TftST, dne 2. januvafja 1909 rPT?.KA deli' j 49(4 Štv. 1. umnimi Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-koati ne kolone, in sicer po § vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. khaja v Trstu tMtO Mo:o opoladi«. Rokopisi se ne vranjo- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. bistro to ipraroUtTi del Lavatoio it. I, I. telefon 18-67. ■ Glasilo »Narodne delavske organizacije'4 v Trstu. Boj proti svobodi dela. Imajo li Slovenci v Trstu pravico do dela ? Ta krat ne vodijo ta boj naravni, gozdarski in m rodni nasprotniki slovpn-,.ga delmstva v Trstu, -- kapitani ampak delavci, italiji-n-ko-liberalni in 8,lc>;ialuu-deim.kratični podpirani od got»vih ^l8Jih kiog»v. K»r se je zgodilo aun e dni in kar se še vprizurja, to pre-“oft vsa pričakovanja tudi najzagriženejega P Simista, Italijanski dtlavci v Trstu pro-Jj f**4 o vojno proti slo ensk m delavcem, rtkajo tržaškim slovet skim dtlavc m ffavico do dela imenujoči jih tujce, .[.D m i r j e I Človek mora kar obstati! .1 Je z res tako daleč zašli narodni ^rftat italijansko-bberalnih delavcev ? Ali ti»lZhres daleč Pr^lo, da interoaci o- *D' socijalni demokratje, po svojem pro-”u,U zak eti nasprotniki vsacega nacijo-al|8ti6negi pojava, ne le ne nastopajo £ ot' tacemu početju, nego celo t kmujejo t'Iftbjansk mi dc.ralci v gon)i poti slokim delavcem. Ali so res jugo lovanski ^.'Jelni dem- kratje tako dal č napredo-l®11) da celo podpirajo t> nesocijalno in rbarično goii)o, ki je naperjena proti ^Ptooin n ih lastne narodnosti? Kar se 0>j» pred našimi t čuii bo menda o iprlo Č Tsacemu, ki hoče videti. Okleniti se ? • b. 0.“ ki združuje slovenske d>lavce, Postalo za vsacega slovenskega delavca, v J® narudno-družabuo, ampak —in sicer vprašanje gospodarja obstanka, vprašanje — Biti Slovenec, pomenja torei po vrsti r fga obstanka, kr«ha. - - h'.eilju 1 beralmh socijalnu-deinokratič ih bili nov’ 0Zlr0Uja jugoslovanskih socijal-^ 'demokratov, biti tujec, privan-t ®n e c, kruuiir, ki ne srne iška i v služka v Trstu. Dosedai se nas )e žalilo ' aših narodnih čut t. ih danes se , hi odreka pravica do ži lj nja, pravica dela, ki jo vživajo pod pokriviteljstvom ^^azirodnih sociali .tov v t liki meri celo 68 privandrani regmcoli. n^^bčeviduo, s tim se je dosegla skrajna list" 'jauski delavci, na čelu jim socija-zd'’. 80 86 združili v — kartel, da ^ Dženi iz edejo gospodarski bojkot proti delavcem JL)a to dosežejo, po-t a [J0 86 ze*° j®dnostavnega sredstva: j^PdUati vsako stremljenje slo-enskih de-skC8v po izboljšanju svojega gospodar-11 ,e 8 a položaja, do narodno-poli-sk ne akcije; osvražiti s tem slovenju ^tlttvce iu piidubiti s tem na svojo g8n. italijansko javno t in simpatje s, °vih krogov. Zato ima tudi vse, kar je v čilskega »voj sedež v „Narodnem domu“ de"8°yenski hiši**, zato delajo sloven-ki I® po ukazu slovenskih političnih Štorje v ! »nV ^ bodemo slovenski delavci, vse to n° prenašali ? Ali bomo trpeli, da se \ e’ katerih mrgoli konsorcij (coope-sklv“l.pri Lloydu, pri c. kr. glavnih sh^h *'W., smatra kakor domačine, • moramo nositi vsa bremena, ^ Ph nalaga eakon, m tujce? Al bi mo .. orlziH. i t...i_ ___: ___ _ ^no gledal, kako cem?8^0 proti se vpri/arja sistema-nam slovenskim delav- ce n ^ homo držali križem roke, dočim b0toattl ho ji malo kruh lzp^d ust? Ali ker 1 1111 > di čim se nas žali s krumirji, trn loftmo skrbeti sami zase, vedoči, da Dočejo sk beti za nai? Dft ”®! Shod mmole nedelje je odgovoril d ufien način. Slovenski delavci so si- cer a so a v g o- ? t> 1 iV- r 8 k h vprašaniih nočejo Oni so ravno tako Tižačani, italijanski delavci in imajo radi t. ga U z'fcs'i sinovi svojega naroda, t>lit‘ r8k'h vprašaniih tukaj isto tako pravico do dela in do obstanka, kaki-r t žaški Italijani. Nočejo biti gospodarji nad Italijani, a nočejo niti služili pod Italijani To naj si zapomnijo pt ovzročitelji sedanje gonje. Ogorčenje naših, slovenskih delavcev, je doseglo svoj višek. V b rbi za ob-tanek se bodo sloveli ki delavci posluž vali vsacega sredstva. Zavedajoči se svoje prav ce bi vtegnili v najkrajšem času izbiti klin s klinom. Slovensko delavstvo noče trpeti več tega stanja in bo, če ne jenja v najkrajšem času sedan a gonja, vprizorila tako gibanje, kakoršnega Trst najbrž še ni videl! Vzroki sedanji gonji, Ker je parobrodno društ-o ,Dalmatia‘ odpovi dalo pogodbo za nakrc.vanje in razkreavanje 8vo|h parnikov dosedanjemu pedietniku, gospodu Angelu Robba, se je združilo več slovenskih in i t a 1 i j a n s k j h težakov, v sv h", da pre-zauuejo oni to delo. Namen je bil li strogo g ispodarske narave: mesto dosedanjega sistema pod et-ništva, kj- r so d- la ci bili le hlapci, postaviti si tem zadružništva, kjer hudo delavci sami g s,>odarji d la in sami dobivali d-biček, ki bi ga sicer vtiknil v žep g. Robba. Parobrodna družba „D.dmHtia'4 je sprejela njihovo ponudbo in dne 12. decembra 1908. se je podpisala pogod ia, glasom katere imajo rečeni težaki prevzeti vprašalno delo z dnem 1. januvarja 1909, in sicer proti ugodnejšimi pogoji, nego jih je imel g. Robba. O kakem kiu-mirstvu torej ne more biti govora. Kar se tiče sami ga podietja, je bilo pričakovat', da bodo vsi za delavstvo zavzeti sloji, in pred vsem socialni demokrate po dravili s simpatijo priza levanje težakov po osamosvojitvi in novi i ridobitvi na polju zadr žuištva. Na veliko presenečenje je pa društvo „Fascio econoinico fra i lavorat-ri d 1 porto“, o kater m se je dosedaj vedelo le, da obsto i, sklical» javni sb d dne 20. decfinbia m. 1., kjer se je odločno protestiralo proti >drusivu, ki ima svoj sedež v Naro inem domu“, ki da h če odvzeti mu (komu ? Robbi ali „Faseiu“ ?) nukrcavanje in razkreavanje parnikov „Dalmatio“, Po kratki debati se je sprejela sledeča resolucija, ki jo radi zgodovinske važnosti priobčujemo d besedno v originalu : „11 Fascio econom co fra i lavoratori del poito invita le s cieth e cooperative era es.&tenti al porto per il lavoro di sbarco e d’ imba co, senza distiuzione di partito pol tico (?), a lina azione comune onde impedire t’ attivita crumiresca degli Sloveni, pr nd- nd i tutte le misure atte acciochč i liberi (?) lavoratori del porto non sieno dannezgiati nei loro interesd“. (V slovenskem prevodu se ta resolu cija glasi: Društvo „Fasc'o economico fra i la-vcraturi del purto“ vabi vsa sedaj v pristanišču obstoječa društva zi nakrcavanje in r. zkrcavstije, brez razlike p litičmh strank, k skupni akeji, v svrho prepr- čenja krumirskega delo-anja Slovenc v, ter j h .abi naj ukrenejo vse potrebno, da ne bodo svobodni pri-taniščni delavci oškodovani na svojih interesih.) Ob nem se je izvolil odhor sedmih članov, ki naj btopi v dotiko z druzimi društvi. In »Fascio« je res stopil v dotiko s socialističnimi z a s t o p i. Tri dni so na.top.di ra ni strokovni t jniki. drž-vni poslanci, predsedniki raznih društ v, da, celo zastopnik tržaške jugoslovanske so-cijalne demokracije, ter zastavljali vso moč, terorizem in grožnje, da bi dosegli razveljavljenje pogodbe in povrnitev k dosedanjemu sistemu zasebnega poejetništva — na kori t podjetnika Robbe. Kar se je tekom prošlega tedna vse rabilo proti tej zadrugi, ki obstoja iz enakopra- nih Slovencev in Italijanov, to se odteguje javnosti in s t m bo pisala zgodovina. V tem času so nekateri od prizadetih delavcev trdil, da se je „Dalmatia“ udala grožnjam in da je enostran ko odstopila od sklenjene pogodbe. Govorili smo one dni z enim italijanskim t žakom, in nam bo še dolgo ostalo v spomii.u ogorčenje, s ki.terim je govoril o tej ostudni g- mi. Očividno, mržnja pr^ti slovenskim d lavcem in žel a, spraviti iste ob vsaki zasluž k, je učinkovala, da so ti „prijateiji delavstva11 vst eiil Č- z tarčo. R izkri kali so sami sebe. Hoteli so zadeti »lovenske delavce, ki so se nahajali v zad-ugi, a zadeli so samo st^ar, hrepenenje po socijalnem in gospodarskem n-predku, po enak pr.vnosti ; zad li so blejal prijateljskih razmer m d italijan kimi in slovenskimi trpini, ki ga je ravno obso-,vraž na zadruga vresničila. Da se to na vts e las pove, priredPa je „N. D. 0.“ na splošno željo našega delavstva minule nedelje, dne 27./12/1908. v Sokolovi dvorani v „Naroduem domu1* v Trstu javni shod. Težko je opisati množico, ki je prihi-t la na ta shod. Dvorana je bila natlačena od vrat do st-ne. Shod je otvoril podpred-s- dnik „N. D. 0.“ tov. Jaklič, ki je po primernem n«govoru podelil besedo glavnemu gov- rni»u dr. J. Mandič u. Ta je zgod .vinskim rnzvojem dokazal, kako je začenši od prvih povo ev moder nega socijalizma delo bilo čaščeno. Fran-cozka revolucija je vstvarila idejajno in abstraktno enakost. Moderni socijalizem hoče uveljaviti materijalno in konkretno enakost s tem, da vsi Jjudj-i vtegnejo svojim razim ram pr merno živeti, da im«jo zagotovljtn obstanek. Radi tega stremimo splošno po svobodi dela. To ima zapisano v svojem programu tudi socijalna di-mokracija. »Delo je prva in največa svetinja«, je oznanjala že francoska revo ucija. In danes, koncem 20. stoletja, moramo vstati na obrambo svobode de a, ki jo hočejo na shodo našo krš ti — socijalni demokratje in italijanski liberalci. Socijalni razvoj se vrši v znamenju oiam svojitve dela. Vsi socialisti od Rod-bertusa in Lassalle a naprej in tudi še pr j, stremijo po mganizaciji dela, ki naj zagotovi proletariatu obs anek. Enanci-paci a od zaubnega podjetništva in pov-speš-vanje skupnega podjetništva samih delavc v, to je želja vseh pravih socijali-st v. če pomisimo na to, potem nam se prikaže še le sed mag mia v vsej svoji odjOznosti in grozoti. Skupina slovenskih in italijanskih delavsev hoče prevzeti raz-krcavanje parnikov družbe „Dolmatia“ v listno režijo. Otresti se hočejo zasebnega špekulanta, pod etnika, in delati na lastno korist. Kaj delajo italijanski tesno&rčm ži, na čelu jim socijalisti ? Zahtevajo razveljavljenje vže sklenjene pogodbe in žugajo z generalnim štrajkom. Ali ni to skrajno auti očija no, reakcijonarno ? Pa-robredua družba „Dalmatia“ naj od-zame delavski zadrugi vže oddano delo in vspo--tavi prejšnje stanje, na ko ist zasebnega podjetnika Robbe. Dosedaj smo bdi navajeni le na boje, ki s» se vršili med dt-lod.jalci in delavci. Socijalistom pripade žalostna zasluga, da so vneli boj med delavci in delavci, izkoriščanimi in izkoriščanimi, v prilog kapitalista, izkoriščevalca. Tep ali so v prah sv je na više načelo, samo da ne pride nekaj sloven-kih delavcev, ki so tudi v zadrugi do vgoduej-šega položaja. To naj si zapomni o naši dela ci! Naj si zapomnijo posebno jzdij, ko so pred durmi občinsk i volitve. Oe je sploh moglo biti dosedaj dvoma o upravičenosti obstoja „N. D. 0.“, so sami socijalni demokratje r»z ršili i vsaki dvom. Stisniti moram • svoje vrste, da se borimo združenimi močmi za — vsakdanji kruh! Tukaj je govornik izrazil upanje, da ne bo zmagalo nasilje nad pravico, ti-r predlagal ob burnem odobravanju sledečo resolu ijo: „Slovenski težaki, včlanjeni pri „N. D. 0.“ in ž pjitni vsi dr igi organizirani delavci, zbrani na lavnem shodu v Sokolovi dvorani „Nuvdnega doma'* dne 27. decembra 1908. protestirajo najodločneje pr^ti reso-lucji sprejeti dn« 20. decembra 1908. na s odu društva „Fa-cio eonouuico fra i la-voriiori del porto“, s k ter' sc »dreke tržaškim slo enskira delavcem, kot velikemu delu avtohtonega t ža«-k ga prebivalstva, pravica do dela, gospodarske osamosvojitve in razvoja; izražajo svojo globoko ogorčenost, da se še dandanes hoče postaviti tržaške slovenske delavce na stopinjo tujcev in pričakujejo, da bodi vsi slov. delavci slednjič od trli oči, izprevideli svoj pol žaj ' ter se vspričo nevarnosti, katera jim preti, oklenil „N. D. 0.“, da iporabijo vsa sredstva v obrambo svoj h gospudarskih potreb in pridobitev," Ta resolucija je bila soglasno vsprejeta. Dr. Rybdf je pnmerjal sedanjo gonjo proti 8lo'enskim dela cem z bojkotom na Turškem. Tam bojkotirajo barbari avstrijsko bi go in Avstrija se nad tem zgroza. Kaj na1 porečem t o socijalistih, ki vprizarjajo bojkot, m proti tujim drža'lj snom, kakor na Turškem, ampak proti svo im sod žiT* ljanom, kakor na Turškem, ampak prot-svoj m sodržavljanom? Ali ni to pravo barbarstvo ? Ne smemo pa obupati. Treba je-da se vsi združimo. Za nami stojijo dru»i Hlovani, ki nas bodo podpirali v naši borbi ze ekziste cijov Tovariš Škrlj je opozarjal na 1 ub-ljansko delavstvo, ki bo z nujvečo zvestobo 8'alo na strani naših dela'cev. Sedanji moment je zelo resen in zahteva enodušnost v mišljenju in dejanju. Lotiti se treba vseh, tudi najskrajnejih sredstev in zmaga mora b ti naša, ker se borimo za pra ično stvar. Tov. Babič je op’ zarjal na neznome razmere, ki vladajo v Lloyd ivem arzenalu ki so jih provzrečili soc. demokratje. Tudi on vabi na odpor. Tov. Jaklič je vabil vse tovariše, naj bodo pripravljeni. Oni nas vedno zapo-stavi ajo in ignorirajo, ker mislijo, da smo slabi. Pok-zati jim moramo torej tudi mi svo o moč. Ne to je tov. Jaklič zaključil ta toli resui in velespomembni shod, * * * Prišel je l.januvarja 1909. Prizadeti delavci, Slovenci in Italijani, so se s pra-voveljavno v smislu avstrijskega zakona sklenjeno pogodbo podali na delo. In kaj se je zgodilo ? Podili so iste delavce proč, od strankarske strasti zast-plj ni delavci, ki so 8'oj im lastnim sotrpinom vz »likali : trpimo Vas na de u, toda kakor hlapce in ne kakor gospodarje mesto Robbe! Razg ala jih je slavna parobrodna družba „Dalmatia“, razgnala jih je slavna c. kr. policija, ki je nastopala po višjih „željah in vkazih". Ju-irajšnji shod, na katerega priti je dolžnost za vsacega slovenskega delavca ho na primeren način odgovarjal na ta nečuveni — škandal, ki se je zgodil leta 1905. v moderni Avstriji pod namestnikovanjem princa — Hohenlohe! Omenjeni časopis priobčuje slovenski dopis pod naslovom „Alea jacta“. Ta dopis je redakcija komentirala s sledečo pripombo: ^Priobčujemo ta dopis poslan nam iz vrst naših slovenskih kolegov. Daj Bog, da nam bo mogoče s prihodnjim letom razširiti naš list za slovensko rubriko, kakor tudi za natančne rubrike slovanske železniške koalicije, kateri k Novemu letu 1909. želimo popolen vspeh. Prihodnje leto bo, daj Bog, zgodovinsko pomembno leto za vesoljno slovansko železniško uradništvo in uslužbenstvo. In v znamenju sodelovala slovanskih pripadnikov krilatega kolesa veselo in z najboljšimi upi vstopamo v leto 1909 ! Uredništvo. Pismo jugoslovanskega kolege se glasi : Alea jacta. Pred dvema Moma je prišel pri „Ei-senbahn-Beamten-Vereinu“ na krmilo Ba-stendorff, ki je kandiral na program : Koalicija z „B,*jchtschutz-Vereinnm“ in z nekaterimi drugimi manjšimi društvi železničarjev. In uradmštvo, ki je bilo že sito večnih kriz v društveni centrali, se je oddahnilo : hvala bogu, vendar enkrat nekaj pozitivnega — za spremembo „ne-lo’alnega“. Društvo žel. uradnikov — prosim avstrijsko uradništvo, znano po celem svetu in še delj po svoji tradicionelni lojalnosti — naenkrat v zvezi z rudečo internacionalo I In zamajale so se sive glave po naših ministerstvih. — Mi pa smo vihali rokave : „Mi-ha-mi—“. In veliko veselje je bilo v kraljestvu Izraela. Dobro se spominjam, bil je čmeren, oblačen večer, in dež je rosil — nebo nam torej ni bilo „milo“ — ko smo rodili to koalicijo pri nas na jugu — v beli Ljubljani. Gospod Kopač ji je dal svoj blagoslov in izrekel je tehtne in preroške besede: »— — in vi, gospodje uradniki, danes ste prekoračili črto, čez katero ni povratka nazaj ; in resnično vam povem, pred svojim duševnim očesom vidim dan, ko ne bodete z nami — socialnimi demokrati — samo koalirani, ampak — “ Takrat so je zgodilo, da je nekdo brezobzirno kihnil — in mene je stresel mraz po hrbtenici.... Začela se je nova doba, polna prej latentnih, zdaj oživelih življenjskih sil. „B. V.“ je rasel na umu in telesu — posebno na telesu, in sodrug Tomschik je imel veliko „dopadenje« na njem. Prišla je volilna reforma in prinesla socialni demokraciji — menda po božji volji — obilo mandatov. In z močjo so-cijalno-demokratske stranke je raslo naše zaupanje, in vzrastel je naš pogum. Kaj vraga — kje je kak strahop^tnež ? ! Tako zastopstvo v državnem zboru ! In vsi kot jeden mož bodo zastopali naše tfžnje — Naletelo se je tu pa tam na tepca, ki je trdovratno trdil, da je nekaj gnilega, nekaj prisiljenega v tem kcnkubinatu, in da pride razočaranje. Ali to so bili navadni tepci. In razočaranje je prišlo res. Stvar je bila namreč taka. Doba tistih treh let, ko je imela baje soc. dem. stranka „vezane“ roke, je potekla letos v jeseni; Etos je tudi jubilejno leto — kakor nalašč 1 In mi uradniki v zvezi z vsemogočno internacij onalo — to se bodo tresla ministerstva — —! Izvolili smo delegate za eksekutivni odbor koaliranih društev in jih pos'ali na Dunaj, da nam oprti na g. T. mschih-a in sodruge izposlujejo naše „zahteve“. Ali zgodilo se je, da se je gospod Tomschik, ko so naši de-legatje stopili pred njega, nekaj časa zvijal, naposled pa ravnodušno izjavil : „Non possumus! Jubilejno leto — prosim : Za božjo voljo •— le škandala ne“ — In Sklonile so se glave — in konfuz-nost je bila velika. Naposled še ni domino, ali je bila to res konfuzija. Ali odi Si kakor hoče, faktuin je, da nas je ta izvrSevalni odbor, na katerega je bilo koncentrirano vse naše upanje, po receptu gg. socijalnih demokratov takorekoč prodal. Za štiri leta, gospoda, so nam zavezali toke in prišli praznih rok z Dunaja — to se pravi, prinesli so to, kar nam je ministerstvo ponudilo že prej. Ali so imeli ti famozni „zastopniki“ za tisti „pakt“ mandat? —- Ali gospoda — čemu vznemirjanje ?! Razočaranje je moralo priti ; in dobro je, da je prišlo tako kmalu in ž njim treznost, zakaj gospod Kopač je prerok. In naposled, ali smo „vezani“ štiri leta? „B. V.“ je vezan, oziroma njegovi člani. Izstopimo iz tega društva in prosti smo —. Ali zanimivo je vprašanje, ki mi nehote sili v pero: odkod pa naenkrat ta strah pred .^kandalnm" pri 1 udeh, ki so vendar vajeni škandalov, ki takorekoč žive (d škandala — ? Odkod ta lojalnost na zzgoraj ? Stvar je ta: ti gospodje so c. kr. vladna stranka. To so v«m krotki ljudje kot ovce. Vsak človek namreč ve, da je številna moč socijalio-demokratske stranke v parlamentu posl-dica konfuznosti meščanskih strank po volilni ref .rini — ta številna moč je njih prehodna doba —slučaj. Kakor se ve, je naš parlament vedno v nevarnosti, da se ga razpusti. Zato se interna cijonalni gospodje ne upajo delati zgage v tih nevarnih časih. In mi srno se nanje zanašali. Seveda smo se nekoliko zmotili. Ali m tij » se tudi oni, če mislijo, da bomo še delj časa za štafažo. Koj ko smo spregledali, nam je bilo jasno, kaj nam je storiti: Proč od organizacije, bi na gori navedeni način zastopa naše interese — to je naš odg >vor! Proč od organizacije, ki nam Sl .vanom že po svoji konstituciji in koaliciji veže roke, da ne moremo d. lati za svoj narodni razvoi, za svoje narodne težnje. Organizirajmo se na narodni podlagi — mi Jugoslovani, kakor, so že organizirani Cehi in Poljaki. Češka in poljska žel. društva so mlada, a so se v kratki dobi svojega obstanka mogočno razvila in sklenila „slovansko z»ezo“, pri kateri manjkam? samo še mi Jugo Jovani. Ta društva so : 1. „Spolek českfch ufedmku želez-ničnich v Pragi“, ki šteje čez 3000 udov. 2. „Zwiazek urzednikovv c k. kolei panBtwuwich w Galicyji“, ki šteje čez 1500 članov. 3. „Zemska. jednota". društvo žel. vslužbencev za češko 30.000 članov in 4. „Samopoc“ v Galiciji — čez 4000 članov. Jugoslovanski tovariši! Pri nas na Slovenskem se ždij bije sveti narodni boj proti germanizmu. Po dolgem spanju so se našemu narodu odprle oči, in videl in spoznal je parazite, ki pijo srčno kri, Jki mu razjedajo mozeg in zastruplajo njegovo dušo. Ves narod se emancipira na gospodarskem polji, da ne propade. Storil je s tem velik korak naprej k boljši bodočnosti. Tovarišij tudi naša narodna do žnost je, da se emancipiramo, da se otresemo spon, ki nas vežejo danes. Ne samo naša dolžnost, ampak naša vitalna potreba je, da se organiziramo samostojno in koaliramo z brati Čehi in Poljaki, ki nas čakajo z odprt mi rokami, v mogočni slovanski zvezi. Tako nam bo mogoče delovati ne samo za svoj ekonomični program, ampak poleg tega bomo lahko zastopali svoje narodne težnje. Tovariši! Moralna pomoč m-le vReh Jugoslovan-kib, ampak po koaliciji 8 Cehi in Poljaki vseli slovanskih gg. poslancev nam je zagotovljena; za-igurana nam pa je tudi, kar je za naš začetek in hitri razvoj velikanskega pomena, razven moralne pomoči gori navedenih slovanskih žel- z. društev, tudi najizdatnejša gmotna pomoč „Spolka českjrh u. ž.“ tako da bodo člani „Društva jugoslovanskih železničnib uradnikov" uživali koj v začetku vse ugodno ti, katere nudijo druga podobna društva svojim članom. Ali nam je treba organizacije na narodni podlagi? O potrebi take organizac:je naj govoti nekaj statistike in zgodovine ravnateljstva c. kr. drž. žel. v Trstu : Ko se je odprla nova proga iz Celovca v Trst in so bile s to progo vred pndrejen« tudi vse stare proge drž. želez, na Kran skem dinkciii v Trstu, se je govorilo o »slovenski direkciji" in pričakovati je bilo, da bodo d- bivali slovenski mladeniči kruha na domačih tleli. Ali Slovenec obrača, Nemec pa obrne. Namesto da bi se bilo skrbelo za slovenski naraščaj, poslali so iz vseh delov Avstrije nemške uradnike — seveda take, katerih so se radi izn bili drugje — ki seveda niso Vešči našega jezika in so torej že zaraditega nesposobni, k nam v Trst. — Ljudje se čudijo, če se jim pove, da jfe v tržaški direkciji, kateri je podrejeno čez 1000 kilometrov žel. prog — ki so vse na slovenski zemlji —. pri centrali: med uradniki 22 Slovencev in 116 Nemcev; zunaj na prosi je pa 92 Slovencev iu 122 Nemcev. Med poduradniki je krog 140 Slovencev in 139 emcev; tudi med slugami je 182 Nemcev. To je 550 ljudij, ki odjedajo Slovencem kruh. Na vsakem višjem mestu sedi seveda Nemec. Tovariši! Slovenska javnost! Ali ni to sad našega narodnega indifarentizma, posled ca naše patentirane zaspanosti in zanikrnosti. Zato nas zaničujejo in zapo-8tavliajo, ker mo — tolerantni. Vprašam slovensko javnost: ali teh razmer nikdo na Slovenskem ne vid ? Ali je treba uradniku samopomoči ? Po receptu barona Beck-a ne sme uradnik „delati“ politike. Ali to velja samo za Slovane. Za Nemce ne. Tukaj pri nas na Slivenskem smpjo uradniki javno pro-p-girati pangermanske idej«, u tanav- ljati šulverajnske šole in skupine Sud-marke. Taki ljudje postanejo vladi »unentbehr-lich“ in dobe najl pša oziroma naboljša mesta. Gospoda — ali nas ni nič sram ? Ali ne zaničujemo sami sebe, če gledamo vse to tudi v naprej mirnodušno in ponižno ? ! Ne ! ! Zato orgamzacija ! Tovariši! Alea jacta ! Jugoslovan. Na razpotju. Prejeli smo iz Ljubljane: Kranjska socijalno-demokratična stranka si je nadela eno najlaglje izvedljivih nalog — intri-gantstva. Kranjsko učiteljstvo je kakor bodemo prihodnjič poročali, radi dozdevn' ga zapostavljanja od strani na-rodno-napredne stranke izstopil) iz iste. Nas, kot nepolitični, temveč gospodarsko socjalni struji, ki bo zavzela najširje mase našega naroda, to ne briga. Briga nas pa hinavsko in zahrbtno vabljenje učiteljstva v sociialno-demokratski tabor, ter sklicevanje proslulega Kristana — na mednarodno-t. V hipu, ko je imenovan Belar, nem-čur, na mesto nadzornika, sistemizirano samo v ponemčevalne svrle, v tem hipu vabi ta obliznjenec učteljstvo — naj se organ znje na m dnsrodni podlagi, češ, da je proletarko, ravnotako kot slabo plače-van delavec. Stara, izpeta Kristanova pesem. Kjer ne more dokazati s fakti, straši s fantazijami! Mi vemo predobro, da nam je inter-nacijonalizem dosedaj ne le ogromno škodoval, pač pa nam ugrabil n« j lepše zemlje od Vindobone — tja do Vidma ter iz Tirola doli globoko v Istro so segale naše meje, a jih je pobrala internacijonala — križa in m> ča ! Novodobna rdeča internacijonala pač ni nič drugega, nego dogma, priznana od njenih propagatorjev sam h, z glavnim in prozornim namenom, brez križa in meča, s samo frazerijo, ki so jo močnejši narodi že davno prepodili s svoje zemlje, odtujiti mase narodnemu ču*u, — in to skušajo razni Kristini — d-. Tuma in druse take kapacitete ucepiti tudi našemu učiteljstvu, v d<«bi, ko se socijalno-demokratični vodja Adler, z namenom nas ignorirati, govoreč v prilog laški univerzi na naših tleh, niti iz daleka ne spominja naše visokošolske krize I Učitelji naj le postanejo socijalni de-inokratje! Sl bodno jim ! Toda potem naj ne pričakujej >, da jili bo ljudstvo pLčalo za njihov trud, temveč plačalo jih bode za njihovo — nekorektnost, tako kot zaslužijo, oni pa bodo imeli zavest, da so pomagali graditi m'»8t do Adrije s tem, da so preparirali potom mednarodnosti našo mladino k izdaj tvu. Eno dokaza ! Mladenič gre, poučen o mednarodnosti se strani s oiega učtelja v svit, recimo v Trst. Tu pa mora, ako ima količkaj razuma, sprevideti, da se mednarodnost ne respektira, temveč da 86 respekti-rajo se strani socijalno-demokrat čne stranke edino-le „reg’ icoli", ki mu mlademu, ki je prišel slnžJi si kruha, i tega odjedo. Ako pride v Gradec, ista slika. Prokleto tužne pojme o mednarodnosti ponese ta mladenič v svojo borno domovino, predno odide, — siljen v to — v Ameriko. d> čim se na našo zemljo naselita Lah in Nemec, prav po medaarodrlem receptu. Zato pa naj kranjsko učiteljstvo pomisli, da prvič razmere na naši meji absolutno ne dopuščajo duha mednarodnosti širiti m- d našo mladež ; drugič, da d- ca to pridejo t svet vidijo istega mnogokrat drugače, nego se ji ga je s teoretske!!* stališča slik Jo, ker se v življenju teorij11 in praksa le malokdaj vjemata ; tretjič, .J>* od iriternaci onalizma pridobivajo le narod1, dočim mali moralno a radi teg* tudi materijalno izgubljajo; četrt č, da 1,1 Kristana, Tumo, Reg nta, Kopača in take kvasarje l-eciino na Francoskem,? Italiji in drugod, k er je revizijonizem 9°' cija izma na vrhuncu, linčali ko bi tuj*0 nastopali kot pri nas ; in petič, da je i®' ternaciionalno8t socijalne d mokracije pr0' padla na kongresu iste same bu škega, * tudi deloma že predlanskega leta, ter ®J tudi razredni, kot rev lucijski boj ni vet od vi čine socijalnih demokratov priznavaH iz'asti ne od revizionistov, ki so še vedn® boliši socijalni demokratje kot pa naši »Jugoslovanski". Prav je, da je učiteljstvo nad stra°' kami, kot stojimo tudi mi, delavci, v čl j' njeni v ,.N. D. 0.“, ker le tako bo«e vršilo svojo dolžnost res po svoji volji, Če je pa učitel stvo, in to je v res' niči, pr letarsko istotako kot navaden d6' lavec, evo, narodnega dela ca, ki mu P0 nuja tisoče in tisoče žuljavih dlanij, mu bodo hvaležno izvojevale zaslužen8 plačil i, in sicer brez — internacijonnlC9 sti, brez da bi potajili svoj slovenski čut Učitelistvo je na razpotju, a upaCj1' da bo znalo kreniti pravo pot, pot, ki J8 je na učiteljskem shodu oznanjal prv9*1 učitel st a, g. Engelb-rt Gangl, pod devi^ narodnosti in demokratizma. Slovenski delavci! Srca Vaših nasprotnikov niso koli bila za Vas. Od danes naprej P' niti zakon več za Vas. Pismeno p°' godbo imajo Vaši tovariši v rokah, * vendarle je vspelo nasilju in skrijj’1 bezobzirnosti Vaših nasprotnikov lC gotovih činiteljev prisiliti paroplovP0 družbo »Dalmatia«, da je na nečuf0" način prelomila pravo vel javno pogodb; Vse to se dogaja, ker nočejo privoŠPP, Vam, domačinom, da bi se osvobou*! jarma hlapčevstva, da bi zagotovilise^ in svojim družinam vsakdanji Vse to se dogaja radi gotovih obzirov. Ali bomo to mirno prenašali ? Glasno mora prodreti naš glas ogor' čenja do vseh, ki nas nočejo uvaževdr Naša usoda je Vaša usoda, je usod9 vsega slovenskega delavj stva na tržaškem ozemlja Napnimo torej skupno vse moči, d9 odbijemo nezaslišani napad na n*®: življenske interese 1 V to svtbo vic Vas podpisani, da pridete vsi, kak°r en mož, na VELIKI Javni shod ki bo jutri v nedeljo 3. jan. 190$ ob 10. uri predpol. v gledališčni dvorani »Narod. v Trstu. Slovenski delavci! nezaslišana 't krivica, ki se Vam je zgodila, prid1" vsi na ta shod, da bo tudi naš odgOf0* primeren. TRST 2. januarija 1909. Predsedstvo ,,Narodne delavske organi taclje v Trstu =H=50 DOMAČE VESTI- Slovenski železničarji! V dobr®^ spominu Vam bode §•* oliisk, ki ga je P9 pravil v „Narodui delavski organizacij dne 27. septembra t. 1. drž poslanec , osrednji ta j n k močne organizacije železniški vJužbencev na Češkem (Z rn-ka Jede®, zfizencu Brah v ki dl. Češkem) " j B u I- i v a l. Ravno tako Vam bod-i š®^ dobi cm spominu znameniti javni shod, j se je vršil omenjenega dne v Trstu >n č katerem se je splošno izražala želja P zdmžitvi vseh slovenskih in hrvaških L lezdičarjev i dično matico čeških žtLzniš*® ^'užhencev v Avstriji. To je pač umevno, železničarji tvorijo, tflko važno stroko v Veliki druž ni prolefari ata in zahteve, ki jih stavba zastopanie njih interesov na ž levičarske organizacije so tako velike v tehničnem, m< zdno-stmkovnem, gmotnem in moralnem obziru, da je ta m čna, koncentrirana in centralizovana organizacija v stanju zadostiti vsem tem Mhtevom. Železničarji! Organizacija železniških uslužbencev na Češkem razpolaga danes z močno armado čez 23.000 železni* čarjev. V zadnjem času so se tudi poljski železničarji izrekli za združitev z češkimi železničarji, ali ni pri tem jasno d« co tudi slovenski in hrvaški Že!e’ničarji občutili potrebo združiti se se svojimi severnimi rojaki po poklicu in po krri ,-n stem postaviti trd temeli organizaciji vseh slovanskih železničarjev v Avstriji? Železničarji! Dosedaj se je Soc i-lelna demokracija bahala, da je le v njenem okriliu rešitev železničarskega Vprašanja. Ali je še koji izmed Vas ki veruje t\j domišljiji? Socijalna demokratična železničarska organi z a c i i a ni nikdar mislila resno s žolemičar-kimi trpini in je svoj numun vi-d‘!a le v pospeševanju strankinemoči. To strogo obsodbo so potrdili sami soc. demokratje s tem, da so ravno v tem letu Po sodr. Tnmschiku in Dr. Ellenbogenu Izdali Vaše interese s tem, da so se ne ?amo zadovoljili z drobtinicami, ki jim jih je vrglo železniško ministerstvo ampak tudi * tem da so Vam vezali roke za štiri Rta. Železničarji! Temu nasproti je češka železničarska organizacija večkrat dokazala, Posebno se znano pasivno rezistencijo, di J® prava in iskrena prijateljica slovenskih železničarjev. Pristopimo torej k njej! Da se to dos*že, vabi Vas Podpisano na lavni železničarski shod, ki *e bo vršil v ponedeljek dne 4. januvarja 1909 ob 8. uri zvečer v „Sokoloviu dvorani Narodnega domau v Trstu (Piazza Capina). Železničarji! Pomislite, da so si v 2?dnjem času tudi železniški uradniki vstva-V'li svojo »slovansko" organizacijo ! 5 tem je pač dokazana potreba iste. Uva-2o:te to, storite svojo dolžnost in pridite Polnoštevilno na shod dne 4. januvarja 1909. B Trst, dne 28. decembra 1908. Pripravljalni odbor železničarjev v Trstu. V svarilo slovenskim delavcem. Pišejo nam : Pr« d približno dvema mesecema se je «akor blisk raznesla vest, da je Jože Ko-P*S imenovan tajnikom avstrijskih železnic, mr pooblaščen sprejemati delavce [za sklada c. kr. drž. žel znice v Trstu. V< deli m»o sicer, da sprejema dvomi svetnik •pff prepogo-to in ob vsaki uri Kopača, 4* se bode razvi'o iz teh pohodov tako Prliatelj8tvo; da bo Krpač imenovan njenim tajnikom, tega pa v resnici nismo Pričakovali. Kar smo smatrali poprej za neverjetno, "° se je malo dni pozneje zgodilo. Nekega jPrga dne prikoraka v skladišče c. kr. ^avne železnice (na ribjem trgu) četa ^stoječa iz 20 de'avcev pod osebnim vod-*tyom gospoda obersodruga Kopača, kateri ^ zmagonosno ukazal, da se njegove ljudi izdrli p0 skladišču. Ko smo mi starejši delavci vse to Kidali res nismo vedeli kako bi si to stvar 'elmačili, ali iz vsega kar se je zgodilo !?<> sklepali, da morajo biti to posledice ^°pač-Ruffovega prijateljstva. ILsiravno 5?8 je jezi o, da nas je dosedaj teroriziral ^°pač, si vendar ni mo nikdar mislili, da 86 bo temu teroristu pridružilo tudi ravnateljstvo c. kr. državne žtleznice. Toda hakor se je zgod lo velikemu Napoleonu, ra*o je bil nesrečen tudi mali Kopač. Ko J® Prišel na vrhunec svo e slave in časti, *avrtelo se mu je v glavi in telebnil je v rr°Pad, katerega si je leta in leta sam I °Pal. Ko so prišli namreč njegovi de-|avc' dne 17. m. m. popoludne zopet, ka-*°r Po navadi na delo, jih je poklical f^stojnik skladišča vseh 20 v pisarno, ter J h brez vsacega vzroka izplačal in poslal °niov. Za nas slovmske delavce pri drž. ^ebznici bi bila ta stvar ugodno rešena, ®r smo s pomočjo naših narodnih poslan-y dosegb^ da se je pretrgala vže ssma ID Škandalozna zveza med K' pačem ravnateljstvom. Toda opeharjeni 0aavch kateri so se čutili že popolnoma raz rtlem stalnem delu, so zopet grozno bm &rani' posebno ker se je to zgodilo L- Prazniki in v sredi zime. Ko so od- 1 .8 skladišča se je slišala marsikaka ljiv.a ’a Pretdna beseda na račun zape-4o»C8’- ^ater* ji™ j® obljuboval zlate grafom® in pri tej priložnosti tudi stavil ne teC čedne pogoje, pod katerimi jih sprejme v stalno delo na državno železnico. Mi svetujemo tem zapeljanim revežem, ki so morali postati po sili socijalisti, da se obrnejo do pravovarstvenega urada jugoslovanske socijalno-demokratične organizacije, katera jim mora dati pravovar-stvo, kajti v predstoječem slučaju so vsi pogoji, po katerih lahko vsak 0'g«nizirani delavec zahteva od svoje organizacije pra-vovardvo. Upanja je sicer zelo malo, da kaj dosežete, k večjem bodete dosegli to, da priborite pravnemu zastopniku sodrugu Šolarju zopet en fiasko. Slovenskemu delavstvu naj pa služi ta slučaj, kakor tudi vsi prejšnji v svarilo, da se ne bo pustilo vloviti v zanjke lahkoživ ca, kakor je Jože Kapač. To so prijatelji ljudstva! Znano je, da se je razpravljalo te dni v dunajskem parlamentu o postbnem pooblastilnem zakonu, s katerim se imajo podaljšati trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. vKer so pa temu podaljšanju jako nasprotni vsi agrarni poslanci vseh strank radi svojih poliedelskih volilcev, je bla nevarnost jako velika, da ta nujni zakon ne vdobi potrebne dvetretjinske večine. In res šlo se je le za par glasov, sicer bi bil ta zakon propadel. In v takem sluča u bi bila vlada prisiljena poslužiti se zopet onega zloglasnega paragrafa 14 in cena me3a bi se takoj povišala, čim bi se zaprle meje proti uvaženju mesa iz Srbije s prvim januvar-jem. Državljani bi bili tedaj zopet prikrajšani za ustavno pravico parlamenta iir gmotno oškodovani na najpotrebneji hr»ni. To prliko so nporabili posebno socijalisti, da so že dolgo poprej agitirali v smislu tega zakona, in proglasili vsakogar za sovražnika parlamentarizma in izdajalca in izkoriščevalca ljudstva, ako ne bi g asoval za ta zakon. Ker so pa mnogoštevilni agrarni poslanci napeli vse svoje sile proti temu pooblastilnemu zakonu je bila nevarnost jako vel ka, da zakon propade. Radi tega so zbrale vse stranke svoje poslance,, da bodo navzoči pri tem važnem glasovanju. Pričakovati je bilo to posebno od strani socijalistov da bodo znali varovati korist d lavskega ljudstva — ali vendar naših tržaških socijalističnih poslancev ni bilo na Dunaju razven enega ; ni se jim zdelo vredno potegniti se za korist svojih volilcev ! To so prijatelji ljudstva. DOPISI. Iz Ljub'jane. — N a z o v i predavanje. V nedeljo dne 20. decembra m. 1. ob 2. uri popoludne obdržaval je prosluli dijak (? !) Vekoslav Mrak (Koro’aaski) nekako „predavanjeu v prostorih društva „Prosveteu, Imel je govoriti o socijalizmu, a je s prozornim namenom blatiti „N. D. 0.“ ter navz« čega tajnika iste izjavil, da hoče s v oj takozvani „cikl“ raztegniti, ker ne more (vsled blatenja ?) zvršiti s „soci-jalizmomu, na še eno „predavanjeu. S hinavsko izjavo, da ne pripada nobeni stranki, ter da noče govoriti o eoc. dem. stranki kot taki, temveč le „o socijalizmu kot teoretičnem predmetu“ prešel je na „N. D. 0.“, ki mu tiči v goltancu. Omenil je, da „N. D. 0.“ sploh programa nima, (K njemu se bo šlo ponj na posodo. Uboga para) ter da Je nastala iz ruin raznih meščanskih propadajočih stranku. Nadalje je ščenečil, da Je „N. D. 0.“ nečuvena inkvizicija (mučenik) ljubljanskega dijaštvau, ker da je bil na prvem njegovem predavanju11 navzoč neki dijak „policaju p slan od krogov „N. D. 0.“ Temu Človeku se je res v Trstu temeljito posvetilo, ljubljanskim dijaškim krogom se še ne ssnja zakaj. Sedaj si pa upa trditi, da ga je tajnik „N. D. 0.“, ki je prišel iz Trsta, tu v Ljubljani očrnil v „ttišjih krogihu. Hrupno veselost je provzročil z opazko, da mu je podpredsednik „N. D. 0.“ v Trstu hotel .fizično“ usiliti „N. D. O." Tajnik ,,N. D. 0.“ tov. Slavoj Škerlj je nato izjavil, da to ni nikako predavanje, temveč čisto navadno obrekovanje, ter da dokler Mrak ne poda izjave, proti komu da je bil od njegove st ani obrekovan, ne [i more takim prdlim insultom dalje slediti. Ker Mrak te izjave ni hotel podati, se je tov. Škerlj oddaljil skupno z mnogimi dijaki, ki so (vsa čast jim) to podlost str« go obsojali, potem ko je izjavil, da je sila žalostno, ako ljubljanskemu dijaštvu taka „predavanjau teknejo! Tretješolski obrekovalec je seveda potem prodajal svoje demagoštvo ostalim dijakom, ki so, po položaju sodeč, „Mra-kovciu. Srečno Novo leto! članom „N. D. 0.“, sploh vsem slovenskim delavcem, prijateljem, naročnikom, čitateljem in somišljenikom. v ^9 Uredništvo in (Ipravništvo »Narodnega Pelavca“. © O O o o o Dr. Josip Mandič in družina voščijo vsem slovenskim delavcem srečno in veselolnovo leto! KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojacnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točna. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst Trst Odgovorni urednik: STEFAN KOS. I.»tulca in Izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trata. Tilka : TISKARNA ..EDINOST*1 v Trttu. ul. Farneto št. 46 ae priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom »N. D. 0.“ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. — : Pokama jiftreule : v Rojanu, ulica Montorslno St. 7 ima na razpolago KS vedno svež kruh S in vsakovrstne najfiintjše sladščice. Sprejema naročila. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki Izbor vsakovrstnih najfhiejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Oene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV, . . . K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: J>obra gospodinja1*, gospodarja knjiga za naše iplade gospodinje, vezano - 2 80 „Š'irl rnake slike**, povesti .... „ —-60 BENEŠ: .Brod«kovskl odvetnik** . „ 1-50 Kip Oregorilda.................„ 4 — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvah po raznih cenah. NOVOST! NOVOST tlahltl zn dvornim In vrte pri • • • • zabavali • t • • v belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni In pnplrnlcl Josip Gorenjec TRST. — Ulica Taldlrivo 40. Dr. Fran Korsano |specijalUt za sifilitične in kožne bolezni | Imn svoj nmbulntorll v Trstu, v ulici San Nicolč štev. 9. (nad Jadransko Banko). Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Pekarna Saksida - v ulici del Belvedere štv. 3. -ima na razpolago VEDNO SVEŽ KRUH Prodaja vsakovrstne sladščice, b škote Gatti, mandeljne e fave in razna najflnejia vina. SPREJME NAROČILA. jilojz Povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragulj arsko delo po najzmernejjih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje, HT Slovensko podjetje I *RI Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško - obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruzellps-u z največo odliko .GRAND PRIX“ diplomo. Nsročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dota August Štular. TRST« vla dede Pos e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada In skladišč c kr. priv. lloyd orož. e. kr. finančne st.aže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — TRST. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo (tiki) C. ia M. Velika izbera Galosch ----Cene nizke. — — — Postrežba točna. — I AU8TRO-AMERIKANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRS T—B UENOS -AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike 1. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu ▼ Trstu, ulica Mollu Plooolo it. 3. ali pa Ji kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ZIVNOSTEMSKR BRMKR PRO CECHY R MORRVU - Obrtna banka" za Češko in Moravsko. Ustanovno leto 1868. Menjalnica : Via Nuova štev. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nlcol6 30. telefoni sei-trf - Podružnice na Dunaju, I Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostčjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI CENTRALA v PRAGI. KUPUJE IV PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE. VALUTE IN MVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital: K SO OOO.OOO. — Rezervni in varnostni zakladi Srez: 9,500.000. — Brzojavi : Ž vuostenskd, Trst 4,|4°|0 Vloge na vložne knjižice 41), , »I 4 O ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA • • Tekoči računi in računi na bančni žiro STAVBENI KREDITI — KREDITI PROTI DOKU VKRCANJA. Kdor nakupuje v dobro znani trgovini jestvin Vekoslava Plesničarja v ulici Giulia 29., ima gotove posebne ugodnosti. Da se prepričate idite tja — bodete zadovoljni. Podpisani naznanja sl. prevzel občinstvu, da je pekarno in slaščičarno Ctmpo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh n razne sladščice, potice itd. Udani Pilip Trobeo. Filip Ivaniševič : zaloga [dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodsja na malo in veliko. — Nadalje priporoma slav. občinstvu svoje gostilne „Ali’Adila“ ul. Nuova štv. H in „Ai fratelll 4almati“ ulici Zudee lie Stv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno ▼ ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Podpisaui priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradorl in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino*, in pivo Pun-tigAm — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO g ni. deli' Utrlo (51 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. - Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim orlom : „il lil litru": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavne. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Dobra donuča hrana se dobi v gostilni „A1 Teleg*rafo“ ulica dello Squero nuovo štv. 15-17, (nasproti poštne palače). Punttaramsko marčno piro. — Izirstna vina: dalmatinsko, istrsko, avstrijsko, šiajersto in furlansko. 0I> vsaki url gorka in mrzla Jedila. Kosila po 48 stotink. Udani M. HUTTER. Pekama Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vonto in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec In jagodec in druge razne likerje, Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljeni oblek za gospe, gospode in otroke • • • • ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi naj nižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via detle Torri štv. 2 (za crkvljo »v. Antona novega). Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. r 3 3 : Pekarna Josip Vatovec : ulica Sette fontane 831, Zrst s prodajo sličic. - Vsak čas svež M. Postrežba na dom. Moke Iz prvih ogrskih mlnov. Dezertnl prepečenci. Gostilno društvo Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno mi razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade. 9NT Postrežba točna. tmr Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmmr društva „Jadran“ Viktor Kosič. IVAN KOŠMERU IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, a L Moatmsinn št 7. kjer ima na razp ilago vsakovrstDe kolonljallj® In druge jestvine, kakor tudi raz ie delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. ^Tmovo pogrebno podjetje^ v Trstu, ul. Vineenzo Bellini 13, telefon 1403 tik oerkve a v. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na izbero, za prireditev vsakjvrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnioa ln zaloga venoev tn raznih ovetlto Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtva**« stroka. Zaloga voSfienlh sveč, z lastno tovarno. — Pi odaja na debelo in na d obno Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozemstvo. VODSTVO. v. J p 11*13; I samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-le v zaloge Izgotovljenih oblek _ _. Dobauschek ^ I 1 TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. I § Vrha tega po jako nizkih oenah: barvane ali črne obleke za moške in dečke kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, j