsaj približevali ostalim razvitim regijam v Sloveniji. Da bi lahko gospodarstvo Dolenjske delovalo brez zastojev, izgub in škode, ki jih povzročajo izpadi električne energije, bi morali čimprej dograditi vsaj že pričete gradnje elektroenergetskih objektov. Kolikor to ne bo možno, bo celotnemu gospodarstvu povzročena občutna škoda. Za vse faze gradnje so pogodbe sicer pripravljene, toda začasno spravljene oz. odložene v predalih. Kriteriji o upravičenosti izgradnje elektroenergetskih objektov za Dolenjsko so bili že neštetokrat preverjeni. Nujno bo zato potrebno nadaljevati aktivnosti za dograditve 110-kilovatnih, daljnovodnih razdelilnih transformatorskih postaj 110/20 kV in 400/110 kV Krško, kakor tudi drugih spremljajočih objektov. Za osvežitev spomina, katere objekte bi bilo potrebno v najkrajšem času izgrajevati, naj navedemo le najnujnejše, že neštetokrat zapisane objekte: 1. Daljnovod 2 x 110 kV Krško — Novo mesto (Hudo) Na celotni trasi daljnovoda so že eno leto postavljeni domala vsi stebri. Potrebna je še montaža tokovodnih ter delna ureditev odškodninskih zahtev lastnikov parcel, preko katerih daljnovod poteka. 2. Radelilna postaja 110 kV Hudo Postaja je gradbeno v okviru zastavljenih planov v grobem že dokončana. Pri izgradnji so bile precejšnje težave pri temeljenju portalov in nosilnih konstrukcij zaradi kraškega terena. Plato 110-kilovat- nega stikališča je gotov. Nastale pa so težave pri sklepanju pogodb za dobavo opreme zaradi že omenjenega akutnega pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev. 3. Razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Bršfjin To je sicer eden od najstarejših elektroenergetskih ključnih objektov. Vključitev te razdelilne postaje ne bo pomenila večjih finančnih bremen. 4. Razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Trebnje Objekt je delno zgrajen, vezan pa je na dograditev razdelilne postaje Hudo. Do objekta je zgrajen 2 x 110-kilovatni daljnovod, ki pa žal obratuje le z 20-kilovatno napetostjo. Potrebno bo zgraditi delno 110-kilovatno stikališče, vključno s transformatorjem 110/20 kV 20 M V A. Iz RTP Trebnje se poleg trebanjskega področja napaja tudi področje mimske doline, ki jo oskrbuje z električno energijo Elektro Celje — PE Elektro Krško. 5. Razdelilna transformatorska po- staja 110 kV/20 kV Gotna vas RTP obratuje z dvema transformatoija 110/20 kV in se napaja vključno RTP Črnomelj po enem sistemu 2 x 110 kV Br-šljin — Gotna vas — Črnomelj. Pri vključitvi RTP Gotna vas v RP Hudo preideta oba sistema D V 2 x 110 kV na 110- kilovatno napetost. Zato je potrebno in- terpolirati poseben odcepni jambor poleg 110-stikališča RTP Gotna vas, v slikališču 110 kV pa dodatno opremiti eno 110-kilovatno daljnovodno polje. Rešitev je v tehničnem pogledu sprejemljiva, v obratovalnem pogledu pa ne najbolj zaželjena (antenski priključek drugega sistema DV 2x110 kV). 6. Razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Črnomelj RTP je opremljena z enim samim trans-formatoijem 110/20 kV 20 MVA in napaja pretežni del Bele krajine. Zaradi preobremenjenosti transformatoija se metliško področje napaja iz 28 km oddaljene RTP Gotna vas ob velikih padcih napetosti in velikih energijskih izgubah. Drugi transformator v RTP Črnomelj bo le delno doprinesel k boljšemu rezervnemu napajanju Bele krajine, ne more pa nadomestiti izgradnje RP Metlika. 7. Razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Metlika Objekt še nizgrajen, zgrajen pa je 2 x 110-kilovatni daljnovod z enim montiranim sistemom, ki mora do izgradnje RTP obratovati le z 20-kilovatno napetostjo. RTP Metlika bi bilo zelo nujno potrebno čimprej zgraditi, in to iz energetskih ter obratovalnih razlogov. Za objekt je že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, odkupljeno zeljišče in izdelana vsa tehnična dokumentacija za gradnjo. Na zgrajenem daljnovodu 110 kV Osojnik — Metlika bo potrebno namestiti tokovodnike še za drugi sistem. Prvi sistem pa obratuje le z 20-kilovatno napetostjo. To so zaradi tega veliki obratovalni problemi pri oskrbi metliške industrije, posebno Beti, Novo-teks itd. Z realizacijo navedenih gradenj bi bila problematika oskrbe Dolenjske za daljši čas rešena. Težave načrtovalcev in graditeljev bi bile veijetno neprimerno manjše, če se ne bi v času izgradnje menjal sistem financi- Janko Potokar Komu je mar denar, ki raste sam?. Bo letos odkup zel'^ _________boljši?______ LOKVE - Spomladi sez»< kojenca Janka Potokarja i1 kranjskih Lokev začenja nov> ^ lovna sezona. Že petnajst R* ^ m reč na svojem domu zbira kupuje razna zdravilna gobe, lubje, sploh vse, kar zase^ svoje partneije potrebuje ška tovarna zdravil Krka. ^ Na pragu nove sezone P® w saj mu je zelo dobro v spomin"^ Janko Potokar kaj mešanec ska, ki je bila več kot P°razn*aiif mu je kriv predvsem slab gob, samo nekaj sto kilogra ^ kar je razumljivo, saj jih je ba^ v naravi bolj malo, slab pa je h* jj odkup drugih rastlinskih vrst. V j. po Potokaijevem mnenju zas* joče. »Kaže, da so ljudje pozab* 3 4 5 * * * * * 11 *« se da tudi z nabiranjem zeli* jf žiti kar lep kupček denarja-pomembno zlasti sedaj, ko govorimo o krizi, brezpos^ij pomanjkanju denajra, soc*j primerih. Včasih je veliko aa^J vsaj šolska mladina, kije poJL)! vala denar za šolske potreb*^ izlete. Mar denarja ne P°trjp več?« ugiba Janko in najbolj resno nabirajo zeli**1 .j be kmetje, ki so že tako ali ta11 jeni delati. m Janko odkupuje veliko vrs ^ vilnih trav, korenin in cvetov,^j) dar se največ nadeja od rastl'n' . ^ ljudje najbolj poznajo, se ^ cvetja bezga in lipe, od skorjejj ke in gob. Sezona krhlike ^ J -pričela, še najbolj pa Jan*0 ^ zarja na bezeg, ki bo kmalu E ^ cveteti, pa so ga lani nabira vsem prezrli. tfli »Pustiti ta koristni cvet ode ^ naravi neobran v tolikšnih c, nah, kot se dogaja pri nas’J , ji pravi Janko. »Tako je, k°,k. 1 norčevali iz darov in ^ jjjf nam ga narava sama ponuja^ odkupujem svežega in ž tako kot vse drugo, in res opajp ne bo tako kot lan i, ko nisem pil niti kilograma.« f • Trenutno je manj demokt&if smo je imeli pred štirimi F (Močnik) • Razpad Jugoslavije razpad Evrope po njenih J*"* rand) J ranja elektroenergetskih d gradili iz tako imenovanih e. c|d\, sredstev, in izvršila reorganizacij gospodarstva. Le prizadevanj* in ustanov, ki so neposredno z* ne za izgradnjo 1lO-kilova"*.^’, mreže, se lahko zahvalimo, d* še večjih zastojev pri i/gradni1^”,,^ več virov financiranja, pri bna bi bilo treba upoštevati. da -L rji 110 kV RP Hudo z DV 2 x I 'V,, Fj — Hudo z vsemi spremljaj1*"''»jj1 . 110-kilovatnega sistemskega treba problem v celoti tako o rešiti. Verjetno bi moral se energetiko republike ^*°vC 1! svojo vlogo do zaključka vseP“.jje ko, da bi se finančne konstr , naštete objekte v celoti zaPr*fjoV ito p Pri vsem naštevanju °bJ J blemov v zvezi z njihovo ut smeli pozabiti, da Dolenjska jflFt virov električne energije n zmanjševanju proizvodnje Pjjflt jf zmanjševanje proizvodnje e c ^ gije v trboveljskem energets ^ fi j morala voditi k razmišljanj . ponovno pride do nadaU J uf RTP 400/110 k V Krško. j, Ob zaključku naj P°vf I'/|3* 'jf? ska regija prispeva pnbl'^n v skega konvertibilnega iz v0 vS»k0 meri živi od izvoza. Zal0/nosii$^ ljnje prepričevanje o P"1^ „jjc 7^1 vi kvalitetne električne en ■ Js p odveč. Ne bi smeli dop J predvidenih presežkih kv* ne energije Dolenjska g&PrZ&tf* rala zaradi nekvalitetne e... v f je. Ob vseh razglabljaj Jr javnega obveščanja se sp ^ SVet'*a ^tuvH» nižarice. speljal preko travnate bankin*^ Prišlo je do trčenja, trk pa je bil ti nasip, nato pa se je avto vecar« ^ #j|, n" tako silovit, da se je osebni avto zaril med V nezgodi seje voznik Arsičl67 rezervoar tovornjaka in zadnji kolesi pod je pa njegov 29-letni sopotnik v orn^ \1‘ PREHITRO PO MOKRI IN Sjjjeje KI CESTI — 18. maja okoli D-“ ^ 25-letni Negovan Arsič iz Rad10*®’ppiif no pa na delu v Avstriji, peljal * ^tiJ avtom ford escort po magistra)®1^,# kesonom. Blagojevič je bil v nezgodi hudo poškodovan, pa vendar je zdravniško pomoč iskal šele naslednjega dne. lubovič. Oba se zdravita v bolnišnici, materialne škode 40.000 din. noV so bili v soboto in orfjo organizatoiji prvega skupnega Oprtega prvenstva Slovenije in Hrvatske N za odličja Alpe-Jadran. valk ' n° E'*°> & 1*' odpovedi tekmo-Prinišn h;kn>ovalcev iz Avstrije in Italije psoval, slabemu vremenu, zagotovo odpovedi m^'6 krivo5tevilnim domačim “ko ni preostalo dru-atleiči/k* da so v dogovoru s predstavniki . . zvez sobotno tekmovanje odpo-hrvf*LhkrWi P8 Predlagali slovenski in mrw. v V?'.’ naJ bi skupno prvenstvo v bo *2vedli 12. in 13. oktobra, ko Pu'Ju tekmovanje v mlajših katego- a stadionu v Portovaldu so tako v so-Ape Popoldne izvedli dve disciplini finala m Stekih 118 dolge proge, hkrati pa nrkTb?Jcem pripravili še tekmovanje v za n, ■ disciplinah. Rezultati bodo šteli Kr-,„rstl^v v finale APS 25. in 26. maja v RoSUv^ Wih 'z>dov omenimo Silvo j, “rime je zmagal v metu krogle s kvahRbBreŽlčanJure Rovan 1» je v okviru naskok CIJ,skega atletskega tekmovanja v skoki?Va S?'0 mladinski državni rekord s palico, ki znaša 4,53 cm; zgrešil Letos le . na FIM dirkah gven naših meja “rane Rokavec name-|«Wa startati na sed- m, n FIM mednarodnih ----------dirkah____________ tn*TBkEBNJE — Kakšna bo usoda le-p nj|n dirk motociklistov za državno !! enstvo? Odgovora na to vprašanje n, , y.e "iltče, z bolj ali manj veliko za-l .gostjo lahko trdimo le, da se dir- ™ Prihodnjo nedeljo v Novem ve,,1 *! b° “deležil nobeden od slo-v!"sk,h dirkačev. Tudi Brane Roka-j član AMD Trebnje, ne. eoHi/aV “radi takšnega razvoja do-tošn*1 cV u‘ pričakovati regularnosti levo . boJcv “ točke državnega prsta vi'Va’ dovenski tekmovalci predajamo v tem športu to, kar naši sT")i°Valci smučariji. Prav zato sem zil i °™’ da bom letošnjo sezono vo-e mednarodne dirke, prvo že 26. aJa- "»jverjetneje v Holicah v ČSFR . v nemškem Nuembergringu. Cilj dirl)alt0Piti na sedmih takšnih FIM tpb ah’ uvrstiti pa se med prvih pet cr *m1 trVaJpev v svojem razredu do 80 kov • ‘ko so takšne želje in priča- PreizkuSp^81"'’ h”10 P°kazale že Prve v3,okavec bo tudi letošnjo sezono na n Z mot.OIieln znamke »Seel«, edi-Ve ovost je pravzaprav, da ima no-st(~asP°nz°rja. Zanj in njegove nadnje 7? Poslej skrbela delniška Ka p, Revulk v okviru medvodške-rb^looa, na pomoč mu bosta pri-lie:1 8 ^ Gradbeno podjetje Grosup-n trebanjska Unitehna. Rokavec: »Letošnjo sezono uPrlna domačih dirkah — če te se-da sPloh bodo — ne bo.« gaje za 13 cm. REZULTATI — ženske, 3.000 m: 1. Rožič-Vivod (TAM Maribor) 9:22,36,2. Železnik (ŽAK) 9:52,02, 3. Živko (Koper) 9:56,83; skok v daljino: Ovčar (TAM) 476 cm; met krogle: Ovčar (TAM) 11,41 m; moški — 10.000 m: 1. Rozman (Kladivar) 29:39,22,2. Šalamun (TAM) 29:42,05, 3. Vindiš (Ptuj) 29:46,65... 7. Počič (Novo mesto) • Moški finalni tek APS na 10 km je bil verjetno kar ngjhitrejši v zgodovini atletskih pokalov Slovenije. Celjan Rozman je dosegel čas 29:32,22, pod 30 minut sta tekla tudi Mariborčan Šalamun in ptujski maratonec Vidniš, medtem ko je Novomeščan Počič krepko izboljšal dolenjski mladinski rekord. 31:46,85; 100 m: Podvinski (Brežice) 11,83; skok v daljino: Podvinski (Brežice) 614 cm; met krogle: Primc (Novo mesto) KVALIFIKACIJSKO TEKMOVANJE — ženske, skok v daljino: Podkrižnik (Novo mesto) 528, Špelič (IBL Olimpija) 511 cm; met diska: Lukšič 41,24, Špelič (obe IBL) 26,60; moški — skok s palico: Rovan 440, Gregorič 360, Podvinski (vsi Brežice) 320; met kladiva: Kevo (IBL) 62,70, Grubič 59,32, Podvinski (oba Brežice) 52,62 m: met diska: Resnik 57,38, Lenart 56,66, Škedelj (vsi Novo mesto) 53,28 itd. SREČELOV NK KOLPA PODZEMELJ — Na sobotnem srečelovu NK Kolpa iz Podzemlja so bile izžrebane naslednje številke, ki prinašajo glavne dobitke: 323, 1170, 2186 in 1501. Izžrebanci lahko dvignejo nagrade do 24. maja v Podzeljmu pri Božu Kobetu. Osrednja točka nedeljske prireditve je bila zagotovo sedma najhitrejša dirka, v kateri je bilo največ zanimanja za nastop Fine As in Dekana. Slednji je po uspehu v Krškem slavil že drugič zapored, vendar velja tej dirki na rob omeniti še nekaj. Prvi start je namreč prinesel hud padec Šent-jemejčana Martina Križmaniča; vse je kazalo, da gre za hudo poškodbo, a je v olajšanje številnih gledalcev že kmalu sam stopil iz reševalnega avtomobila. Križmaniča je potem za vajetmi zamenjal sokra-jan Božo Radkovič in s Pantom v tej dirki osvojil zelo dobro četrto mesto. REZULTATI — 1. dirka, časovni handicap za 3- do 4-letne kasače, 1.800 m, temelj 1:40:1. Rimini (K. Lučič, Zagreb), 2. Quito B (Crnkovič, Zagreb), 3. Nica (Žan ml., Ljubljana), 4. Pena (Sršen, Ljutomer), 5. Arena Hannover (J. Košak, Šentjernej); 2. dirka, mehanični handicap za dvoletnike, 1.600 m: 1. Pero III (Kocuvan, Ljutomer), 2. Pelizona (Antončič, Šentje handicap za 3- do 5-letne jugoslovanske NOVO ZMAGOSLAVJE STAREGA TRGA ŠMARJETA — Novomeški ŠD Pionirje pred dnevi v Šmaijeti pripravil ekipno šahovsko prvenstvo Slovenije za mlajše pioniije in pionirke. Med fanti je zmagala vrsta z Jesenic; Stari trg, za katerega so igrali Konda, T. Kobe, Muhvič, Simčič in Movrin, je bil drugi. Pri dekletih so bile Starotržanke premočan nasprotnik za vse ekipe, med devetimi ekipami so Butala, Kapš, Madronič. Vergo in Vukelič prepričljivo zmagale. Dodajmo ob tem, daje v posebnem točkovanju slovenskih šahovskih krožkov za »Belo trdnjavo« —pobudnik tega točkovanja je Ivo Stanič iz Kočevja — drugič zapored zmagala OŠ Stari trg ob Kolpi. -ob DIRKE NA BAZO 20 DOLENJSKE TOPLICE — Ljubitelji gorskih avtomobilskih dirk na Dolenjskem bodo 14. julija spet prišli na svoj račun. Avto-moto klub Dolenjska, ki ga vodita Jože Tomlje in sin Matjaž, prireja že drugo dirko »Nagrada Dolenjske« na cesti Podturn — Lukov dom. Dirka se bo tudi letos štela za državno in republiško prvenstvo. ^ESNA tekmovanja Kršlf 0snovn> šoli Jurija Dalmatina v Venc*em 80 nedavno izvedli šolsko pr-Šoi_v° y družabnih plesih za osnovno-znan- ,'?sni pari so pokazali veliko Voh J3, k‘so 8a pridobili v Krškem pod vseh001 Dušana Vodlana. Učenci dno °xS”ovnih S°1 v krški občini se pri-prj UC,J° plesnih korakov. Aktivno se oddajo m nestrpno pričakujejo sjh _nsko tekmovanje v družabnih ple-Ijuhv .osnovnošolce. Zato vabilo vsem sotJ, Jem glasbe in plesa: obiščite nas v A. A.-M. ODBOJKARJI PR VI V SLOVENIJI — Na posnetku je vrsta odbojkarjev no vomeške gimnazije s trenerjem in vodjo ŠŠD prof. Janezom Mohorčičem. Mladi Novomeščani so na aprilskem turnirju v Novem mestu postali republiški srednješolski prvaki in s tem po svoje obeležili jubilej, ki ga le dni praznuje šola (Foto: B. B.) Športno darilo jubileju Bo šolsko športno društvo novomeške gimna-zije letos najuspešnejše v Sloveniji? NOVO MESTO — Mlade športnice in športniki novomeške gimnazije so dali praznovanju njenega jubileja, 245-letnice delovanja, poseben pečat. Vse kaže, da bo gimnazijsko srednješolsko športno društvo letos najuspešnejše v Sloveniji, fantje so si to mesto z dosedanjimi rezultati bržkone že zagotovili, na podobno uspešni poti pa so tudi dekleta. Sicer pa poglejmo nekaj rezultatov srednješolskih republiških prvenstev. Aprila je bil v Novem mestu odbojkarski turnir, na katerem je nastopilo šest ekip. V prvi skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Gimnazija Novo mesto — SEŠ Ljubljana 2:0, Gimnazija Novo mesto — Gimnazija Vič Ljubljana 2:0 in SEŠ Ljubljana — Gimnazija Vič 0:2; druga skupina: Gimnazija Maribor — SSŠ Maribor 2:0, Gimnazija Maribor — TSŠ Nova Gorica 2:0 in SSŠ Maribor — TSŠ Nova Gorica 0:2. V finalnem obračunu zmagovalcev skupin je novomeška gimnazija z 2:1 (15:6,12:15 in 15:13) premagala mariborske vrstnike. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Gimnazija Novo mesto, 2. Gimnazija Maribor, 3. TSŠ Nova Gorica, 4. Gimnazija Vič, 5. SSŠ Maribor, 6. SEŠ Ljubljana. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Gotenc, Jakše, Žunič, Mohorčič, Babnik, Rozman, Morela, Klemenčič, Badovinec. Dekleta so bila od fantov le stopničko niže. Na turnirju, kije bil prav tako v Novem mestu, je bil zanje usoden poraz s koprsko SEDŠ z 0:2 (9:15, 14:16), medtem ko so v drugem srečanju ugnale Gimnazijo Ledina z 2:0 (15:5,15:4). V finalnih obračunih so nato novomeške gimnazijke izgubile z ekipo II. gimnazije Maribor z 0:2 (12:15, 2:15), medtem ko je SEŠ Maribor z 2:1 ugnala SEDŠ Koper. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. II. gimnazija Maribor, 2. Gimnazija Novo mesto, 3. SEŠ Maribor, 4. SEDŠ Koper, 5. Gimnazija Bežigrad, 6. Gimnazija Ledina. In še pogled na košarkarske in rokometne obračune. Boji pod koši so se bili v Celju, Novomeščani so igrali v skupini B, kjer so bili doseženi naslednji rezultati: Gimnazija Novo mesto — SŠSTR Ljubljana 62:59, CSŠ Velenje — Gimnazija Novo mesto 87:88 in CSŠ Velenje — SŠŠTR Ljubljana 67:70. V finalnem obračunu za prvo mesto sta se pomerili ekipi STŠ Celje in Gimnazija Novo mesto, zmagali pa so Celjani s 75:55. Končni vrstni red: 1. STŠ Celje, 2. Gimnazija Novo mesto, 3. SŠSTR Ljubljana, 4. STMŠ Postojna, 5. CSS Velenje. Rokometni turnir deklet je bil v Ptuju, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Gimnazija Ptuj — Gimnazija Novo mesto 11:6, ŠC Velenje — Gimnazija Novo mesto 13:12 in ŠC Brežice —Gimnazija Novo mesto 7:15. Prve so bile Velenjčanke, druge Ptujčanke, tretje Novomeščanke in četrte Brežičanke. kasače, 1.800 m, temelj 1:36,0: 1. Day (Hočevar, Ljubljana), 2. Dirko II (Dolinšek, Ljubljana), 3. Aja (Oražem, Ljubljana), 4. Pilka II (Darovec, Šentjernej), 5. Fela II (Habjan, Grosuplje); 4. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, 1.800 m, temelj 1:32,9: L Ara B (Aljaž, Komenda), 3. Pevideja (Antončič, Šent- Štangelj potrjuje izredno farmo Uspešen nastop Krkinih kolesarjev v Tolminu in _________Kobaridu___________ TOLMIN, KOBARID — Posočje je bilo minuli vikend v znamenju kolesarstva. Že v soboto je bil v Tolminu kriterij po mestnih ulicah, ki je prinesel popolno zmagoslavje kolesarjev novomeške Krke. Vse je v članski konkurenci kazalo na zmago Milana Eržena, saj je imel veliko prednost, a je 8 kilometrov pred ciljem zavoljo počene zračnice padel in odstopil. Kriterij, ki šteje za lovoriko slovenskih mest, je tako dobil Fink, drugi je bil Papež, tretji Puš in četrti Ravbar (vsi Krka); pri starejših mladincih je zmagal Štangelj, 2. je bil Gimpelj, Murn (vsi Krka) pa četrti. V pionirski konkurenci je zmagal Puš (Krka), tretji je bil Gabrič (Videm Krško); med mladinkami je Novomeščanka Krnčeva zasedla drugo mesto. Že v nedeljo je KD Soča pripravilo tradicionalno cestno dirko. Med člani je 92 kilometrov dolgo progo najhitreje prevozil Šebenik (AS Astra), Krkaš Papež pa je bil drugi. Pri starejših mladincih je Štangelj potrdil, da je v izredni formi, brez težav je opravil z vso konkurenco, njegov uspeh pa so s 3., 4. in 5. mestom dopolnili Majde, Gimpelj in Murn. Pri pionirjih je bil Puš drugi, Gabrič tretji, med ženskami pa Krnčeva prav tako tretja. jemej), 4. Lekran (Šparovec, Grosuplje), 5. Pelisa (Kovač, Šentjernej); 5. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, l. 800 m, temelj 1:28,0: 1. Ringo Speed (Hojs, Ljubljana), 2. Fabio (Antončič, Posavje), 3. Deklica (Plečko, Maribor), 4. Nuška (Vivod, Ljubljana), 5. Carlos (Končič, Zagreb); 6. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, 1.800 m, temelj 1:25,0: 1. Rolisa (Vidic, Triglav Bled), 2. Alfa MS (Slavič ml., Ljutomer), 3. Lamina (Lovrenčič, Ljutomer), 4. Linča II (Benkovič, Maribor), 5. Ford Lindy (Hanžekovič, Ljutomer); 7. dirka, časovni handicap za 3- do 12-letne kasače, 1.800 m, temelj 1:25,0: 1. Dekan (Lešnik, Maribor), 2. Fina As (Slavič, Ljutomer), 3. Trojanko (Vukašinovič, Zagreb), 4. Panto (Radkovič, Šentjernej), 5. Nevo B (Crnkovič, Zagreb) itd. B. B. KLONILI ŠELE V FINALU LJUBLJANA — Na Kodeljevem je bil minule dni finalni turnir najboljših srednješolskih nogometnih ekip. Končal se je z velikim uspehom novomeške Srednje šole tehniške in zdravstvene usmeritve, ki sije z zmagama nad Celjani s 6:2 in neodločenim izidom proti Vojaški gimnaziji priigrala nastop v finalu. Tu so po ogorčenem boju klonili proti CSŠ Velenje z 2:3. Dodajmo ob tem, da je bil najučinkovitejši strelec tumiija Novomeščan Andrej Primc. PRIMC DRUGI GORICA — Minuli vikend je bilo v Gorici atletsko tekmovanje, na katerem so nastopili Italijani, Avstrijci in Jugoslovani. Igor Primc je v metu diska s 54,74 m osvojil drugo mesto, Kajtazovič pa je bil v teku na 800 m četrti z 1:51,42. REPUBLIŠKI TURNIR V KARATEJU TREBNJE — V tukajšnji osnovni šoli se bo 2. junija začelo republiško prvenstvo v sankukai karateju, ki ga pripravlja karate klub Trebnje s trenerjem Zvonetom Braznikaijem. Merjenje znanja in moči bo potekalo v višji in srednji ter ženski tekmovalni kategoriji. Prijave za tekmovanje sprejema karate klub Forum, p.p. 32, 61111 Ljubljana, in sicer do 24. maja. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE rokomet SRL, moški, 26., zadnje KOLO: INLES RIKO — DOBOVA 30:27 (14:12) Inles Riko: Lapajne, Djokič 1, Šilc 2, Marolt I, Mihelič 5, Lesar 8, Tomšič 12, Fajdiga, Jakšič, Abram, Šlia-per, Pajnič 1 , _ jrnoga, Pavlovič. KRŠKO — EMENS DOL 29:25 (15:9) Krško: Imperl, Urbanč 7, Verstovšek 5, Martinčič 3, Kekič, keše 1, Iskra 10, Kozinc, Rakar 1, Pirc 2, Kovač, Brodnik. STT — POMURKA BAKOVCI 27:25 (15:12) KONČNA LESTVICA PRVENSTVA: L STT Rudar 45,2. Pomurka Bakovci 41,3. Inles Riko 39,4. Preddvor 36,5. Jadran 34,6. Drava 32,7. Lrplast 26,8. Šešir 25,9. Dobova 20, 10. Ormož 19,1L Ferrotehna 18,12. Velika Nedelja 15,13. Krško 13,14. Emens Dol 0. nogomet SNL, 26. KOLO: STEKLAR — ELAN ljO (0:0) Elan: Črv, V. Primc, S. Mesojedec, Milanovič, Pavlin, B. Mesojedec, Kobe, A. Primc (Kroni), Bracovič, Plevnik, Hadžič (Kostrevc). LESTVICA: L Slovan Mavrica 37, 2. Rudar (V) 35... 9. Steklar 24, 10. Vozila 24, II. Jadran Lama 23, 12. Elan 23, 13. Rudar (T) 22, 14’ Mura 22, 15. Medvode 20, 16. Partizan Hmezad 15. Pari prihodnjega kola: Elan — Mura, Domžale — Vozila, Medvode — Rudar (T) itd. Moški naslov Rudarju, ženski MV? Prvenstva v moški SRL je konec — Rudar prvi, Inles Riko tretji, Dobova deveta, __________Krško predzadnje — Kdo prvak v ženski SRL? Odločitev o prvaku v prvi republiški rokometni ligi je padla prav v zadnjem kolu, ko sta se pomerili prvouvrščeni ekipi trboveljskega Rudarja in Pomurke Bakovci. Trboveljčani so po razburljivem in izenačenem boju zmagali s 27:25 in tako osvojili naslov republiških prvakov, medtem ko ligo zapuščata vrsti Krškega in Emens Dola. Krčani so v zadnjem kolu igrali z Emens dolom in po pričakovanju zanesljivo zmagali, toda za korak naprej po prvenstveni lestvici je bilo tudi to premalo. Svoje priložnosti so posavski rokometaši zapravili že veliko prej, v prvi vrsti na domačem parketu. Za razliko od njih so prijetno presenetili Dobovčani, ki so kot novinci v ligi zasedli zelo dobro deveto mesto. Da gre za kvalitetno ekipo z do- KASTELCU DVA TURNIRJA KRŠKO — ŠK Krko je v gostilni Šola-ja pripravil tumiija v aktivnem in hitropoteznem šahu. Prvega in drugega je dobil Novomeščan Maijan Kastelic, v aktivnem šahu je bil drugi Milič (Novo mesto), tretji Šitnik (Brežice), v hitropoteznem pa drugi Tone Kos ml. in tretji Božič (oba Krško). Nastopilo je 26 šahistov, organizacija tur-niijev pa je bila brezhibna. J. BLAS Sodnik prikrajšal elanovce »saj za točko Tesen poraz Elana v Ro-gaški Slatini Tudi kakih 400 gledalcev na igrišču Steklaija v Rogaški Slatini je v nedeljo priznalo, kako je sodnik Zbičajnik iz Slo- venj Gradca oškodoval nogometaše no- vomeškega Elana za enajstmetrovko, ki bi jo moral dosoditi v 78. minuti po očitnem prekršku v kazenskem prostoru gostiteljev. S takšno odločitvijo je povsem direktno vplival na izhod srečanja, ki gaje z 1:0 do- bil Steklar, s tem pa tudi nadvse dragoceni točki v boju za obstanek. Novomeščani bi si z igro in borbenostjo zaslužili vsaj točko, toda očitno je za kaj takega potrebno imeti tudi dobre zveze s sodniki. Tako ostaja elanovcem spoznanje, da se bodo morali v boju za obstanek boriti ne le proti neposrednim tekmecem, pač pa tudi proti nogometnim kuhinjam. Mednje nemara sodi tudi nedeljski rezultat iz Celja, kjer so predzadnje Medvode gladko ugnale Ingrad Kladivaija, ekipo tik izpod vrha lestvice. Nemara odločilna za končni razplet pri dnu prvenstvene lestvice bo za Novo-meščane tekma, ki jo igrajo v nedeljo doma proti ekipi trboveljskega Rudaija. Morebiten poraz bi zapletel veliko tega, zmaga pa bi tri kola pred koncem prvenstva bržkone že pomenila zanesljiv obstanek v ligi. brimi posamezniki, so pokazali tudi v zadnjem kolu v Ribnici. Dolenjski derbi seje resda končal z uspehom Inlesa Rika — slednji je prvenstvo sklenil na 3. mestu, kar je za mlado ekipo ne glede na visoke apetite po naslovu vendarle uspeh — toda Dobovčani so bili trd oreh. Še posebej naveza Deržič — Levec je gostiteljem povzročala nemalo preglavic. Kakorkoli že, prvenstva je konec, bržkone pa se tudi vsaj prihodnja organiziranost rokometne tekmovalne sezone ne glede na politične zaplete ne bo kaj dosti razlikovala od letošnje. Moški so tako svoje boje za točke sklenili, zato pa je v ženski konkurenci napetost dosegla vrhunec. Kot je veijetno znano, so v vzhodni skupini republiške ženske lige zasedle prvo mesto igralke IMV Novo mesto, drugo pa Drava, medtem ko je v JUBILEJNI KOLESARSKI MARATON »FRANJA« LJUBLJANA — Kolesarsko društvo Rog in organizacijski odbor tradicionalnega maratona »Franja« bosta letos pripravila že deseto jubilejno prireditev. Letošnji maraton bo v soboto, 29. junija, s startom ob 8. uri na športnem igrišču izobraževalnega centra organov za notranje zadeve v Tacnu. Nastopajoči bodo razdeljeni v devet kategorij, startnina za tiste, ki se bodo priglasili v predprijavnem rokuje 200, ob startu v Tacnu pa 300 din. Generalni pokrovitelj letošnjega jubilejnega maratona bo Slovenijales, soposkrovitelji pa so še Rog, Nedeljski dnevnik in Republiški odbor ZZB NOV Slovenije. DRUGA ZMAGA LABODOVK LJUBLJANA — V drugem kolu prvenstva mladinske republiške košarkarske lige so igralke novomeškega Laboda gostovale v Ljubljani in ugnale ekipo Šentvida s 56:28 (25:10). Koše za Novomeščanke so dosegle: Zupančič 8, D. Verstovšek 14, Žagar 14, Birsa 2, Seničar 8, Počrvina 2, J. Verstovšek 8. ZMAGA ZIDARSTVA PRISELAC DRAGATUŠ — V počastitev krajevnega praznika je tukajšnji Partizan pripravil pred dnevi turnir v malem nogometu,-ki so se ga udeležile ekipe iz črnomaljske, dugoreškc in ozaljske občine. V finalnem delu so bili doseženi naslednji izidi: Pri-kuplje — Adlešiči 3:1, Zidarstvo Priselac — Adlešiči 7:0, Prikuplje — Zidarstvo Priselac 0:0: zahodni zmagal Krim, Polje pa je bilo drugo. Minule dni sta bili odigrani polfi-• -• nlavoffa. Novomeščanke so najprej doma igraie s ?c • Gospa Pepca, kakor jo kliM tam okoli, se je razveselila nov* ’ da je žreb izbral prav njo. nino poravnamo pravočasno. ' sih gre težko, a saj so tudi drug'' ■ čuni veliki, pa ne gre, da bi # Ej hiši odrekli ravno časopisu! N*1**, gaje moj pokojni mož, senovŠk* dar, vendar ga beremo vsi. S® • najprej pogledam, kakšno bo vreme, kdo je umrl in seveda km._ tijske nasvete, ki jim z veseljem P£_ sluhem tudi na radiu,« je PrlP° dovala. . vj Slivškova je vzgojila pet otr0^ jo pogosto obiskujejo, ena „ štinh hčera pa je ostala z driv-doma. Dopoldan, ko mladi od' j od doma, sama v mirni dolin' Bohoriem opravlja vsakdanja e . podinjska dela, obdeluje P°‘J® krmi živali: m0se »Včasih,« se še spominja, '’s"eje vaščani večkrat zbrali, najp°8 . jjo, pri delu. Še posebno prijetnoj ko smo ličkali. Takrat so na razrezali sveže pečeno potico. pa. smo si delo krajšali s pesmijo/ys|(i nes največkrat poje pri ne maši, kamor rada zahaja, oa »j, malo med ljudi«. Časi so da vsak hiti za svojim delom-^ v zato je radiokasetofon r'%o-Slivškovi hiši še posebno d" došel. B. ! Tisoči na Jurčičevem -Jpogrebu 5f?°,so Pred 110 leti *nJk!Pisali ob smrti pi-J™tel]a Josipa Jurčiča 188^h>VenS^em ncr°du z dne 5, maja Id . €refno na prvi strani osmrtnico, karn‘Vl't‘UPravn* °dbor Narodne tis-nia s lažnim srcem ozna- gosrLftr.no vest’ do je blagorodni ttln^c dariii, slovenski pisatelj, astnn urfdnik Slovenskega naroda, in solastnik Ljubljanskega itd. Z, mes,ni odbornik ljubljanski itd ciiai»jJf? m Muljavi pri Krki 4. mar-iezni €ta' P° d°lgej in mučnej bo-umirn ilr,tjem^i svete zakramente za Hinnr, maja ob 9 1/4 uri zvečer Kepn nVi .sP°du zaspal Telo predra-ob JX>^°-inika b°d° v četrtek 5. maja Veih;rŽmih P°Poludne v Kolmano-lovlh V P^daHSkej stolbi Sl 3 blagos-deno Vnpo,em k sv- KriStofu preve-bod0 „ f6te zaduSne maše služile se jarnej cerkvi frančiškanov. vesfa?^ genski kateremu je umrSi PosvpHtSV°ke^a življenja sveto služil ter >nu htn mu,sv°je najboljSe moči hrani not/tij fln hvaležen spomin. V tem trejo 0 njegovej smrti z vso svo- kej J°"o nas, otrpneni smo v ta-nekrni^ ™ nemamo moči pisati mu naSemj.njemu* kUe bil glavni steber PHatelj ^ nam osebno P° bkt8 plovenskl narod 8. maja 1881! irupln JU*nem vremenu smo izročili ženila genskega pisatelja slovenskej hotna rt J je deževalo neprene-Io rodnp >r$ ‘n P°P°ludne. A to ni moti-vteli k Ut>Ja slovenskega. Tisoči so pri-d°tnoliuhnrlVa^kemu 0 Prenesh s° v cev ven. Vseb zastav in druStev in nosil-% rakJ lnfPlo k zadnjemu počitku. Pr Položenih je bilo 54 vencev. sPanT0,r,kier bode spal Jurčič večno Šugman ‘ na jako odličnem kraji tik ČQ s,oJTJa Srecb starega pokopališki Protfjie*e' Z obrazom bode gle-Sla , aolenskej svojej domovini« talenti* jevem grobu govoril je dr. »bese, iefarnik in med drugim dejaL nezrelo uma. s*° venski narod posebno krsten h?J,‘ *el° za le‘°m umrje kak ce. 0oritelj za naSe narodne pravi- lih sin0lSje spet umrl eden najzvestej-majke Slave Josip Jurčič.« ZbraL MILOŠ LIKAR ?S”,e e ■ (°68) 44-940 V '2?? J' na&o novo trgovino. 24., in v soboto, Sfai/iV/®,a’ vam bomo pred-Ži$*. n°vost na našem tr- i^'.ke lončnic in • ?nlem lQr>čke6ne 'n ol(rasne longj^i Program za nego hiartn?i*ni,te. hladilnike, *!!&$** £ pS!Š/e7ne bo težav’se ^v*o-moto društvo tawr?bnjem organiziralo tt\ot®,lcni tečaj za voznike n°*°fnih vozil. ^rek* ■bo v osnovni šoli l9q°n!® in se bo začel 3. 6. ^obm30. Skaleras se predstavi NA Svobodni katedri sodelavci nove revije Ska-Lastnik, izdajatelj in urednik Andro Sa- leras leras po rodu Novomeščan NOVO MESTO — Na današnji Svobodni katedri, ki bo kot običajno v Modri sobi hotela Metropol ob 19. uri, se bo novomeški javnosti predstavil zanimiv krog različno razmišljujočih ljudi različnih strokovnih usmeritev in poklicev, nit, ki jih bo ta večer povezovala, pa bo nova slovenska revija Skaleras, katere druga številka je pred kratkim izšla. Gostje Svobodne katedre, ki so sicer avtoiji prispevkov v reviji, bodo: strokovnjak za alternativno medicino Vuk Stambolovič, slavist Dušan Čop, psiholog Miran Čuk, zdravnik Božidar Voljč, študent fizike Urban Kordeš in prior pleterskega samostana p. Janez Hollen-stein. Posebnost revije Skaleras ni zgolj v nenavadnem imenu, iz dokaj pestre množine slovenskih revij izstopa tudi po tem, daje to prva slovenska revialna publikacija, ki bi jo lahko označili kot avtorsko. Njen lastnik, izdajatelj, urednik in oblikovalec je en sam človek, svobodni novinar Andro Skaleras. Ta podatek razloži tudi skrivnostno ime publikacije, ki se da razumeti iz starogrščine kot strgalo, strganje, je pa dejansko kar priimek lastnika. Mimogrede naj omenimo, daje Andro Skaleras po očetovi rodbini povezan z Grčijo, po mamini (Drašler) pa z Novim mestom. Vsebinsko opredelitev revije nakazuje nadnaslov, ki pravi, da je Skaleras publikacija za popolno svobodo izraza. Andro Skaleras je revijo zasnoval iz neprijetnih izkušenj, ki jih je bil deležen kot svobodni novinar. Doletelo gaje, da so nek njegov prispevek, ki gaje dolgo in skrbno pripravljal, redaktoiji popačili do nespoznavnosti, kar ga je dodatno potrdilo v starih razmišljanjih, da imajo tako avtor kot bralci pravico pisati in brati prispevke v njihovi izvirni obliki brez popravkov, naj bodo vsebinski ali slogovni. Kot novinarje spoznal veliko zanimivih ljudi in mislecev, ki so se radi odzvali njegovemu vabilu k sodelovanju. Že prva številka, ki je izšla konec lanskega leta, je prinesla prispevke uglednih strokovnjakov z različnih področij, od kulture in religije do znanosti in športa. Večji del prispevkov je ali prvikrat objavljen ali pa sploh napisan posebej za Skaleras. Vsebina je zahtevna, intelektualno zahtevnost pa v reviji sproščata poezija in likovna spremljava. M. MARKELJ PRIDNE ROKE ZA OTROKE—Ko na vseh koncih zmanjkuje denarja, ga tudi v novomeSkih vrtcih ni več ravno na pretek za nakup igrač za otroke. Vzgojiteljice in varuSke si zato same pomagajo. Vločenskem vrtcu Labod so pred tednom najmlajSe razveselile z dojenčki s katerimi se otroci zelo radi igrajo, oblečenimi v zelo lepa pletena oblačilca (na sliki). Dojenčke je sicer prinesel dedek Mraz, prikupna oblačilca pa so delo vzgojiteljic in varuSk. (Foto: Z. L.-D.) REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE METLIKA KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE XV. SNOUB-BELOKRANJSKA METLIKA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne z zakonom določene pogoje, ki so: — da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, svetovalni delavec in drugi strokovni delavec, — da ima opravljen strokovni izpit, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraže-valnem delu, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazuje s svojim minulim delom, — da je pri svojem pedagoškem delu dosegal rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat se imenuje za 4 leta. NISTRATIVNE ZADEVE. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE GOLIEV TRG 5 objavlja JAVNO LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV ki bo v ponedeljek, 27. 5.1991, ob 12. uri v veliki sejni sobi SO Trebnje. 1. Osebni avto Zastava 750, letnik 1982, vozen, izklicna cena 14.400,00 din 2. Osebni avto Zastava 750, letnik 1985, vozen, izklicna cena 22.400,00 din 3. Osebni avto Renault 4, letnik 1985, vozen, izklicna cena 56.000,00 din 4. Počitniška prikolica Adria IMV 700, letnik 1982, osem ležišč, postavljena v avtokampu Straško na otoku Pagu, nevozna, izklicna cena 25.000,00 din 5. Počitniška prikolica, Adria comfort, letnik 1978, štiri ležišča, izklicna cena 15.000,00 din. Ogled avtomobilov in prikolice pod zap. št. 5 je mogoč na dan licitacije 27. 5.1991 od 8. do 12. ure. Plačilo varščine v višini 10% od izklicne cene bo 27.5.1991 od 10. do 12. ure v računovodstvu SO Trebnje. Vsem udeležencem, ki ne bodo uspeli pri licitiranju, bomo varščino vrnili takoj pri blagajni. Nakup bo po sistemu videno — kupljeno. Zlicitirana osnovna sredstva je treba plačati v 3 dneh po licitaciji. Vse davke in druge stroške plača kupec. SALON ARK tal. 065/71-855 068/26-126 - FENIKS ATR1UM OBLIKOVANJE PROSTORA Oblikovanje prostora s pohištvom po meri in naročilu. ATRIUM je program, s katerim je mogoče oblikovati prostor: - PREDSOBE, JEDILNICE. DNEVNE SOBE, SPALNICE, SAMSKE SOBE POSLOVNE PROSTORE Program ATRIUM /erazslavlien v po&et/u PENIX v Novem mestu, na Partizanski 19, ogledale si ga lahko vsak dan od 9 Vfo i g. ure. Vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v prostorih FENIX dobite podrobnejše informacije in strokovne nasvete za opremo vaših prostorov. LESNA industrija Idrija vam nudi tudi pohištvo za opremo - OTROŠKIH SOB. SPALNIC, MLADINSKEGA POHIŠTVA. MIZE ZA RAČU-NALNIKE Gotovinski popusti, ugodni krediti, dostopa in montaža. FENIXINFORMA TIKA d.o.o. v Novem mestu iazstavlja in prodaja računalniško opremo, avdio m video tehniko, satelitske antene, konsignacijsko prodajo izdelkov znamke NOKIA. \ at Mercator kmetijska zadruga krka r n.sub.o. MERCATOR-KZ KRKA nlsub.o. Novo mesto TOZD BRAZDA n.sub.o. Novo mesto Pot na Gorjance 8, 68000 Novo mesto Delavski svet TOZD razpisuje delovno mesto direktor TOZD — individualni poslovodni organ I Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da izpolnjujejo splošne pogoje ;po zakonu, — da imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo kmetijske smeri in 4 oz. 5 let izkušenj v svoji stroki, — da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 teta. Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo i gornji naslov v 15 dneh po objav obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. (D trimo ■4- ■Tinrr--------------------aBiii.niiiTy.i - r -ir— industrija montažnih objektov p.o. 68210 Trebnje, Prijatljeva 12, Jugoslavija Telefon: (068) 44-321 Razpisuje prosta delovna mesta: 5 ključavničarjev 2 kleparja 2 varilca Kandidati morajo imeti končano četrto oziroma drugo stopnjo izobraževanja. Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim pripravništvom. Dela so za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas in trimesečnim poizkusnim delom. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TRIMO Trebnje p.o., Prijatljeva 12, 68210 Trebnje. PODPRTI INFORMACIJSKI SISTEMI INDUSTRIJSKO RAČUNALNIŠTVO NAČRTOVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME tel. (061) 447-200, (068) 23-122 UGODNA PONUDBA PROGRAMSKIH PAKETOV Nudimo vam programsko opremo za uspešno poslovanje vašega podjetja: — glavna knjiga s saldakonti — materialno poslovanje — osebni dohodki — knjigovodstvo za obrtnike — posebna ponudba za knjigovodske servise Servis in garancija v Novem mestu. Demonstracija in usposabljanje pri vas. Programi se tržijo v sodelovanju s podjetjem PRO/BIT iz Celja. i p KRKk tovarna zdravil p.o. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo razpisuje JAVNO LICITACIJO na kateri želi odprodati sledeča sredstva: kombi IMV 1600 BR, letnik 1981; kombi Zastava 850 AK, letnik 1985; več ročnih paietnih viličarjev (kuli); cisterne-emajlirane, 4 m3; kontejnerje, 1000 i, plastične; razno demontirano pisarniško opremo; sesalce in drugo. Licitacija bo v torek, 28. 5.1991, ob 14.30 v Krki v Ločni. K DASEVAM NEBI NIKDAR ZGODILO Lani sov Sloveniji v 9960 tatvinah roparji posameznike in družbo oškodovali za 121 milijonov dinaijev. V 5761 vlomih so tatovi okradli 2578 avtomobilov, 1041 stanova^, 890 počitniških hišic, 525 trgovin, 287 lokalov, 186 šol in 15 pošt. ZAVAROVANJE JE NAJBOLJŠE VAROVANJE. Vse informacije za vašo osebno varnost ter varovanje vašega imetja na sejmu Gospodarsko razstavišče VAROVANJE SECURITY Ijubljana, 28.5.-1.6.1991 Brezplačne vstopnice za ogled sejma lahko prevzamete v poslovni enoti zavarovalnice triglav d.d. v Novem Mestu, Zagrebška 2. KER ZlVLIENIE POTREBU/E VARNOST Sinit #v;XyX ••.vMvIv !;X;X; ivlvlv zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Naša poslovnost, znanje, sodobna organiziranost in skoraj stoletna tradicija so najboljše jamstvo. TILIA — ime prijazne usode B A Abanka d. d. Ljubljana Z ABANKO LAHKO VARČUJETE NA VSEH POŠTAH V SLOVENIJI Varčevalci ABANKE že vedo, da lahko polagajo in dvigajo denar s svojih hranilnih knjižic in tekočih računov brez plačila provizije na vseh poštah v Sloveniji. Po novem lahko hranilno knjižico z vpogledno ali vezano vlogo na pošti tudi odprejo. Vaš čas in vaš denar sta dragocena! Z ABANKO lahko varčujete tudi na vaši pošti! Banka prijaznih in PODJETNIH LJUDI LASTNIKI TRGOVIN IN BUTIKOV POZOR!!! GROSISTIČNA PRODAJA ITALIJANSKIH ČEVLJEV pod ugodnimi pogoji v Ljubljani RIVA d.o.o. Parmova 41, Ljubljana Tel: (061) 318-152 in (061) 312-988, int. 38 prod. -o % z :y ■z- ~y -o O CP O v % o / 'AM D 'A pOS, Š £ vP pOS' O^0'- °JILOi ARISTON prodaja na P0S0J,L°„ • blaupunkt EI3 NOKIA ■' ‘H SAMSUNG P0S°JIL01 COMING TEHNIČNA TRGOVINA DALMATINOVA 1 (pri hotelu Metropol) NOVO MESTO Telefon: (068) 22-118 delovni čas 900 — 1200,1600 — 1930 Sobota 9°° — 12°° PRI PLAČILU Z GOTOVINO POPUSTI! NOVOTEHNA/ ^DANES EKSKLUZIVNA SEJEMSKA PRIREDITEV ŠPORTNA DVORANA NOVO MESTO, od 25. do 29. maja 1991 V teh majskih dnevih Novotehne si boste lahko na več kot 1000 m2 ogledali celotno ponudbo izdelkov za vaš dom, (ameriško vozilo Pontiac, belo tehniko, gradbeni material, zaščitna sredstva...) si ogledali atraktivne demonstracije razstavljalcev in kupili razstavljeno blago po posebnih sejemskih pogojih. Tudi tokrat nismo pozabili na zanimiv program, ki bo spremljal celotno prireditev. - 25. maj ob 10.00 Slavnostna otvoritev - 25. maj ob 17.00 Koncert pihalnih orkestrov - 26. maj ob 17.00 Čarovnik in njegove iluzije - 27. maj ob 17.00 Moped Show - 28. maj od 15.00 - 19.00 Video risanke za najmlajše - 29. maj ob 17.00 Modna revija, ki jo bodo pripravila podjetja LABOD, NOVOTEKS, BETI DNEVI NAKUPA POD UGODNIMI POGOJI V POSLOVALNICAH NOVOTEHNE Do 20 % popusta za nakup blaga v vrednosti nad 500,00 din Popust velja tudi za člane stanovanjske zadruge Od 20. maja do 1. junija prodaja blaga na potrošniško posojilo 1+5 ali na čeke 1+2 NOVOTEHNA Bolje kot doslej POSLOVALNICE NOVOTEHNE: NOVO MESTO, METLIKA, TREBNJE, KRŠKO, KOSTANJEVICA Ssssa^jzask- «*. ™.,„ razpisuje »fagiSS. člena in 70. člena zakona o zavodih (Uradni list SRS št 5/80 2%86731/86) Zak°na ° osnovni žo1' (Uradni list pr°sti delovni mesti ' ravnatelja osnovne šole Martina Kotarja Šentjernej ■ ravnatelja osnovne šole Frana Metelka Ka Sk0Cjan dihin^ai' rnorai0 Poleg pogojev, določenih z zakonom ozavora c-t .akono|T> o osnovni šoli, izpolnjevati še naslednje poaoie P° statutu osnovne šole: ~~ ?a [majo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-_ izobraževalnem delu oa imajo opravljen strokovni izpit. tratiwndla9' sklePa komisije za volitve, imenovanja in adminis-aram^ zadeve morajo kandidati predložiti komisiji svoj pro-Izhra a in °Pt'malne organiziranosti šole. Kannvjkandidat bo imenovan za štiri leta. nievatv naj SV0Je PrUave z življenjepisom in dokazili o izpol-irnpan,u razpisnih pogojev posredujejo Komisiji za volitve, mp t°vaPla (a administrativne zadeve Skupščine občine Novo oznako JUt3l^anSka ces,a 2| v roku 15 dn' P° °bjavi razpisa z KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN ADMINISTRATIVNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO dodelim,Ve S® Tret?nie objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o SDešm,^aniu P050!'1 'z sredstev občinskega proračuna za pokibn razv°Ja obrtništva in podjetništva v občini Trebnje, bjavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, Razpis ohn!?-?l'tev Posoj'i za pospeševanje razvoja rnistva in podjetništva v občini Trebnje in pogoji razpisa: 2 pni znesek razpisanega posojila znaša 1,600.000 din. ^amen posojil: oakup graditev, prenova in adaptacija prostorov v sta-noštan^Skem opie^u’ namenjenem za poslovno dejav- ^ nakup opreme Pjjjpiranjs novih delovnih mest, razširitev in posodobitev — n ^ Pr°izvoc)nih in storitvenih kapacitet — pnp°bivanje novih programov Pridobivanje projektne dokumentacije ^ Posojilo lahko zaprosijo: ___ Samostojni obrtniki nh?6tja v zaset>ni lasti ki so Pri pristojnem občinskem upravnem organu ozni zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljena za izpolnjevanje pogojev za opravljanje podjetniške ejavnosti na podlagi priglasitve v sodni register in prilo-1 vse predpisane dokumente za ustanovitev obrato-nwiCu °2- podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja 4. poL10,3 dltl na območju občine Trebnje. niemJ!!a se Prednostno dodeljujejo prosilcem po nasled-_ ki Prior|tetnem vrstnem redu, in sicer za dejavnosti: __ zagotavljajo nova delovna mesta 1 zagotavljajo boljšo oskrbo storitvenih dejavnosti in _ Preskrbe prebivalstva 'dopolnjujejo proizvodne in druge programe gospodar-__ ^a v občini ^ ki so ekološko neoporečna k' uvajajo sodoben tehnološki proces. fc^ania posojila je do 5 let. NomS,n,a mera Obna *a na vrednost glavnice se veže na DEM. svnia 12a PosojUa so enake proviziji, ki jo določi banka za 6. f$e Posle. naslov: S^ClNA OBČINE TREBNJE retariat za družbeno planiranje in gospodarstvo 7 p^epopolne vloge se ne upoštevajo. JSfr za posojilo mora biti priložena naslednja dokumen- jrnp, priimek oz. firma, naslov obratovalnice oz. podjetja, °P's in predračunska vrednost investicije ter višina za-— pr°šenega posojila Potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. Potrdilo, da je investitor vložil zahtevo za izdajo obrtnega oovoljenja oz. dovoljenja za opravljanje podjetniške de-javi i°stj pri upravnem organu ter priložil vse predpisane ^ ookumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja Potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov ookazila glede na namen posojila: Pr' nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, operjeno na sodišču, Pn gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno oovoljenje oziroma odločbo o priglašenih delih in predračun, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek oz. nakazilo o lastništvu, “eje prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, in na-amno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo ^^čanja posojila Pn nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno ^ Popravilo predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo Pn nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismena 9arancija izvajalca generalnega popravila, s katero za-^ 9otavlja življenjsko dobo opreme P'sna izjava ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna °seba sklenila delovno razmerje v tem podjetju najkas-"eie v roku 6 mesecev po odobritvi posojila — v primerih, 8 p°d°d9ovorna oseba še ni v delovnem razmerju v tem baiifn'sve’ ŠO T rebnje bo sprejel sklep o dodelitvi posojil jasneje v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev pro-ka«' • ep 0 dodelltvl posojila se posreduje prosilcem naj-sneje v 8 dneh po sprejemu. IS SO Trebnje Družbosjovna in ekonomska srednja šola Novo mesto, Ulica talcev 3a, razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja matematike — učitelja angleškega jezika ali angleškega jezika in nemškega jezika — učitelja strokovno teoretičnih predmetov — dipl. oec. Kandidati naj pošljejo prijave za razpisana dela in naloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh na naslov: Družboslovna in ekonomska srednja šola Novo mesto, Ulica talcev 3a VAKO SERVIS VAKO Kolodvorska 56 68340 ČRNOMELJ Tel. 068/52-073, 52-555 Telefax: 068/52-073 Cenjene potrošnike obveščamo, da smo pripravili izredne ugodnosti za uporabnike naših storitev: 1. Ukinitev obračuna kilometrine, delovne ure po najkonku-renčnejših cenah. 2. Pri prejemu računa dobite kupon s številko. Vsako zadnjo soboto v mesecu bo izžrebano 6 številk. Pri vsakem žrebanju bodo prisotni trije lastniki kuponov, prav tako pa bodo udeleženi Dri žrebanju, ki bo v Studiu D. Čas žrebanja bo objavljen po radiu. Zadetki prvega žrebanja: — skrinja 380 I — hladilnik, — dve popravili servisa do vrednosti 2.500,00 din — tri popravila do vrednosti 1.500,00 din. Kupone shranite do konca leta za novoletno žrebanje Se priporočamo! ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric ANTON RAMUTA s Štreldjevca 25 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki so nam izrazili sožalje in darovali cvetje, ter sosedom za izjemno pomoč. Posebna zahvala pevcem iz Črnomlja, GD Štrekljevec, IMV Adria iz Črnomlja, govornikoma Metki Golobič in Ivanu Sepahaiju ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi / ; ! “t* ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta IVANA PUST Svetlinova mama, z Vrhovega pri Mirni Peči 9 Iskreno se zahvaljujemo vsdtti sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za kakršnokoli pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi SGP Pionir MKI tozd El in SI za izrečeno sožalje, venec in denarno pomoč ter LD Mirna Peč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin France in hčerka Anica z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja. V 87. letu starosti se je od nas za vedno poslovila naša draga mama, stara mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA AVSEC z Malega Slatnika 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in delavkam Marketa Dolenjka Drska za izrečeno sožalje in podaijeno cvetje. Hvala g. Tekstoijevi za lep poslovilni govor, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast LEOPOLD STERK Kočevje 6, Črnomelj, krojaški mojster v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Hudoklinovi in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, dr. Špecovi in patronažni službi Zdravstvenega doma Črnomelj. Zahvaljujemo se Obrtnemu združenju za organizacijo jx>greba ter govornikom OZ, ZB, NK Bela krajina in sosedom. Hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred, godbi na pihala in pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 63. letu je po težki bolezni umrla draga mama, stara mama, tašča in sestra STANKA VESELIČ- BABIČEVA STANKA Vrhovci 2 Iskrena hvala za pomoč sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste darovali cvetje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Marica in Anka z družinama ter ostalo sorodstvo Vrhovci, 14. maj 1991 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak JOŽE BURGER iz Šmihela 15 Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju kirurškega in internega oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice v Novem mestu za nego in j»omoč, ki so mu jo nudili. Posebna zahvala jtevcem in gasilcem Gasilskega društva Šmihel, G1P Pionir, nekdanjim sodelavkam SŠGT in duhovnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Pomlad na vrl bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni LEOPOLD ROŽIČ iz Črnomlja 29. maja bo minilo žalostno leto, odkar je v našem domu ostala praznina. Žalost in neminljiva bolečina, le grob tvoj so še naša srečanja s teboj. Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja ANČKA SLAPNIČAR roj. Avguštinčič, iz Dol. Podboršta 5, Mirna Peč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Posebna zahvala vaščanom za pomoč, nevrološkemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, tovarni Beti Mirna Peč, gospodu župhiku in organistki Sonji. Žalujoči: hčerka Ani z družino in ostalo sorodstvo l^C|U^CmuiniA^7AMIMJ^®SKUOLIOA^^IN^^UJzHc^^nj2BOOB^^T!NOvBu^OTORNAVOZIU^TMETlJsSsTROjr' V J CIYI I cunu VHO {.MNIIVIM prodam - KUPIM - POSEST - 2ENHNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 23. maja — Željko Petek, 24. maja — Marjana Sobota, 25. maja — Magda Nedelja, 26. maja — Filip Ponedeljek, 27. maja — Avguštin Torek, 28. maja — Ignac Sreda, 29. maja — Majda LUNINE MENE 28. maja ob 12.37 — ščip kino BREŽICE: 24. in 25. 5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Millerjevo križišče. 26. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični film Ninja želve. ČRNOMELJ: 24. 5. (ob 20. uri) ameriški pustolovski film Beli lovec — črno srce. 26. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija Bruc. 28. 5. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Zgodbe s temne strani. KRŠKO: 23.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Življenje Ninje. 26. 5. (ob 18. uri) ameriški kriminalni film Millerjevo križišče. KRMELJ: 25.5. ameriška komedija Dobro jutro Vietnam. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 23. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriški fantastični film Nedokončana zgodba — II. Od 24. do 26.5. (ob 18. in 20.15) ameriški kriminalni film Stanje milosti. 27. in 29. 5. (ob 18. uri) ameriška celovečerna risanka Pepelka. Od 27. do 29. 5. (ob 20. uri) ameriška drama Čaj v Sahari. 28.5. (ob 18. uri) medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. 29. 5. (ob 17. uri) gledališka igrica Medved z vrtnico. SEVNICA: 24. in 26. 5. ameriška komedija Dobro jutro, Vietnam. kmetijski stroji kupim TRAKTOR URSUS C 360 s kabino, prevoženih 40 ur, prodam. Dominik Hrastar, Vrh pri Pahi 12, Otočec ob Krki. 3296 TRAKTOR TORPEDO 4506, s kabino, 600 delovnih ur, prodam. Marija Šuštarič, Priloge 2, Gradac. 3308 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 14 m3 ali 18 m3, in siloreznico, z nizkim in dvižnim koritom, prodam. ® (061)375-168. 3315 ROTACIJSKO koso Sip 135 cm prodam. Milan Lajkovič, Pristava 19, Leskovec, ® (0608)75-786. 3319 KOSILNICO BCS, v dobrem stanju, zelo ohranjeno, in Z 750, letnik 1978, neregistrirano, obnovljeno, dobro ohranjeno, prodam. Vinko Turk, Kalce Naklo 9, Podbočje. 3320 TRAKTOR Ferguson in kosilnico BCS, diesel, prodam. Jože Primc, Koroška vas 26, Novo mesto. 3333 TRAKTOR FIAT 404, rotacijsko kosilnico Welger, nov puhalnik Tajfun prodam. Judež, Prapreče 2, Šentjernej 3350 URSUS 335, zelo dobro ohranjen, prodam. w 27-842. 3366 ZETOR 60-11, s kabino, prodam. Justin Bogovič, Vel. Kamen 62,68282 Koprivnica, ® (0608)79-485. 3390 TRAKTOR ŠTORE 404,2800 del. ur, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovora. W59-066. 3407 ŠKROPILNICO STIHU motorno, staro eno leto, prodam. Franc Pincolič, Oštrc 3, Kostanjevica. 3408 INTERMARC TEHNIČNA TRGOVINA STOPICE pri Novem mestu tel/068-43-806 — KOSILNICE BCS - ORIGINAL REZERVNI DELI BCS KMETIJSKA MEHANIZACIJA NAHRBTNE KOSILNICE NA LA KS KAWASAKI GORSKA KOLESA UGODNO PRODAM traktor Ursus, nakladalko (19 m3), obračalnik Favorit Šempeter, puhalnik z elektromotorjem ali brez, stroj za ličkanje koruze, stroj za sajenje krompiija, izravač krompiija in ostale kmetijske stroje in orodje. Vse je malo rabljeno. Rajko Lavrinšek, Gor. Piroška, Cerklje ob Krki, ® (0608)61-662. 3409 NAHRBTNO ŠKROPILNICO Ka-wasaki, novo, prodam 30 % ceneje. * 65-165. 3415 TRAKTOR TV, nov, z dvema cilindroma, prodam ali menjam za osebni avto. »(0608)67-065. 3430 HIDRAVLIČNO IN ROTACIJSKO ČRPALKO za traktor IMT 558,533,560, prodam 30 do 40 % ceneje. ® (061)864-207. 3439 TRAKTOR ZETOR 49-11, letnik 1979, ugodno prodam. ® (068)44-765. 3446 KOMBAJN FAHER M 44, delovne širine 180 cm, prodam. ® 76-334. SENO na rastilu na relaciji Žabja vas, Smolenja vas, Slatnik kupim. ® 26-729, dopoldne. 3364 motorna vozila Z 101, letnik 1979, registrirano do konca julija, prodam. ® (0608)77-279. 3303 OSEBNI AVTO v višini 70.000 din odplačam z gradbenim materialom. ® 27-284. 3306 JUGO 60, letnik 1989, prodam. W 26-319, od 18. do 20. ure, vsak dan. 3311 JUGO 45, letnik 1984, in zastavo 101, letnik 1987, prodam. ® (068)27-810. 3314 ZASTAVO 750/850, letnik 1981, prodam. Milena Božič, Šmihel 48, Novo mesto. 3316 126 P, letnik 1988, registriran do marca 1992, prodam. Erlah, Veliki Slatnik 39. ATC 50 C, letnik 1990, lepo ohranjen, prodam. Tel. 26-150 ZASTAVO 128, letnik 1986, prevoženih 58000 km, registrirano do aprila 1992, prodam. Golobič, Matjana Kozine 8, Novo mesto, ® 21-052. 3322 ZASTAVO 750 SC prodam. Gazvoda, Male Brusnice 1 a. 3323 JUGO 45, letnik 1984, prodam. ® 27-636. 3326 VESPO 150 LMU letnik 1990, prodam. ® 65-725. 3327 OPEL KADETT, letnik 1982, prodam. Judež, Prapreče 2, Šentjernej. 3328 BT 50, s čelado, upiinjač Dellorto, gume Pirelli, ter kolo na 10 prestav ugodno prodam. ® 26-969. 3335 R 4 GTL, star 16 mesecev, ugodno prodam. ® (068)79-662. 3337 SUBARU JUSTY 1,0, letnik november 1986, 60000 km, prodam za 11.500 DEM ali menjam za cenejše vozilo. ® (068)25-003, (0608)31-906. 3338 JUGO SKALA 55, september 1989, bele barve, prodam. W (068)20-451. 3339 Z126 PGU letnik 1987, prodam. ® 21 -657, od 16. ure dalje. 3340 JUGO 45,1987,jugo 55,1988, rezervne dele za R 4, 12—vdtni dinamo, in kombi 850,1983, za rezervne dele prodam. ® 52-508. 3344 OPEL VEL I KA, letnik 1991, prodam. »21-175, interna 305, Ilič. 3345 JUGO KORAL 60, star dve leti, in moped avtomatik, star dve leti, prodam. Informacije na ® 23-578, zvečer. 3346 GOLF JGLD, letnik 1985, S oprema, dobro ohranjen, prodam. (068)25-574. 3347 LADO SAMARO, letnik 1987/9, prodam. Cena po dogovora. Pokličite ® (0608)32-938. 3349 126 P, letnik 1978, prodam. ® 85-357. 3351 OPEL KADETT 13 S, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. W (068)27-112. 3353 FIAT UNO 55 S, letnik 1986, črne barve, nujno prodam. ® 28-214. 3354 VW HROŠČ, letnik 1974, vozen neregistriran, prodam. ® (0608)69-116. 3356 JUGO 45, letnik 1982, registriran do 31. oktobra 1991, prodam za 2900 DEM, ali menjam za novejšega z doplačilom. Penca, Dol. Mokro Polje 9, Šentjernej, ® 42-866. OPEL ASCONA AVTOMATIK 1600 S, letnik 1983, prevoženih 94.000 km, zelene barve, prodam za 10.000 DEM. ® 42-540. 3321 PEUGEOT 505 SRL letnik 1982, in R 9 GTD, letnik 1987, prodam. ® 22-862. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski »st Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago R ustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartalj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušič-Gomlk, Anton Jakie, Zdenka Undli-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 22 din, naročnina za 2. trimesečje 250 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 500 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 280 din, na prvi ali zadnji strani 560 din; za razpise, licitacije ipd. 300 din. Mali oglasi do deset besed 250 din, vsaka nadaljnja beseda 25 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (008 j 23-806,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 128 SKALA, staro dve leti in pol, prodam za 6800 DEM. ® (068)85-347. 3360 R 4 GTU 1990, kose pohištva, kolo Maraton prodam. * (068)28432. 3361 126 P, letnik 1987, in rotacijsko kosilnico, prodam. Vidrih, Smolenja vas 45, Novo mesto. 3363 R 4 GTU letnik 1984, ter diatonično harmoniko Melodija prodam. Škocjan 70. 3365 LADO 1300 S in Z 750 S prodam. ® (068)79-893. 3367 LADO 1200, letnik 1987, registrirano, prodam. ® 20486. 3369 Z 615, vozno z B kategorijo, letnik 1982, registrirano do marca 1992, prodam. ® (0608)62-972, popoldne. 3372 ŠKODO 105 L, letnik 1978, registrirano do konca septembra, poceni prodam. * 27-427. 3373 FIAT 126 P, letnik 1983, prodam. ® 25-676. 3376 CX 25 diesel karavan, generalno obnovljen, prodam. ® (061)211458. 3377 ŠKODO 120 U letnik 1986, prodam. ® (068)27-243. 3379 DIANO, letnik 1980, v dobrem stanju, registrirano do 5/92, Avtomatik A 3 MU letnik 1987, in klavitsko harmoniko Delicia prodam. ‘»(0608)81-920. 3380 ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. ® 42-568. 3383 Z 850, letnik 1980, registrirano do decembra, in nov avtomatik prodam. ® 26-708, po 15. uri. 3385 HVUNDAILS13 SEDAN, nov, neregistriran, 5 prestav, 4 vrata, svetle kovinske barve, gume Michelin, zelo ugodno prodam. Cena 19500 DEM, moj prepis. ® (0608) 61-102. 3386 R 4 GTU leto proizvodnje 1988,27000 km, prodam. ® 24-646. 3389 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Janez Gazvoda, Podgrad 37, Novo mesto. 3391 JUGO KORAL 45, letnik 1989, ugodno prodam. ® 22-019. 3393 WARTBURG, 10/91, prevoženih 17000 km, izoliran, garažiran, ugodno prodam. Ivan Pangerčič, Prilipe 2 c, Brežice. 3394 R 4 TU 1981, 72000 km, registriran 12/91, prodam za 2300 DEM. ® 26-107. 33% FIAT 128 GX, letnik 1987, prodam za 5700 DEM. Franc Šraj, Gor. Dole 9, Škocjan 3397 FIAT 126 BIS in Z 750 prodam. ® 43-639, popoldne. 3398 126 PGU letnik avgust 1986, prodam. »(0608)82400, Perič, do 15. ure. 3401 ZASTAVO 750, letnik 1984, ugodno prodam. ® 49-518, dopoldne. 3402 3403 R 4 GTU letnik 1988, prodam ali zamenjam za 126 P, letnik 1985/86. ® (068)23-585. 3405 ALFO 33, letnik 1987, registrirano do konca leta, ugodno prodam. ® 85-992. 3411 ŠKODO 120 U letnik 1980, registrirano do 10/91, prodam. * 44-760. 3412 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. Cina 5700 DEM. ® 65-074. 3414 Z 750, letnik december 1982, rumene barve, prodam. ® (0608)77425, popoldne., 3416 GOLF DIESEU letnik 1987, prodam. ® 51-801. 3418 R 4 GTU star tri leta, motor ATX, nov, in kravo, staro 7 let, brejo 9 mesecev, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. 3420 JUGO 55 A, letnik 1988, in Z101, letnik 1986, prodam. * (0608)62-628. 3423 KADETT DIESEL, letnik 1984, registriran do 16. marca 1992, prodam. ® (0608)62-158. 3424 TORI, nerabljen, in Z 750, letnik 1980, prodam. ® 73-397. 3425 JUGO KORAL 55, letnik 3/1989, prodam. * 24-784. 3426 CVARTBURG. prva registracija septembra 1978, registriran do septembra 1991, prodam. Cesar, Orkljevec 10, Mirna Peč. 3427 R 5 DIESEU nov, rdeč, 5 vrat, prodam ali menjam. ® 52-329. 3431 JUGO 45 U letnik 1984, prevoženih 27500 km, dobro ohranjen, prodam. ® 43-884. 3432 126 P, letnik 1986, prodam za 2800 DEM. ® 26431, do 14. ure ali na naslov: Rabzelj, Velike Brusnice 25,68321 Brusnice. 3433 JUGO 55 KORAL, letnik 1988, prevoženih 1500 km, ugodno prodam. ® 84-328. 3434 ZASTAVO 101, neregistrirano, letnik 1978, prodam. ® 42-903. 3435 ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. ® 75-671, ali na naslov: Stane Božič, Jelenk 1 Raka. 3436 126 P, letnik 1990, prodam. ® 21-803. 3449 R 4 GTL, letnik januar 1983, prodam. ® (0608)33-559. 3450 AUDI 801,6, bencin, nov, neregistriran, siva metalik, prodam ali menjam za golfa. ® (0608)62-525. 3451 TOVORNO VOZILO Tam 110, letnik 1977, v voznem stanju, prodam. ® 65-255. 3452 FIAT 126 P, letnik 1984, čoln z motorjem in prikolico ter motorno kolo Voshod 175 ccm, letnik 1987, prodam. ® 22-025. 3453 obvestila ponedeljek od 20. do 22. ure še na številko (068) 25-747 O VELEM A trgovina in storitve d.o.o. vabi k sodelovanju skupine oz. vodje skupin in potnike za prodajo tekstilnih izdelkov na terenu. Velika izbira artiklov — nizke cene! Možna redna zaposlitev. Informacije na telefon: (068) 24-780 om 24-781 dopoldne. d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, tel. 068 44 003 Obveščamo cenjene kupce, da izdelujemo in vgrajujemo vse vrste betonov po konkurenčnih cenah. Pri nas lahko naročite tudi ostali gradbeni material. Pokličite na tel. 44-003 ali se oglasite osebno. NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, tja ve stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Cetin, Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 2986 NOVA POT DO MALEGA OGLASA! PESKANJE IN POVRŠINSKA ZAŠČITA KONSTRUKCIJ, kamionov in kmetijskih strojev po konkurenčni ceni. Tel. (068) 50-381. (P21-14MO) UGODNA CENA EVROPSKA KVALITETA SIIIMANO union BP CVCLE beretta THOMPSON GO RS KO KOLO b.i». c ycli MOUNTAIN BIKI 18 PRESTAV žensko ali moško ZA SAMO 6.450 din m HOLLAND LOOK (Muki) 5.350 din /a skupinski nakup nudimo |»opusi m obroke INFORMACIJE HESS PR0 MARKET in LJUBLJANA S MARTINSKA I I prodaja tel (><>1 310 935 eax 302 556 Vredni smo zaupan ja ! DELAVNICO in dvoje nedokončanih STANOVANJ, skupno 531 m2, prodamo v JESENICAH na Dolenjskem. Informacije na telefon (041) 333-809. ZELO UGODNO! Dinarska prodaja kompresorjev iz uvoza od 50 do 1000 1. Tel. (068) 84-647. ELEKTROINSTALACIJE IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV — Servisiram hladilnike in skrinje vseh vrst, pralne stroje in štedilnike (plinske, električne), menjam izolacije na skrinjah Gorenje. Ivan Petrič, Metlika, Marentičeva 8, tel. 60-648. PLETILJE, NE ZAMUDITE! Do L 6.1991 izredno ugodne cene za Loka volno in bombaž. Bogata izbira barv. Breda Benkič, Šmarješke Toplice 174, tel. 73-094. KEMIČNA ČISTILNICA — KOMISIJSKA TRGOVINA, Marija Jevnikar, Baragov trg 1, Trebnje, tel. 44-956, obvešča cenjene stranke, da bo lokal zaradi adaptacije zaprt od 10.6. do 13.7.1991. Stranke prosimo za razumevanje, želimo ostati vedno prvi v kvaliteti in vam biti vedno na uslugo. BIRO 5 d.o.o. TRGOVINA Vrhovceva 9 , Novo mesto tel: 25-901,25-496 fax: 25-901 IZREDNO UGODNO -računalniki -telefaxi -modemi -diskete -in ostale računalniške potrebščine nnjcenejši I.APTOPI TAKOJŠNJA DOBAVA ! MOŽNOST NAKUPA TUDI NA KREDIT ! ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo ® montiramo po konkurenčni ceni. ® (Ojj/ 44-662. 2™1 POPRAVIJAM gospodinjske apa«K Gorenje ter izvajam in adaptiram elektrod' staladje. ® (068)20405. J38' preklici MARIJA KLEMENČIČ-ŠTUKEIJ' Vapča vas 9, Semič, prepovedujem Martin Klemenčiču vsako protipravno vselitev stanovanjsko hišo na Krapi št. 14. Vsakega1’ ki bi se protizakonito vselil, bom sodno ganjala. 33 posest vodeb MODNA OBLAČILA d.o.o. DILANČEVA 5,68000 NOVO MESTO TEL.: (068) 264)91 Zaposlimo mladega, ustvarjalnega in uspeha željnega sodelavca za tehnološko pripravo in nadzor (vodenja) proizvodnje Pogoji: — končana srednja tekstilna šola, — poznavanje konfekcijske izdelave krojaških oblačil, — lastno prevozno sredstvo. Ali že veste, da lahko na enem mestu izberete in si izposodite klasično, moderno ali ekskluzivno poročno obleko? Vjenčana posudiona (izposojevalnica poročnih oblačil), Vlaška 70, Zagreb, tel. 418-014. STANOVANJSKO HIŠO prodam> formacije v večernih urah na ® (0608^ PARCELO (22 m2), primemo za vinograd, v Arenberku, na lepem sončnem prodam. Elektrika na parceli, dostop naf*3 celo z avtomobilom. Janez Gorenc, CtSjrj vek 16, Trebnje. NJIVO, 16 arov, prodam. Jože Klem^ čič, Dol. Kamence 26, Novo mesto. 3™ VIKEND HIŠICO na Dolenjskem v bližini Škocjana, zelo primemo za dva upokojenca, ugodno prodam. * (061)4824>Ej popoldne. PRODAM 12 arov vinograda, z n®®”, co (5,60 x 4 m), na Aplenku pri Šentrup®®: Pokličite na ® (068)40-308, med 17. NA BLEDU prodam stanovanje fon, satelitska TV, centralna, pokrit p prostor, pogled na Triglav). Informacije 7 ® (064)78-859, (064)329-732, (06IPJ2 122. STAVBIŠČE v okolici Novega m^J prodam. ® (068)25-358. NJTVO, v bližini Šentjerneja p Naslov v oglasnem oddelku. /jL VINOGRAD, s 100 trtami, v bližini W lenjskih Toplic, oddam v najem za več Id . (061)727-924, Maičun. HIŠO, s 1000 m2 vrta, v centru Koce^ primemo za poslovne prostore, prodatn« (061)48+052. TRAVNIK na Regrških košenicah izmeri 31 arov, in 8 arov gozda prodam «. 27-285, POPOLDNE. STAREJŠO HIŠO v Cegelnid K dam. ® (061 )772-117, ali v Cegelnici SJ j MEŠANI GOZD, v izmeri 2 ha, v Go»“ vasi prodam. ® 27-285, popoldne. MEŠANI GOZD (1 ha, 30 arov), P Mokronogu, prodam ali zamenjam Informacije na ® (061)441-310. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, »J dokončano (eno stanovanje dokončan?)’, Dobovi, prodam. ® (0608)67470. ** NA VRHU 25 pri Šentrupertu pn*£ stanovanjsko hišo z gospodarskim jem, elektriko, vodo, vrtom ter 1500?.._ zemlje. Vse se nahaja okoli domačije.«“«. macije na ® (041 )671-725, vsak dan do 21. ure. w ZAHVALA A dan je moral priti, bridkosti dan in dan solzan, težko bilo se je ločiti a solze vse, ves jok zaman. Pomlad se v cvetje je odela, tvoj dom pa hladen bo oslaL Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj izpustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak BRANKO ČUK z Dob pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatelje^ znancem in delavcem Iskre Hipot Šentjernej za darovano cvetje to . narno pomoč. Posebna zahvala UNZ Krško za pomoč pri organizacij pogreba ter upokojencem, govornikom, pevcem in vsem, ki ste g tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marica, otroci Branko, Vasja in Mojca z ‘*rU žinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V življenju mnogo si preslai zdaj boš v grobu mimo spaL Po težki bolezni nas je v 65. letu zapustil naš dragi mož, ate, stari ate, sin, brat in stf*e IVAN STARIČ z Rihpovca 20 pri Trebnjem Posebno se zahvaljujemo ^,uju w ... — - u lajšali bolečine, patronažni sestri za nego in skrb na domu ter organizacijam Gotjanci Novo mesto, Cestne m. podjetju Novo mesto, OŠ Trebnje, Beti Mirna Peč, obrtniku Viščku ter ZB in upokojencem za vence. H v*' g. Rafaelu Krevsu za lepe poslovilne besede ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskre hvala! Žalujoči: žena Justina in vsi njegovi (54 arov) na Veliki Loki zelo rD>.Codam * 44-294. 3441 lW"^DBENO PARCELO (750 m2) v #■ 65^4^° ^“tiskih Toplicah prodam. ^_____prodam % BORILEC za oentralno kuija- 12sp Pfodam- ® (068)25-827. učenje sintesajzerja iš-šifro: »UČITELJ«. Prodam. * (068)25-827. Konerfi1^ 1985, prodam. Franc Banič, TElJrn0V0 f™5*0 3317 27-^U<"TI’ brejo 8 mesecev, prodam. ® od^VNl TELEVIZOR, ekran 67 cm. ^l^dam. Cena po dogovoru® GARNITURO, staro 4 KAV^dno Prodam. * 21-972. Prodam i ? dva fotelja po zelo ugodni ceni ^Informacije na ® 28-212. 3352 tednom *" *J®LE, srednje velikosti, stare 8 pop-ič^Sodno prodam. Informacije vsak tjy?®“ Prodajo- Trgovina 78«lVx%,ška 2, Novo mesto, ® 4- (ki 2o 4>dprtood 10. do 12.ureinod Ure> sobota od 9. do 12. ure. ODDAM v najem lokal, uporaben za vse, s stanovanjem, v Resljevi ulici 4, Kostanjevica, Janisc 3324 VARSTVO za otroka na vašem domu iščem. Ponudbe na ® 26-5%. 3330 UČITELJA za i čem. Ponudbe pod šifro: »UC 3355 ILEX D.O.O. išče skladiščni prostor (100 m2, s trofaznim tokom in vodo), na relaciji Črnomelj — Semič — Gradac ® (061)551-107, po 19. uri. 3357 POSLOVNI PROSTOR (cca 30 m2), na Dol. Kamencah, vzamem v najem. ® 23-882, od 16. do 20. ure. 3455 službo dobi AKVIZl I hRSTVO! Prodaja zanimivega artikla (tekstil). Če ždite honorarno zaposlitev, pokličite po 20. uri na ® (0608)75-663. 2985 PRIDRUŽITE SE dobro utečeni ekipi za prodajo na terenu. Visok honorar. ® 23-640. 3297 DELAVKO za delo v bifeju honorarno zaposlim. ® (0608)69-138. 3300 DEKLE za pomoč v kuhinji išče gostilna Zajc, Lahovče pri Bmikih. Hrana in stanovanje v hiši. ® (064)42-200. 3307 AKVIZITERJI, POZOR! Vključite se v prodajo zelo aktualnega in koristnega artikla ob dobrem zaslužku. * (068)56-377. DVE DEKLETL v manjšem bifeju zaposlim. Poklic ni pomemben. ® (068)65-471. 3362 NUDIMO honorarno delo za prodajo tekstila z najboljšimi pogoji. ® (0608)34-8%. 3368 NUDIM vam dober zaslužek na terenu. Pogoj: delo ob vikendih z lastnim avtomobilom. Javite sc na ® (068)84-791. 3378 POTREBUJEMO še nekaj pomikov za prodajo konfekcije na terenu. Velika izbira artiklov, odličen zaslužek s takojšnjim izplačilom provizije. ® 85-325, po 20. uri. službo isce KAKRŠNOKOLI DELO, na svojem domu, ni pa pogoj, iščem, s (068)50-219, od 20. do 22. ure. 3438 stanovanja SOBO AU GARSONJERO v Novem mestu najame par brez otrok. ® 47-592. DVOSOBNO družbeno stanovanje v Ljubljani zamenjam za enako ali večje v Novem mestu. ® (068)22-612. * (068)22-612, po 19. uri. 3371 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu ah bližnji okolici (Šmarješke Toplice) iščem. ® (068)47-205. GARSONJERO (27,1 m2), komfortno opremljno, v I. nadstropju, v Novem mestu, ugodno prodam. ® 24-588, zvečer. 3454 ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat JANEZ NOSE z Repč Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom in znancem, GD, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, tovarni Novoles Račje selo za denarno pomoč in vence. Posebna zahvala kolektivu Trimo Trebnje za organizacijo pogreba in pevcem, podarjen venec in denarno pomoč ter župniku za opravljen obred in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 25. maja bo minilo prvo žalostno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce naši nadvse dragi in skrbni ženi in mami MARIJI ŽLOGAR iz Radoviče 73 Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, sestre in babice MILENE ŠKERL roj. Blažič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Vsi njeni Novo mesto, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre žene, mame, babice, hčerke in sestre MARIJE HORVATIČ rojene Lavrič se iskreno zahvaljujemo vsetn sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Dolenjke Črnomelj, Gozdnemu gospodarstvu Črnomelj,, IMV Novo mesto, P.E. Telegraf-Telefon Ljubljana in Zvezi borcev Črnomelj, ki ste jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot in darovali cvetje. Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje in z nami sočustvovali. Hvala g. dr. Strmčevi, g. župniku za pogrebni obred in besede tolažbe, Dolenjskemu oktetu in godbi na pihala Črnomelj. Vsi njeni Tuje predstavništvo vzame v najem opremljeno hišo za svojega uslužbenca v Novem mestu ali bližnji okolici za obdobje dveh let. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Junij 91«. POPRAVEK Pri zahvali FRANCA KOVAČIČA iz Šentjerneja je bila pomotoma napisana zahvala župnikom namesto govornikom. Se opravičujemo! ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 59. letu starosti zapustil naš dobri mož, sin, oče, stric, brat in stari oče JANEZ KAFOL iz Verduna pri Stopičah Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi GD Stopiče in Dolž za lepo organiziran pogreb in govorniku za poslovilne besede. Posebna zahvala delovnim organizacijam Pionir Novo mesto, Krka obrat C, Adria, Revoz, Novoles Ruperč Vrh, Cestno podjetje Novo mesto in Trimo Trebnje za darovane vence in cvetje ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega ata, brata, strica, svaka in nečaka RUDOLFA ŽUNIČA iz Vrčic pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in nam kakorkoli nesebično pomagali. Posebno se zahvaljujemo sosedom, govorniku, nekdanjim sodelavcem Belta, kolektivom Iskre Semič, učnih delavnic Črnomelj, OŠ Komenda- Moste, Obrtnemu združenju Črnomelj, Društvu upokojencev Semič, pevcem in župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Bernarda, sinova Ivan in Dušan z družinami, sin Tine, sestre Martina, Regina, Polda, brata Tone in Stane z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ALOJZIJE VIDMAR iz Sp. Mladetič pri Krmelju se isk: lak fe”° ^bvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in našo drago mamo v p 0 yelikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Krmelj in htca za lajšanje bolečin, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in sosedom za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: sinova Darko in Miro ter hčerki Pavla in Slavka z družinami ZAHVALA Rad si delal rad živel in nas vse si rad imel Zdaj, ko te več med nami ni, vemo. koliko nam pomenil si Solza v očeh se je utrnila, a nikdar se v«? med nas ne ho vrnila. V 68. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat JANEZ MIKLIČ z Dol. Dobrave 1, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se bolniškemu osebju visceralnega oddelka ter dr. Zuniču za požrtvovalno pomoč pri težki bolezni. Posebna zahvala podjetju Krka, gost. Meglič, pevcem MPZ DU, govornici Rezki, gosp. dekanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Angelca, hčerke Darinka, Vera, Milena z družinami ter sestre in brat ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnile se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite... Kratka in zahrbtna bolezen je vzela iz naše sredine dragega moža, očeta in starega očeta LUDVIKA VOVKOTA z Rateža 39 t >o se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in podarili ojJj? 'P cvetje. Posebna zahvala velja družinam Papež, Vovko in družinama Nosan. Hvala zdravstvenemu uj internega oddelka novomeške bolnišnice za nego v zadnjih dneh njegove bolezni. Prav tako smo dolž- ^Jahvalo sodelavcem Revoza obrat I. ter izobraževalnega centra in kadrovskega oddelka, DO Dolenjka °b rdimesto 'n Prodajalni kruha za podaijene vence in pomoč, govorniku Borisu Krhinu za poslovilne besede .odprtem grobu, pevkam za zapete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste *°jnika v življenju cenili in spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega poslednjega doma. ■joči: žena Marija, sin Božo, hčerki Majda in Jelka z družinama ter bratje in sestri ZAHVALA Odšel od nas si brez slovesa, niti roke nisi nam podal v srcih naših pustil si praznino in pa grenko bolečino, smrt te vzela nam je prerano f naših srcih vedno boš ostal V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, brat in dedek VINKO OVNIČEK iz Šmihela 81 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izkazano sožalje, g. župniku in pevcem moškega pevskega zbora Šmihel za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Francka in otroci z družinami ^ s N H N 5 5 1 i 5 * 5 5 I % * S N % H V * % S «%' Jožica Bradač Če bi mlado novomeško profesorico klavirja Jožico Bradač, ki na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu poučuje klavir in nauk o glasbi, povprašali po treh stvareh, ki jo poleg glasbe resnično najbolj zanimajo, bi gotovo odvrnila, da je to pod a, b in c samo glasba in vse, kar je z njo povezano. Torej glasba kot zasebna in službena dejavnost, kot poklic in notranji klic, srečna spojitev tistega, s čimer služiš daru, ki ti je dan, s tistim, od česar živiš in čemur se po domače reče plača. V svet glasbe je stopila igraje, in to dobesedno. Takole se spominja začetka: »Bila sem še otrok, ko mi je oče prinesel iz Italije čisto majčkeno harmoniko, igračo, na katero seje dalo igrati Vzela sem jo v roke in na presenečenje domačih začela igrati Očetu je bilo to tako všeč, da mi je kmalu prinesel večjo, že kar pravo harmoniko. In spet sem veselo igrala vse melodije, kar sem se jih spomnila Nekoč me je oče posnel na kaseto, in ko je posnetek zavrtel prijateljem, so mu rekli , Ti ta pa ima dar in posluh, ali kaj razmišljaš, da bijo dal šolat?’ To je bilo odločilno in kmalu sem prvikrat prestopila prag novomeške glasbene šole. Doma so seveda želeli, da bi se učila po notah igrati na harmoniko, jaz pa sem, sama ne vem zakaj, vztrajala, da bi rada igrala klavir. Ostalo je pri mojem, v hišo pa smo dobili pianino.« Nižjo glasbeno šolo je Jožica z lahkoto izdelovala, enako osnovno šolo, in ko je bilo to za njo, se je odločila za šolanje na srednji p l 0 0 0 0 0 \ 0 I 0 5 \ 0 \ 0 0 0 0 0 \ \ Vinska vigred ima močne korenine Tudi mrzlo in neprijazno vreme, ki je pestilo metliško Vinsko vigred že tretjič zapored, tej prireditvi ne more do živega — Okoli 10.000 obiskovalcev glasbeni šoli in sicer v Mariboru, ker je bilo to bolj ugodno kot v Ljubljani kamor je najprej nameravala. Živela je pri znancih, pet minut od šole, najpomembneje pa je bilo, da so imeli klavir, na katerem je lahko vadila, kolikor je hotela Na srednji šoli je študirala klavir in teoretsko-pedagoško smer, v okviru te pa tudi zboro-vodstvo pri prof. mag. Stanetu Jurgcu. Poleg tega je pela v šolskem zboru, ki ga je vodil zdaj že pokojni Branko Rajšter, in tako dobila poleg teoretičnih tudi lepe praktične osnove za delo, ki jo je čakalo v Novem mestu. Vrniti se seveda še ni mogla ker je morala še na študij v Ljubljano. Na Akademiji za glasbo je hotela nadaljevati enak študij, kot ga je imela na srednji glasbeni šoli, pa ni šlo, zato je po končanem študiju odšla domov le z diplomo, ki jo potrjuje za profesorico klavirja Jožica se je takoj po vrnitvi zaposlila in postala z dopolnjenimi 22 leti najmlajša profesorica na novomeški glasbeni šoli Komaj pa je spoznala kolektiv, so ji rekli, naj prevzame mešani mladinski pevski zbor, ki sta ga takrat skupaj ustanovili glasbena šola in občinska Zveza kulturnih organizacij. To je bilo pred dobrima dvema letoma, Jožica si je rekla: »No, enkrat je treba začeti, bom pa začela z vodenjem zbora« Z zborom, ki nosi ime novomeške glasbene šole in je s 75 pevci in pevkami daleč največji pevski kolektiv v dolenjski regiji, je zdaj tako daleč, da bo čez dober teden in lila na finskem pevskem festivalu, in to v tekmovalnem delu, kjer se bo za čim boljšo uvrstitev, osvojitev čim višjega števila točk in s tem za pridobitev enega od treh naj višjih odličij potegovalo (v več kategorijah) kar 30 mladinskih zborov iz Slovenije, ostale Jugoslavije, zamejstva in več evropskih držav. »Smo prvi od vseh zborov na Dolenjskem, ki gremo na tekmovanje, in že to je prav gotovo velik uspeh in za nas posebna čast,« pravi Jožica. »Potrudili se bomo, da se bomo v kar najlepši luči predstavili občinstvu in žiriji ter častno zastopali dolenjsko zborovsko petje.« I. ZORAN pol z njim lahko že nastopil 19. mednarodnem mladim METLIKA — V treh dneh ob koncu prejšnjega tedna se je ponovno pokazalo, kako trdno zakoreninjena je metliška Vinska vigred in kako so ljudje to največjo belokranjsko prireditev povsem sprejeli za svojo. Niti zelo slabo vreme ji ne more do živega. V petek, soboto in nedeljo je bilo v Metliki približno toliko obiskovalcev Vigredi kot lansko leto, se pravi kakih 10.000, zaradi izredno hladnega vremena jih je bilo najmanj v petek zvečer, v soboto zvečer in pozno v noč pa je bilo na metliških trgih kot ponavadi ob Vigredi močno živahno in polno veselih in zadovoljnih obiskovalcev iz Bele krajine, sosednje Hrvaške, z druge strani Goijancev in tako rekoč iz vse Slovenije. Od kje vse pridejo ljudje na Vigred, pove tudi to, daje prvo nagrado, katrco, na loteriji Nogometnega kluba Kolpa iz Podzemlja zadela obiskovalka z Vrhnike. Po prvih podatkih so na letošnji Vigredi stočili okoli 6.000 litrov belokranjskih vin, spekli 120 janccv, 500 kg mletega mesa in kotletov ter na ražnju vrteli celega vola, ki je šel še posebej v slast. Po prodanih kozarčkih sodeč, je bilo v grajski kleti na degustaciji najboljših belokranjskih vin več kot 3.000 ljudi. Skupni promet na Vigredi znaša okoli 1,7 milijona dinarjev, s čimer, računajo, se bo prireditev ne samo finančno pokrila, ampak bo tudi nekaj dobička. Bogat Kulturno-zabavni program so v celoti izpeljali, od modne revije Beti do nastopov domačih in gostujočih skupin in posameznikov. Za ples je na metliških trgih v treh dneh igralo kar osem ansamblov. Celoten kulturno-zabavni program je veljal okoli 13.000 DEM, seveda v dinarski protivrednosti. Letos je aktiv kmečkih žena spet pripravil zelo lepo, bogato in dobro obiskano razstavo belokranjskih jedi v Ganglovem razstavišču v metliškem DOMAČE DOBROTE — Že vsa leta ob Vinski vigredi aktiv kmečkih žensk Metlika pripravi kulinarično razstavo. Letos je jedi in dobrote za to močno obiskano razstavo v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu pripravljalo več kot 40 kmečkih žensk pod vodstvom mentorice aktiva Grete A vguštin Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! »Tone« ni bil Tone harili, drugi, da gre za dogovor — Vozi avtobus prav ali netočno? Učenke trdijo, da šenih ope-e za dogovor — KATV v Smolenji vasi — Pohvala — Točnost V četrtek se je dežurni telefon kar pridno oglašal. Bralka iz Vinice pri Smaijeti je opozorila, da so v Vinici pri Šmarjeti trije Toneti, vendar ni noben od njih v četrtek pred prvomajskimi prazniki klical dežurnega novinarja na Dolenjski list. Devetega maja je Dolenjski list namreč zabeležil mnenje »Toneta iz Vinice pri Šmarjeti« o negospodarnem avtobusnem prevozu šolarjev. Če torej v uredništvo res ni klical nobeden od treh viniških Tonetov, sije nekdo pač sposodil tuje ime, ker si s svojim ne upa naglas kritizirati. Ženski glas iz okolice Škocjana je povedal, da ne vozi po veljavnem voznem redu avtobus na progi Sevnica—Novo mesto. Ob 13.15 naj bi šel iz Škocjana, vendar gre po njenem včasih prej, včasih pozneje. Pripombo smo predali prometniku Goijancev. Po njegovem se voznik avtobusa drži voznega reda. Morda je potnico zmotilo, da po novem v Škocjanu samo ustavi in odpelje dalje in ne čaka, kot je prej. Avtobus prispe v Novo mesto ob 13.50, iz Sevnice pa odhaja ob 12.15. Veijamemo, Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na teKfon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. da bo šofer po tehle vrsticah naredil vse za veljavo voznega reda, če vseeno prihaja do kakih napak, katerim niso vzrok zastoji na cesti. Skupina učenk gostinske šole v Novem mestu je sporočila nezadovoljstvo z obnašanjem osebja gostinskega lokala Loka v Novem mestu. Ob nedavnem zaključku revije pevskih zborov na Loki so nekateri učenke in učenci pomagali streči, za to delo pa, so dejale, jim je lokal plačal manj od dogovorjenega. Kot so še povedale dijakinje, so na Loki opazile, da osebje »goljufa goste«. Povprašali smo na Loko in izvedeli o plačilu tole: vodstvo lokala se je z dijaki predhodno pogodilo, da jim bo plačalo na uro največ 50 din, lahko pa manj, če bo malo prometa in če ne bodo dobro delali. Izplačalo jim je po 30 din. Med drugim naj bi si zmanjšanje dijaki prislužili tudi s tem, da vsi niso vestno delali in da so hoteli nekaj špekulirati glede odsotnosti iz šole. Glede pripombe šolark, da njihovega dela na Loki ni nihče niti omenil v poročilu v tovarniškem glasilu Goijancev, ni bilo odgovora. Bržčas pa pisec poročila ni iz vrst osebja Loke. »Goljufijo«, kot so rekle šolarke, pa kritizirani gostinci razčiščujejo. Tudi s pomočjo učenk-prič bodo zadevo v kratkem pripeljali do konca. Niso izključene ostre kazni osebju, če bi se govorice o nepoštenih računih izkazale za resnico. Občan Vidrih iz Smolenje vasi je vprašal, kdaj bo lahko spremljal program kabelske televizije. Več let daje že vse plačano, vgrajeni da so že kabli, manjka le še priključitev na omrežje. Na sedežu KATV v Novem mestu so povedali, daje zastoj povzročilo sosedsko nesoglasje o napeljavi omrežja. Maijan Hribernik, katerega smo tudi vprašali o zadevi, je v imenu izvajalca del priporočil vaščanom, naj se dogovorijo za soglasje, saj je izvajalec v sedanjih smolenjskih razmerah praktično nemočen. Gospodinja iz Novega mesta je pohvalila prodajalno plina na Ci-kavi pri Novem mestu. Jeklenko ji je eden mlajših trgovcev odnesel gradu, za katero je jedi in pecivo kuhalo in peklo blizu 40 kmečkih žensk. Morda pa gre hladnemu vremenu pripisati tudi kakšno zaslugo, na primer to, da glave niso bile preveč razgrete, saj ni bilo omembe vrednih incidentov, pa PRISLUHNITE TRŠKOGORSKIM ZVONOVOM NOVO MESTO - V nedeljo, 26. maja, bodo obiskovalci Trške gore lahko priča svojevrstnemu doživetju. Ob tretji uri, po zaključku majskih šmarnic, se bodo v zvoniku oglasile melodije štirih bronastih glasov, kijih bodo iz njih vabile ekipe pritrkovalcev z vseh koncev Dolenjske. To nedeljo bo namreč regijsko srečanje Dolenjskih pritrkovalcev. Podobna srečanja prirejajo te dni po drugih koncih Slovenije, izbrane najboljše ekipe pa bodo svoje znanje pokazale na republiškem srečanju pritrkovalcev, ki bo 15. septembra v Dolenjskih Toplicah. tudi kozarcev so obiskovalci razbili veliko manj kot prejšnja leta, ko je bilo to razbijanje ena redkih motečih stvari na Vigredi. Skratka, Vinska vigred v Metliki je ponovno pokazala svojo privlačnost in vitalnost. Že devetič zapored. Na svidenje čez leto dni na jubilejni deseti Vigredi! A. BARTELJ V NEDELJO VENDARLE SPUST ŽUŽEMBERK — Za prejšnji konec tedna napovedani spusti po Kolpi, Krki in Reki v organizaciji Kajak kanu kluba iz Žužemberka so bili zaradi visokega vodostaja rek in skrbi za varnost udeležencev odpovedani. V Kanu klubu upajo, da bodo program izpeljali pozneje v sezoni, če bo koledar prireditev to dovoljeval, že za to nedeljo, 26. maja, pa vabijo vse ljubitelje kajaka, kanuja in raftinga na spust, ki se bo ob 11. uri pričel s startom v vasi Krka. Prireditev organizirajo skupaj s Kajak klubom iz vasi Krka. SLONI V RIBNICI IN KOČEVJU — V nad 900-letni zgodovini Ribnici in nad 600-letni zgodovini Kočevja so se tokrat prvič sprehajali sloni po ulicah teh dveh mest. Domačini, predvsem otroci, pa so slone tudi jahali Na fotografiji slon na ribniški ulici (Foto: Drago Mohar) Sloni strašili po Ribnici Ribničanka se je onesvestila, ko se je pred njo znašel slon —Veselje za otroke, težave za starše prav do avtomobila. To je zelo lepo, primerilo pa se ji je prvič, je dodala. Andrej Repše je navedel samo kot primer slabo organiziranega dela, daje 23. aprila s hčerko šest ur čakal v novomeški okulistični ambulanti, čeprav je bil naročen do 5 minut natančno. Po njegovem je povprečna čakalna doba tega dne tam znašala 4 ure. Na hitro se da izračunati, koliko denaija družba izgubi, ko zaposleni podobno čakajo drugje. Ženska, ki v vasi prevzema mleko, zahteva od strank dodatno plačilo za to delo, čeprav ji plača že kmetijska zadruga, se pritožuje kmetica iz Grobelj. Mogoče imajo druge zbiralke boljše »plače« ali pa je v Grobljah mleko težje prevzemati? Najbrž pa bi o odkupni tarifi morala kaj slišati in reči tudi zadruga, če gre za preslabo plačano delo. L. M. RIBNICA, KOČEVJE — V nad 900-letni zgodovini Ribnice so tokrat prvič korakali sloni (kar trije) po ribniških ulicah. Neko 18-letno dekle je takrat iz stranske ulice stopilo na glavno ulico in se znašlo iz oči v oči s slonom. Od presenečenja in strahuje zlezla skupaj in so imeli očividci precej dela, da so jo odnesli v bližnjo trgovino in jo z vodo spet spravili k zavesti. Spet drugemu občanu je slon med sprehodom po Ribnici poškodoval z rilcem avtomobil. Neustrašni lastnik avta pa je kar na kraju samem izterjal od predstavnika Cirkusa Gartner, ki je lastnik slonov, 2.000 din. V kuhinji osnovne šole so tiste dni opazili nenavadno ješčnost šolarjev. Zmanjkovalo je vsega, celo kruha. Potem so ugotovili, da otroci tlačijo jedila za srajco ali za pas in z njimi krmijo slone. V posebno veselje kočevskih šolaijev so cirkus s sloni in drugimi živalmi postavili tudi v Kočevju — kar pod okna Bračičeve šole. Otroci so tiste dni seveda kazali več zanimanja za slone kot za računstvo in slovenščino. Vodstvo šole ni moglo krotiti šolarjev, ki so jih razen slonov vabili in motili pouk še razni igralni avtomati, splošen cirkuški živžav, avtomobili in drugo. Učitelji so negodovali nad tistimi, ki so dovolili cirkus prav pri šoli, ne da bi prej vprašali za mnenje njeno vodstvo. Prav ob koncu šolskega leta se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Sicer pa je bil nekoč že spreleta se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Sicer pa je bil nekoč že sprejet sklep, da v Kočevju cirkus lahko obratuje le med šolskimi počitnicami. J. P. KDO DOBI DR UGO EM1LIO? -Med skoraj 14 tisoč plačanih položnic je Cvetka Mesojedec izbrala tisto, s katero je naročnino poravnal dolgoletni naročnik Ivan Hren Ivan Hren bo poslušal drugo radijsko Emilio NOVO MESTO - Ko je v ponedeljek Cvetka Mesojedec iz Br-šljina prišla v naročniški oddelek poravnat svoj dolg do Dolenjskega lista v tem trimesečju, je hkrati izžrebala še dobitnika drugega odpetih radiokasetofonov Emilia. T°' krami nagrajenec je Ivan Hren o Črmošnjic 37 pri Novem mestu, ki je na Dolenjski list rmročen že vel kot tri desetletja. Računalniško preverjanje je pokazalo, da je naročnino za 2. trimesečje plačalo že skoraj dve tretjin1 naročnikov, med njimi in onimi k1 ne bodo čakali na opomin oz. grožnjo, da jim bomo zaradi neplačilo časopis prenehali pošiljati, pa b° žreb podelil še štiri radijske Emine, kijih je za nagrado prispevala Račka, z računalniškim in drugim blagom dobro založena firma, o kateri pestri in po cenah ugodni ponudbi se lahko prepričate na Cesti kom-Staneta 34 v Novem mestu ali p°,e' lefonu in telefaksu 21-058. Na koncu nagradne akcije pa se bo nekdo od pravočasnih plačnikov veselil barvnega televizorja, ki ga prispeva Novotehna, največje dolenjsko podjetje za trgovino na debelo in drobno ter servisne storitve, njene poslovalnice s tehničnim m gradbenim blagom pa so v Novem mestu, Trebnjem, Metliki, Krškem in Kostanjevici RAČKA, d.o-° f *j tri n. bavn Studia D in Lš* Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega li*18 dodelil nagrado TONE BARTOLI iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo. Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Dom je zavetje sreče — LIPA 2 (1) Prvi poljub — ANSAMBEL L. SLAKA 3 (6) Lepa so jutra — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 4 (3) Po Koroškem — ANSAMBEL A. ISKRE 5 (5) Pod Gorjanci pa nismo pijanci — FIS 6 (4) Pri nas se poje — ANSAMBEL R. PRAPROTNIKA 7 (9) Ohcet — ANSAMBEL J. SUMAHA 8 (10) Venček narodnih — TONČEK PLUT. 9 (8) Preko plota — ANSAMBEL SLAVKA PLUTA 10 (—) Sramežljivi zapeljivec — ANSAMBEL VESNA Predlog za prihodnji teden: Kaj je sreča — ANSAMBEL MARELA. »ZELENI JURIJ« VABI ČRNOMELJ — Črnomaljska folklorna skupina Zeleni Jurij bo imela vaje za pripravo na juijevanje v petek, 24. maja, ob 20. uri osnovni šoli Mirana Jarca pančičevi ulici. v Žu- Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Za lepšo podobo Gospodične približali tisti iz leta 1931, ko so jo uredili po načrtih arhitekta Marjana Mušiča in ob sodelovanju ta- kratnega predsednika novomeške ga planinskega društva Ferdinan ^ GORJANCI — Pred časom so Zeleni Novega mesta sprožili pobudo za ureditev izvira znamenitega gorjanskega izvira Gospodična, hkrati pa so se s tem vprašanjem začeli ukvarjati tudi na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD). Seveda je bilo povsem naravno, da so to začetno pobudo sprejeli tudi v Planinskem društvu Novo mesto, ki je pravzaprav lastnik zemljišča, kjer izvira Gospodična. Prav novomeško planinsko društvo je leta 1931 tudi obzidalo izvir in lepo uredilo njegovo okolico. Tako tudi sedanje Planinsko društvo Novomesto vodi akcijo za sanacijo in ureditev Gospodične in njegove okolice, ki sedaj kaže hudo žalosten videz. Na ZVNKD so pred časom izdelali konservatorski program sanacije in ureditve izvira Gospodične, prejšnjo sredo pa je Planinsko druš- tvo Novo mesto sklicalo pri Gospodični sestanek vseh tako ali drugače zainteresiranih ali odgovornih. Andrej Hudoklin iz ZVNKD je najprej na kraju samem v kratkem opisal zgodovino in pomen izvira Gospodične kot kulturnozgodovinskega spomenika ter predstavil glavne stvari iz konservatorskega programa. Med najbolj motečimi pri samem izviru sta prav gotovo dve betonski skrpucali, ki služita kot črpališči. Nasploh so bili prisotni mnenja, daje treba črpališči vode za planinski dom in Pioniijev dom iz zajetij Gospodične in sosednjega Gospoda ukiniti ter poiskati drugačno, boljšo možnost oskrbe z vodo obeh domov. Čimbolj je treba ohraniti tudi podobo zaledja studenca, nanovo (oziroma po starem) urediti pot do planinskega doma itd. Skratka, prizadevanja tečejo v tej smeri, da bi podobo izvira Gospodične in njegove okolice čimbolj šm Ur, ŽALOSTNA GOSPODIČNA — Pri izviru Gospodične, ki sedaj bolj žalostno podobo, je predstavnik novomeškega Zavoda za vai ■ naravne in kulturne dediščine Andrej Hudoklin predstavil glavne* gniti konservati vnega programa sanacije in ureditve tega slo venskega tumozgodovinskega spomenika. (Foto: A. B.)