Ako je na Lenartovo grdo, do božiča bo ostalo tako. Murska Sobota, 3. november 2005, leto LVII, št. 44, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,30 evra) Vreme Brad v vzdušju čarovnic Podpis pogodbe o ustanovitvi družbe Pan-nutri Jože Hirnbk: petnajst let na čelu krovne organizacije porabskih Slovencev Vaš novi naslov za vozila Audi PORSCHE MARIBOR Šentiljska c.128 a, tel.: 02/ 65-40-334,040/ 950-950 Dan reformacije v Gornji Radgoni Str. 2 Str 15 - Primer Makoter pred višjim sodiščem Odločitev čaka na prostosti Str. 12 - Kratka ulica v Moravskih Toplicah Ulica more in glavobola Krajani na severnem delu Moravskih Toplic se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da ne bodo imeli več nekdanjega miru In narave Str. 5 - Dvajset let nove mačkovske šole Lahko se kosajo z mestnimi šolami Str. 4 - Tekstilna tržnica Selili bi jo v Gregorčičevo ali Markišavsko ulico, morda kar v mestno središče Str. 17 - Šport Kdo bo najboljši pomurski športnik leta 2005? Str. 13-VKSUpovcl razhajanja glede pobiranja denarja za pokopališče Mar samo slon iz čisto navadne muhe ali stanje duhov?! Str. 6-Najprej je bil »mobllaro blok« Trideset let izdelovanja bivalnih enot v Gornji Radgoni NAROČNIK J? odstotkov nevarnih ^uacij rešuje sklopk AKTUALNO 3. november 2005 7 VEST NK Dan reformacije v Gornji Radgoni Poudarila je individualnost V občini Gornja Radgona so pripravili ob dnevu reformacije tudi letos izjemno zanimivo proslavo, katere tokratni slavnostni govornik je bil magister Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja. Pomembnost Trubarjevega dela je najprej poudarila Vladimira Mesarič, ki je povedala, da se z dnevom reformacije spominjamo dosežkov in vrednot slovenskih reformatorjev: »455 let tiska prvih slovenskih knjig. Katekizem in Abecednik, deli Primoža Tru- barja, ki sta nas uvrstili med 13 narodov sveta, ki so takozgodaj dobili svojo v narodovem jeziku pisano knjigo. Reformacija nam je dala knjižni jezik. Dala nam je prvo slovensko slovnico, slovensko pesmarico, nižje in višje šolstvo. Prvo javno knjižnico. V Radgonskem kotu smo imeli protestantsko šolo in knjižnico že pred 426 kri. Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišče za osebno svobodo « O Trubarju, njegovem delu in življenju pa je spregovoril tudi Žakelj ter svoj slavnostni nagovor končal z mislijo, da morajo današnji politiki in javni delavci razmišljati na slovenski način o evropskih vprašanjih in ne obratno, »Ne se prilagajati, ne slepo slediti gibanjem Evrope. Sprejeti in modificirati tisto, kar bo v našem interesu, saj ni Evrope brez Slovenije.« Kulturni program osrednje proslave v občini Gornja Radgona ob dnevu reformacije so pripravili učenci glasbene šole, mladinski pevski zbor, Trubarja je interpretiral Janez Rozman (na foto- grafiji), dr. Alberta Schweitzerja pa Dušan Zagorc. V. P. Murska Sobota - Žalna slovesnost Mestno združenje borcev NOB M. Sobota je pri Piramidi na soboškem pokopališču pripravilo osrednjo žalno slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Zbranim udeležencem komemoracije je spregovoril podžupan Dane Katalinič. V priložnostnem kulturnem programu je zapel mešani pevski zbor Vladimirja Moča n a Društva upokojencev M. Sobota, recitacije pa so izvedli učenci OŠ III. Posebne delegacije so položile vence k Piramidi, h grobnici internirancev, grobnici vojakov in častnikov Rdeče armade, h grobnici Sokolom in na židovskem pokopališču. M. J., fotoJ. Z. Dr. Pavel Zgaga o evropskih poteh izobraževanja »Bolonjski proces je kot kopanje predorov« Prenova med drugim pomeni tudi preobrat od profesorja k študentu V okviru tedna vseživljenjskega učenja je Ljudska univerza Murska Sobota pripra vila številne prireditve. Med drugim je v goste povabila tudi dr. Pavla Zgago, dekana ljubljanske pedagoške fakul tete, ki je predaval o bolonj skem procesu (BP). .Aktualna tema je privabile tako tiste, ki delujejo v izobraževanju, kot tudi tiste, ki so posredno povezani s tem področjem. Kot vemo, je leta 1999 v Bologni devetindvajset evropskih držav podpisalo t i. Bolonjsko deklaracijo, s katero so se začrtale smeri razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Dr. Pavel Zgaga, ki je že od vsega začetka vključen v ta proces posodobitve visokošolskega izobraževanja, se je tokrat na predavanju dotaknil predvsem razlogov za vstop Slovenije v ta proces ter pojasnil nekatera pomembna dejstva, ki jih je treba upoštevati pri prenovi. Kot je uvodoma povedal, je na BP treba gledati kot na odprt forum, kjer morajo sodelovati pri posodabljanju visokega šolstva tako vlade in univerze kot tudi študentje in drugi zainteresirani. Kot dodaja, je posodobitev nujna, saj je »šolski sitem treba spreminjati zaradi sveta, ki se spreminja okrog nas«. Spreminjajoči se svet okrog nas zahteva vedno več znanja, zato je treba omogočiti širši dostop do terciarnega izobraževanja. Po nekaterih podatkih, ki jih je navrgel Zgaga, v Sloveniji okrog osem- najst odstotkov delovne populacije sestavljajo tisti, ki imajo terciarno izobrazbo. To je glede na desetletje nazaj velik napredek, toda še vedno se ne moremo enakovredno primerjati z nekaterimi evropskimi državami, kjef je ta odstotek dvakrat višji. Osnovni cilj BP je tako, da se v Evropi do leta 2010 oblikuje enotni visokošolski prostor, za katerega bi bili značilni medsebojno priznavanje izobrazbe, fleksibilnejše študijske poti, enotna osnova strukture študija, navsezadnje pa tudi načelo zaposljivosti. Zgaga je povedal tudi nekaj o strukturi študija po BP. Kot vemo, bo študij tristopenjski. Študij na dodiplomski stopnji bo trajal 3-4 leta, kjer bo treba zbrati 180-240 kreditnih točk Magistrski študij naj bi trajal 1-2 leti in bo zahteval 60-120 kreditnih točk, Doktorski pa še dodatna tri leta in bo zahteval 180 kreditnih točk. Poleg trajanja študija so torej novost tudi kreditne točke. Te naj bi, poenostavljeno rečeno, pomenile uspe šno preživet čas za dosego določenega učnega uspeha. Študentom bi omogočale tudi natančno načrtovanje študija, medtem ko profesorja opozarjajo, kaj vse je treba vnesti v učni program. Toda, kot pri tem opozarja Zgaga, se vse preveč razprav še vedno vrti okrog strukture. Pomembnejša pri vsem tem naj bi bila notranja prenova. Osnovno pri tej prenovi pa je preobrat od Dr. Pavel Zgaga profesorja k študentu. Tradicionalno se je v visokem šolstvu izhajalo iz perspektive tistega, ki vednost ustvarja in posreduje. V zadnjih desetletjih pa se visokošolski prostor utemeljuje iz perspektive tistega, ki vednost potrebuje in išče. Skratka, naloga profesorja je, da pomaga študentu oblikovati njegov profil, pri čemer se merijo dosežki Študenta in ne pričakovanja profesorjev. Razprava, ki so jo ob koncu predavanja z vprašanji sprožili poslušalci, je predvsem pokazala, da je še veliko vsega, kar je pri prenovi treba storiti. Med drugim se vse pogosteje v me- dijih omenjajo vprašanja tega, ali dosedanje diplome izenačevati s f' drugo bolonjsko stop”^^, nekatera druga vprašanj* zi s tem, kot je na npr ° . vanje kvalifikacijske J bodo natančno raz^6 stopnje izobrazbe, karp' jf. gočalo mednarodno Pr'!' vost. Prav zato je Zgaga °' cu slikovito dejal, da Je ski proces kot kopanj P (i rov med državami področju izobraževanj gredo predori tu in |-,r mimo drugega. - C, Besedilo in fo** ' Slavnostna seja soboških borcev Ne pozabimo preteklosti Med dobitniki priznanj je bil tudi Jože Vild. Foto: J. Z. Na slavnostni seji °* iH in mestnega združenja P ^jjli udeležencev NOB so P . ffi' plakete ZZB NOBSlo^^ znanje DomicUn^S3 ^tif Prekmurske Čet« in ’ ’ , ske brigade so izn»Jb' Vildu za njegovo ^il1 lovanjc na različni področjih ohranjanja p1 i in tradicij NOB tri občutek prenašanja te^ de. Srebrno plakcl" ,cin,' -1, Jože Bagaroš za lo v borčevski organi2^ j pesno vodenje kraje^^ zacije na Tišini, jeP za dolgoletno prc°a H uSP borčevski organi21^*^!)^ šno vodenje krajev®e । pr aKZBNOBROS^P«1; štvo Slovenija K m i3 , jenje vedenja o 'Lfl preteklosti ter za ohra ift1jfloc štljivega spomina »a _ svobodilni boj v Pri ■ .. Slovesnost so Občina Gornja Radgona je popravila v sodelovanju z gornjeradgonskim območnim združenjem borcev in udeležencev NOB, osnovno šolo ter društvom prijateljev mladine pri spomeniku NOB v središču Gornje Radgone komemorativno slovesnost. Posebna delegacija pa je po slovesnosti vence in cvetje položila še v spominskem parku Nikoli več, ob spominski plošči pri Admondu, ob spomeniku generalu Maistru pri cerkvi, pod spominsko ploščo Janeza Svetine, ob spomeniku jugoslovanskim vojakom, ob spomeniku Maistrovim borcem na pokopališču, ob nagrobnem spomeniku Alojza Ga u be rta in nagrobnem spomeniku dr. Antona Trstenjaka. V. P., foto N. J. tjeni prapora mesi IWA Rja borcev in odprtje^' '^rf razstave, v kulturnem Pa je naklonil k.:im'rrJl '..pT pevski zbor prof. Vlad’"11' ' can a. ® aft ga ji ■ ■ JI IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo; Ima Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A Hana Ritu per Rod«, Bernarda Balažič-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), IW*a Vener’ i ' XI Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In narave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 538 17 20 (naročniška služba), n.c. 538 17 10, 538 17 40irtMsm ■ MKkH* 53817 10, št. telefaksa 53817 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina m tri mesece je 3.900,00 SR (16,30 evra), letna naročnina je 15.600,00 SIT (65 evra), letna naročnina ra naročnike v tujini je 37.500,00 SIT (15' “P" V 'j . j ! 3 . \ ta delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.500,00 SIT (48 evra). Izvod v kolportaži je 310,00 SIT (1,30 evra). Celoletna naročnina ra Internetno izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 evra, transakcijski račun za naročnino pri Raiffers« ' .^^njarJlP1, 9000247884 Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89 in Zao;. Izdaja; Podjetje za informiranje <1. d., M. Sobota Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št 103. Naklada: 15.200 Izvodov. Elektronska pesta: Vestnik: vestnik@p-mf.si, Venera: venera@p-int.si, Naročniška služba: oglasi.vestnikSp inl.si, WWW str* VESTNIK - 3. november 2005 AKTUALNO ■’odpis pogodbe o ustanovitvi družbe Pan-nutri Upravna enota Gornja Radgona Povezovanje ter izmenjava znanja in izkušenj izmenjevati izkušnje. Z interdisciplinarnim pristopom in povezovanjem na nekapitalski osnovi lahko veliko pridobijo Dvigalo čez štiri leta? Ostaja največja kmetijsko-živilska združba v državi? vsi, ki So pristopili k ustanovitvi nove družbe, podpis pogodbe pa je ugodno ocenila tudi mag. Mladi so bolj kritični *> vstopu Slovenije v Ev unijo se zdaj podjet-so vstop uspešno pre-srečujejo z velikimi ^•dmrcnčnlml pritiski, in v močni konkurenci ; '^preživela, so prisiljena Prevail učinkovitost Hk-morajo več in bolj usme-°o vlagati v trženje, razis-Mno razvojne aktivnosti razvoj novih tehnologij ®*vlh proizvodov, saj bo inovativnost nji-Va glavna konkurenčna ■'^nost. Pomurska podjet-^\podrocja kmetijstva in ske industrije znanje in . ^nje imajo, treba pa jih f^^ezati in s tem name-, 1 so ustanovili tudi druž-nuirj_ Kmetijsko-živi-' tehnološki center. mžba Pan-nutri, ki že z ime-, poudarja delovanje v Pa-i" nižini in razvoj na po-prehrane, je rezultat K'oa Kmetijsko-živilski teh-*'*l center, ki ga je Regional-'^ojna agencija Mura prija-4v Program sofinanciranja Analnih razvojnih progra-3 ra leto 2005, pri njegovi t pa je sodelovalo 23 stroškov z različnih področjih delovanja. Prav z interdisciplinarnim pristopom so namreč želeli zagotoviti kar najširše obravnavanje tematike ter s tem uspešen zagon in delovanje nove družbe. Družbeniki, RRA Mura, Skupina Panvita, KG Rakičan, Mlino-pek, Pomurske mlekarne, Pomurka Mesna industrija, Proco-ni in Srednja kmetijska šola Rakičan so s slovesnim podpisom ustanovne pogodbe zagotovili, da bo najpomembnejši cilj nove družbe promocija povezanega aplikativnega razvojno-ra-ziskovalnega dela na širšem kmetijsko-živilskem območju v Pomurju. Kot poudarjajo podpisniki, v skupni družbi vidijo prihodnost, znanje, ki ga imajo, pa želijo med sabo tudi deliti in Bety Breznik, generalna direktorica Direktorata za varno hrano ministrstva za kmetijstva, ki je spregovorila o pomenu proizvodnje kakovostne in varne hrane. Za direktorja družbe Pan-nutri so za obdobje štirih let imenovali Andreja Smodiča, ki je bil v Skupini Panvita doslej odgovoren za kakovost. Ludvik Kovač Foto: Nataša Juhnov ^blišče: Zasedali svetniki kaznovati želijo 16. novembra hfl ^nji seji so turniški razpravljali o občin-"ln prazniku in podeljeva-^riZnanj. Sklenili so, da oU Priznanja naziv častni Paketa občine in 'tj občine. Za občin-'■,, so predlagali 16. ^ber, r^ho spomin na 16. no-T je hib v listini ’’^ega kralja Bele IV pr-. 111 .i cerkev Marijev- 'c Črnca. Znano je, da '' Črnec kasneje posta-Drugi predlog, ki ni bil sprejet, je bil 24. september. Na ta datum leta 1770 je cesarica Marija Terezija Turnišču potrdila cehovske pravice. Med razpravo je Jožef Bence povedal, da se je treba odločiti, ker so bili pred tako dilemo že pred desetimi leti in tedaj niso ničesar dorekli. Z njim se je strinjal Franc Režonja. Da se jim ne bi zgodila preteklost, je predlagal sprejetje predloga po hitrem postopku Svetniki pa so sklenili, da bodo predlog sprejeli po rednem postopku na naslednji seji. Praznik torej naj bi bil novembra. Na dnevnem redu so imeli tudi predloge za občinsko zastavo. Kakor je pojasnil župan Jožef Kocet, jim je podjetje iz Ljubljane, ki se ukvarja z izdelavo zastav, poslalo več predlogov. Ker je na zastavi predviden grb, je Ivan Ropoša podvomil, da je to posrečena rešitev. Kot primer je navedel slovensko zastavo Župan Kocet je dodal, da heraldiki menijo, da bi moral biti na zastavi vsaj izsek grba. Potem zastava deluje nekako bolj lokalno. A. B. Oto Luthar ob dnevu reformacije 'hrv» 41 cerkvi v Moravskih Toplicah je bila minuli četrtek proslava ob dnevu reramič-. Prof 111 govornik je bil predsednik Slovenskega protestantskega društva Primoža Tru-'-:c Luthar, direktor Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, kije dejji, aa se i - verske, polrtične in kulturne barvitosti v S^ ' 1 rr-" Pr,g'imuje L pina New Swing Quartet. T. K„ foto: N. J. Marjan Potisk, načelnik upravne enote Gornja Radgona, je novinarjem na tiskovni konferenci predstavil delovanje svoje enote v prvih devetih mesecih letošnjega leta in izrazil zadovoljstvo nad visoko oceno ankete o zadovoljstvu strank s storitvami upravne enote, čeprav ga skrbi slabša ocena, ki so jo upravni enoti dodelili mladi. "Glavno poslanstvo naše enote je vodenje postopka, ki pa v letošnjem letu upada. To je še posebno vidno pri enostavnih postopkih, ki jih je bilo v zadnjih letih zelo veliko, in sicer menjava osebne izkaznice pred dvema letoma, lani pa vozniškega dovoljenja. Ker letos tega ni, je zato upad,« pravi Potisk. Zato pa rastejo zahtevni postopki, še posebej tisti na področju gradbenih zahtev, društev in državljanstva. V upravni enoti so Še posebno zadovoljni z rastjo zahtevkov za izdajo gradbenih dovoljenj za občine, ki so jih imeli letos kar 18, saj je to dokaz, da so občine res aktivne pri investicijah in posledično tudi pri razvoju. Sicer pa imajo v upravni enoti letos kar nekaj novosti. Stranke lahko dobijo zemljiškoknjižne izpiske, saj so na enoti povezani s katastrom. »Na tem področju pričakujem večje število storitev prav zaradi tega, ker mi delamo vsak dan, zemljiška knjiga pa ima uradne dni,« pravi Potisk Spremembe pa so nastale tudi na krajevnem uradu v Radencih »Že večkrat smo ugotavljali, da objekt v Prekmurskem domu ni primeren prostor za naš urad. Tako smo se s prvim novembrom preselili na novo lokacijo v prostore Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki jih bomo uporabljali skupaj s policijo,« je še povedal Potisk. Doda) pa je, da se trudijo, da bi izboljšali prostore upravne enote: »Veliko ljudi moti, da nimamo dvigala, in tudi nam je to izziv. Če bo vse po sreči in bo občina Gornja Radgona sledila ciljem, imamo zeleno luč tudi z ministrstva za javno upravo iz direktorata za nepremičnine in tako bi lahko skupaj v letu 2009 zgradili dvigalo za upravno zgradbo.« Vanja Poljanec Občinski svet Občine Veržej Nadzorni odbor ni odkril nobenih nepravilnosti Osrednja točka tokratne seje veržejskega občinskega sveta je bila nedvomno obravnava poročila nadzornega odbora o pregledu zaključnega računa Občine Veržej za leto 2004. Osredotočili so se na namembnost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter na nadzor poslovanja porabnikov proračunskega denarja. Svetniki v Moravskih Toplicah dali zeleno luč novi občini Bogojina Svetniki občinskega sveta občine Moravske Toplice so na zadnji seji z osmimi glasovi »za« podali večinsko pozitivno mnenje za ustanovitev nove občine Bogojina. Pred končno odločitvijo je potekala burna razprava, med katero so nekateri svetniki dajali izjave, ki bi lahko skoraj vse pristale v Vestnikov! rubriki Tempirano. Naj spomnimo, da mnenje občinskega sveta ni zavezujoče pri odločitvi državnega zbora o morebitnem razpisu referenduma za ustanovitev nove občine. Župan občine Franc Cipot je že pred sejo za Vestnik izjavil: »Vse bo jasno 15. decembra. Če bo država razpisala referendum, je pričakovati, da bo občina Bogojina tudi ustanovljena.« Pobuda za ustanovitev občine Bogojina je že četrta po vrsti, največja pomanjkljivost pri tokratni pobudi pa je neizpolnjevanje kriterija o minimalnem številu prebivalcev, ki znaša 2000 V štirih naseljih, Bogojina, Filovci, Ivanci in Bukovnica, trenutno živi od 1400 do 1450 prebivalcev. Kot je povedala predsednica nadzornega odbora Marija Ranter, jim je bila na voljo vsa potrebna dokumentacija, med nadzorom pa so dobili pojasnila delavcev občinske uprave. Tako so imeli natančen vpogled v finančno poslovanje občine in Turističnega društva Banovci kot enega od porabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor je ugotovil, da so bila vsa plačila dokumentirana, hkrati pa so priložene fakture ali sklepi o izplačilih oziroma sklenjene pogodbe z izvajalci storitev Pri tem nadzorni odbor ni ugotovil nobene nenamenske porabe proračunskih sredstev. Pregled dokumentacije o transfernih odhodkih nezaposlenim in posameznikom je pokazal, da Občina Veržej financira 20 odstotkov vrednosti cene programa vrtca ter razliko do 80 odstotkov med ceno programa in plačili staršev. Ta plačila so znašala v letu 2004 blizu 24,5 milijona tolarjev, k čemur je treba prišteti Še okrog 7,2 milijona tolarjev za program otroškega varstva. Zaradi vedno večjih potreb po bivanju oskrbovancev v domovih - minulo leto je Občina Veržej regresirala oskrbo petih varovancev (po dva v Ljutomeru in Lukavcih ter enega v Dornavi) - bo nujno najti vir financiranja, kamor bo vključena tudi lastnina oskrbovancev. Pri nadzoru porabnika proračunskih sredstev, Turističnega društva Banovci, nadzorni odbor ni ugotovil morebitne nenamenske porabe proračunskega denarja. Tega je društvo v letu 2004 prejelo za svoje nemoteno delovanje in za ureditev večnamenskega prostora. Na koncu je predsednica nadzornega odbora pohvalila dobro delo župana Draga Legena, zaposlenih v občinski upravi in svetnikov, ki so svoje funkcije opravljali v skladu z zakonskimi predpisi. To pa je po njenem mnenju omogočilo nadaljnjo oplemenitenje sredstev, potrebnih za nemoteno delovanje lokalne samou- prave. Milan Jerše Svetniki so soglašali s predlogom Komunalno-stano-vanjskega podjetja Ljutomer o povišanju cen zbiranja in odvoza odpadkov za 15,90 tolarja. Po novem bo znašalo čiščenje odpadnih voda v gospodinjstvih 89,98 tolarja za kubični meter, industrija in drugi porabniki pa bodo plačevali 134,63 tolarja. Poslej bo cena kubičnega metra kanalščine za vse uporabnike 36,25 tolarja. T. K. l LOKALNA SCENA 3. november 2005 - VESTNIK Najstarejše soboško daljinsko ogrevanje Prenova kotlovnice in podpostaj! Eden najstarejših sistemov daljinskega ogrevanja v SV Sloveniji je vsekakor daljinsko ogrevanje za tisoč odjemalcev Lendavske ulice v mestu Murska Sobota V mestu Murska Sobota je to tudi še vedno edini tako velik sistem daljinskega ogrevanja, ki je star že 25 let. Komunala se je pred časom lotila njegove celovite obnove, kar naj bi precej zmanjšalo stroške za Komunalo, posredno pa tudi za stanovalce. Poleg tega upravljajo tudi 17 drugih kotlovnic, med temi je nekaj večjih, na katere so priključeni po trije ali štirje bloki. Po končani obnovi soboškega daljinskega sistema ogrevanja bodo lahko natančno diagnosticirali vse napake in prihranili gorivo, ki je čedalje dražje. Treba bo obnoviti del omrežja, kotlovnico in podpostaje. Omrežje je staro, vgrajene so cevi, kakršne so bile v tistih časih gradnje pač na voljo. Zato zdaj vgrajujejo nove cevi z možnostjo lokacije napake, z vsem pa bo upravljal Je en človek. Kotlovnico, ki je prav tako stara že 25 let, so 80-odstot-no posodobili po vseh sodobnih predpisih že v lanskem letu; njena sedanja zmogljivost je 15 mc- Tekstilna tržnica Selili bi jo v Gregorčičevo ali Markišav-sko ulico, morda kar v mestno središče Na zadnji seji Mestnega sveta MO Murska Sobota so svetniki prejeli tudi odgovore na vprašanja, ki so jih postavili na prejšnji seji. Med njimi se je znašel tudi odgovor na vprašanje, kaj bo s tekstilno tržnico v Murski Soboti. Z njeno ločitvijo od sadno-zelenjavne tržnice ni bil zadovoljen nihče, ne kupci in ne prodajalci. Če ne bo glasbene šole, ne bo selitve tekstilne tržnice - ■ c ■ Le v redko katerem mestu najdemo takšno ureditev tržnic: mestna tržnica ima samo zelenjavo, sadje, rože in kmetijske pridelke, na drugi lokaciji je tekstilna tržnica, potem spet na tretji lokaciji ponudba hrane in pijače iz kioskov, poleg teh pa imamo v Murski Soboti še nekaj lokacij, ki so nekakšne začasne neurejene tržnice s ponudbo sadja, zelenjave, pekovskih izdelkov ipd. Ponudba na osrednji 2“ * Drago Potočnik, vodja energetike na Komunali v Murski Soboti, si želi, da bi bile vse podpostaje za daljinsko ogrevanje v kratkem tako sodobne, kot je tale na posnetku. V mestu je še veliko takšnih starih in potratnih getskih podpostaj. gavatov (ta čas je za tisoč stanovanj izkoriščena zmogljivost okrog 9,3 megavata). Zdaj je na vr mestni tržnici je praviloma pestra in sestavljena iz različnih vrst blaga; to je lahko tudi glavna mestna zanimivost, vključena v turistično ponudbo. Lokacija začasne tekstilne tržnice pri centru Šavel je bila od vsega začetka zgrešena. Sem so se morali preseliti, ker na novi urejeni tržnici za tekstilce ni bilo več prostora, delno pa je na izbiro sedanje lokacije vplivala tudi politika. Toda sedanja lokacija je skrajno neprimerna za tržnico: otežena sta dostop in dostava blaga, ni urejenih parkirišč, sanitarije so začasne... v neposredni bližini pa je tudi vrtec. Zjutraj, ko starši peljejo otroke v vrtec, pripeljejo prodajalci po isti ulici in na parkirišče s kombiji tudi blago. Gneča je nepopisna, jezijo se tako eni kot dru-gi.Toda MO Murska Sobota zara * sti še 22 podpostaj, ki so zelo zastarele in še delujejo po principu direktnega odvzema toplote di tega ne hiti preveč. Ta čas še proučujejo prostorske možnosti za selitev tržnice. Odgovor odgovornih na svetniško vprašanje je bil naslednji: »Glede tekstilne tržnice, ki je sedaj na mestu, kjer je predvidena gradnja glasbene šole, je bilo zahtevano, da se najde druga lokacija. Do izgradnje glasbene šole bo tržnica ostala na obstoječem mestu. Drugače pa se predlagata dve lokaciji, in sicer ob Gregorčičevi ulici na parcelah št. 289 ter 276, kjer je sedaj v naravi nepozidano zatravljeno zemljišče; in na lokaciji ob Marki-Šavski ulici na parceli št. 382373, in to na delu, kjer je nepozidana travna površina. Možna je tudi vključitev v območje ožjega mestnega središča ob avtobusni postaji ali v bližini objekta obstoječe tržnice, vendar je treba pri tem natančneje proučiti prostorske danosti oz. možnosti.« Bernarda B. Peček - torej ogrevana voda pride do zadnjega radiatorja v stanovanjih in hišah. Pravkar se je končal razpis za celovito obnovo in posodobitev, tehnološko zahtevni projekt pa lahko realizira le nekaj slovenskih izvajalcev. Ta novejši sistem deluje že v treh sodobnih podpostajah (dvokrožni sistem poteka preko toplotnih izmenjevalcev, tako da se topli vodi odvzame energija). Tak sistem je veliko racionalnejši in učinkovitejši, če pride do napake, ni treba zapirati celotnega sistema, ampak zaprejo dovod vode le v določenem stanovanjskem bloku. Prav tako bodo pri novih podpostajah laže uredili natančnejši nadzor porabljene energije za ogrevanje po stanovanjih - kjer to želijo. Pri obnovi podpostaj naj bi z določenim zneskom sodelovali tudi stanovalci, vendar ta znesek ne bo zelo obremenjujoč in se bo pri-štel k računu za ogrevanje na Priznanje Andragoškega centra Slovenije Studijski krožek Ti sina si Študijski krožek Tišina, ki deluje v okviru Ljudske univerze Murska Sobota, je letošnji dobitnik priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. V tišinskem študijskem krožku se srečujejo ženske iz dvanajstih vasi. Pravijo, da so si druženje ob neformalnem učenju izbrale zato, ker želijo na različnih področjih kar najbolje prispevati h kakovosti življenja v občini. Pri svoji dejavnosti so spoznavale tudi različne veščine, da bi iztrgale pozabi stara ljudska znanja, prizadevajo pa si tudi za ozaveščanje prebivalstva, da bi ohranili naravno okolje, ki ga naseljujejo redki primerki ogroženega rastlinskega in živalskega sveta. V obrazložitvi predloga za priznanje je Vesna položnici. Po končani obnovi bodo imeli koristi vsi, kajti poraba bo bistveno manjša. Kotlovnica za daljinsko ogrevanje v Lendavski ulici, ki je med vsemi sistemi, ki jih upravlja Komunala, največja, kot gorivo uporabljajo plin. Njegova cena je ugodna, saj ga kupujejo po grosistični ceni. Prav tako imajo rezervoar za olje (ker je to obvezno), vendar le za rezervo, če bi prišlo do napake na plinovodu, kar pa se do sedaj še ni zgodilo, Ker se dražita tako olje kot plin, si tudi strokovnjaki iz Komunale prizadevajo, da bi v prihodnje bolj vključili v svoj sistem ogrevanja obnovljive vire energije Pri tem jim bo v veliko pomoč energetska zasnova, ki jo mora izdelati občina, saj bodo s pomočjo opravljenih anket in raziskav dobili podatke o realnih razmerah pri varčevanju z energijo v mestu Murska Sobota. V prihodnje bi radi vključili tako fosilna goriva rfH kot tudi alternativne vir gije. Za največjo kotlovnic®* že pripravljen projekt »koff cije«, s katerim bi hkrati proizvajali električno in < _if energijo. Zdaj je treba-■ urediti le še formalnopraa ga bodo lahko uresničil pričan pn ijek i lil vodja l>‘^ tar, ki bedi nad celom® P* ( bitvijo daljinskega Bernarda B. POMURSKO DRUŠTVO ZA prostovoljne prispevno 02496 -OO9239-* bogati znanp ikov vključeval tudi ^t rib fotografij, stari® 1 P spoznavanje zdravim drugo. Po starih recept*11 ^jp prababic so tudi P ' jjts'' jedi, ki so jih P v tednu vseživljenjs* Med izdelki Ij11^ ^ p' se še posebej P°sV' .j metom iz koruzne^ postali sestavnih de daril in turistične p krožku ugotavljajo, bna zapuščina Ijenjska modrost, '■ spoznanje, da je P" . od izobilja notranja1, želijo mlajšem® Ffl^|ji' tudi vedrino in sfI1^ , jim je v veliko opor. ca Osnovne šote * jj javnost krožka p°t£ ' Laissani, predstavnica predlagatelja, zapisala: »Krožek je v lokalni skupnosti izredno znan in cenjen, tesno povezan z delom osnovne šole, občine in krajevnih skupnosti... Prepričala me je njihova ustvarjalnost pa tudi vztrajnost in kakovost opravljenega.« Študijski krožek Tišina, katerega mentorica je Mihaela Flisar, pri načrtovanju in izvedbi učnih programov dobro sodeluje tudi z osnovno šolo, društvom kmečkih žena in drugimi društvu, zato ga vse bolj upoštevajo tudi na občini, saj vidijo, da člani s svojim znanjem in izkušnjami spodbujajo razvoj in ustvarjajo razmere za sodelovanje občanov. Svojo dejavnost v lanskem šolskem letu so poimenovale »življenjski mozaik«, ta pa je ob učenju tehnike izdelovanja moža- USTNIK - 3. november 2005 LOKALNA SCENA Vladovi gosti 80 v meter Wkem gnezdu 8 Vlada Kisilaka iz Radovecso dobili prav zanimive goste. Več sto ^si je omislilo gnezdo na ohišju ' • Vendar gnezdo ni navadno. Ve-°je več kot meter in zgrajeno iz deve, plasti. »Ne moreš verjeti, kaj lahko J^ava,« pove Vlado. pridete, če se v Radovec napo-t Ktodon$ke smeri in pred Poznano le»o z glavne ceste. Če sledi-"’Jnovodu ob cesti, pridete točno do 1°16 na^a L°Sarska dolina, se jr’1- Takoj mi pokaže svoje nove go-^iseni so gnezdo pričeli graditi julija. daje hitro raslo: »Iz dneva vdan je ... ve$e- Prav videl si, kako rase. Če 2 „ srečanja s sršeni se ni »o. enkrat jih je pet priletelo v soSa- ° °80 “na 'n sosede takrat bile K , ?■’ Vendar so jih hitro spravili iz Drugače tudi niso nevarni. p *? 8^ mimo gnezda. In kaj bo ^k31' bomo na mraz. Potem P°lakirali in £a shranili, je ,lad°-Sicerje imel pred petimi p-imer, »o so si sršeni gnez-V Wl'Gnezdo Pa je pozimi zaPadlo na tla. -Andrej Bedek ^ojnosti občine, upravne enote in inšpektorja So vse zasteklitve teras sporne? . $e držimo predpisov in zakonov za vse • je v redu; problem nastane, ko se za-Mujejo pristojnosti in ko se pojavijo izjeme k inšpektorja, ki nam jo * a a,?onimnež, je le povod X"1' vzr«kov, povezav in na vprašanje, kako -^gradinačrnovsre-oziroma (če pogle ‘i:' strani)kako lahko zaradi zasteklitve terase, ko pa se takšne 'e Pojavljajo skorajda koraku in na vsakem ( a 1 Poslani odločbi manj-b* bil podpis in-^6'1 bi lahko iz prve roke ■ "'likn je takih spornih pri-Sn, 1 lastniki »črnogradnje« ne i riii' ^Ib^be, in ali imajo sploh . 1 bi,, da izpeljejo neki primer L Je ta inšpektor do vseh Dvajset let nove mačkovske šole Lahko se kosajo z mestnimi šolami Leta 1913 se je začel pouk na enooddelčni državni ljudski šoli, ki so jo obiskovali otroci iz Mačkovec, Prosečke vasi in Poznano-vec. Vse do konca šolskega leta 1917/1918 je Imela šola prostore v zasebni hiši. V začetku septembra 1919 se je šola preselila v gradič grofa Szaparyja, kjer je delovala do leta 1985, ko so odprli vrata nove šole v Mačkovcih. »Nova podružnična šola je bila grajena za šolski okoliš, ki je zajemal osem vasi: Mačkovce, Dankovce, Moš-čance, Kuštanovce, Pečarovce, Poz-nanovce, Prosečko vas in Otovce. V Mačkovcih so učenci obiskovali prve štiri razrede, preostale pa na centralni šoli v Puconcih. Prvih nekaj let so bile učilnice nabito polne Tudi v vrtcu, ki je v pritličju šolske zgradbe, je bilo v dveh skupinah tudi po 60 otrok. Danes pa je slika povsem drugačna Približno 12 let je že, odkar otroci iz Pečarovec ne hodijo več na našo šolo, ampak na centralno šolo v Puconce Tudi rojstev je manj, kot jih je bilo v preteklosti. Nekateri enako strog? Ima na primer zapisnik tudi za poslovni objekt z zaposlenimi v Veržeju, ki nima sanitarij? Lastnik lokala Grili na tržnici v Murski Soboti (nasproti knjižnice in nove zgradbe v Kocljevi ulici) je prepričan, da je ravnal v skladu s predpisi; Šel je na občino in zaprosil za dovoljenje, da bi si malce polepšal lokal, saj je gostov veliko, terasa pa neugledna. Nada Cvetko Torok z MO Murska Sobota nam je pojasnila: »Za navedeni objekt - zasteklitev poletne terase, ki se spremeni v po-letno-zimski vrt velikosti 175 cm x 682 cm (pod napuščem) - je bila izdana lokacijska informacija št. 35004-0383/2004/181 z dne 18. 5. 2004, za pridobitev gradbenega dovoljenja je pristojna Upravna enota starši pa svoje otroke vozijo celo v Mursko Soboto. Vse to pa vpliva na mcjhno število otrok na naši šoli. Letos imamo na šoli 47 otrok, ki so razporejeni v štiri oddelke. Drugi in tretji razred sta združena v kombiniranem oddelku. Delo v takšnem oddelku je za učitelja težje, učenci pa postanejo veliko bolj samostojni, samozavestni in delovni,« nam je na kratko opisala stanje vodja podru žnične OŠ Mačkovci Anemary Simonič, prof, razrednega pouka. Dodala je, da se tako učiteljice.kot vodstvo Šole trudijo, da učencem ponudijo čim boljše možnosti za pridobivanje novih znanj. Učenci lahko izbirajo med štirimi interesnimi dejavnostmi (plesni, likovni in dramski krožek ter pevski zbor), fakultativno se učijo nemški jezik, pod vodstvom učiteljice Sanele iz plesne šole Urška pa se učijo prvih plesnih korakov. Z učenci uspešno sodelujejo tudi na raznih natečajih in tekmovanjih. »Čeprav smo majhni, se lahko kosamo s katero koli veliko mestno šolo. Prednost podružničnih šol je v tem, da se M. Sobota, za upoštevanje gradbenih predpisov pa Inšpektorat R Slovenije za okolje in prostor. Občina po veljavni zakonodaji izdaja na vlogo investitorja samo lokacijsko informacijo, ki pomeni le informacijo o prostorskih pogojih (kaj se po veljavnih prostorsko izvedbenih aktih lahko gradi).« Za pojasnilo smo zaprosili tudi odgovorne na Upravni enoti Murska Sobota, ki nam ga je dal Silvij Pod-lesek, vodja Oddelka za okolje in prostor Zakon o graditvi objektov v 3. členu določa, da se lahko novi objekti gradijo samo s pravnomočnim gradbenim objektom, medtem ko se enostavni objekti lahko gradijo samo z lokacijsko informacijo, na kateri je zapisano, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, in če so njegova velikost, način rabe in odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisi. Vsi, ki menijo, da lahko gradijo brez gradbenega objekta, morajo proučiti pravilnik o vrstah zahtev veliko več časa lahko posvečamo posamezniku zaradi manjšega števila otrok v oddelku Kljub temu pa si želimo, da bi se število otrok na naši šoli povečalo. Ena od možnosti je vrnitev pečarovskih otrok na našo šolo, spodbudila pa bi tudi mlade družine, naj poskrbijo za svoje potomce, kajti na mladih svet stoji.« Ravnatelj OŠ Puconci Ernest Nemec pa je omenil, da je bilo v šolo v Slavko Golob, vodja proizvodnje v Arčon tu: »Za vse delavce je pomembno tudi sprotno izobraževanje; tudi v proizvodnji imamo po oddelkih »klepete«. Vsak ponedeljek sem v drugem oddelku in se z vsemi delavci po- govorim. Imamo tudi letne razgovore z vsemi - čeprav imamo v hiši dva sindikata Pomemb- ne se mi zdijo tudi stimulacije za delavce, ki jim imamo, na primer na presek norme, na količino, na kakovost, na gospodarnost. Potem imamo tudi kvartalne stimulacije za neodsot-nost - včasih so bili bolniški dopusti velik problem Tudi božičnice so že stalnost. Vsem dela- vcem smo tudi razdelili majice. Dnevno gre iz hale 40 zabojnikov. Ta maksimum bo trajal še naslednje leto, takšna imamo zagotovila.« Alojz Kavaš, predsednik društva Mozaik: »Mislim, da sociologija ni zgolj in samo neko zrcalo, sociologi nismo tisti, ki bi iz rokava jemali ali imeli neko Čarobno palico in rekli -to je tako. Vsak sociolog blefira, dela se, da ve, pa v resnici ne ve. Stvari bi radi razjasnili in se jim približali z več strani, pa vseeno se mi zdijo izmuzljive. Tudi danes ne bo nekih receptov. Radi pa bi, da bi se v ozadju te nejasnine pokazalo hrepenenje po jasnini. To je tudi namen srečanja.« zadnjih desetih letih investiranih 30 milijonov tolarjev. Tako so dobili pred petimi leti asfaltno igrišče za rokomet in košarko ter otroško igrišče z igrali za potrebe vrtca pa tudi Šole. Vse učilnice so na novo opremljene in v vsaki je tudi računalnik. Letos med počitnicami in v septembru pa so s pomočjo donatorjev (Zavarovalnica Triglav, SGP Pomgrad, Kerna Puconci, Betonski izdelki Slavko Mešič ter avtoprevoznika Ludvik Gašpar in Kuhar Jože) ter pridnih rok staršev in starih staršev dogradili športno igrišče s plezali in zaletno stezo s peskovnikom za skok v daljino. J. G., foto: A. P. Katja Vadnal, Biotehniška fakulteta Ljubljanm »Jaz sem »svojka«, imam vnuka z Do-wnovim sindromom, zato nisem tisti hladni raziskovalec, ki raziskuje zelo objektivno. Tukaj je zraven su- bjektivna nota. Poleg tega pa jaz iz tega projekta ne morem izstopiti, ne morem reči, da ni denarja, ni projekta, ni rešitve. Jaz vam bom predstavila teoretične koncepte, vendar je nam bistveno predvsem to, da stvar deluje. Mi pri svojem delu izhajamo iz tega, da nove paradigme razvoja kmetijstva in novi koncepti socialnega varstva omogočajo povečevanje učinkovitosti kmetij pri diferenciaciji njihovih ciljnih trgov. Z naše strani je to pravzaprav koncept multifunkcionalnosti. Mi redimo ovco za mleko in volno, naslednja raba pa je, da mi redimo ovco zato, da jo bo lahko moj Luka pobožal.« nih, manj zahtevnih in enostavnih objektov (objavljen v Uradnem listu 21.11 2003). G. Podlesek nam tudi pojasnjuje, da mora biti v občinski lokacijski informaciji določeno, za katere objekte ni potrebno gradbenega dovoljenja: »Če lahko kdo postavi konkreten objekt brez gradbenega dovoljenja, se lahko o tem podrobno seznani na pristojni občini. O tem, ali je kdo izpolnil pogoje za postavitev enostavnega objekta, pa inšpekcija odloča v svojem postopku. Če stranka pride na upravno enoto, ji zadevo obrazložimo, in če menimo, da je objekt mogoče graditi na osnovi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, stranki damo zloženko, v kateri piše, kakšne priloge mora priložiti in kje podati vlogo, ter ji potek izdaje gradbenega dovoljenja tudi obrazložimo. O konkretnem primeru Grili - tržnica na UE ni bila podana nobena vloga, zato o tej zadevi nismo odločali.« Bernarda 8. Peček Marjan Potisk, načelnik upravne enote Gornja Radgona: »Z denacionalizacijo nisem zadovoljen in tudi ne morem biti, dokler je ne bomo končali Zadnji dan v septembru smo imeli 93-odstot-no pravnomočnost od skupaj 768 vloženih zadev. Od tega jih trenutno rešujemo 14. Sedemnajst pa je še vedno takšnih, kjer ni rešeno vprašanje državljanstva in jih zato ne moremo reševati « Marija Smolko, ravnateljica OŠ Odranci: »Dobre razmere še niso dovolj, ampak morajo pri vzgojno-izobra-ževalnem delu sodelovati tudi starši. Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas. Prvo seme posadimo v druži- ni.« GOSPODARSTVO 3. november 2005 - VESTNIK »Virtualno središče zaposlovanj a/usposabljanja« Olajšan dostop do informacij 00Z Murska Sobota pridobila sredstva za projekt Phare v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Z novim projektom bodo obrtne zbornice ponudile boljši in hitrejši vpogled v možnosti zaposlovanja tudi zunaj lokalnega okolja. Območna obrtna zbornica Murska Sobota je dobitnik donacije v okviru projekta Virtualno središče zaposlovanja/usposa-bljan ja, ki je bil izbran na javnem razpisu za sofinanciranje projektov donacijske sheme PHARE 2003 Maksimizacija potencialov človeških virov v obmejni regiji v okviru programa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Namen projekta je, razviti trajnostno partnerstvo za vzpostavitev virtualnega središča zaposlovanja/usposabljanja«, ki bo učečim se posameznikom ali skupinam na prijazen in enostaven način približal možnosti dostopa do informacij, izobrazbe in usposabljanj za brezposelne, ki želijo spoznati in aktivirati lastne potenciale ter tudi skrbeti za svoj poklicni in strokovni razvoj. Projekt ustreza sedanjim potrebam na trgu dela, prav tako pa bo članom zbornice in širšemu gospodarskemu okolju omogočal boljšo informiranost o trenutni situaciji na trgu dela (ponudba, povpraševanje), zagotavljal stalno in ažurno informiranje ter z vnaprej pripravljenimi vsebinami omogočal motiviranje uporabnikov ter tistih, ki bi to lahko postali, povečal preglednost in transparentnost ter specifičnim ciljnim skupinam omogočal pripravo za učenje na daljavo oziroma kombinacijo klasičnega in učenja na daljavo V okviru projekta želimo prav tako omogočiti vpogled na področja obravnavane problematike (informiranje o trgu dela, trendi v zaposlovanju, primeri dobrih praks, vzpodbujanje, motiviranje, testi, izvedba seminarjev in usposabljanj, učenje na daljavo ipd.) v Pomurju in Železni županiji na Madžarskem. V okviru projekta želimo ponuditi osnovne informacije o možnostih zaposlovanja na lokalnem območju in tudi zunaj njega. Partnerji v projektu so: Regiofokusz Vallalkozas- Humaneroforras-es kbrnyezetfejlesztesi kht (Agencija za okoljski razvoj in razvoj človeških virov) Szombathely, INOKS, d. o. o., ROTO, d. o. o„ območne obrtne zbornice Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Območna služba Murska Sobota ter Razvojni center občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci in Turnišče. B. B. P. Je skladov dovolj ali celo preveč? Trideset let Izdelovanja bivalnih enot v Gornji Radgoni Najprej »mobilaro blok« Slavko Golobje vodja proizvodnje vse od 1985. leta, v podjetju pa je zaposlen od 1971. leta - takrat še v Remontu Šola v Avstriji je eden najsodobnejših in največjih objektov, zgrajen iz bivalnih enot Arconta. Goloba poznajo vsi, tako ti sti tam zgoraj in tisti iz pro izvodnje. Za vse je glavni »krivec«, prav tako pa je prav Slavko Golob odgovoren in zaslužen za to, da proizvodnja poteka nemoteno, da devet oddelkov Arconta med tos mineva 30 let od začetka izdelovanja bivalnih enot in deset let od začetka izdelovanja plastičnih oken v Arcontu - pri obeh začetkih je bil zraven i udi Slavko Golob »Pred tridesetimi leti smo začeli z varilnim aparatom in kla- sabo sodeluje, da gre produkt skozi dnevni ciklus proizvodnje, da se produktivnost in število izdelkov povečujeta ter, navsezadnje, da so delavci zadovoljni. Vsakemu od »svojih 400 delavcev« čestita za rojstni dan. Le- divom. Takrat smo prve poskusne »kontejnerje« imenovali »mobilaro blok«. Sicer pa se v tistih letih ni veliko vlagalo v proizvodnjo in opremo, ampak se je bolj zaposlovalo. 1985. leta sem postal vodja proizvodnje v tozdu Bivalne enote in to funkcijo opravljam še danes, ko je v Arcontu zaposlenih 500 delavcev. Šele po letu 1991 se je začelo intenzivno vlagati v posodabljanje opreme, še bolj pa po letu Kaj se je dogajalo v zadnjih dveh letih? Pred dvema letoma smo govorili o prihodnosti vlaganja v vzajemne sklade v Sloveniji. Takrat je v Sloveniji delovalo dvajset vzajemnih skladov in od njihovega celotnega premoženja je bilo le šest odstotkov naloženih v tuje vrednostne papirje. Glede na razvoj v drugih državah pa je bilo že takrat očitno, da je prihodnost v globalizaciji - da bo na trgu veliko ponudnikov domačih in tujih skladov in da se bodo domači upravljavci morali izviti iz okvirov slovenskega trga. Kako daleč smo prišli v teh dveh letih? Skladi so se zares pomnožili kot gobe po dežju. Izbor svojih skladov iz tujine so v Slovenijo pripeljali tuji lastniki Raiffeisen Krekove banke, Bank Austrie in Banke Koper, banka SKB pa je ponudila skoraj vse podsklade krovnega sklada SGAM iz okrilja matične Socie-te Generale. Tudi domači upravljavci niso počivali. Na trg so vstopile družbe NLB skladi, PDU in NFD, nove sklade pa so predstavile tudi Abančna DZU, Krekova DZU, Pro-banka DZU, KD Investments, Triglav DU, KBM Intend in Medvešek Pušnik DZU. Skupini KD pa je poleg tega kot prvi uspel tudi prodor v tujino: ustanovili so luksemburški krovni sklad KD DeLux s peti mi podskladi. Skladov, ki bi investirali zgolj v Sloveniji, skorajda ni več. Delež premoženja v tujih papirjih se vztrajno povečuje in je znašal avgusta 2005 približno 27 odstotkov. Datum Delujočih domačih vzajemnih skladov Delujočih tujih vzajemnih skladov Število vseh vzajemnih skladov December 2002 18 0 18 December 2003 20 0 20 December 2004 34 10 44 Oktober 2005 43 87 131 Varčevalcev v vzajemnih skladih je sedaj več kot 200.000 in paleta produktov, ki jim je danes na izbiro, je že zelo Široka. Na voljo so panožni skladi, ožje ali širše specializirani regijski skladi pa celo sklad, ki vlaga v delnice rudnikov zla ta. Vse to spreminja podobo na slovenskem trgu in marsikomu se lah ko zastavi vprašanje, ali ni skladov zdaj morda celo preveč? Dejstvo je, da s številčnostjo pada preglednost in marsikdo, ki je do nedavna poznal imena praktično vseh slovenskih vzajemcev, je sedaj lahko nekoliko zmeden. Po eni strani s ponudbo pride tudi povpraševanje: stari vlagatelji razmišljajo, da bi svoj portfelj dopolnili z dodatnimi skladi. Po drugi strani pa je izbiranje v tolikšni množici res težje. Vseeno ima večanje ponudbe tudi negativne posledice. In sicer ta trditev velja za male upravljavce z enim samim ali majhnim števi lom skladov. Očitno je, da se lahko le-ti v poplavi ponudbe kar izgubijo, če se ne bodo potrudili in res po čem izstopali. Njihov delež v celotnem kolaču se bo v nasprotnem primeru Še naprej manjšal. Za Vrsta sklada Število skladov 3.10. 2005 Število vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji Delniški - globalni Delniški - Evropa Delniški - sev. Amerika Delniški - regijski Delniški - panožni Delniški - drugi Mešani - globalni Mešani - regijski ObvezniŠki - globalni Obvczniški - regijski ObvezniŠki - drugi Denarni Skladi skladov enkrat kaže, da imajo prihodnost predvsem (za naše razmere) veliki ponudniki, z recimo več kot petnajstimi skladi, ki bodo pokrivali vse naložbene možnosti. Dodatna konkurenca bo torej spodbudila nadaljnjo konsolidacijo na trgu. Do prve spremembe je letos že prišlo: PDU se je lastniško povezala s skupino Publikum. Zasičenost se bo pokazala tudi pri tržnikih (prodajalcih) skladov. Tako kot zavarovalni posredniki ne morejo obvladati celotne ponudbe zavarovalnih produktov vseh zavarovalnic, se bo enako zgodilo tudi pri skladih. Število podatkov in raznih podrobnosti postaja neobvladljivo in po sili razmer bo prihajalo do specializacije Posredniki bodo lahko zares dobro poznali le manjši del celotne ponudbe. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Do začetka poslovanja skladov NLB je bit delež trženja skladov preko bančnih okenc praktično zanemarljiv, kar je precej odstopalo od stanja v večini evropskih držav. . Slovenske banke so dotlej na »svoje« sklade gledale bolj kot na nebodigatreba konkurenco njihovim depozitom kot pa na dopolnil- no ponudbo, ki pomaga pri tem, da obdržijo stranke in pridobijo nove. Po uspešnem startu skladov NLB pa tudi Raiffeisen Krekove banke in Bank Austrie postaja jasno, da bodo bančna okenca pridobivala na pomenu in da se bodo varčevalci prej ali slej sprijaznili tudi z administrativnimi ovirami, kot je obvezen osebni dvig denarja iz sklada na banki ali obvezno odpiranje dodatnega bančnega računa pri banki, ki sklad trži. Skratka, širitev ponudbe je normalen proces, ki Še zdaleč ni dosegel take stopnje kot v sosednji Avstriji ali Italiji, kjer se za svoje mesto na trgu bori več tisoč skladov. Pri nas pač zaradi dolgoletne zaprtosti pred tujci do tega prihaja nekoliko kasneje, pa vendar: ob dobri ponudbi si bodo varčevalci lažje ustvarili primerne portfelje za svoje prihranke. Rast varčevanja prebivalstva pa je eden od pomembnih temeljev prihodnje blaginje Slovenije. Sandi Kodrič jpd’ 1995. Na primer lani s1” "a za 1,7 milijona evrov _ J S tem sta se spreminjal** ^ , nologija izdelave in ■ dela. Tako smo na leta potrebovali za eno enoto 124 ur, danes P°' jemo le 52,7 ure,« sc sp0' Slavko Golob. 1995. leta so prav v « । izvodnji (Golob je bil v°' £, ; jekta) naredili tudi pr"' no okno - danes se z b njem oken in vrat ukvam', stojno podjetje Arčon* rog 106 zaposlenimi (■ Vsak poticdelfik dinaeijo z vsemi vodji o* skupaj z vzdrževalci in1 no pripravo je devet o-Potem pa mora kot vod a vodnje sodelovati tud*1 | drugimi službami in P° nim odborom. Poleg bijo v proizvodnji **n'' \ jH1 investicije ter za vsa « ' zunaj proizvodnje' gaja v Arcontu in kar 1^ ,^^ ha fizično opraviti, k o D lob: »Vse tisto, kJ*r no z ljudmi, je moje1 p| p* lo z ljudmi je P^fc’ ' in** enostavno! Tehnolo p, fd ganizacijsko smo se " vijali Leta 1994 sm0 3640 enot, leta 2000 P* ji*1 lani smo jih izdelali 1' soč, za letos pa okrog 12 tisoč eno* ' duktivnost nam ves ■ < V proizvodnji smo pi« robot, ki smo ga dvema letoma, ima®1^ ,1* , dobni laser, if***, stiskalnice, v vseh b» ' nove žerjave, razne v rate in orodja.« , -.h A’\., In sedaj? V priho* Po tem predpisu so v prometu dovoljena naslednja 4t(( 1 Vrst medu: cvetlični med, nektar, med iz mane, gozdni kfl' v satju med s satjem, deli satja v medu, samotok, toče,, Prešani med, filtrirani med in pekovski med. Pravilnik o ^J’osebej določa, v katerem primeru lahko uporabimo doti^ , *n^ o medu tudi določa, da mora nalepka vsebovati tudi : I,, oziroma države porekla ali izvora, v kateri je bil med i|r"" 0 sP,o^nem označevanju predpaktranih živil tudi po-^'itn"H'a morai° biti označeni na nalepki neto količina, '. . 'rabnoMj serije (lot), posebni pogoji shranjevanja ter poly, °rabe ter ime in naslov proizvajalca, za kar so navedeni tinteri označevanja. Ig. Vet čebelarjem za izdelavo nalepke ^llj . 1dve možnosti: ' 1 sami izdelajo osnutek nalepke in ga odnesejo tiskarju, 'alepko z vsemi bistvenimi sestavinami. Ozadje je lahko p ' 'i’01 kraja, iz katerega je čebelar, ali izvor čebeljih pri-\i . hko je risba, slika, fotografija. Med podatki in grafiko l*' harmonija. tiskarja - strokovnjaka za oblikovanje, mu povejo 11" pripravi osnutek, variante, se dogovorijo za do-^Itj^tianto, ceno, količino itd. Sodoben način izdelave naleta Poslužujejo številni čebelarji. Zjl . 'n Prav^n^*z W Jih Je treba Sevati pri izdelavi nalepke ''k''10 kmetijstvu (Ur. list RS, št. 54/2000 in 45/2004) ter |t v«erinarstvu (Ur. list RS št. 33/2001 in 45/2004) nas " - ' Pravilne celostne oznake za predpakiran med. Poleg navanih pravilnikov, Pravilnika o splošnem označe- .^l^'pJkiranih Živilil!r h»t RS št 50/2004)in Pravilnika \ J1 r RS št. 31/2004 in 89/2004), je pomemben tudi r r,j ° Vetcrinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, ■ .^^ho-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ln surovin živalskega nadzora z vsemi spre-to RS, Št. 100/1999, 38/2000, 71/2000, 36/2001 % Pravtin*k vsebuje tudi določbe, v katerih prime- r Nravstveno ustrezen in v katerih primerih je zdrav-Ustrezen, kar je temeljni pogoj za dajanje medu v pro A v. ^»sploSnem označevanju predpaktranih živil (Ur- list ^iln'r 4)' 'k o medu (Ur. list RS št. 31/2004 in 89/2004). Mag. Beno Klemenčič Regionalna razvojna agencija Mura se je skupaj s partnerji odločila v pomurski regiji vzpostaviti pilotni projekt Lokalna oskrba s hrano v javnih zavodih, kar je ena od prvih potez resolucije o nacionalnem programu prehranske politike, ki je bila sprejeta v državnem zboru letošnjo pomlad. »Politika, sprejeta v državnem zboru, postavlja v ospredje poleg vame hrane in zdravega načina prehranjevanja tudi lokalno trajnostno oskrbo,« je povedala Tatjana Buzeti, vodja programa Vlaganje v. zdravje in razvoj v Pomurju - MURA, katerega del je bil že omenjeni pilotni projekt. Cilj projekta je bil promocija novih oblik in vsebin kmetijske proizvodnje zdravju prijazne hrane z večjo dodano vrednostjo v regiji, vzpostaviti pilotno oskrbo v izbranih šolah in vrtcih ter usposobiti popravljalce javnih naročil, organizatorje prehrane in kuharje Na podlagi raziskav, ki so jih opravili, pomurski javni zavodi letno porabijo okrog 300 ton Lokalna oskrba s hrano v javnih zavodih Nabavljajmo v domačem okolju Javni zavodi letno porabijo 300 ton sadja in 200 ton zelenjave Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah Tatjana Buzeti, vodja programa Vlaganje v zdravje in razvoj v Pomurju - MURA: »Rezultati projekta so presegli pričakovanja in se kažejo v velikem zanimanju šol in vrtcev za vzpostavitev lokalne trajnostne oskrbe. Uspeh seveda bo, če se bo v naslednjih dveh leti v lokalno oskrbo vključila vsaj tretjina pomurskih šol in vrtcev.« luje na manj kot hektarju površin, mali pridelovalci pa so bili doslej na javnih razpisih prikrajšani. Zato je bil cilj projekta med drugim, predstavitev kakovosti in sposobnosti malih proizvajalcev, ki prav tako kot veliki lahko zagotovijo sadje in zelenjavo po najugodnejši ceni. Eden od rezultatov projekta je povezovanje malih pridelovalcev v konzorcij, v katerega je trenutno vključenih devet pridelovalcev in ena zadruga in preko katerega bodo udeleženci lažje sodelovali na razpisih. Projekt je vreden 70 milijonov, od tega jih je 50 zagotovila država preko neposrednih regijskih razvojnih spodbud, preo stalo pa sami. Jn čeprav se končuje, bodo po besedah Buze-tijeve aktivnosti, s katerimi bodo še naprej spodbujali šole in vrtce, da bi sadje in zelenjavo trajno nabavljali v domačem okolju, potekale tudi v prihodnje. ' V. p. sadja in 200 ton zelenjave, naši regijski pridelovalci pa ponujajo 8000 ton jabolk in 400 ton drugega sadja ter 1000 ton zelenjave letno. Očitki, da ponudba v regiji ni zadostna, so torej odveč, težava je le v tem, da več kot tretjina pridelovalcev pride- Opel Hhvv irfc^ ix’W ovrtHix. LV* LEGENDARNA OPLOVA PONUDBA |1 1/1 W»| Do koncu telo vas v Oplovih prodajnih salonih Čaka I«qi udarna ponudba1 Ponudba, ki |e hkiub luko mikavna, da so ji no bosl»- mo<|li nprcli. • pnhianki do 600.000 SIT * • plus i<«|iNlrarijLi/(L, mi nenehno opozarjamo svoj matični narod na hile)1 za porabske Slovence, Mislim pa, da kljub dejansko ložaju Slovencev v Porabju, danes, po preobrazbi •irb' ma, le ne moremo govoriti o načrtni madžarizacijt v'“ nosti. jd 1 La! IBINIK - 3. november 2005 (IZ)BRANO Na terenu z gozdarskim inšpektorjem in policijo Barometer »V gozdu mi je lepo še od partizanov« Hitro se razve, to so na terenu Nekoč sem ustavil gospo, je na pol polno košaro a ni bilo več uspeha. Pa । pohvali, da je bilo. m v prtljažniku. Lahko j eHte, mi zaupa. Ko po-j*”1, dve polni kol. m vprašam, ali ve, da ° ena oseba nabere le rn fn Tadej Panker Pero Slavnic, kije bil opozorjen, ker Je imel gobe v plastični vrečki: »V gozdu ml je lepo Še od partizanov. Grem vsaj malo ven, ko nabiram gobe.« £ Branko Kušar, ki je bil opozorjen, ker je parkiral predaleč v gozdu: »Gobarjenje je zame hobi. Goričko mi je všeč. Dvakrat letno pridemo sem. Tu pri vas si vedno privoščimo pravi prekmurski bograč.« *>nčana obnova in razširitev OŠ Odran ^om, učilnica in dvorišče % osnovne šole v je v zadnjih treh 'stveno spremenila, temeljito obnovi-S°,sk« poslopje, amili v “ogradili ali nadgra-Iti so jih po-'/,a nemoteno vzgoj-raževalno delo in v *n^sticijskem Minulo nedeljo X p " s ponosom prosla-' $ ,,reditev so povezali hr-jb'letnico njihovega r»zmere za delo pa po Neformalni pogovor »Kot župan lahko ukrepam po lastni presoji« >^anka v novih prostorih 1 $°vesnostjo so prejšnji teden v Murski Soboti predali '1 ■ Vh| Poslovalnice SKB banke. V sodobni poslovalnici sieaijo ‘.%-4 ’ bančnih poslov, ki jih opravljajo, zato je tudi prosto d 1,1 bole, s tem pa bo še bolj prišla do izraza osebna obraV' ■ n gospodarstvenike in komitente je ob otvoritvi nagovorila pre l bSc® SKB'banke Cvetka Selšek, kot gost pa je novo podobne i *uPan mestne občine Anton Štihec. Foto: L. Kovac Novinarje je v petek, 28. oktobra, povabil na »neformalni pogovor« murskosoboški župan Anton Štihec, sodelovala pa sta tudi pravna svetovalka in odgovorna za stike z javnostjo Sabina Gutalj in direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Ker je župan dovolil, da ga lahko vprašamo prav vse, kar nas zanima, je beseda nanesla tudi na številne kadrovske zamenjave na občini. Poleg dveh že omenjenih sta na novo v občinski upravi zaposlena tudi Darja Kadiš, ki je prevzela predšolsko vzgojo, ter v računovodstvu Robi Bencik. Kmalu naj bi delovno mesto zasedla tudi svetovalka za strukturne sklade in mladinsko dejavnost ter novi hišnik. Prav z zaposlitvijo slednjega imajo največ težav, saj nikakor ne morejo najti ustrezno usposobljenega človeka. Na vprašanje, zakaj je Brigita Perhavec premeščena na novo delovno mesto svetovalke za stranke v vložišču, je župan Štihec pojasnil, da je bila Darja Pintarič na področju turizma prej premalo zasedena, na področju kulture pa stvari niso »klapale«; očita ji predvsem dve zadevi, ki nista bili pravilno izvedeni, povezani z MIKK-om in Klubom mladih menedžerjev. Nasploh pa, da so se stvari urejale preveč »po domače«. Taki neformalni pogovori naj bi bili v prihodnje stalnica. Bernarda B. Peček dva kilograma gob, pove eno od naštetih anekdot gozdarski inšpektor Anton Lejko. Kot inšpektor soboške enote inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano na terenu opravlja nadzor uredb o varstvu samoniklih gliv in prepoved vožnje z vozili v naravnem okolju. Po domače: preverja, ali gobarji svoje bere ne nosijo v plastičnih vrečkah in ali se držijo pravila dveh nabranih kilogramov po osebi, in če morda mulci ne divjajo z mopedi po goz mnenju ravnateljice odranske šole Marije Smotko še niso dovolj, ampak morajo pri vzgojno-izobraževalnem delu sodelovati tudi starši. »Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas. Prvo seme posadimo v družini,« je poudarila v pozdravnem nagovoru. Župan Ivan Markoja je dejal, da so se začele priprave za vlaganje v šolo že pred šestimi leti, pred tremi leti jim je končno uspelo končati 1. fazo, ki je vključevala prizidek s Štirimi učilnicami; lani je bila na vrsti 2. du. »Naravno okolje so gozdovi, polja oz. vse, kar je zunaj ureditvenih naselij, kot so mesta in vasi. Vožnja je prepovedana, razen seveda za gospodarjenje, denimo, ko nekdo podira drevesa, in za uradne osebe. Tudi pri parkiranju je treba paziti. Vozilo lahko pustimo največ pet metrov od cestišča,« pojasni inšpektor Lejko. Za neupoštevanje določb vam lahko izreče globo. Kam gre na teren v kontrolo, se odloči na podlagi informacij, ki mu jih posredujejo delavci zavo Med otvoritveno slovesnostjo je potekal pester kulturni program, v katerem so nastopili šolarji, malčki iz vrtca in plesna skupina iz M. Sobote. da za gozdove. Le-ti točno vedo, koliko je gobarjev in kje se gibljejo, pravi. Med letom so inšpektorji nenehno na delu. Hitro se razve, ko so na terenu. »Letos ni bilo veliko gobarjev, ker ni bilo sezone. Se pa najbrž spomnite, kako so kar z avtobusi romali v nase gozdove.« Da policijo zaprosijo za pomoč pri delu, se zgodi do dvakrat letno. Takrat ljudje drugače dojemajo inšpektorja. Lažje je nadzirati, tako Lejko. Njemu in policistu Tadeju Pankerju smo se pridružili, ko sta iskala »zločince« v gozdovih blizu madžarske meje in mimo Bukovniškega jezera do Sela na Goričkem. Seveda nismo prečesali celotnega območja, ampak smo pogledali na mestih, ki veljajo med gobarji za priljubljene. Razen družbe iz Ruš pri Mariboru, ki je bolj ali manj pravilno nabirala gobe, ni bilo nikogar. »Ljudje se držijo navodil. Gobe imajo v košarah in jih očistijo v gozdu,« je povedal Lejko. Andrej Bedek faza (obnova starega šolskega poslopja in kotlovnice), letos pa so uspeli adaptirati še srednji del in obenem prizidati Se nekaj prostorov Tako so dobili tudi knjižnico, računalniško učilnico, garderobe, upravne prostore, dvigalo in obnovili so celotno kuhinjo. Vlaganja sta stala 490 milijonov tolarjev, od tega jim je država primaknila 303 milijone ali 62 odstotkov. Državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport dr. Magdalena Šverc, ki je bila napovedana kot slavnostna govornica, je najprej v sproščenem nastopu spraševala ravnateljico, učitelje in učence, ali radi obiskujejo šolo. »Zelo!«, Še kako!«, »Ja, ja ...« so bili odgovori. Po njenem mnenju je najpomembnejše prav to - če radi hodimo v šolo. To je naš drugi dom, učilnica za pridobivanje znanja in raziskovanje ter dvorišče kot prostor za srečanja in druženje. Besedilo In foto: Jože Graj Župan občine Grad Daniel Kalamar se je tokrat s svojo ekipo izkazal pri organizaciji prireditve Noč čarovnic, ki je sodeč po obisku prerasla v vseslovensko. Obiskovalcem tokrat ni bilo treba peš na več kilometrov dolgo pot od parkirišč do prizorišča prireditve, saj so organizatorji poskrbeli za brezplačni avtobusni prevoz. Jožef Sobočan, ravnatelj dvojezične osnovne šole I v Lendavi, podpira umetniške stvaritve svojih učencev in tudi sam sodeluje pri organiziranju razstave. Cvetka Selšek, predsednica uprave SKB banke, je prejšnji teden odprla nove prostore poslovalnice te banke v Murski Soboti. Med njeno odsotnostjo so nepridipravi izpraznili sefe SKB-banke na Bavarskem dvoru v Ljubljani. Andrej Smodič je postal direktor družbe PAN-NUTRI, ki je rezultat projekta Kme-tijsko-živilski tehnološki center. RRA Mura je projekt prijavila v Program sofinanciranja regionalnih razvojnih programov za leto 2005, podjetja, ki so podpisala pogodbo o ustanovitvi družbe, pa predstavljajo največje kmetijsko-živi-Isko združenje v državi. Blaž Miklavčič, direktor Skupine Panvita, KG Rakičan d. d., se zaveda pomena ekologije, ki po njegovem ni modna muha, pač pa za njih pomeni preživetje. Če ne bodo živeli in delali tako, kot narekuje narava, jim vsa tehnologija ne bo koristila, je prepričan Miklavčič. 10 INTERVJU 3, november 2005 - VEST* Jože Hirnok: petnajst let na čelu krovne organizacije porabskih Slovencev Pomembni koraki naprej nekateri še vedno na mestu Zveza Slovencev na Mad žarskem je minuli petek proslavila 15. obletnico ustanovitve. Ves čas doslej jo je vodil kot predsednik Jože Hir-nok. Ob jubileju smo se pogovarjali z njim o delovanju krovne organizacije porabskih Slovencev. Zanimalo nas je predvsem, kaj so v tem času dosegli in kateri problemi so ostali nerešeni, poleg tega pa še njegov pogled na nekatera druga aktualna vprašanja. ~ Kaj je bil pravzaprav povod za ustanovitev vaše samostojne zveze leta 1990? Do takrat ste bili namreč vključeni v Demokratično zvezo južnih Slovanov, torej v skupno organizacijo Hrvatov, Srbov in Slovencev na Madžarskem, ki je prav tako skrbela za uresničevanje vaših narodnostnih pravic? »Konec osemdeset let, ko je Madžarsko zajel val demokratičnih sprememb, ki so leta 1990 prinesle svobodne volitve in vstop v Svet Evrope, se je pri nas začel izboljševati tudi odnos do manjšin Med drugim je bil v tem času sprejet tudi zakon o društvih, ki je bil podlaga za ustanovitev naše samostojne zveze pred petnajstimi leti na Gornjem Seniku, za sedež pa smo izbrali Monošter. K temu nas je spodbudila tudi delegacija nekdanje Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Slovenije, ki nam je povedala, da nam bo lahko matična domovina več pomagala, če bomo imeli samostojno zvezo s sedežem v Porabju. Mi pa smo seveda tudi ugotavljali, da bomo s tem lahko več naredili za ohranjanje in razvoj narodnostne kulture, jezika, izobraževanja, informiranja in še na drugih področjih. In to je bil tudi čas, ko je razpadala nekdanja Jugoslavija, ko se je Slovenija odločila za samostojno pot.« - Ko sedaj ocenjujete prehojeno pot samostojnosti, kaj vidite na njej dobre- Slavnostno sejo, kot so poimenovali prireditev ob praznovanju 15. obletnice ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem, so pripravili v monoštrski gledališki dvorani, udeležilo pa seje tudi več uglednih gostov z obeh strani meje. Ob jubileju je spregovoril predsednik Zveze Jože Hirnok, v kulturnem programu pa so nastopili FS OŠ Števanovci (na posnetku} ter združene dramske skupine SKD Cerovlje - Mavhinje, SKD Igorja Grudna in SKD Tabor iz Opčin z odlomkom Shakespearjeve drame Sen kresne noči, Obiskovalci pa so si lahko ogledali še film o delu Zveze Slovencev na Madžarskem. ga, pozitivnega? »Prvi zelo pomemben korak predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem je bil sklep, da bomo začeli izdajati svoj časopis Porabje. Prva Številka je izšla 14. januarja 1991. Izhajal je vsakih štirinajst dni, julija letos pa je to naše glasilo postalo tednik, ki opravlja nenadomestljivo narodnostno, kulturno, informativno in jezikovno poslanstvo med slovensko narodno skupnostjo. Poleg tega smo v tem času izdali 15 Slovenskih koledarjev in prav tako 15 knjig, posnetih je bilo več kaset in zgoščenk naših pevskih zborov ter dokumentarni film o Porabju. Pomemben dogodek za nas je bila vsekakor tudi osamosvojitev Republike Slovenije leta 1991, kar smo v Zvezi Slovencev na Madžarskem sprejeli z velikim zadovoljstvom in ji na tej poti skušali po svojih močeh tudi pomagati. Po med narodnem priznanju Slovenije kot samostojne države so se kmalu začele tudi priprave na podpis meddržavnega Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupini v Republiki Sloveniji. Ta sporazum nam je prinese) nove možnosti za razvoj, saj obe državi zavezuje, da bosta skrbeli za ohranjanje identitete obeh narodnih skupnosti, Šolanje v maternem jeziku, za kulturno in informativno dejavnost narodnosti idr. Žal pri izvajanju tega sporazuma Madžarska močno zaostaja za Slovenijo. Leta 1993 je madžarski parlament sprejel »narodnostni zakon«, v katerem je naštetih trinajst manjšin, med njimi tudi slovenska, ki so dobile pravico in možnost za ustanovitev lokal rtih manjšinskih samouprav. Tako smo leta 1994 ustanovili tudi Državno slovensko samoupravo s sedežem na Gornjem Seniku, ki je naš partner pri prizadevanjih za uresničevanje narodnostnih pravic in razvoja Med drugim smo skupaj dosegli tudi lože Hirnok otvoritev novega mejnega prehoda Verica - Čepinci, že prej pa je bil odprt mejni prehod Gornji Senik - Martinje. Leta 1998 smo dobili Slovenski kulturni in informativni cen ter v Monoštru, ki je doslej največji projekt za porabske Slovence. Poleg sedeža nase zveze delujejo v njem tudi uredništvi časopisa Porabje in slovenskega radia Monošter ter hotel Lipa. V njem sta Še konferenčna soba in razstavni prostor. Tako je postal ta center središče kulturnega življenja v Porabju in zagotovo prispeva tudi k izboljšanju gospodarskega položaja naše skupnosti.« - Kako vam je uspelo pridobiti ta center? »Naložba v rekonstrukcijo, obnovo in dozidavo nekdanjega otroškega vrtca je stala okrog 300 milijonov forintov, kar je tudi približno toliko tolarjev. Od tega je 20 milijonov prispevalo mesto Monošter, 8 milijonov je primaknila madžarska država, preostalo pa Republika Slovenija.« Če je res, bi morali biti ogorčeni - Kateri problemi pa so po vašem še nerešeni oziroma kje bi morali storiti več?« »Za vsako manjšino je izjemnega pomena njena gospodarska moč oziroma možnosti za zaposlovanje v domačem okolju. Žal je Porabje gospodarsko nerazvito, saj madžarska država ni vložila niti enega forinta za odprtje kakšne tovarne ali obrata v porabskih vaseh, posebej za porabske Slovence. Nerešena je tudi frekvenca za naš Radio Monošter, obnoviti bi morali narodnostne šole in vrtce ter zagotoviti več sredstev za njihovo delo vanje, prav tako pričakujemo sredstva za obnovo naših kulturnih domov in seveda za delovanje Kulturno-informativnega centra v Monoštru.« - K vsemu temu obvezuje madžarsko državo tudi že omenjeni meddržavni sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodnosti v Porabju na Madžarskem in madžarske narodnosti v Prekmurju. Slišali smo, da madžarska stran v zadnjem času povezuje uresničevanje tega sporazuma z določenimi koncesijami v Sloveniji, na primer z gradnjo potniškega centra v Ljubljani. Kaj pravite na to? »Kot sem že povedal, Madžarska močno zaostaja pri uresničevanju tega sporazuma. Lahko bi rekli, da ga tako rekoč ne izvaja t<;r da ga na določenih področjih celo krši. Mislim, da to ni neposredno povezano, ker je Madžarska država zavezana že dvanajst let, da dosledno izvaja Rodil seje leta 1957 v Monoštru, odraščal pa je v porabskih Sakalovcih. Tam je tudi končal osnovno šolo. Slo- venski jezik mu je v tistem času približala predvsem mama, ki je bila zavedna Slovenka, njegov oče pa j®31 nemškega porekla. Določeno znanje knjižnega slovenske ga jezika si je pridobil seveda tudi v osnovni šoli. V® braževanjem je nadaljeval na 3-letni srednji poklicni šoh Monoštru/Szentgotthardu in postal po poklicu struga-Najbrž bi dobil službo v nekdanji monoštrski tovarni kos v kje drugje v kovinarski dejavnosti, a ga je vleklo naprej-Odšel je v Sombotel/Szombathely, naredil maturo inse vpisal na tamkajšnjo Visoko učiteljsko šolo, kjer je študirati razredni pouk. Omenjeno šolo je obiskoval dni, nato je dobil leta 1979 službo kot narodnostni^ rent v Kulturnem domu Monošter. Tu je vse pogost■ prihajalvstiktudisSlovenciizmatičnedomovine. ■ vljal je, daje njegovo znanje maternega jezika P^J da bi se lahko tekoče pogovarjal in nasploh za medseW no komuniciranje s slovenskimi institucijami. Ker5°^ takrat odprle možnosti za Študij v Sloveniji , med drug1" odšla na študij v Ljubljano že njegova starejša sestra K® rina, seje odločil, da pojde tja Še on. Tako seje leta r vpisal na Univerzo v Ljubljani in si leta 1986 pridobil mo iz etnologije in sociologije. Leta 1987 seje i HIV IL IH r vrnil v Kulturni dom Monošter, kjer je delal vse do us^1 „ vitve Zveze Slovencev na Madžarskem leta 1990s‘ dežem v Monoštru, ko je postal poklicni predsednikuj ta sporazum. Če pa je tako, je to slaba stvar. Morali bi biti ogorčeni.« - Kakšno pa je vaše mnenje glede 17. avgusta kot novega državnega praznika v Sloveniji, s katerim bomo proslavljali priključitev Prekmurja k matični Sloveniji? Za madžarsko manjšino pri nas pa naj bi bilo to boleče vprašanje. »Moram priznati, & sem posebej spremljal. ’ je to stvar odnosov mre * rsko skupnostjo in »k” večino oziroma vlado. 11 da je bila Slovenija tolerantna do svojih m*1 . da ima najboljšo narod) politiko daleč naokoli no odločitev pa h« 1 tiral iz Porabja na Madžar UniCHEfTUo. ujww.onichem.si Sinjo Gon«/. Vrhniko epošta tel:'01 755 «> S SMO MLADO MEDNARODNO, AMBlO0* IN PRODORNO PODJETJE, KI SE Z VARSTVOM PRED GLODALCI IN TER Z ZAŠČITO IN PREHRANO RAST«-”’ V NAŠEM HČERINSKEM PODJETJU NA MADŽARSKEM ZAPOSLIMO DIREKTORJA PODJET^ Podjetje, ki že deseto leto deluje na madžatskr" -želi ponuditi naše izdelke še večjemu Številu KUP in doseči uspeh tako doma kot na drugih tujih »'K' ZATO POTREBUJEMO NAPREDKA ŽEUNE^ CUNJO USMERJENEGA, AMBICIOZNEGA IN PRODORNEGA DIREKTORJA. -j POZNATI MORA PREDPISE, KI UREJAJO POSLOVANJA, IMETI MORA IZKUŠNJE S P^^l IN PRODAJNIMI VERIGAMI, ZNATI TUDI MAP"J% JEZIK TER SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO V0» PODRUŽNICO NA MADŽARSKEM. .-X Matično podjetje v Sloveniji se ukvarja s proizvodni za varstvo bivalnega okolja, in sicer za zatiranje g in insektov, in je v svoji panogi vodilno na domet n rastliP Podjetje se ukvarja tudi z varstvom in prehran in Je v svoji panogi prav tako med vodiln,ri Svoje cenjene prijave v obliki življenjepisa (cv), prosim0, najkasneje v 14 dneh na zgornji naslov. i i I 1 USTNIK - 3. november 2005 KULTURA Prekmurje - imenitno kulturno in zgodovinsko okolje Umetnine iz Prekmurja od romanike do Predstavitev prav posebne knjige Žage v Pomurju avtorja Ladislava Pojbiča modernizma ir; 1,11 v Prekmurju že imamo zelo bogate Xa B 1I 11 zelo omikane kapitaliste? j. r:'l kratkim je Janez Bala 'hnetnostni zgodovinar in “kustos v soboškem muze-Tpredava] o novy1 Sp02na. in novih pridobitvah v zve-I'tenetninaini iz Prekmurja, ^otovitve lahko strnemo v i ^’lo, tli tj prostor v nobe-Pomenu civilizacijsko ne za-duka/aii-in iudi nove Iyc - umetnine, ki so jih " odkupili v zadnjem času, - P* so prodane na dražbi Sza-v leta 1930. ob iskanju teh * imenitnih umetnin, ki ^koč »hodile« okrog po Ev-1 nai povemo, da je bil nekaj v Rakičanu tudi znameniti 11 zlati oltarček kraljice Eli-। *> da je bil portal soboškega ^prenesen iz Budimpešte, ’’Narodni muzej iz Budimpešte 1941 odkupil znameniti J1 »'tar od Grada na Gorič-P da pa je marsikaj izginilo Razpis JSKD za Podelitev priznanj N« sklad RS za kulturne dejavnosti objavlja razpis za Predlogov za podelitev priznanj JSKD. Razpis ,a do torka, 15. novembra 2005. lc 1 ali srebrno plaketo sklada so lahko predlagani posa ah skupine, predvsem zaradi izjemnih ustvarjalnih na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pa tudi za mjlj^ben prispevek pri organizacijskem delu, razvijanju novih ? Vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in ‘. -i. r ' unl‘' raziskovalnem delu, organiziranju strokovno sveto-H,. in mentorskega dela, razvijanju kulturnega sodelovanja s i1r r" v zamejstvu in po svetu, publicističnem delu in pri nacionalne kulturne dediščine. Hi ^’mezuiki in skupine so lahko odlikovani tudi s področni-^^ižnanji sklada. To so Gallusova plaketa in listina (za po' Linhartova plaketa in listina (gledališče), Marol- •ht^^ta ’n listina (folklora) ter plaketa in listina Mete Vid-znak sklada pa so lahko predlagani posamezniki in skupi: 1 področjih dejavnosti in to za odmevne enkratne dosežke v i, obdobju, zlasti v smislu inovativnosti in integrativnosti. ! zbln Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Stefanova 5, Vsebovati morajo ustrezne podatke in priloge. Pogoji a objavljeni na domači strani sklada (jskd@jskd.si). Za po-^hl' ^11 najse predlagatelji oglasijo na območnih izpostavah na sedežu JSKD vsak delavnik od 10. do 13- ure. Lahko a' telefonirajo (01/24105 08,031 267 031) ali pišejo na na-X tesrko.studen^skd-si. ■ k^vna kolonija Hajdu-^zdrmeny v Lendavi t^tavnih prostorih Galerije - Muzeja v Lendavi so od-del mednarodne likovne kolonije mesta Sd^rmeny na Madžarskem. To je najstarejša me -' *k ,t ^ovria kolonija na Madžarskem, na kateri poklici 'tu? 1 Ustvarjajo vsako leto tri tedne že 43 leL Dela te so bila razstavljena že v mnogih država y so Poljska, Belgija, Ukrajina, Luksemburg in ’'otv v daljni Mehiki. 'lin 'rH'1 razstave so sodelujoči povedali, da se sodelovanje ^■Sj/i^im in madžarskim mestom ne omejuje le na to raz ' I" naslednje leto na madžarski strani predstavili e a *lri '^narodne likovne kolonije, sodelovanje pa se bo na-12 izmenjavo umetnikov na kolonijah. Za realizacijo / i,,! u Rri- na prvem mestu zasluga glavni svetovalki na i I ' ^'tetro Republike Madžarske Hedi Szepess in ■ tre L av$ke Galerije - Muzeja Francu Geriču. -J. Ga. neznano kam takoj po vojni in da nekateri lastniki še do danes ne upajo prav pokazati, kaj imajo. Pravega trga umetnin tuk?j še ni, za to pa, pravi Balažič, ni potreben le denar, ampak tudi zavest, da je slika kulturna dobrina, kustos pa vreden toliko, kolikor je sposoben kupiti Muzejski kapital umetnin je včasih mrtev kapital in ne bi škodilo, če bi se kapitalski tokovi zavedali tudi tega. Tudi cene niso vedno realne, zato bi morali imeti avkcijsko hišo, ki bi ponujala možnost primerjave ter preprečila nerealno vzdigovanje cen pri določenih avtorjih. Vsaka slika ima svojo ekonomsko težo, je kapital, vendar ta kapital pri nas ne kroži. Stanje bi bilo treba revidirati, odkriti'vse, tudi iz etičnega vidika, da bi se pokazalo, kaj vse smo bili in kaj smo. Vse to prizadevanje pa ima za Janeza Balažiča tudi končni in vid- ni cilj; razstavo umetnin iz Prekmurja od romanike do modernizma skupaj s strokovnim katalogom. Razstava, ki naj bi jo predvidoma odprli leta 2008, bo na enem mestu predstavila reprezentančne kose naše umetnosti - tiste, ki so doma, in tiste, ki so kje drugje. Naj omenimo le nekatere replike: portal iz Domanjševec, freske iz Sela in Turnišča, odlitke sklepnikov, krilni oltar od Grada na Goričkem, gotsko sakralno plastiko, baročne table in oltarje ... Pri tem bo potrebna marsikatera pomoč Avtor računa predvsem na katoliško cerkev, od koder se bo pokazala Še vrsta odličnih umetnin, materialno pa bo potrebna pomoč kulturne politike in možnih sponzorjev, ki bi se v takšnih primerih res zavedali svojega pomena. Razstava bo v bistvu krona dolgoletnih priprav, študija in raziskovanja Prekmurja. Na začetku, pravi Balažič, sta bila Jakob in Munkacsy. Pri prvem je spoznal kanon za amaterske slikarje, pri drugem pa matrico za prepoznavanje regionalnih elementov. Nato Aquila in študij mediavelistike, nov pogled na umetnostno zgodovino, drugačen od Steletovega -horizontalnega pa tudi dunajskega pozitivizma Začel je namreč z mladimi umetniki, ki jih ni bilo treba uvrščati v okostenelo she- Ob dnevu reformacije v Vrtu spominov na Petanjcih Položili temeljni kamen za Raziskovalno postajo Prekmurje Kratko slovesnost je pripravila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija ob udeležbi članov upravnega odbora in programskega sveta. O namenu gradnje Izpostave Znanstvenega raziskovalnega centra SAZU sta spregovorila župan Občine Tišina Jožef Poredoš in dr. Oto Luthar, direktor Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Prvi je izrazil svoje veselje nad novo pridobitvijo za Prekmurje, ki bo pritegnila znanje; Šiftarjeva fundacija pa da je pobudnik težnje, da bi znanje v Prekmurju tudi ostalo in da bi se k nam vrnilo čim več doktorjev znanosti. Novemu središču je obljubil tudi moralno in materialno podporo matične občine. Dr Oto Luthar se je zahvalil vsem dosedanjim podpornikom, družbam, javnim ustanovam in posameznikom ter povabil vse, ki bi se k mo. Leta 1987 je pripravil razstavo Likovno prizadevanje v Pomurju - mladi, rojeni po letu 1950 -in spoznal ločevanje umetnikov od blut und boden programa od Vrečiča naprej. Po krajšem koristnem obdobju v Ptuju je začel delati v soboškem muzeju, kjer je bilo tako imenovano zatečeno stanje bolj klavrno: Eberl, Kondor, naključni odkupi. Začelo se je večtirno delo: študij, sistematizacija, odkupovanje, pripravljanje razstav: Eberlove, Vrečičeve, stalne muzejske razstave Pot, ki jo je naredil, mu je pomagala ugotoviti bistvene označevalce prostora. Prekmurje, tako ugotavlja Janez Balažič, je ozemlje umetnostnih importov, vplivi in umetnine so prihajali z različnih strani (npr. Češka, Italija) - najpomembnejša stabila srednji vek in 18. stoletje. Torej gre za imenitno kulturno zgodovinsko okolje - da ga razišče in predstavi, pa zahteva njegov strokovni in človeški kredo Pri tem pa velja pozornost tudi avtorjevi ugotovi tvi, da ni pomembno, kje je umetnina, ampak to, da jaz vem zanjo - takšen pogled pa gotovo v marsičem olajša delo in omogoči boljše kroženje umetnin, kakor bo pokazala tudi razstava, ob kateri bomo lahko ozavestili svojo civilizacijsko in kulturno identiteto. B. B. L., foto: B. K. projektu še želeli pridružiti. Zagotovil je, da z načrti mislijo resno in da bo center zagotovo zaživel V obnovo prostorov so vložili že 14 milijonov in bodo lahko gostili že manjše skupine raziskovalk in raziskovalcev, naslednje leto, pa je dodal, bo slovesnost Ob nagovoru Štefana Kovača, predsednika Društva gozdarjev in lesarjev v Pomurju in vodje OE ZGS v Murski Soboti ter uvodnem povabilu direktorice Pokrajinske in študijske knjižnice Suzane Szabo-Pahič, je bila bralcem in obiskovalcem minuli četrtek predstavljena nova knjižna poslastica, sicer strokovno branje, vendar izredno zanimiva tudi za laike in še posebej za tiste, ki jim je ljubo prebirati stvaritve, ki govorijo o zgodovini, razvoju in ljudeh iz pokrajine ob reki Muri. Tokrat nam je bilo v branje in obujanje spominov ponujeno strokovno in etnološko skrbno dodelano dokumentiranje dediščine o žagah iz naše regije. Gre za odlično in pohvalno stvaritev izpod peresa Ladislava Pojbiča, ki je zahtevala pet desetletij zvestega zbiranja in evidentiranja podatkov. »Vseskozi me je gnalo vprašanje, kdaj so se začele razvijati žage v Pomurju,« je povedal avtor ob predstavitvi svojega dela in nadaljevat, da je nanj dolga leta skrbno iskal odgovore, dokler jih ob spodbudi ter pomoči znancev in poznavalcev iz te gozdarske panoge vendarle ni uspešno zbral v pismeno obliko, in še dodal, »da je bil za njeno realizacijo potreben velik napor«Najstarejša podatka, ki ju je našel, kažeta na žago z mlinom iz leta 1824 z Apaškega polja ter na žago iz Murske Sobote iz leta 1864. Vendar sta se mu ti dataciji zdeli Še veliko premladi in je sklepal, da bi se prve žage v regiji ob Muri morale pojaviti vsaj Še dobrih dvesto let prej, a dokazov je malo. Pri iskanju starodavnih podatkov si je avtor poleg terenskega raziskovanja pomagal še z viri iz različnih arhivov, največ iz sosednjih Avstrije in Madžarske. V knjigi je dokumentiral vodne in Ladislav Pojbič, Suzana Szabo - Pahič in Štefan Kovač parne žage ter jih vsako posamezno opisno in slikovno zbral po upravnih enotah Murske Sobote, Ljutomera, Lendave in Gornje Radgone. Žage so Ladislava Pojbiča zaposlovale prav tako poklicno, pred upokojitvijo je opravljal službo inšpektorja za gozdarstvo. Ob spremni besedi preminulega doc. dr. Boruta Brumena je njegovo delo izdalo Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Pomurja, prevedeno pa je bilo tudi v nemščino in madžarščino. Z objavo svojega dela je avtor hkrati želel spodbuditi in povabiti mlade k podobnemu poročanju dogodkov, kakor je povzel, »da izgovorjena beseda prehitro izpuhti, pisana pa ostane«. Večerno predstavitev so lepo zaokrožile besede avtorjevega znanca, da je človek, ki ceni preteklost, vreden sedanjosti. Ladislav Pojbič ni spisal le strokovne literature gozdarsko-lesarski stroki, temveč je obenem zabeležil in ohranil dragoceni delček zgodovine. lahko že v stavbi in ne več pred njo. Zadovoljen je bil tudi dr Anton Vratuša, član SAZU in predsednik programskega sveta Fundacije, ki je načrt za raziskovalni center snoval že pred desetimi leti skupaj z Vanekom Šiftarjem in Otom Lutharjem. Z novim cen- S. K. trom, tako je povedal, se bo programski svet razbremenil znanstveno raziskovalnega dela in ga prepustil mladim znanstvenikom, sami pa se bodo ukvarjali s kulturo, izobraževanjem in ozavešča-njem. B. B. L., foto: N. J. iz NAŠIH KRAJEV 3. member 2005-VEfllll Uvrstili so se na državno tekmovanje Planinska zveza Slovenije izvaja tudi različne oblike dejavnosti za mlade. Tako organizira tudi tekmovanje Mladina in gore le od leta 1989, udeležuje pa se ga veliko osnovnošolcev. Treba je pokazati znanje, ki si ga pridobivajo na planinskih izletih, pohodih, turah, tabonh in pri urah planinskega krožka. Tekmovanja se udeležijo lahko učenci od šestega do devetega razreda. Minulo soboto so se regijskega tekmovanja Mladina in gore na Osnovni šoli Frana Kocbeka Grad udeležili tudi Blažka Gaberc, Vita Petek Regoršek, Tjaša Mlinarič in Marcel Kovačič z mentorico planinske skupine Anito Mlinarič z Osnovne šole Gornja Radgona (predstavljali so seveda tudi Planinsko dru štvo Gornja Radgona). Tekmovalo je dvajset ekip, Radgončani pa so zasedli drugo mesto ter se tako uvrstili na državno tekmovanje. A. M., J. G. » Piitar« v Črešnjevcih Družina Šaruga ima v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni vinograd, ki ga od 1982. leta krasi kip »putarja«, katerega je izdelal že pokojni oče Franc Feri Šaruga. Ker se je kip ob močnem neurju leta 2001 podrl, gaje dal sedanji lastnik vinogradaSandi Šaruga, ki vodi znano oljarno Šaruga na Me-leh pri Gornji Radgoni, obnoviti. Tokrat ga je obnovila hčerka avtorja kipa Milena M. Rešič. Odkritje spomenika so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali Gasilski oktet Gornja Radgona in Šaru-govi recitatorji, ki so predstavili pesmi, ki so objavljene v spominski brošuri z imenom Piitar, ki je bila izdana ob odkritju obnovljenega spomenika. Po odkritju spomenika so Šarugovi, med njimi je bila tudi mama Milena Šaruga, ki je znana kulturna ustvarjalka, povabili na pogostitev in druženje. L. Kr. Kratka ulica v Moravskih Toplicah Ulica more in glavobola Krajani na severnem delu Moravskih Toplic se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da ne bodo imeli več nekdanjega miru in narave Ne gre zgolj za gradbišče ob Vivatu; kot na vsakem gradbišču, se bodo tudi tukaj dela čez nekaj mesecev končala. Vrtina s termalno vodo bo narejena, bazeni zgrajeni, zgradba z apartmaji dokončana ... Gre za dejstvo, s katerim se stanovalci v tem predelu kraja Moravske Toplice le stežka sprijaznijo: njihovi prvi sosedje več ne bodo njive in travniki, temveč bazeni s termalno vodo in kopalci. Res je, da ima v Moravskih Toplicah, ki so se tako močno razvile prav po zaslugi vroče vode in turistov, skorajda vsaka hiša tudi sobe za goste. Na občini so prepričani, da se bodo po dograditvi novih objektov za večino ljudi v kraju razmere izboljšale, saj sc skorajda vsi ukvarjajo Z izdajanjem sob. Za te, ki živijo od turizma, naj bi bila nova pridobitev več kot odlična možnost za razvoj in polnjenje njihovih zmogljivosti. Da bi bilo med gradnjo čim manj motenj, so poskušali tudi z občine vplivati na izvajalce, da v nočnem času ne bi motili miru krajanov in gostov; zal pa zaradi bližajoče se zime tako hitijo, da delajo tudi v soboto in nedeljo, ko si večina želi miru. “Mislim, da bo to zelo mirna dejavnost, ne bo toboganov in vsega, kar je v Termah 3000. Poleg tega je objekt postavljen tako, da bo kopališki del gledal proti severu, na južnem delu, kjer so hiše, pa bo parkirišče. Prav Kratka ulica ne bo deležna nobenih motenj ali prevelikega trušča. Dejstvo pa je, da sc bo število ljudi v tej ulici povečalo. Vsak bi moral pri tem iskati tudi možnosti za sebe. To ni več m nikoli več ne bo spalno naselje, to je dejstvo. Vsi v Moravskih Toplicah se morajo pač sprijazniti, da se tu dogajajo neke zadeve in se bodo vedno bolj dogajale. Moravske-Toplice se spreminjajo iz navadne vasi v urbano središče. Ker pa gre za turizem, sem prepričan, da je to vseeno mirnejša dejavnost, kot če bi imeli tu kako obrtno cono, kjer bi že zjutraj ob 6. uri začeli Po petih letih se hotel Vivat, ki je bil prvotno namenjen starejšim, spreminja v novi turistični center Moravskih nom Sončni park Vivat. Sosedje, ki si takega razvoja v času gradnje svojih hiš niso želeli, upajo na določene uge-‘1 razbijati in variti ali voziti s tovornjaki,” je prepričan župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot. Domačini, katerim je gradbišče zelo blizu in preveč moteče, imajo možnost, da v času gradnje svoje goste preusmerijo v Vivat, kjer bodo lahko bivali zastonj. Prav tako naj bi dobili pri hodnje leto popust pri vstopni cah za kopanje. Upoštevanja vreden pa je tudi predlog, da bi sc dogovorili o prihodnjem skupnem sistemu daljinskega ogrevanja s toplo vodo iz bazenov (podobno kot v Termah 3000) - seveda pa morajo naj- Včasih je bila parcela (10 arov) v Moravskih Toplicah vredna manj kot 1,5 mio, sit, danes je vredna 5-krat toliko. Če bi torej kdo danes hotel prodati svojo hišo ali parcelo, bi po mnenju odgovornih na občini lahko zaslužil Velikovec kot bi dal za neko podobno parcelo kje drugje. Sicer pa, če se želi kdo preseliti, mu bodo našli primemo drugo lokacijo, čeprav so prepričani, da se kljub “motnjam” nihče ne bo odločil za to možnost i i i I______________ _ _ prej najti vročo vodo in ug«10*1 ti zmogljivosti vrtine. Bernarda B- ‘¥-:‘ Šalamenci so daleč naokoli znani po složnosti vaščanov in odličnih prireditvah Po dvorišču domačije Gomboši se sprehaja pri' jazni Pištek, katerega daljne poreklo ie azijsko Kjer sc ravninski dei Prekmurja dvigne na prvo teraso, tam se začenjajo obronki Goričkega in prav tam se navzgor vse do vrhov prisojnih hribčkov razprostirajo hiše po gostoljubnosti in družabnosti poznanih vaščanov iz Šalamenec. Složno delo je vidno v dobrih rezultatih Tc dni smo obiskali tudi ta kraj. Vas je sestavljena iz petih zaselkov - iz centra, imenovanega Vas (Vejs ali tudi Varaš), nato pa še iz Griž, Bukovščka, Brejga, Bourovja in nenaseljenega Per-njeka, terena za borovo gostu-vanjc, ki so ga vaščani organizirali kar osemkrat, prvega 1931. in zadnjega 2004. Sicer pa se je iz izkupička vselej veliko postorilo. Zgradili so mrliško vežico, obnovili vaško-gasilski dom, v njem sta tudi spominska soba z razstavljeno gasilsko mehanizacijo in pripomočki ter prostor za mladinsko sobo; iz tega fonda so zgradili tudi nogometno igrišče z urejeno razsvetljavo za nočne tekme. V vasi je še muzej, posvečen telefoniji, v zasebni lasti Štefana Severja, ki ga ljudje poznajo tudi po izdelavi pravih umetniških miniatur, ki upodabljajo stare ljudske običaje. Naj poleg že omenjenega gostovanja navedemo še nekatere vesele tradicionalne prireditve, ki jih vaščani več kot odlično zasnujejo in pripravijo: šaljive vinogradniške igre (letos že sedme), vsakoletno veliko prošče-nje ob vaški kapeli, skupno tako katoličanom kot protestantom, in čez nekaj dni organizirano martinovanje (12. novembra) v gasilskem domu. Tudi sicer se v Slavni Pištek Šalamencih vaščani veliko družijo - ob toplih večerih na nogometnem igrišču, pozimi vsako leto organizirajo smučanje za otroke in mladino, srečujejo se še na sektorskih in občinskih gasilskih vajah ter skupaj snujejo razvoj in podobo vasi v izredno aktivnem turističnem društvu. Za prihajajoče leto sc že sedaj na veliko načrtuje prav posebna zabava, jubilej ob okroglih letnicah delovanja treh pomembnih vaških organizacij: turističnega društva (10 let), kluba malega nogometa (20 let) in gasilskega društva (70 let). Kmetija Gomboši in srečanje z njihovim smešnim malim Pištekom Naša mlada sogovornika Aleksandra in Goran Gomboši, sestra in brat, sta nas povabila v »Vcjs* na dom svoje družine, ki je bil žc dvakrat ocenjen - s prvim in drugim mestom za najlepšo salamensko domačijo. Pri njih se že trideset let vsako jutro in večer zbere nekaj vaščanov, saj imajo zbiralnico mleka, ki jc znana po veliki količini oddanega mleka. Prava atrakcija in v veselje tako mladim kot starim pa se sprehaja po dvorišču. Pištek je polletna vietnamska svinja, ki je zelo znana po izredni inteligenci in prijaznosti. Z njim ni veliko dela, do nas jc bil na začetku rahlo bojazljiv in nas jc dvomljivo pogledoval, pozneje pa se je kar okorajžen nerodno zazibal pq, dvorišču in se pri tem ponosno razkazoval Da bi prejel kak priboljšek, se domačim kaj hitro zaplete med noge in je včasih celo malce okre- gan, a zatem s svojim okornim in prisrčnim pozibavanjem spravi vse v smeh in dobri duši je oproščeno. Rodil pa se seveda ni v Vietnamu, temveč v sosednji Vaneči. Pištek na kmetiji dela družbo še petnajstim kravam, nekaj običajnim pujskom in Čuva zvestega nemškega ovčarja Falka ter dve muci. V posebno veselje pa so Goranu Gombošiju akvariji s tropskimi ribicami in zunanji okrasni ribnik, poln zlatih ribic, ter dodatno še bazen, dom dveh velikih želv rdecevratk. V prostem Času Goran vneto igra mali nogomet v vlogi napadalca, aktivno sc tudi udeležuje gasilskih vaj, v ,s7iPa mesecu požarne v skupaj z drugimi cl ' _.|r- jl> Puconci sodeloval. požara v skladišču, čuje študij navisu**^^ šoli v Mariboru- ''' -j ■ Aleksandro sta včUudt organizacije in žujeta vaških dnjem Borovem ® utelesila dve pi'^'' Aleksandra sne jo । ga od vragov. 0 pripovedovala tu nem društvu, katcr^j^ jf , na članica je. I ^1 Ijenje všalamenc^ |(,y jima jev domači'3 USTNIK - 3. november 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 13 V KS Lipovci razhajanja glede pobiranja denarja za pokopališče Mar samo slon iz čisto navadne muhe ali stanje duhov?! ° SO pred kratkim prebi-' Lipovec od krajevne ^Pnostt prejeli položnice, naj bi prispevali ar za ureditev mrliške na tamkajšnjem poko’ so nekateri krajani ,^’li nezadovoljstvo nad 7*® načinom zbiranja sre-7^' Najbolj jih je namreč . ’ da nj bij syican 2bor ^nov, kjer bi lahko , tantij z nameravano po-’ua bi tedaj mnogo laže "’ **1' takšno odločitev. J^čic: »Najbolj me zakaj ni bil Jean zbor ^anov« najbolj glasnimi nasprot-^tane Kaučič, ki kot nima na lipovskem družinskega groba J ; 1 programu so sicer za kaj bodo porabili t 1 iz krajevnega samopri-' Ler pa teh sredstev ni lih' Prisiljeni navesti, da ^^anjkuje okrog 300.000 P' za popravilo mrliške 7' l*o mojem tak sklep ne % biti zakonit za izterjavo, napisali, da se s pralni plačilom občani izo- * 'atnim stroškom. Zani-> kakšni zakonski pod izterjali tistega, ki ne "f' Plačati. Eden od prav- ^®zne Dveri Stane Kaučič: Najbolj me moti, zakaj ni bil sklican zbor vaščanov. Če gre za določen finančni prispevek, bi bilo prav do preostalih, da bi predsednik sveta krajevne skupnosti sklical zbor vaščanov, kjer bi jim lahko pojasnil, da obstajajo določene potrebe po vzdrževanju tega objekta. Tam bi lahko ugotovil, kaj o tem mislijo ljudje. Če bi namreč tam svoj predlog natančno pojasnil, bi vaščani to razumeli. Ne spomnim se, kdaj je bil v Lipovcih nazadnje zbor krajanov. Občasno pa se sestaja svet krajevne skupnosti, kjer sprejemajo enostranske odločitve brez vsakršnega obveščanja vaščanov. Zato so se v vasi pojavila negodovanja glede omenjenega prispevka. Tisti, ki imajo tu svoje grobove, bodo veijetno sprejeli tako odločitev in plačali znesek, Po drugi strani pa je veliko družin, ki nimajo nobene povezave s pokopališčem. Tam pravijo, da ne bodo plačali položnice. nikov mi je pojasnil, da je ta zadeva nična. Nekdo bo prostovoljno plačal, drugi pa ne. Moti me tudi, da predsednik krajevne skupnosti odločitve sprejema samovoljno, in sicer tako, da pritisne na preostale člane sveta, naj potrdijo njegovo odločitev,« Bezjak: »Oporečnik Kaučič naj se sam odloči, ali bo prispeval denar« In kako na vse te očitke odgovarja predsednik sveta KS Lipovci Janko Bezjak? »Krajevna skupnost Lipovci kot pravna oseba je materialna sredstva za svoj razvoj na področju komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov ter na drugih področjih do 31. julija 2004 pridobivala z zbiranjem samoprispevka. Akcije za ponovno uvedbo samoprispevka nismo sprožili. Na voljo imamo sredstva iz nadomestila za stavbna zemljišča, ki jih njihovi lastniki morajo plačati kot davek in se zbirajo na občinskem računu s posebnim kontom za KS Lipovci. Teh sredstev je seveda manj, kot je bilo sredstev samoprispevka, ki je bil tudi osnova za pridobivanje dodatnih občinskih sredstev. Zakonsko so sredstva nadomestil za stavbna zemljišča namenska in se smejo uporabljati za investicije na komunalnem področju. Velika večina od nas, ki smo in bomo ostali krajani KS Lipovci, se zavedamo, da bo po vsej verjetnosti mrliška veža tudi Pri Murini delavki na Krajni Janko Beqak: Na 18. redni seji sveta KS Lipovci smo v tem mandatu sprejeli sklep, da bo vsako gospodinjstvo za pokrivanje materialnih stroškov za vzdiževanje mrliške vežice prispevalo 1.000 tolarjev letno. To je mesečno 83,33 tolarja. S sklepom smo obvestili vsako gospodinjstvo avgusta 2005, kjer smo podrobno razčlenili namen teh sredstev. Računovodstvo občine pa je izpisalo položnice za vsako gospodinjstvo. Oporečnik g. Kaučič, ki oporeka temu sklepu sveta KS Lipovci, naj se sam odloči, ali bo namensko prispeval mesečno 83,33 tolarja oz. letno 1.000 tolarjev v enkratnem znesku za svoje gospodinjstvo. naše zadnje kratkotrajno stanovanje, preden nas bodo položili k počitku. Da bo to stanovanje kulturno urejeno, pa je odsev spoštovanja do pokojnih. Če ne, potem bomo pač zavračali svoj še tako minimalni prispevek za pokrivanje materialnih stroškov mrliške vežice.« Milan Jerše, foto: M. J. »Kostanjevo« srečanje upokojencev V Društvu upokojencev črenšovci namenjajo precej pozornosti družabnosti. Za uvod jesenskih druženj so prejšnjo nedeljo pripravili »kostanjevo« srečanju upokojencev. Kostanj so nabrali v goričkih gozdovih in jim ga podarili člani pobratenega Društva upokojencev Gornji Petrovci, ki so se prav tako udeležili tega srečanja v Odrancih. Mojster za pečenje kostanjev je bil Ivan Zadravec iz Odranec, v imenu DU Črenšovci pa je okrog 150 udeležencev srečanja nagovoril predsednik Štefan Bogdan. Poskrbljeno je bilo tudi za dobro kapljico in zabavo. J. Ž. Še ena velika ščuka Pred kratkim smo poročali, kako se je pri Bukovniškem jezeru nasmehnila ribiška sreča enemu od domačinov iz Dobrovnika. Te dni seje razveselil trofeje tudi Alojz Horvat iz Turnišča, dolgoletni član RD Lendava. Njegova ščuka je bila dolga natanko 96 centimetrov, tehtala pa je 7 kilogramov. Foto: Robert Čolig »Obsedena« z rožami in križankami 0Š Ivan । Cankarja Ljutomer, podružnica Cvetka Golarja so spoznati nekaj več o Železnih Dverih ter tamkajšnjem gradu. 111in tako so lahko občudovali tudi vinograde, kjer je nastal ^"iski posnetek. S.Š. Nekdo nas je poklical in menil, da bi morali obiskati tudi Jožico Nemec na Krajni, ki ima pokazati nekaj zanimivega, obenem pa je tudi prijetna sogovornica. Če je tako, pa gremo na pot, smo si dejali. Izkazalo se je, da drži eno in drugo. Jožica nam je najprej povedala, da je po poklicu ekonomska tehnica in da ji teče osemnajsto leto zaposlitve v tovarni Mura. Dela v službi za logistiko (izvoz - uvoz) in je še kar zadovoljna. Skrbi pa jo, da se ne bi položaj podjetja poslabšal zaradi znanih razlogov na področju tekstilne industrije. In ko ni v službi? »Kmetije nimamo, tako da se lahko posvečam drugim stva- Blišč in beda v Lendavi Mlajši gredo mimo, morda zmajejo z glavo, starejšim pa ni vseeno. Pa ne zaradi nostalgije po starih časih Tu gre za odnos, spoštovanje preteklosti, ta košček Lendave je zaznamoval njihova življenja. Na posnetku je propadajoči hram športa v Lendavi, ob glavni cesti, ki vodi k mejnemu prehodu Dolga vas, ki je dajal desetletja zavetišče športnikom in bil simbol športnega življenja. Tu seje zbiralo mlado in staro, TVD Partizan ali, kot so ga po domače 'krstili * Titov dom, pa je dajal možnosti rekreativcem in hkrati rojeval športnike, ki so ponesli ime Lendave v svet. Danes, ko se Lendavčani lahko pohvalijo 2 novo športno dvorano, ki sojo pred kratkim predali namenu, ko se gradi nov nogometni stadion v mestu z več kot stoletno tradicijo te igre, pa ne gre prezreti žalostne usode in podobe nekdanjega športnega hrama, kjer $0 že v tridesetih letih minulega stoletja navduševali člani telovadnega društva Sokol in tudi zato je bila zgradba v ponos Lendavčanom. Danes je to razvalina, smetišče... In tako je že nekaj let Zgradba, morda preponosna na svojo preteklost, se noče sama - « zrušiti. Besedilo In foto: Franc Bobovec rem. Veliko prostega časa namenjam predvsem rožam, ki me zelo veselijo in pomirjajo. Imam jih na vseh okenskih policah pa še marsikje drugod v stanovanju in zunaj njega. Večino t/lanc«poskušam vzgojiti sama. Znanje o gojenju in skrbi za rože črpam iz revij in časopisov ali poslušam oziroma gledam kakšne oddaje. Če pa se mi kaj zatakne, lahko pokličem na pomoč tudi sorodnico Klaudijo, ki dela v Kalii. Če želite, si lahko ogledate v dnevni sobi orhideje, ki so prav te dni začele lepo cveteti. Ena ima oranžne, druga pa roza cvetove. Sicer pa je videti, kot da gre le za eno rožo, ker poganjata iz iste posode. Poleg orhidej imam zelo ra- Jožica nam je s ponosom pokazala cvetoče orhideje. da tudi hibiskuse.« Aha, 10 je torej tista zanimivost, smo brž ugotovili in si njene orhideje tudi z veseljem ogledali ter jih občudovali. Jožica pa ima še eno veliko strast - reševanje križank. Namesto da bi zvečer gledala televizijo, gre raje v/na posteljo in se loti reševanja. Tedensko jih reši okrog dvajset. Čeprav ji ni pomembno, ali bo kje dobila tudi kakšno razpisano nagrado, je bila seveda zelo vesela, ko so jo izžrebali za glasbeni stolp v vrednosti 100.000 tolarjev. Prejela pa je že tudi veliko manjših nagrad. Nadalje smo zvedeli, da Jožica tudi rada kolesari - če ne s pravim kolesom zunaj, pa na sobnem, in to skoraj vsak dan. Včasih se tudi rola. Tako ni čudno, da ima dovolj vitko postavo za šestintrideseta leta. No, da se ne bi zdelo, da se lahko poleg službe v glavnem posveča le svojim konjičkom! Čakajo jo namreč gospodinjska dela in skrb za otroka šolarja. Mož Drago je namreč veliko zaseden z delom v domači delavnici oz. s posli, ki ga čakajo v strugarstvu Besedilo In foto: Jože Graj 14 REPORTAŽA 3. november 2005 - VESTNIK Trening varne vožnje avtomobilistične legende Braneta Kuzmiča 70 odstotkov nevarnih situacij rešuje sklopka Zaviramo ali dodajamo plin le takrat, ko je avto zravnan -Za vsak kilometer hitrosti se zavorna pot poveča na kvadrat Ne bom moril, kako sva z Zaunekerjem preživela soboto na treningu varne vožnje. Strnil bom le nasvete, ki so jih dobili tečajniki. Pisanje naj si podrobneje preberejo tisti, ki vozijo kvazi športne avte s širokimi gumami, imajo nenehno prižgane zasenčene luči in komolec na šipi; tiste, ki spustijo ročno zavoro šele po desetih kilometrih vožnje, vmes napišejo pet sms-sporočil, vzvratno ogledalo imajo za to, da preverijo, ali je pričeska dovolj ne govana, in če niso pozabile kam dati ličila; tisti, ki menijo, da vse obvladajo, ker jim je premožni očka kupil drag avto, ne uporabljajo varnostnega pasu in vozijo s sončnimi očali, čeprav je oblačno ... Pravila, da bo varno Red je vedno pas pripet. V avtu sedimo tako, da roke in noge nikoli niso do konca stegnjene. Če stegnemo roke, se mora zapestje dotikati volanskega obroča. Naslonjalo za glavo na sedežu je v višini oči. Da stisnemo zavoro, mora imeti desna noga dovolj moči. Leva naj bo ves čas pripravljena, da pohodi sklopko. Volan držimo, če si pred stavljate uro: tri četrt na tri oz. devet - tri. Spomnimo, avtošole so učile, da noga ne sme biti na sklopki in da volan držimo deset do dveh. Roke so zmeraj na volanu in ne na stegnu dekleta, ki sedi poleg vas. Ko zavijamo, ne »pretepamo* volana. Šofer je v avtu, da vozi avto in ne, da avto vozi njega. Poznati morate sebe, avtomobil in cesto. Ni najbolje, ker smo vožnje, denimo poti v službo, naučeni. Zavedati se moramo, da vse kritične dogodke na cesti lahko rešimo, vendar le pri majhni hitrosti. Ni težava, če hitro peljemo, težava je, kako varno ustaviti. Napake nam ne smejo priti v podzavest. Sklopka, da bo varno Ko zaviramo, stisnemo sklopko. Če pri hitrosti 60km/h stisnemo zavore in sklopko, je zavorna pot dva metra krajša, kot če bi zavirali le z zavorami. Pre- Slalom. Namen vaje: Zaviramo in pospešujemo le, ko je avto zravnan. dnost je, če ima avto zavorni sistem ABS (ne boste verjeli, ampak pogruntali so ga Američani, op. p.). Zaradi sistema, ki dovoli vrtenje koles med zaviranjem, je avto takrat vodljiv. Pri ABS-u avto tako lahko upravljamo, čeprav imamo stisnjenje zavore. Ima pa sistem težave na makadamu in v snegu. Ko z avtom naletimo na oviro in moramo naglo zavreti, stisnemo sklopko in zavoro. Plin seveda odvzamemo. Nato zavoro spustimo - nimamo ABS siste Pravilno sedenje; roke in noge nikoli iztegnjene. Volan stran do zapestja. ma -, sklopko držimo ves čas, obvozimo oviro in takrat, ko je avto zravnan, spet pritisnemo zavoro, da se ustavimo. Pri ABS-u nam noge ni treba odmakniti z zavore Sklopka rešuje 70 odstotkov nevarnih situacij. Praktično: avto začne zanašati, ker ste prehitro pripeljali v ovinek Najprej poskušate z volanom korigirati in reševati jvolozaj. Če vas nese iz ovinka, avto ima prvi pogon, volan »dodate«. Pri avtu s pogonom na zadnja kolesa volan obrnete nasproti. Nato stisnete sklopko. Hitrost pustite enako. Plina ne povečate in ne zmanjšate. Ko imate avto poravnan, lahko pohodite stopalko za plin (pred dekletom ste frajer, zato vam dovoli, da greste z roko še višje po stegnu, op. p.) ali pa stopite na zavoro. Ko vas zanaša, je narobe, če poskušate zavirati ali zmanjšati oz. dodati »gas.« Ponovimo, z ABS-om se lažje rešite, ker lahko hkrati zavirate m vodite avtomobil. Statistika, da bo varno Pritisk v pnevmatikah naj bo in A % fin A 5 ver kot je predpisano. Sicer je jekleni konjiček bolj trd za vožnjo, je pa hkrati lažje vodljiv in še poraba goriva se zmanjša, tudi do Simulacija zanašanja v ovinku: 1. korigiranje s krmilom, 2. stisnemo sklopko, 3. hitrost ostane enaka. 7avlrania z izoeibaniem nenadni oviri ali ABS je zakon. Dirkaška legenda Brane Kuzmič; 15-krat državni prvak in dvakrat prvak Evrope. Njegove treninge varne vožnje je obiskovalo 14.500 te _ Oče je iz Motovilec, on pa se je rodil v Ljubljani. »Na stara leta priden"” ričko,« pravi. enega litra na 100 kilometrov. Če je razlika v pritisku pnevmatik, avto »vleče.« Za junake: vožnja z letnimi pnevmatikami pozimi pri 5 °C je kot vožnja po polivinilu. Reakcijski čas šoferja je ena sekunda. To je čas, ko odvzame te plin in pohodite zavoro, kadar zagledate nevarnost. Pri hitrosti 50km/h z avtom v sekundi naredite 14 metrov. Reakcijski čas je lahko le 0,6 sekunde, če ne poslušate radia ii|S pogovarjate. Pri SOkmAl tinka sekunde meter inp°'( dalje. Ne glede na to, a1’ mobitel v rokah ali je l|,fl ’ „ v avtu, ko telefonirate-1 cijski čas 2 sekundi-meter hitrosti več -se poveča na kvadrat c km/h je zavorna pot p5 kot pri 60 km/h. Andrej Bedek, ’^et VESTNIK-3. november 2005 KRONIKA 15 Uzinška pravda: Feniks in Boštjan Komaricki Zaveden med podpiševa njem pogodbe ali zgolj njeno neupoštevanje Sodnica Sotlarjeva je Večkrat poudarila, da naj se vpleteni strani dogovorita in poravnata. Komaricki je predlagal odplačilo dolga, če mu odpišejo milijon tolarjev, kolikor je imel stroškov za popravilo avta. Preostalo razliko dolga bi poravnal. Pooblaščenec Feniksa Vinčec se stem ni strinjal. Predlagal je, naj Komaricki poravna vse neporavnane obveznosti. »Prizadevala sem si, da bi bili obe strani zadovoljni. Želela sem rešiti situacijo,« pa je na koncu izjavila sodnica. Da razsodi primer, ima mesec dni časa. . '’Okrajnem sodišču v M. Soboti Otekala pravdna zadeva, v kate-Kpodjetje za financiranje, tr-in svetovanje Feniks tožilo Mana Komarickega. Sodnica Ta-'nj Sotlar je na treh razpravah J^ojala o razdrtju pogodbe o fl-U^lngu in vrnitvi vozila. J |e »težka« milijon in šesto tl- Slt- K temu moramo prišteti še ’""e stroške. Wdba: Boštjan Komaricki je preko ^dnik.i ik Nemčije uvozil rabljen unlike Volkswagen Passat 1,9 TD1. pričal posrednik Dejan Dobri-'de Komaricki našel avto na interne-pa ga je šel iskal v Nemčijo. Ce-' avtomobilska dokumentacija je p’ustrezna, prevožena kilometrina • jJMO km - je ustrezala servisni knji-. '^i servisi so bili izsledljivi, na koncu ftavila poskusno vožnjo in pregled JMblaščenem serviserju, je naštel Komaricki je sklenil z lizin-^'šo Feniks novembra 2002 prvo pogodbo (60 obrokov po 175 Sicer je Feniks prevzel oz. kupil ud soboške avtohiše Kolmanič-1 Nato so se začele težave. Najprej je vedal avtomatski menjalnik, čez 1 ^asa motor. Komaricki je z avtom 11 nekaj tisoč kilometrov. Ko so ’’M pregledali v servisu na Ptuju, In o ^1|- d.i l il ' prevoženih več 'ROOkm Popravilo ga je stalo t, milijon tolarjev. Ko je iskal motor 1^. ° mu po dogovoru na Feniksu hi,' ' u pogodbo. Potem ko so ga so podpisali oktobra 2004 Zgodbo Vendar se je tu zapletlo. Komaricki d i m mu zamolčali podatek o Prevoženih kilometrov avtomo-Jhs, l|i - bili na Feniksu ves čas -q, ' arogantni, grobi in mu ne- Ihvj^^ali člen pogodbe, da ne od-M napake. Nekajkrat je bil v dlrektorjem Štefanom Ščapom. M bi tnu dajal upanje, da bo zade va urejena v obojestransko korist. 11. oktobra 2004 so ga poklicali po telefonu, tako Komaricki, in mu dejali, da je vse urejeno in da mora priti podpisat papirje. Isti dan je podpisal sporno izjavo o poravnavi vseh obveznosti iz prve pogodbe in še nekatere dokumente, za katere pravi, da jih v naglici ni prebral. Med drugim tudi novo lizinško pogodbo. »Ko sem podpisoval dokumente, sem mislil, da je s tem zadeva končana in da nisem ničesar več dolžan in da ja avto moj. Če bi vedel, da podpisujem novo pogodbo z novimi obveznostmi, Feniks kljub prepovedi prodajal avto? Sodišče je izdalo sklep, da se vozilo, kije predmet pravde, do pravnomočne rešitve primera hrani pri podjetju Feniks. Komaricki je povedal, da so med postopkom avto prodajali na dvorišču soboškega AMD-ja ob Noršinski cesti. Kot dokaz je pokazal fotografije. Direktor Ščap pa pravi, da niso prodajali passata, za katerega so imeli s Komarickim sklenjeno lizinško pogodbo, temveč podobnega. Zanimivo: avtor prispevka se je po drugi obravnavi, kije bila 8. septembra, in ko je Komaricki na sodišču kazal posnetke, v ponedeljek, 12. septembra, oglasil pri AMD-ju. Tam so mu dejali, da je stranka avto v petek umaknila iz prodaje. Razlogov za tako odločitev niso poznali. Sporna izjava IZJAVA Družba Feniks Muska Sobota d.o.tt, Ihto Stefana Kovača 12, MurejtA SoMa na podlagi dotefii pogodbe o finančnem teastogu St 100131S z drie 14 J12002 sklenjene z: KOUARJCKi BOŠTJAN, PARTIZANSKA ULICA 38, MURSKA SOBOTA to katere prednusf je nakup VW PASSAT 1,^ IDI podaja štafeto Resorske SlewBcaMS 204BH MureKa Sobote. m n.-Kh20O4 OSEBMl VOLKSWAGEN PAS3AT 4,9 TD< WVWZZZ38ZY6513733 Vrste Znamke: Tip: St KOMARICKI BOŠTJAN, PARTIZANSKA ULICA 36, MURSKA SOBOTA je poravnal svoje obvezoosic c našteva dUrerte pogodbe o finantoen leaaingo, Mer pomeni da je izpolnjen zakonski pogoj za prebod testranske previc* na predmefu pogodbe za fes$*igojf^^ kije tako pastel odkv M čfc|učni lasi n k; predmete pogodbe; Direktor: A dr Stefan Šfiap ne bi podpisal in bi vse skupaj pustil,* je še povedal. Z dokumenti se je odpravil na Upravno enoto v M. Soboto, kjer so mu izdali prometno dovoljenje, ki se je glasilo na njega. Feniks mu je pozneje poslal opomine, ker ni plačeval obveznosti iz druge pogodbe (44 obrokov po 171 evrov); njihov detektiv mu je z avta snel registrske tablice, na koncu so aprila letos avtomobil odpeljali. Na sodišču pa so sprožili postopek, kjer zahtevajo, da jim poravna znesek, ki je bil dogovorjen po pogodbi Predstavnik odvetniške družbe Čeferin, ki je zastopala Komanckega, je trdil, da je njegova stranka zaradi vseh težav z avtom strmela k poravnavi in dokončanju zadeve. Iz izjave, ki so mu jo dali, nedvoumno izhaja, da je Komaricki poravnal vse svoje obveznosti. Trdi še, da ga je Feniks ocenil kot pravno neukega in mu podtaknil v podpis novo najemno pogodbo. Sledi, da je bila stranka zavedena »Sirota je dobrota,« je svoj nastop dobesedno sklenil dr. Ščap, ko je najbrž mislil na znani rek Dobrota je sirota. Feniks Pooblaščenec družbe Feniks Igor Vinčec je dejal, da pričanje Komaricke-ga kaže, da je prejel drugo pogodbo. »Niti ni bistveno, ali se je zavedal, kaj podpisuje. Podpisal je lizinško pogodbo in jasno mu je bilo povedano, da mora plačati še 44 obrokov.« Zaslišani sta bili Nataša Hozjan in Slavica Gerenčer, ki sta sodelovali pri sestavljanju in podpisovanju pogodb. Hozjanova je vedela za težave z avtom. Pričala je, da so mu šli na roko, saj so prekinili prvo pogodbo. Sporna izjava je tipska. Brez nje ne bi mogli skleniti nove pogodbe in končati stare. Tudi Gerenčerjeva je dejala, da so mu pomagali. Najprej je bil dogovor, da Feniks vozilo poskuša prodati. Nato je prišel Komaricki in povedal, da je avto popravi! in da ga bo spet vzel na lizing. Izjava je tipska in del postopka. Da je lahko s temi dokumenti registriral avto na svoje ime, je moralo priti do napake na upravni enoti, je pojasnila Gerenčerjeva. Na prostor za priče je stopil še direktor Feniksa, sicer doktor ekonomskih znanosti Štefan Ščap. Izjavil je, da nikoli ni sam osebno sodeloval s Komarickim. Slednji je zlorabil pooblastilo, tako Ščap, in registriral avto, ker na upravni enoti niso bili pozorni. »Mi pa smo mu šli na roke.* Ko so ugotovili, da ne plačuje obveznosti, so sprožili ustrezne ukrepe: zasebni detektiv in rubež avta. Sotlarjevo je zanimalo, ali je Komaricki morda dvomil, kaj podpisuje. »Ves čas je vedel, kaj podpisuje, in da bo sklenjena nova pogodba,« je odvrnil Ščap. Andrej Bedek Makoter pred višjim sodiščem Odločitev čaka na prostosti . ^Ti ■ L|f'kr pritožbeni senat mari-sodišča je opravil Str eravnavo’ odloča o kazni N« j J| 'letno Milico Makoter, ki je iv^ decembra lani spoznana za ^^'Peljevanja k umoru moža r bombnega napada na Ijuto-n '>Qbcijsko postajo in raket-Ni na hišo svaka Jožeta. '1 stopnji so jo nepravnomoč-*1\.'' di na 30 let zaporne kazni. ^»Vj- nilci odločajo, ali je bila sodba . b(.i?a Rodnica poročevalka Bar-S.,, je predstavila kronolo-’hti । procesa, ki s premori traja L Višji sodniki so nato poslu- vestnik internetu: ^.p-inf.si Milica Makoter šali pritožbo zagovornikov Gorazda Fišerja in Milana Krstiča. Razložila sta, da dejanja pravnomočno obsojenih Bojana Žalika Ladislava Olaha in Darka Šinka niso nujno povezana z dejanji, ki so predmet pritožbe, in da so bili slednji šele lani oktobra na tretjem sojenju vprašani, ali je bila Makoterjeva tista, s katero so se pogovarjali po telefonu. Predlagala sta še odpravo pripora, v katerem je bila skoraj 42 mesecev. Temu je nasprotoval vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc. Senat, ki ga vodi Branko Reisman, je na koncu pripor odpravil. Makoterjeva bo razsodbo tako pričakala na prostosti. Na sredino obravnavo je prišla iz zapora na Igu in v spremstvu paznikov, ki so imeli nadete neprebojne jopiče. Sicer pa bodo na razpravi, ki bo 23- novembra, zaslišane tri priče. Pregledani bodo še telefonski izpiski med vpletenimi iz avgusta 1999. Do takrat bo nemški grafološki inštitut iz Wiesbadna izdelal izvedensko mnenje o lističih, na katerih naj bi Makoterjeva pisala navodila Šinku. Potem bodo višji sodniki sprejeli odločitev. Še pripis: Sojenje spremlja znana igralka Milena Zupančič. Menda želi posneti film o Makoterjevi. 1246 nesreč Četrtkovo nesrečo v Kraščih (na posnetku) je povzročilo nepravilno prehitevanje. Ena oseba se je težje, druga laže ranila. Materialne škode je bilo za milijon tolarjev. Po podatkih, ki nam jih je posredoval policijski prometni inšpektor Srečko Steiner, se je zgodilo do 22. oktobra 1246 nesreč. Na pomurskih cestah je bilo 16 smrtnih žrtev. Hudo sc je poškodovalo 48 ljudi. 427 oseb je bilo lažje telesno poškodovanih. V tednu otroka so policisti obravnavali 570 kršitev. 252 šoferjev je peljalo prehitro Policisti so spisali 76 predlogov za sodišče. Stokrat so uvedli hitri postopek in izrekli 394 glob. Kot ugodno, tako Steiner, pa lahko ocenimo dejstvo, da ni prišlo do nobene nesreče z udeležbo otrok. - A. B, foto: N . J. A. B. Po naših znanih poteh Turistične prireditve Kapela - V soboto, 5. novembra, bo 23- tradicionalni Martinov tek, pohod in kolesarjenje na relaciji Kapela- Bratonci, ki ga organizirajo Turistično društvo Bratonci, Turistično društvo Klopotec Kapela in Športno društvo Radenci. Start bo pred prešo TD Klopotec Kapela na Paričjaku, in sicer za pohodnike ob 8. uri, tekače ob 9 30 in kolesarje ob 10.30. Od tam jih bo pot vodila na relaciji Turjanski vrh-Hrašenski Vrh-Murščak-Murski Vrh-VuČja vas-novi most na Muri-Bakovci-Dokležovje, cilj pa bo pri gasilskem domu v Bratoncih, kjer bosta pogostitev in družabno srečanje. Lendava - V petek, 4. novembra, ob 18. uri pripravlja Center interesnih dejavnosti iz Lendave potopisno predavanja o Jordaniji v novih prostorih Centra, ki so pri lendavski Sinagogi. Predstavili bodo večja mesta, kulturo, običaje in hrano Jordanije. Lendava - V soboto, 5. novembra, ob 10. uri sc bodo v prostorih Centra interesnih dejavnosti v Lendavi v okviru jesenskih počitnic skupaj z lokalnim turističnim podmladkom pozabavali z izdelavo božičnih predmetov, kot so adventni venčki, okraski za božično drevo in podobno. Odranci-Melinci Od odranske cerkve do reke Mure Turistični zemljevid Občine Radenci Turistično društvo Radenci je predstavilo nov turistični zemljevid Občine Radenci, ki so ga izdelali ob sofinanciranju Občine Radenci, Term Radenci in Turističnega društva Klopotec Kapela. v predstavitvi je predsednik TD Radenci Drago Kocbek povedal, da so zemljevid izdali v nakladi 10.000 izvodov. Izdelal ga je Geodetski zavod Slovenije, zemljevidi pa bodo na voljo v Termah Radenci, v prostorih občine, ob turističnih predstavitvah zunaj Pomurja in drugje. To je del prizadevanj, da bi bili Radenci spet eden največjih turističnih centrov v Sloveniji, kar so nekoč že bili. Za- enkrat je le v slovenskem, načrtujejo pa tudi izdajo v nemškem jeziku Turistična karta ima zemljevid občine, posebej pa so označeni prostori turističnih društev, prenočišča, gostinski lokali, vinotoči in vinske kleti, prodaja domačih izdelkov, naravne in kulturne znamenitosti, podjetja in društva. Vključili pa so tudi tematske in rekreativne poti, kot so Pot ob Muri, Pot med vrelci življenja, trimske steze, Gozd zaljubljenih dreves, Attilova pot, Vinsko-turistična cesta 16 in Slovenska pohodniška transverzala. Vključuje tudi fotografije turističnih zanimivosti. Na drugi strani pa je tudi fotografija naselja Radenci s posebej označenimi prostori društev, Term Radenci, prenočišči, gostinskimi lokali, javnimi ustanovami, podjetji, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, prodajo domačih izdelkov ter rekreacijskimi in tema tskimi potmi. Ob predstavitvi turističnega zemljevida so Še predstavili' spletno stran Turističnega društva Radenci ter delo in pomen turistične pisarne v Radencih. Glede turistične pisarne je Kocbek povedal, da je turistično društvo doslej skrbelo za pisarno, vendar so njegova finančna sredstva omejena, zato se dogovarjajo z Zavodom za turizem občine Radenci, da po novem letu prevžemc turistično ponudbo v pisarni J. Ga. Odranci so gotovo dobro izhodišče za veliko zanimivih poti po okolici in tokrat vas bomo z zelo opazne izhodiščne točke, cerkve Svete trojice v Odrancih, popeljali po nižinski pokrajini med polji do Melinec in reke Mure ob tem kraju. Osni ero kotu a cerkev Sv. trojice, ki daje kraju Odranci, odkar so jo letos dokončali, posebni pečat, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Valenčiča. Začeli so jo graditi sicer že leta 1967, vendar so takrat naleteli na številne zaplete s tedanjo oblastjo in birokracijo, zato je bila vse do letos brez zvonov. Kraj Odranci, ki se prvič omenjajo v zgodovinskih virih leta 1322 kot Adrianci, so tipično pomursko gručasto naselje in ležijo ob glavni cesti Lendava-Murska Sobota. To jim je vedno ponujalo precejšnje razvojne možnosti, kar so krajani tudi znali izkoristiti. se zapeljemo od cerkve proti središču naselja, pred zgradbo občine zavijemo desno in se nekaj časa peljemo skozi dokaj moderno naselje z bolj malo ostanki, ki bi pričali o življenju v preteklosti. V kraju je kar nekaj obrtnikov, podjetnikov pa tudi gostinskih lokalov, v katerih se lahko na začetku poti osvežite. Na drugi strani naselje omejuje potok Črnec, ob katerem so travniki in drevesa. Kraj je bil v preteklosti znan tudi po pridelavi in predelavi ajde, zato je tudi osrednja tradicionalna prireditev Ajdova noč. Ko pridemo iz naselja, nas še kak kilometer spremljajo travniki in gozdovi, pred nami pa se že kaže dolga asfaltna cesta med njivami, ki nas pelje do Srednje Bistrice, mi pa smo na prvem križišču, pri križu, zavili desno in se popeljali med njivami proti Melin- Melinci so kraj med nižinskimi njivami in obmorsko pokrajino. * * S S « s a Breg reke Mure pri Melincih je bil letos ob poplavah pod vodo. cem. Na poti smo srečali tudi nekaj kolesarjev in po kakem kilometru vožnje pridemo do križišča ceste, ki povezuje Beltince in Srednjo Bistrico, vendar nadaljujemo pot naravnost in kmalu smo v naselju Melinci.Melince na eni strani obkrožajo obdelana polja, na katerih je sedaj razgled daleč naokrog po jesenskih barvah nižinske pokrajine, na drugi strani naselja pa se nadaljuje tipična obmorska pokrajina na levem bregu reke Mure. Smerokazi v središču naselja nas opozarjajo na ciglarsko naselje ob reki Muri, kraj pa je tudi sicer znan po osrednji poletni prireditvi, to so Ciglarski dnevi. Ob reki Muri so uredili prostor, kjer prikazujejo izdelovanje ope- Pomurski šoli med najbolj urejenimi Osnovna šola Gornja Radgona in Srednja kmetijska šola Rakičan sta dobili priznanji Turistične zveze Slovenije za urejenost v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Slovesna podelitev priznanj osnovnim in srednjim šolam je bila na Osnovni šoli Gornja Radgona, udeležili pa so se je predstavniki učiteljev in učencev nagrajenih šol iz vse Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Pomurske turistične zveze in drugi. Osnovna šola Gornja Radgona je bila razglašena za najbolj urejeno v kategoriji šol, zgrajenih do leta 1980, pred osnovno šolo iz Leskovca in Mozirja. Med srednjimi šolami pa je Srednja kmetijska šola Rakičan zasedla drugo mesto za Srednjo kmetijsko šolo Grm iz Novega mesta in pred Gimnazijo Želimlje. Med osnovnimi šolami, zgrajenimi po letu 1980, pa so bile nagrajene osnovne Šole Tržič, Podzemelj in Fara. Al Udeleženci podelitve priznanj so o turizmu spregovorili tuni na pogovoru za okroglo mizo. Prireditev se je začela s pogovorom za okroglo mizo, ki ga je vodil ravnatelj Osnovne šole Gornja Radgona Dušan Zagorc in na katerem so se predstavile nagrajene šole. Njihovi predstavniki so udeležencem spregovo- rili o dejavnosti učencev pri urejanju okolja, sodelovanju pri razvoju turizma na šoli in v njihovem okolju ter pri prostovoljnem delu Predstavili pa so tudi svoje projekte in dejavnosti pri uresničevanju programa Zna- nje, mladi in turizem. Lojze Šos-ter, ki v okviru Turistične zveza Slovenije vodi ocenjevanje v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna, je ob tem povedal, da si prizadevajo, da bi v čim več krajih po Sloveniji začeli s turistično vzgojo med najmlajšimi in da je za aktivnosti v turizmu na šolah čedalje večje zanimanje. Pri ocenjevanju niso gledali le na urejenost, ampak tudi na aktivnost na različnih področjih na šoli. Pomen šolarjev in dijakov za razvoj turizma v Pomurju pa je poudaril tudi predsednik Pomurske turistične zveze Stefan Drave c. Po razglasitvi rezultatov in slovesni podelitvi priznanj projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna s kulturnim programom so se udeleženci popeljali po mestu Gornja Radgona in njegovi okolici s turističnim vlakcem. J. Ga. Cerkev Sv. trojice v Odrancih je letos dobila podoW>u šno si je zamislil arhitekt Valenčič. ke, s čimer se je v preteki0*^ varjalo precej krajanov in po tej obrti znani daleč ni” . V sedemdesetih letih je , lizacija to obrt v kraju J" \ izkoreninila, vendar se starejši še dobro spomnijo1 ( jo tudi pokazati to deja,rI” kraju pa je še ohranjenih P kaj starejših hiš, za kateNs0 ko naredili sami. Na robu naselja je r'^;J na lep drevored ob glavni povezavi Ižakovci-Sredop ca. Sredi vasi je kap^3 |jSo Snežne iz leta 1913, ‘ slike, ki prikazujejo tud’ nike, ki so po rodu iz Me1'"' je kraj znan po tem, da je 1' kar nekaj duhovnikov misijonarjev. V kraju je ,,/r nekaj sakralnih znatne*1)’1 .fill) osti pokrajine naokrog čajo tudi štorkljine gne> k t i J n 1 RTNA ZBORNICA — O V F/ ■ I J E UJAZiVlLSi J Iz Portoroža priznanje tudi v Veržej gostilni Kasač zlata plaketa Na 52. gostinsko-turističnem zboru v Portorožu je bila med dob’ tudi gostinska obratovalnica Kasač iz Veržeja. Po predhodne^ $ nem predlogu sekcij za gostinstvo pri območnih obrtnih zborn«^ na, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota je prejela od scw’in-in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije priznanje z zlato pmkeb' U gostinske ponudbe. Nosilec dejavnosti je samostojni P°' ■!> .- Hanžekovič, ki je osnovno mesarsko obrt (začel 1972.) I®ta ' .sgjh na gostinstvo. Kasač je sodoben gostinski objekt, ki ob dr (Mirkova soproga Nada in hči Tadeja) zaposluje še šest kuhar^'Ly^i V obratu prevladujejo domače jedi, hišne posebnosti pa so cialitete, giros, meso iz tiinke in gorička šunka. V bližnji prih0’ 'jr^"j tu v ulici Slavka Osterca obeta večji poseg z razširitvijo prosto; sti - sedanje so 50 notranjih in 40 zunanjih sedežev. V sklop- '' ternlS sti n s ke dejavnosti so poslovalnice v središču Murske Sobo' |tf kopališču Mala Nedelja in ob Bakovski cesti pri Murski Sobo i-nim pa je s poslovanjem začela turistična kmetija na Spa “ Moščancih. . $^1*' Na posnetku: člani družine Hanžekovič (Tadeja, Nada in Min* in plaketo GTZ. - Besedilo in foto: Niko Šoštarič a 1 VESTNIK - 3. nobember 2005 ŠPORT 17 Namizni tenis Poln izkupiček Po- Odbojka Pomorci zanesljivo 6. krog 1, DOL za moške: Pomu- pi Šoštanj Topolšica. Ženska eki-rje Galex Mir - Calcit Kamnik 3:0 pa Murske Sobote pa je morala v ske: Kajuh Šoštanj - DŠR Murska Sobota 3:0 (20,23,16), Sonimex Radenci - Vuzenica 2:3 (-23, -20, 13,18, -12), Prebold - Puconci 0 : 3 (-21,-15,-21). Lestvica: 1. Kajuh Šoštanj, 12, 3 Puconci, 8,6. Murska Sobota, 6,10. Radenci, 4. Šahovski kotiček Sobočani spet med elito murcev '■ t krogu 1. SNTLza člane ^romurci v srečanjih z ekipa-spodnjega dela lestvice ,fzav zmagali Kerna je do’ Zgubila le eno partijo, s či-w Približuje vrhu lestvice, Pednjem krogu pa gostuje "Ocevju Lendavčani proti ( inču niso oddali niti seta, 'z taže na njihovo premoč v inskem prostoru. Surbek ^ngi zdaj čakajo samo še ’Sorčane, v naslednjem j &u Pa gostujejo v Krizah Sobočanom se ni bilo tre-Posebej naprezati v Meng-*ko so še vedno na četr-mestu, v naslednjem kro-gostijo Krko. .c’^COnci - Ptuj 6 :1 (Unger Horvat-Ovčar 3 : 0, ^ncrvič - pjijak 3 : 0, Hovat -s : 0, Unger - Piljak 3 : 0, - Ovčar 3 : 0, Unger/ u^Pavič/PiljakS: 1);IM-KO - Melamin 6:0 (Plohl -j*.' ■: 0, Lasan - T. Vodušek 3 D. Vodušek 3:0, La-u**Wnar3:0, Plohl - D. Vodu-Surbek-T. Vodušek 3: - Sobota 0:6 (Avbelj -0:3, Vida - Koščak 2:3, Ropoša 0:3, Vida-Ko-J : 3, Avbelj - Ropoša 1:3, ' Koščak 0:3). ^ddrih zmagovalec l odprtem državnem I riu za mladince v Ljublja-? Vstopilo 110 igralcev in 1 F« 25 klubov, tudi 11 Po-?Cev. Spet so imeli največ Sobočani. Po dolgem , zmagal Fridrih, ki 1' ,,lWx V finalu je z zait . premagal Kljajiča ^**»3:0. Tajevpolfi-. Pričakovano premagal M ' Tomaža Roudija s 3 : tokrat zaigral slabše od Sto '' kJni m zasedel 3- me-^j.-l naiboljših 16 sta se t,1”1' Jan Žibrat in Domi-h h hin v finalno skupino ^'Wk Maček. M. U. wa prva In druga ^liv- .l'*rot’nega turnirja rek-l^''1 •gralcev za prehodni t^Ut°mera se je udeležilo '7 HrvaSke, Madžar-Največ uspeha ' t . Hrvati, v ženski konku- . Hl * izkazale tudi Po-,v kategoriji do 40 let je •r * Klavdija Gider izMur-'r,,. ki nastopa za ekipo K bila Katja •-! tretja pa Sonja Lebarič \]i r v dvoboju zma J" 40 in nad 40 let) je W. ' Zasedla 2. mesto. Med 1 do 4o ]et je p;! Viktor C/Mutomer)tretji. N.Š. (26,20,16), Prevent Gradnje IGM - Fužinar Metal Ravne 3:0, Mar-chiol Prvačina - Olimpija 3 : 0, Krka - Salonit Anhovo 0:3- V pokalu Slovenije za moške je moštvo Pomurje Galex Mir prijetno presenetilo z zmago 3 :1 (22, -19, 23,17) proti interligaški eki- 1 kolu tega tekmovanja priznati premoč Nove KBM Branik. Bilo je 3: 0(8,12,6). 4. krog 3- DOL za moške: Ljutomer - Šoštanj Topolšica II 3: 1 (21,19, -17,10). lestvica: 1. Poljčane, 8, 2 Beltinci (-1), 6, 4. Ljutomer, 4. 4. krog 3. DOL za žen- M, J., N. Š. Prevent 6 6 0 17 Pomurje 6 5 1 13 Prvačina 6 4 2 13 Salonit 6 4 2 11 Kamnik 6 2 4 7 Krka 6 2 4 6 Fužinar 6 1 5 3 Olimpija 6 0 6 2 Še ena od sladkih soboških zmag. Foto: N. J. Jadranje Tradicionalna četrta pomurska regata Panonski mornarji so se pred 4 leti prvič odločili organizirati regato. Osnovna cilja sta bila druženje in napredovanje v jadralskih veščinah in znanjih Ker so oba cilja v vseh teh letih presegli, so se odločili, da bo postala pomurska regata tradicionalna. V komatskem arhipelagu z bazo na otoku Žut so med 13. in 17 oktobrom izvedli že 4 pomursko regato. Organizator je bil Športni klub Triglav Predanovci v sodelo- vanju z Yacht Clubom Zadar ter društvom Valouv iz Murske Sobote, Tekmovanja se je udeležilo 26 posadk na jadrnicah Bavaria 36 in Bavaria 34. Udeleženih je bilo približno 180 jadralcev. Letos so se prvič odločili tudi za uporabo spinakerja. Izvedli so 4 plove, dolge od 8 do 12 milj. Vse regate so bile navigacijske. Za postavitev rut ter vse procedure je odlično poskrbel Janez Kuntarič s svojo ekipo. Vreme je bilo stabilno. Po 4 plovih je skupni zmagovalec regate skipper Ivan Sovič z ekipo Miška. Drugo mesto je zasedel skipper Jan Kobler z ekipo Ocean Orchids, tretje mesto si je priboril skipper Dejan skipper. Med pomurskimi skipperji je bil najboljši osmouvrščeni Marjan Kdčila z ekipo Red October. Nagrado za Fair Play je dobil skipper Igor Banič z ekipo Veličastni. M. Jerše, foto: J, Rehberger Imeti na koncu tekmovanja v 1. slovenski članski ligi vzhod kar 15,5 točke prednosti pred drugim, je gotovo izjemen dosežek. To je uspelo šahistom Radenske • Pomgrad, ki so se s tem znova uvrstili v državno ligo, kamor po kakovosti tudi spadajo. V svojih vrstah pa imajo tudi najboljše igralce na posameznih deskah. To so: Danijel Vombek (4.), Štefan Cigan (5-), Denis Gjuran (6.), Boris Kovač (8,, s lOOodstotnim izkupičkom 6/6) in Aleš Lazar (9 ). Odlični so bili tudi velemojstri Zoltan Ribli, Krunoslav Hulak in Robert Ruck, ki pa so odigrali premalo partij za skupno lestvico. Tamas Horvath (Rokada) je imel drugi rezultat na L deski (6,5/9), Lendavčan Danijel Pukl pa je s 6 točkami iz 9 partij izpolnil normo za naslov mojstrskega kandidata. Končni vrstni red: 1. Radenska - Pomgrad, 46,5,2. Sevnica, 31,3. Celjski ŠK, 28,... 6. Rokada Lendava, 25. Podrobnejši rezultati, 1. kolo: Radenska -Pomgrad - Rokada Lendava 5:1. Zmagali so: Vombek, Gjuran, T. Gruško-vnjak in B. Kovač, remizirala pa Ruck in Cigan. Za Lendavčane sta remizirala Horvath in D. Pukl. 2. kolo: Radenska - Pomgrad - Fužinar Ravne 5:1 (zmage Rucka, Vombka, Cigana in Lazarja, remija Gjurana in T. Gruškovnjaka), Rokada - Hoče 3,5:2,5; 3, kolo: Triglav Krško II - Radenska - Pomgrad 0:6 (zmage Rucka, Vombka, Cigana, Gjurana, T. Gruškovnjaka in Lazarja), Rokada -Žalec 3:3; 4. kolo: Radenska - Pomgrad - Sevnica 5:1 (zmage Cigana, Gjurana, B, Kovača in Lazarja, remija Rucka in Vombka), Poljčane - Rokada 1,5: 4,5; 5. kolo: Rokada - Celjski ŠK 3:3, Nova KBM Kovinar - Radenska - Pomgrad 0,5; 5,5 (zmage Vombka, Cigana, Gjurana, T. Gruškovnjaka in Lazarja, remi Rucka); 6. kolo: Celjski ŠK- Radenska - Pomgrad 1,5:4,5 (zmage Ri-blija, Hulaka, B. Kovača in Lazarja, remi Gjurana), Rokada - Fužinar 2,5:3,5; 7. kolo: Radenska - Pomgrad - Hoče 5,5:0,5 (zmage Ribllja, Hulaka, Vombka, Gjurana in B. Kovača, remi Lazarja), Triglav Krško II - Rokada 2,5:3,5; 8. kolo: Žalec - Radenska - Pomgrad 1,5; 4,5 (zmage Hulaka, B, Kovača in Lazarja, remiji Riblija, Vombka in Gjurana), Rokada - Sevnica 1:5; 9, kolo: Nova KBM Kovinar - Rokada 3:3, Radenska - Pomgrad - Poljčane 5,5:0,5 (zmage Riblija, Hulaka, Vombka, Gjurana in B. Kovača, remi Lazarja). Milan Jerše Prepričljiva tudi drugoligaška ekipa Drugo moštvo Radenske - Pomgrada, ki je doslej v vseh dvobojih zmagalo, je v 6. kolu 2. slovenske lige vzhod prvič igralo neodločeno 3: 3 z Bistrico ob Dravi. Zmagala sta Mitja Kovač in Režonja, remizirala pa Buzeti in Bogdan Hari. Kljub neodločenemu izidu so Sobočani prepričljivo na vrhu lestvice in na dobri poti, da se uvrstijo v 1. slovensko ligo vzhod. Sobočani imajo 24 točk, Bistrica ob Dravi in Paloma po 20,5, Velenje 20 itd. V Šmarju pri Jelšah pa so odigrali prve tri kroge (od devetih) v 3-slovenski Ligi vzhod, kjer tekmujejo tudi šahisti Lendave. Ti so dosegli vse tri zmage, in sicer 5:1 proti Bistrici in Črni na Koroškem ter 3,5 :2,5 proti ŠK Ptuj. Za ŠD Lendava nastopajo: Vučko, Gaber, Žilavec, Žalik, Radovan, Hozjan, Varga in Baša. M. J.T F. B. Kristalna vaza na Madžarsko ŠD Kristalni pokal iz Maribora je pripravilo ob pomoči ŠK ZM Branik v gostilni Žabjek v Žižkih 2. mednarodno srečanje v pospešenem šahu za kristalno vazo. Nastopilo je 31 Šahistov iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Po 9 kolih švicarskega sistema sta zbrala 7,5 točke Madžara Lajos Istvandi (boljši Bucholz) in Imre Horvath. Sledijo: Darko Supančič, 7, Miran Zupe (oba ZM Branik MB), 6,5, Jože Glavač (Radenska - Pomgrad), 6, po 5,5 točke pa so zbrali Ivan Fodor (Hrvaška), Jernej Buzeti, Štefan Režonja (oba Radenska - Pomgrad) in Dušan Njegovan (ZM Branik MB). Najboljša šahistka je 18. Lea Števanec (4). Martinov turnir v sredo Društvo vinogradnikov Goričko in Šahovsko društvo Radenska -Pomgrad organizirata 8. Martinov turnir v sredo, 9. novembra, ob 16. uri v prostorih vinogradniškega centra v Ivanovcih. Generalni pokrovitelj turnirja je Občina Moravske Toplice. Igralo se bo 9 kol po Švicarskem sistemu s časom razmišljanja 10 minut na igralca. Boris Kovač in Uroš Markoja Na oktobrskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska - Pomgrad je igralo 12 šahistov. Zmagal je Boris Kovač z 9 točkami, sledijo pa Miran Zupe, 8, Dušan Njegovan, 7,5, Bogdan in Danilo Hari, po 6,5, Jože Gruškovnjak in Mitja Kovač, po 6, itd. Na kadetskem turnirju ŠD Radenska - Pomgrad pa je sodelovalo 21 šahistov. Zmagal je Uroš Markoja z 8 točkami pred Urošem Žižkom in Matejem Titanom, po 7, Domnom Sercem, 6, Matejem Grahom in Alešem Bogdanom, po 5,5. M. J. Zmaga Huzjana Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 7 šahistov, ki so se pomerili dvokrožno Slavil je Štefan Huzjan s 7 točkami pred Vestersbahom (6), Dragom Bašo (5), Vilijem Bašo (4), Radovanom in Jerebicem, po 3. F. B. bo najboljši pomurski športnik leta 2005? Glasovnica za športnika Pomurja 2005 l'ir| _ t Uredništvo Vestnika koncu vsakega kok '' 1 s'ovesno razglasitev Pomurskih športnikov, Tako bo tudi le-spoštovane bralke, >?luiLant bralci, prosimo, da anketi za izbor šport, eVi. sP°rtnih kolektivov, ki '•r, h' žiips pOsebej izkazali •" Vam Pouujamoime-^ali; *' najuspešnejših tek-‘''KrJ tekmovalcev ter pred-Moštvenih športov, ki ' , ’ uspehi zaznamovali ° Razvratne jih povr /< ।. prvega do tretjega i kovanje: 1. mesto 5 ’'to 3,3- mesto 1 Predlogi za športnika Pomurja: strelec Robi Markoja, kolesar Simon Spilak, odbojkar Grega Horvat, nogometaš Marjan Dominko, hokejist Robi Mesaric, rokoborec Jure Kuhar, judoist Boris Rudaš, kasač Marko Slavič, šahist Tomislav Gruško-vnjak, pikadist Andrej Gorjak, kickboksar Tomo Kološa, motociklist Alan Malnar Predlogi za športnico Pomurja: kegljačica Marika Kardtnar, strelka Jasmina Maček, atletinja Simona Gomboc, golfistka anja Bransberger, karateistka Nika Marinič, atletinja Tina ju- reš, nogometasica Anica Kor-pič, atletinja Sonja Roman, ro-larka Tina Kuplen, atletinja Jožica Šiftar, šahistka Lea Števa-nec, judoistka Sendi Lešnjak. Predlogi za najboljšo pomursko ekipo: Hokejski klub Pliva Lipovci. Nogometni klub Nafta Lendava, Namiznoteniški klub LM-KO Lendava, Odbojkarski klub Pomurje Galex Mir, Kegljaški klub Radenska, Ženski nogometni klub Pomurje Davidov hram Filovci, Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota, Atletski klub Pomurje - PDU, Namiznoteniški klub Kerna Puconci, Ro- koborski klub Sobota, Badmintonski klub Mladost Lendava, Kasaški klub Ljutomer, Ribiška družina Gornja Radgona, SD Janka Jurkoviča Sv. Jurij ob Ščavnici, SD Koloma-na Flisarja Tišina. Vaše odgovore - trije izžrebanci bodo dobili praktične nagrade - pričakujemo najkasneje do 18 novembra 2005. Izpolnjeno anketo lahko pošljete na naslov: Milan Jerše, Podjetje za informiranje, Ulice arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: milan.jerse@p-infsi. Že vnaprej hvala za sodelovanje! Milan Jerše £ O S o >N 1 Ul 1. mesto 2, mesto 2. mesto L mesto 2. mesto 2. mesto 1. mesto 2. mesto 2. mesto Ime in priimek: Naslov: P D U 18 ŠPORT 3. oktober 2005 - VESTNIK Kickbox Šarkezi tretji Judo KBV Lendava pred JK Lendava V športni dvorani v Zagorju je bilo 22. mednarodno odprto prvenstvo v kickboxu, v disciplinah semi, light kontakt in glasbenih formah Na tekmovanju je nastopilo 207 tekmovalcev iz 35 klubov in šestih držav. Člani soboškega kickboxing kluba Power kick so nastopali v disciplini light kontakt ter dosegli naslednja mesta: 3. Štefan Šarkezi (elani do 94 kg), 5. do 8 Tomo Kološa (člani do 79 kg) in Mitja Dišič (člani do 74 kg). M. J. Od leve proti desni stojita Štefan Šerkezi in trener Milan Korotaj, čepita Mitja Dišič in Tomo Kološa. KBV Judo Lendava je bil v Slovenski Bistrici organizator 4. kroga 2. slovenske lige. Izidi: KBV Lendava - JK ADK Maribor 4 : 2, zmagali so Ozmec (do 6b kg), Brda (do 73 kg), Rudaš (do 81 kg) in Lešnjak (do 90 kg); KBV Lendava - JK Lendava 5:1, zmagali so Žunič (do 66 kg), Brda (do Nogomet Lendavčani prejeli priznanja Mestna in primestna Nogometna zveza Zalaegerszega je za uspešno mednarodno sodelovanje na področju nogometa podelila priznanja športnim delavcem Športne zveze Lendava oziroma elanom njene me- Strelstvo Prvo SD Janka Jurkoviča V Sarajevu je bil mednarodni strelski turnir, na katerem je ekipno zmagalo SD Janka Jurkoviča (Hreščak 590, Kocbek 588, La m pl 584) s 1762 krogi pred Trbovljami (1754) in Sarajevom (1742). Posamezno: I. Fazlija (Sarajevo), 691,6 (589), 2. Moičevič (Grosuplje), 690,6 (592), 3- AdlešiČ (Trzin), 688,7 (590), 4 Markoja (Turnišče), 688,1 (590), 5. Hreščak, 687,3 (590), 7. Kocbek (oba J. Jurkovič), 685,3 (588). M. J. Bocca Prvi prvaki Pomurci Zveza za šport invalidov Slovenije in ŠD cerebralne paralize Žarek sta organizirala v Kamniku 1. državno prvenstvo v dvoranskem balinanju - bocci. Po predhodnih štirih območnih izločilnih tekmovanjih se ga je udeležilo 12 tekmovalk in tekmovalcev štirih ekip. Rezultati: Obala - Maribor 15:3, Pomurje - Ljubljana 6 : 5, Mari bor - Pomurje 1: 9, Obala - Ljubljana 5:4, Ljubljana - Maribor 4:3, Obala - Pomurje 4 : 6. Lestvica: 1. Pomurje 6 točk, Obala 4, Ljubljana 2 in Maribor 0. Tako so tekmovalci pomurskega društva (Štefan Hozjan, Željko Flisar in Bojan Poredoš) osvojili prvi naslov državnih prvakov v dvoranskem balinanju. D. D. Golf Prvaka Kološa in Šbiilova Na odprtem prvenstvu Golf kluba Moravske Toplice se je pomerilo skoraj 40 udeležencev. Prvaka za leto 2005 sta postala Ljubomir Kološa z 81 udarci v seštevni igri (2. brutto Aljoša Bencik, 84, 3-Mirsad Granov, 89) in Marta Šbul z 18 brutto točkami v štetju stable-ford (2. brutto Eržebet Tobi Veres, 12, 3 Bernarda Barbarič, 11). Najboljši v netto razvrstitvah so postali: Jože Pucko (skupina A), Dušan Kovač (skupina B), Andreja Rihter (ženske), David Ošlaj (mladi do 15 let) in Edvard Starčič (seniorji). M. J. Motorno zmajarstvo Lep dosežek Lendavčanov V Nagykanizsi je bila mednarodna tekma v letenju z motornimi zmaji (dvosedi) za prehodni pokal Drava - Mura Euroregija. Sodelovali so tekmovalci iz Madžarske, Romunije, Hrvaške in Slovenije Slovenijo je zastopal Aeroklub Mavrica iz Lendave (Mirko Lebar, Robert Doler, Franc Marič, Kristijan Kuzma). Tekmovalo se je v petih disciplinah, Lendavčani pa so v močni konkurenci zasedli skupno odlično 2. mesto. Končni vrstni red: 1. Nagykanizsa, 2. Lendava, 3- Zalaegerszeg, 4. Kraszna (Romunija), 5. Keszthely, 6. Prelog. M. J. Košarka Visoka zmaga Sobočanov V 4 krogu 1. slovenske B-lige je Radenska Creativ Sobota na domačem parketu s 100: 76 (29: 12,22: 19, 24 :17,25 : 28) premagala Banex Safcol. To je bila prva zmaga Sobočanov v tem prvenstvu, Največ košev za Sobočane je dosegel Šuran, 25. Vodi Nova Gorica (10), 10. je Radenska Creativ Sobota (5). Za točko prekratki V povratni tekmi 2. kroga za pokal Špara so košarkarji Radenske Crcativa Sobote s 75 : 74 premagali KK Hopsi Polzela. Žal so bili Sobočani le za piko prekratki, saj so prvo tekmo izgubili s 85 :87 in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja Kljub temu so ugodno presenetili in se dobro upirali izkuše- Uspešna ekipa Lendavčanov Nova mojstra radgonskega karateja V poletnih mesecih so bili radgonski karateisti vključeni v športne tabore in razna izobraževanja, nekateri pa so se pripravljali na opravljanje izpitov. Za dva mlada karateista Gregorja in Mitjo Ješovnika (dvojčka), člana Shotokan karate Gornja Radgona, je bilo pomembno pripravljalno obdobje v juliju na Rogli. Šlo je za priprave na izpit pri prof. Dušanu Dačiču, mojstru karateja 7. dan in podprvaku sveta, Gregor in Mitja Ješovnik se s karatejem ukvarjata sedem let in sta v tem obdobju skupaj zasedla pet prvih, štiri druga in osem tretjih mest na najvišjih domačih tekmovanjih, ki jih organizira Karale zveza Slovenije. A. R. 73 kg), Rudaš (do 81 kg), Lešnjak (do 90 kg) in Šlebič (nad 100 kg) ter Mlinarič (do 100 kg); JK Lendava - JK ADK Maribor 4 ; 2, zmagali so Dominko (do 66 kg), T Časar (do 73 kg), Kulčar (do 81 kg) in Nedelko (do 90 kg). Na mednarodnem tekmovanju v hrvaškem Kutjevu pa je sodelovalo dnarodne komisije. Trije nagrajenci, ki so se nesebično zavzemali za sodelovanje na nogometnem področju med Žalsko županijo in Športno zvezo Lendava, so: Jože Pal, Franc Čeke in Franc Horvat M, iz SohoČan Dominko (svetli dres) se je dobro boril, Foto: J. L. Uspešni radgonski karateisti. Foto: Arnold Skuhala 196 mladih judoistov iz štirih držav. Predstavnika KBV Judo Lendava, ml. deklica Sara Šernek (do 32 kg) in st dečko Alen Šernek (do 55 kg), sta zmagala, drugi je bil Jon Jerebic, tretji pa Timotej Kavaš, Glorija Skledar in Denis Ozmec. Ekipno so zasedli šesto mesto. F. B., M. J. Slovaške pa Geza Židek. Priznanja je podeli) tajnik Mestne in primestne nogometne zveze Zalaegerszega Jože Kustan Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Športne zveze Lendava in član izvršnega odbora Milivoj Matičič. F. H. M. nejši ekipi. Strelci. Šuran, 14, Dominko, Novak in Pok, po 12, Karlo, 11, Želj, 8, inVorbš, 6. M. J. Motokros Osem Pomur-cev s točkami Končano je državno prvenstvo v motokrosu. V razredu do 85 ccm je Bo nit Bele zasedel 5. mesto, kar je v razredu do J 25 ccm uspelo mdi Matjažu Gruskovniku (oba Motomring klub Radenci). Dušan Gyergyek je bil 22., Štefan Kardoš (oba MS) 30., Niko Topolovec (Radenci) pa 26. V razredu open je bil Goran Galunič šesti, Andrej Kelhar (oba Radenci), 27., Jurij Kozar (Prosečka vas) pa 29. T. G. Hokej na travi Prva zmaga Moravskih Toplic V 6. krogu inter lige so igrati M. Toplic dosegli prvo zmage, Pliva iz Lipovec pa jev Bratisl ’ zmagala v obeh dvobojih. Ut-J1 tati Rača -M. Toplice 1J6 0), strelca Fras in Kučan, 1^' Pliva 1.8(0.3), strelci: R Me-rič. D, Mesarič in M, Mrsančp' 2, U. Stanko in B. Stanko; Senbi ce - M. Ttipih e-t KU ” w lec H Benko; Šenkvice -Plin? 3(1 J), trikratni strelec R-Jk'1 rič. Vrstni red; Pliva, 14, M W1*1 13, Epitok, 10, Rosco in Senice, po 9, Maraton, 8, Raca in M Toplice, po 3- T& Badminton Najuspešnejša Lukačeva in Utroša Na mednarodnem I Slovenije za mlade J | igralce v Trebnjem je I 207 tekmovalcev iz 7 I Med njimi so bili tudi pre^ i nikiBK Mladost Lendm;;‘, 1 dosegli nekaj lepih uvrsl*‘' kategoriji U-l 9 si je delil 5. do 8. mesto, kar j«11 lo tudi Ivi Lukač, Mag/’1*1' dvojicah deklet, ženski"? I Lukač Koncut in mešani-" Utroša/Delakova (L))- j Kegljanje Debakl Ra denske V 5. krogu 1. moške , moštvo Radenske na . nju pri mariborskem 8" torju prepričljivo izg0^ 8 (3187: 3428), s čim^ lestvici precej zdrknil’-r no usodo so doživele , hove ženske kolegici | Kočevje ugnalo kaf (3054:2936), Edm0^, K dosegla Štiberčeva (7" Radenčanov je rešila ška ekipa v 3. slovens’ hod, ki je s 6 : 2 (33^ ’ jp’ premagata Žalec. Z Gjergyek (579), piIC?^l). sjak (581) in Marin^<^ Uspešnejši pa so b® vniki Nafte Lend^ t ekipa je v 5. krogu 2- jtfl lige vzhod s 5:3 premagala Litijo, ' v 2. slovenski ligi1 \ (ii^ (3051 : 2794)ugnale^' Pri članih so zmagaj*) jp * vic (545), Kerman mon(551), pri '’■l.mn^. nič, Varga (obe p° * (533) in Sapač n” if ' J ir ti I t Rokoborba Tri druga sta _ RK ADSC Kvernc1*" tomera je sodL-liw*^^^ rodnem turnirju z” ’ dinke, člane in vC\ bil na Slovaškem-189 tekmovalcev t^ Češke, Slovaške, ' ■ Hrvaške in SloventK^r C Šnejši Ljutomerčan’ Perc (dečki, do 50 Čirič (mladinke, ib' Niko Horvat (člani,' N osvojenim 2 mest0'1 , BTNIK-3. oktober 2005 ŠPORT 19 r 1 r r 1 p P 1 Nogomet Gorica, Maribor in Publikum v polfinalu Četrtfinale pokala Hervis: Mr-Hit Gorica 0:1 (0:1), ' *arit>or PL - Avtoplus Korte 1 0:0), CMC Publikum-Li-*5:1 (2: 0); zaostala tekma ^ine finala: Zagorje - Dom-^0:3 (0:3). Nogomet Visok poraz Nafte Nogomet Gneča na repu 2 krog pomurske lige: - Zvezda • Diana Rakičan -> Prrišnvd - Bistrica 1:3, - Renkovci 2:2, Ižakovci l \ Pnlma-Tromej-1:1, Triglav Bakovci - Pa-b Gaberje 0:3, Odranci -^2:1. 1210 1 1 36:14 31 12 9 1 2 35:20 28 12 7 3 2 21:13 24 12 6 3 3 24:14 21 12 6 2 4 17:14 20 12 6 1 5 24:17 19 12 4 4 4 18:25 16 12 4 2 6 19:18 14 12 4 2 6 18:2314 12 3 3 6 14:21 12 12 3 1 8 17:22 10 12 3 1 8 17:24 10 12 3 1 8 11:26 10 12 3 1 8 10:30 10 LWkr<^ 1. MNL Murska So ■ Apače - Bratonci 5:1, C* S S / ['»mer - Dokležovje 8 : 0, i J1 htconci - ZMG-Gančani . Bogojina - Slatina 0 :1, '»Hodoš 1 : 1, Serdica Cankova 8:0. ^^šalovci, 23. Serdica 10 T’P0 22’ Bogojina, 18 U ’ kr°R 2- MNL Murska r,, ’*! ŠD Cven - ŠD riš^r'evci ° = 2, Pušča - Go-4, lav 0.2, Lipa - Rotun-. UnitedLipa,21,ŠD 'n G°riČanka Liv, po 16, *13 ft *^111, MNL Lendava: ijjt 1' Turnišče 0 : 0, Mo-^.‘ 'terani Turnišče 2: 2, •' - Kapca 4 : 5, Dobro-V^. '111 Tours Kobilje 0:3-1 r'"'l Turnišče, 26, Kapca «“»■?» 19 ^8 2. MNL Lendava: 4,1^'1' Nafta veterani 2:0, l,^'1 vas - Dolina 5: v B_ ~ Graničar 2 : 3- Jesen-^1) t ?' Je Olimpija Dolga vas . kolikor jih imajo 11, sledijo Graničar, ’ 15, Nafta veterani, 9, Maj nsH nogomet I t 1 SNL za ženske: /in VDDE - Slovenj Gra-■■■ 1^ 1 ■ 0), Pomurje Davi-■■ ■' * Kamen Jerič 5:0 (1 .8 o-16: Kisovec - Po-S(j'. ’ (0 D Pojesen-■ " Vodi Krka (19) pred 8 8 8 8 8 8 7 6 3 2 1 1 2 1 0 2 0 0 4 6 5 M. J. 40:4 22 30:2 20 13:21 10 6:25 6 4:21 5 t.% / 1 2 5 7:27 5 i;, ^Ra; Krka - Pornu-v hram, Slovan -toE, Kamen Jerič „ ^adec Športni park v Beltincih, 2500 gledalcev, sodnik Damtr Skomina (Koper), strelci: 0 : 1 Siberie (33), 0: 2 Siberie (45), 0: 3 Rakič (86,11 m), O:4jelič (90). Nafta: Luk, Dominko, Kožni (Celcar, 20), Bukovec, Zemljič, Benko, Zore, Sklepič (Kulčar, 65), Ristič, B, Gerenčer (Matja-šec, 57), Bunc. Maribor Murko, Džinič, Pregelj (Panikvar, 53), Siberie (Jelič, 61), Šimic, Rakič, Zeba (Zajc, 25), Božičič, Bečiri, Popovič, Vuksanovič. V derbiju kroga se je na stadionu v Beltincih zbralo veliko gledalcev, ki so videli igro s štirimi zadetki in veliko priložnosti. Prvi so zagrozili gostitelji že v 2. minuti. S približno 11 metrov je poskušal Zore, vendar je bil nena- tančen. Ključni trenutek srečanja je bila 20. minuta, ko se je poškodoval Kožul in je moral zapustiti igrišče. Do zamenjave je prišlo tudi na gostujoči strani, saj je Zajc moral zamenjati Zebo. Gostje so dosegli prvi zadetek iz nedovoljenega položaja po protinapadu Na splošno so se gostje odlično branili in iz nasprotnih napadov ogrožali vrata Luka. Tudi gostitelji so si ustvarili nekaj priložnosti v tem delu srečanja. Najprej je poskušal Ristič, vendar je njegov strel Murko izbil v kot. Najidealnejšo priložnost je imel Benko v 43 minuti, ko se je sam znašel pred Murkom, ki pa je njegov strel ubranil. Za 0 : 2 je v zadnji minuti prvega polčasa ponovno zadel Siberie. Dominko (levo) m Zore v dvoboju z Božičičem. Foto: J. Z. 1. SNL - Prvi poraz Domžal 15. krog: Nails - Bela krajina 1:1 (0:1), Primorje - Hit Gorica 2:2 (1:1), Anet Koper - Drava 0:1 (0:1), Maribor PL -Rudar 1:1 (0:0), CMC Publikum -Domžale 3:2 (2:1) Domžale 15 8 6 1 36:10 30 Gorica 15 8 4 3 27:14 28 Primorje 15 8 2 5 28:17 26 Maribor 15 7 5 3 22:13 26 Halla 15 8 1 6 20:16 25 Publikum 15 6 2 7 18:24 20 Drava 15 5 3 7 12:20 18 Koper 15 4 3 8 17:24 15 B. krajina 15 3 6 6 15:26 15 Rudar 15 1 212 8:39 5 Pari 16. kroga: Rudar - Nafta (soboto ob 16. uri). Bela krajina - CMC Publikum, Domžale - Anet Koper, Drava - Primorje Hit Gorica - Maribor Pl. V drugem delu so se gostje odprl i in nevarno napadali na domača vrata vse do 59. minute, ko je bil izključen Popovič. Po izključitvi so Lendavčani poskušali doseči zadetek, vendar neuspešno. Ustvarili so si veliko priložnosti: v 61. minuti Bunc, v 67. minuti Dominko, v 75. in 79. minuti Ristič, toda gostje so vselej uspešno po sredovali. V 85. minuti je Bukovec v svojem kazenskem prostoru igral z roko in sodnik Skomina je dosodil enajstmetrovko Realiziral jo je Rakič. Gostje so imeli priložnosti še preko Zajca (87) in Rakiča (88), končni izid tekme pa je postavil Jelič v zadnji minuti. Milan Duričič, trener Maribora: »Pustili smo, da Nafta igra. Mi smo se opredelili na protinapade, pri čemer smo imeli tudi srečo in zadeli v pravem času. Čestitam mojim igralcem za dobro igro, Nafti pa za fer srečanje.« Damir Rob, trener Nafte: »Čestitam gostom za fer igro in zmago. Drugih dogodkov na srečanju pa ne želim komentirati.« Franc Horvat M. Ženski nogomet Kvalifikacije v Pomurju Na 5. konferenci Uefe za ženski nogomet, ki je bila v Oslu, so opravili žreb 2. kroga predkvalifikacij za EP nogometašic v Švici julija leta 2006 za mlade reprezentance do 19 let. Potem ko so se prvič v zgodovini slovenskega ženskega nogometa tudi Slovenke prebile v 2. krog kvalifikacij, jim je žreb dodelil skupino 6, v kateri so še Nemčija, Republika Irska in Škotska. Kvalifikacijski dvoboji bodo od 25. do 29. aprila 2006, na EP pa se bo uvrstila le zmagovalka skupine. V Oslu so izžrebali tudi skupine za EP 2007. V1, krogu kvalifikacij bo skupina 9 v Pomurju, ki bo gostilo še reprezentance Rusije, Škotske in Izraela. V 2. krog se bosta neposredno uvrstili prvi dve reprezentanci. F. B. Priprave na tekmo z Malto Od 3- do 6. novembra bodo v Krškem priprave ženske članske A-reprezentance na kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo 2007 Z Malto. Tekma bo v nedeljo. 6. novembra, ob 13. uri v Krškem Selektor Zoran Cirkvenčič je objavil seznam 19 igralk, med katerimi jih je kar 8 iz ŽNK Pomurje Davidov hram Filovci. To so: Sonja Gabor, Tjaša Tibaut, Nina Kovačič, Andreja Glavač, Polona Govek, Andreja Niki, Mateja Zver in Zorica Garič, na čakanju pa je tudi Saša Ljubeč M. J, Nogomet Naftini kadeti drugi 12. krog 1. mladinske lige: Mura 05 - Primorje 1:1. Vodi Triglav (31), 13- Mura 05 (5). 12. krog 1, kadetske lige: Mura 05 - Primorje 1:1. Vodi Maribor (34), 14. Mura 05 (3). 12. krog U-14 vzhod: Radgona - Maribor 0: 2, Nafta - Mura 05 1 : 3. Vodi M šampion (34), 6. Mura 05 (19), 11. Radgona (10), 12. Nafta (9). 12, krog 2. SML vzhod: Nafta - Mali šampion 4:0, Radlje - Radgona 3 :0. Vodi Dravograd (33), 5. Nafta (18), 11. Arcont (10). 12. krog 2. SKL vzhod: Nafta - Mali šampion 4:0, Radlje - Radgona 1:3 Vodi Dravograd (34), 2. Nafta (27), 8. Radgona (15). 10. krogi. MNL mladinci: Kerna Puconci - ZMG-Gančani 8:0, Bogojina - Slatina 3 1, Apace - Bratonci 1 : 1, Ljutomer -Dokležovje 8:1, Šalovci - Hodoš 0 :4, Serdica KI. Šinko - Niros Cankova 7:1. Vrstni red: Kerna, 27, Bogojina in Ljutomer, po 24, Slatina^ 21 Nogomet Le remi Nafte Igrišče v Beltincih, 1 200 gledalcev, sodnik Matej Jug (Tolmin), strelca: 0:1 Penica (4), I: 1 Srša (50). Nafta: Luk, Dominko, Celcar, Bukovec, Zemljič, Srša (P. Gerenčer, 65), Zore (Matjašec, 73), B. Gerenčer (Doma, 86), Ristič, Vogrinčič, Bunc. Bela krajina: Peljhan, Marinič (Kranjc, 64), Vrščaj, Pokleka (Čauševič, 83), LameŠič, Cirar, Penica (Štrbac, 53), GrabiČ, Ande-IkoviČ, MujakoviČ, Zinko. To je bila ena najslabših predstav Nafte v dosedanjem prvenstvu. Zaradi poškodb niso nastopili Benko, Kožul, Sklepič in L. Gone. Gostje so zaigrali podobno kot Maribor, se postavili na 40 m od svojih vrat in prežali na na- sprotne napade. Kljub temu so prvi zagrozili gostitelji. V tretji minuti je imel lepo priložnost Ristič, vendar je obramba gostov potisnila žogo v kot. Ze v naslednji minuti pa vodstvo gostov. Zinko je lepo podal pred vrata do Penice, kateremu ni bilo težko žoge poriniti mimo vratarja Luka v mrežo. Pred tem je Zemljič izredno slabo podal žogo v polje. V 29. minuti je Luk rešil zanesljiv zadetek, saj je žogo odbil v prečko. Zemljič pa je na nasprotni strani z glavo poslal žogo v stativo, od koder se je odbila v roke gostujočemu vratarju. V drugem delu boljša igra domačih in izenačenje. Srša je prejel odličen globinski predložek in ušel branilcem ter z desne strani z močnim udarcem zadel v pol- no. Po ponesrečenih menjavah trenerja Roba je igra povsem razvodenela. Gostje so imeli v 78. minuti priložnost za. zmagoviti zadetek, vendar je MujakoviČ z 8 m zadel Luka. Sodnik Jug je v 84. minuti naredil napako, ko bi po ostrem prekršku B. Gerenčerja, ki je dobil drugi rumeni karton, moral izključiti, vendar se to ni zgodilo, saj je sodnik prvi karton pomotoma vpisal gostujočemu nogometašu z isto številko. Tomaž Kavčič, trener Bele krajine: »Prava prvenstvena tekma, v kateri smo imeli kar štiri priložnosti, vendar so domačini uspešno posredovali. Glede na prikazano je izid realen.« Damir Rob, trener Nafte: »Gostom čestitam za korektno igro. Izid srečanja je realen. Igra je bila precej raztrgana in živčna. Zadetek smo dosegli šele v drugem delu, zato moramo biti zadovoljni.« Franc Horvat M. 3. SNL vzhod Brez sprememb na vrhu Soboški možje postave nasvetovnem prvenstvu v malem nogometu Nogometna ekipa murskosoboških mož nostave je na neurad; nem svetovnem policijskem prvenstvu, ki je bilo na Nizozemskem, zasedla mesto med devetim in šestnajstim Tekmovalo je 99 ekip iz 34 držav. »Naši« so se v skupini pomerili z dvema ruskima ekipama, z Belorusi, Romuni, Norvežani, Angleži, Nemci in Francozi. Dosegli so sedem zmag in en neodločen rezultat. V Šestnajstini finala so z 1:0 izločili romunsko ekipo Satu Mare. Z ekipo iz Zagreba so si stali nasproti v osmini finala. Žal so po izvajanju kazenskih strelov izgubili. Redni del srečanja se je končal z 0:0. Prvak pa je posul ruski Rostov. Kot je povedal vodja ekipe Jožef Grah, so si mec tekmovanjem ogledali še nizozemske znamenitosti. Poleg mil nov na veter in coklarne seveda tudi ulico rdečih luči. Mimogre«ie, nogometni selektor Oblak je ril zelo zadovoljen po zadnjem reprezentančnem srečanju, ko so z njegovo ekipo Škoti dobesedno pometli. Kako bi bil šele vesel, če bi se mu uspelo uvrstiti v osmino fi- nala na svetovnem prvenstvu ali če bi v podobni skupini zabeležil sedem zmag in remi, se lahko upravičeno vprašamo. A. B., foto: PD MS Na fotografiji stojijo od leve: Tomaž Murgelj, Jožef Grah, Aleksander Jerebic, Zeljko Stojko in Janko Šobak. Čepijo od leve: Daniel Kleindienst, Damir Pucko, Franc Krančič in Marjan Horvat. 12. krog: Veržej - Stojnci 2: 1, Šmarje pri Jelšah - Kovinar 0:2, Železničar - Črenšovci 1: 1, Mura 05 - Ormož 2 :1, Tišina - Pohorje prek, v 60. min, Zavrč - Malečnik 1:1, Paloma - Beltinci 4 : 0. Odločil Sunčič Igrišče v Veržeju, 200 gledalcev, sodnik Vinčič (MB), strelci: 1: 0 Sunčič (23), 1 : 1 Krepek (38), 2:1 Sunčič (65) Veržej: R. Hanžekovič, Fras, A. Hanžekovič, Potrč (Zavec, 46), Rihtarič, Kaučič, Puhar, Uješ (Vogrinčič, 46), Sunčič, Vidmar (Hodnik, 75), Pučko. Rumeni kartoni: Rihtarič, Kaučič, Vidmar, A. Hanžekovič; Žnidarič. Dve izkl jučitvi Igrišče v Mariboru, 100 gledalcev, sodnik Babnik (LJ), strelca: 0 : 1 Halas (49), 1 : 1 Bloudek (69). Črenšovci: Pečelin, Lazar, G. Horvat, Kulčar, Maučec, Vi-rag, M. Balažič, Kavaš (Cigut, 80), T. Horvat, Halas, J. Balažič Rdeča kartona: Pavlin (85); G. Horvat (91) Rumeni kartoni: Turk, Lesjak, Pavlin, Letonja; Halas, M Balažič, G. Horvat. Tesna zmaga Igrišče v Fazaneriji, 800 gledalcev, sodnik Knežar (Šentjanž pri Dravogradu), strelci: 1: 0 Zlatar (44), 1 : 1 Zadravec (54), 2:1 Balažič (60,11 m). Mura 05: Kamnik, Balažič, Kerčmar, Kreft (Pojbič, 24), Smolkovič, Ivanič (Čirjak, 69), Buzeti, Prettner, Lebar (Janža, 78), Zlatar, Šnajder. Rumeni kartoni: Zlatar; Fijavž, Zadravec, J uršek Prekinitev na Tišini Igrišče na Tišini, 100 gledalcev, sodnik Oberč (LJ), strelca: 0: 1 Ozim (3), 0:2 Satler (43). Tišina: Gregorič, Kuzma, Šnu-rer, Serdt, Dravec, Grah, Flisar, Cotter, Poredoš, Kerman, Hozjan. Rdeči kartoni: Šnurer, Gregorič, Poredoš. Rumeni kartoni: Gregorič, Kerman, šnuret, Poredoš; Ozim, Cehtl, Roj. Prekinjeno zaradi premalo domačih igralcev v igri! Poraz z vodilnim Igrišče v Sladkem Vrhu, 200 gledalcev, sodnik Vesenjak (Ptuj), strelci: 1 : 0 Petrovič (22), 2 : 0 Velički (44), 3:0 Stojanov (70), 4 : 0 Laufer (79). Beltinci: Kerman (Malačič, 66), Duh, Balažič, S. Antolin (Breznik, 59), M. Horvat, Forjan (M. Tkalec, 74), J. Tkalec, Jerič, C. Antolin, Kavaš, Gruškovnjak Rumeni kartoni: Žabota, Velički, Vajngerl; Kavaš, Balažič Paloma 12 8 2 2 27:10 26 Kovinar 12 7 4 1 23:5 25 Mura 05 12 7 3 2 23:6 24 Zavrč 12 6 3 3 21:11 21 Stojnci 12 6 2 4 22:17 20 Jrenimi 12 6 2 4 14:13 20 Železničar 12 5 3 4 21:21 16 Pohorje 11 4 4 3 12 :12 16 llMbl 12 4 2 6 14:21 14 Šmarje 12 3 4 5 8:1713 Malečnik 12 3 3 6 16:19 12 TBta 11 2 2 7 13 : 20 8 Ormož 12 1 5 6 11:21 8 Mlid 12 1 110 8:40 4 13. krog: Stojnci - Paloma, Kovinar Štore - Veržej, Črenšovci -Šmarje pri Jelšah, Holermuos Ormož - Železničar, Pohorje - Mura 05, Malečnik - Tišina, Beltinci -Zavrč. Milan Jerse 20 DOBRO JE VEDETI 3. november 2005 - VESTMiK Svet digitalnih tehnologij USB Flash diski (1) Pred slabim desetletjem je bilo precej nejasnosti glede naslednika legendarnega 5,5 palčnega gibkega diska. Pojavil se je Iomega ZIP drive, vendar je bil predrag. Začasna rešitev so bili diski CDR. Prednosti sta bili nizka cena in velika razširjenost. Slabe strani pa slaba fleksibilnost, občutljivost in zmožnost le enkratnega zapisa. Današnjo rešitev za enostavno izmenjavo podatkov predstavlja tehnologija Flash. Te majhne in priročne diske najdemo že skoraj povsod, saj jih enostavno uporabljamo preko vrne snika USB. Posamezen disk USB Flash seveda ni niti približno tako poceni, kot so bile diskete. Je pa zato njegova kapaciteta neprimerljivo večja. Na trgu je možno dobiti že diske kapacitete do 4 GB. Časi, ko smo velike datoteke morali razdeliti na več disket ali cd-jev za prenos med računalniki, gredo s tem počasi v pozabo. Gonilna sila za izboljšavami in adaptacijami novih tehnologij hranjenja podatkov je bila skoraj vedno cena glede na kapaciteto. Zaradi tega uporabljamo cenovno ugodne magnetne trde diske in pomnilnike DRAM namesto hitrejših, ampak dražjih SRAM. Enako velja tudi za razcvet diskov Flash. V današnjih diskih Flash se uporablja tehnologija N AND Flash. Zaradi boljše razporeditve lahko doseže precej večjo gostoto podatkov kot NOR Flash. V primerjavi s standardnimi pomnilniki DRAM ima pri enaki kapaciteti le polovično velikost. Prednost tehnologije Flash pred DRAM-om je tudi ta, da Flash ne potrebuje napetosti za hranjenje podatkov, in je zato dobra alternativa ali dodatek velikim magnetnim diskom. Zaradi tega se je na trgu pojavilo precej proizvajalcev, ki ponujajo takšne in drugačne diske USB Flash. Diski Flash so zelo preproste napravice. Sestavljeni so iz treh delov, ki lahko vplivajo na njihovo zmogljivost. To so kontroler Flash, pomnilnik Flash in majhno tiskano vezje, na katerem vse to je. Vse skupaj se na računalnik povezuje preko pritrjenega vmesnika USB. Težava pri nekaterih proizvajalcih je, da kontroler in pomnilnik nista enaka v vsej seriji enega diska. Na to vplivajo seveda nabavne cene posameznih delov. To se nanaša predvsem na diske nižjega in ponekod srednjega cenovnega ranga in lahko privede do nihanj v hitrosti istega modela. Prav tako so lahko različne komponente znotraj diskov istega modela z različno kapaciteto. Ni nujno, da bo disk z 1 GB hitrejši od enakega modela s 512 MB. Vse je odvisno od kvalitete komponent. Pri izdelavi je zaželeno Čim manjše število komponent. To prispeva k manjši dimenziji in nižji ceni. Običajno je pomnilnik na enem čipu. Nekateri pa za enako kapaciteto vgradijo tudi dva s polovično kapaciteto Dr. Matej Gomboši Vrstniško nasilje Nasilja v družbi je veliko, največkrat so žrtve prav otroci in mladostniki. Nasilje je načrtovan proces neenakomerne porazdelitve moči, namen storilca pa je, da prevzame kontrolo nad žrtvijo. Nasilje nad otroki najpogosteje izvajajo odrasli, vendar nekatere slovenske raziskave kažejo, da je približno dvajset odstotkov kdaj pa kdaj deležnih nasilja svojih vrstnikov. Pri vrstniškem nasilju je le to pogosto sredstvo za doseganje ciljev. Največkrat za dosego dominacije, obvladovanja in kontrole. To nasilje se dogaja tako v osnovnih kot srednjih šolah, zavodih, mladinskih domovih in tudi že v vrtcih Najpogosteje se dogaja v straniščih, garderobah, jedilnicah, šolskih dvoriščih, telovadnicah in hodnikih, na ulici, najpogosteje tam, kjer ni neposredne kontrole učiteljev oz. odraslih. Kaj je nasilje nad vrstniki: - zmerjanje, žaljenje, posmehovanje, norčevanje, ustrahovanje, izrekanje groženj; - pretepanje, udarjanje, porivanje, lasanje, brcanje, spotikanje, poškodovanje, uničevanje ali kraja tuje lastnine, namerna izločitev kogarkoli iz skupine ali skupinskih aktivnosti, ignoriranje, manipuliranje s prijateljstvi; - uporaba vulgarnih besed in agresivnih kretenj, diskriminacija (po spolu, rasi, veri, učni uspešnosti, finančnem položaju družine itd.); - spolno nasilje (vsako spolno poseganje v tvoje telesne meje proti tvoji volji); - siljenje v nekaj, česar nočemo itd. Vsekakor izpostavljenost nasilju slabo vpliva na otrokov psihofizični razvoj. Pri otroku, ki doživlja nasilje, lahko opazimo nekatere ali več naslednjih znakov: postane zadržan, potegnjen vase, nerad hodi v šolo ali začne izostajati od pouka, slabša se mu tudi učni uspeh. Lahko postane raztresen, prestrašen, primanjkuje mu zaupanja vase. Lahko ima motnje prehranjevanja ali motnje spanja. Eden od pokazateljev, da je otrok izpostavljen nasilju, je lahko tudi, da mu zmanjkuje stvari, prosi za denar ali ga začne krasti, da ga potem da nasilnežu. Razlogi za nasilno vedenje in ravnanje so lahko različni. Lahko je to način reševanja problemov, ki se ga je otrok naučil in ga prevzel kot vzorec ravnanja, lahko, da je ta otrok sam žrtev nasilja v svoji družini ali drugega vrstnika, morda pa se s takimi dejanji želi postaviti pred vrstniki in si pridobiti pomembno mesto v skupini. Kot druge vrste nasilja tudi vrstniško nasilje odkrijemo razmeroma pozno ali sploh ne. Večina otrok se ne želi pogovarjati o tem, kaj je narobe. Sama narava vrstniškega nasilja je taka, da se dogaja skrivoma, ob grožnji žrtvi, da bo utrpela Še hujše posledice, če bo povedala, kaj seji dogaja. Ker je cilj nasilja dolgotrajnejša nadvlada, izkoriščanje in us- razkrivajo zdravilne skrivnosti www.pomurske-lekarne.si Motnje v delovanju ščitnice Ščitnica lahko povzroči več težav. Najpogostejše so težave v nastajanju ščitničnih hormonov. Hipertiroidizem Je stanje povečane dejavnosti Ščitnice (preveč ščitničnih hormonov) in se najpogosteje pojavlja pri ženskah med 20. in 50. letom starosti. VZROKI - vnetje ščitnice - toksični vozliči (adenomi) - avto imunske motnje (tvorba protiteles, ki spodbujajo ščitnico k pospešeni tvorbi hormonov - Base do wa bolezen) Simptomi Vsa presnovna dogajanja v telesu se pospešijo. Srce bije pospešeno (nad 100 utripov na minuto), pojavijo se lahko motnje srčnega ritma. Običajno bolnik občuti težave zvečer, ko se umiri. Krvni tlak se poveča, pojavi se lahko bolečina v prsih (podobna angini pektoris), bolnik s težavo premaguje napore, močno se poti, vroče mu je tudi v hladnem prostoru, tresejo se mu roke, mnogi so živčni, utrujeni, slabotni. Pojavi se nespečnost, apetit se poveča, a kljub temu bolnik ponavadi hujša. Oči so izbuljene, solzave, veke so nabrekle, nemalokrat so prisotne driske. ZDRAVLJENJE - tiros ta tiki (tiamazol - Athy-razol tablete); zavirajo sintezo naravnih Ščitničnih hormonov T3 in T4 prek zavore vgrajevanja joda v organske snovi, - zdravljenje z jodom (kalijev jodid - Jodid 100): veliko količine joda preprečijo čezmerno nastajanje ščitničnih hormonov, - radioaktivni jod, ki poškoduje celice v ščitnici in omeji ali uniči zmožnost za izločanje hormonov (posledica je lahko hipotiroidizem), - kirurška odstranitev ščitnice (tiroidektomija). Hipotiroidizem Je stanje zmanjšane dejavnosti ščitnice (premalo ščitničnih hormonov). VZROKI - avtoimunske motnje (Hashimoto v tiroiditis - tvorba protiteles proti ščitnici, s čimer se uničuje lastno tkivo), - zdravljenje hipertiroidizma z radioaktivnim jodom ali ope racijo, s čimer lahko poškodu jemo celotno tkivo ščitnice, - motnje v delovanju hipotalamusa ali hipofize, - kronično pomanjkanje joda v hrani lahko povzroči povečano ščitnico (golšo), - prevelike količine joda v telesu preprečijo nastajanje ščitničnih hormonov. SIMPTOMI Pri pomanjkanju ščitničnih hormonov se vsa dogajanja v telesu upočasnijo. Nemalokrat lahko simptome zamenjamo z depresijo. Značilni so govor, napol spuščene veke, otopel izraz na obrazu, brezvoljnost, večja občutljivost za mraz, mravljinčenje v rokah, pomanjkanje apetita, suhi lasje in koža, motnje v menstruacijskem ciklusu ... Prav tako pa je pri teh bolnikih večja verjetnost za zvišane vrednosti holesterola in trigliceridov. Hi potiroidizem lahko privede do anemije, znižanja telesne temperature in odpovedovanja srca. Stanje se lahko stopnjuje do trahovanje, povzročitelj z žrtvijo vzpostavi tak odnos, da se ta počuti popolnoma nemočna in odvisna od njegove volje. Osebe, ki so priča nasilnim dejanjem, se velikokrat ne odzovejo. Razlogi za to so strah pred nasilnežem, prepričanje, da to ni naša stvar, visoka toleranca do nasilja, pripisovanje krivde za nasilje žrtvi, prepričanje, da z razkritjem dejanja odgovorni ne bodo ničesar storili. In kaj lahko storimo? Otroka učimo, kako se postavi zase, kako naj se odzove, kadar ga ustrahujejo ali izsiljujejo, kako naj se izogiba nevarnim situacijam in kako poišče pomoč. Otroku, ki je žrtev nasilja, pomagajmo čim bolj neopazno, da ne bo v očeh drugih izdajalec ali mevža. Najbolj pomembno je, da otroku, ki govori o nasilju, prisluhnemo in ga jemljemo resfto. Posebno pozornost pa moramo nameniti tudi otroku, ki je nasilen, saj je to pogosta posledica izražanja njegove stiske, in v primeru, da ga bomo samo kaznovali, bomo še bolj potrdili njegovo sliko o sovražnem svetu. Otroci, ki so pogosto nasilni, potrebujejo celosten pristop k obravnavi. Načrt pomoči naj vsebuje pomoč otroku pri kontroli čustev in naj bo usmerjen v komunikacijo z otrokom in v skupno reševanje problema. Problematika nasilja ni stvar posameznika ali posameznice niti stvar posamezne institucije, naloga nas vseh je, da otrokom ustvarimo varno okolje in jih zaščitimo pred nasiljem. To lahko dosežemo le tako, da strokovne institucije (šole, vrtci, policija, CSD, zdravstvo, nevladne organizacije) in starši delujemo skupaj in vsak na svojem področju ustvarjamo strategije ničelne tolerance do pojava nasilja. Koordinatorica za obravnavo nasilja za Pomurje Jana Plaveč, dipl. soc. delavka Učinek placeba ni le psihološki miksedemske kome (zmedenost, motnje zavesti, koma), ki je smrtno nevarno stanje, saj se upočasni dihanje in zmanjša pretok skozi možgane Hipotiroidizem je še posebno nevaren za majhne otroke, saj pomanjkanje ščitničnih hormonov v zgodnjem otroštvu privede do duševne zaostalosti (kretenizem) in zavre rast (pritlikavost). Zato novorojenčkom določajo raven ščitničnih hormonov takoj po rojstvu! ZDRAVIJENJE - ščit nični hormoni (levoti-roksin - Eltroxin tablete, Eu-thyrox tablete) Zdravljenje s sintezno dodanimi hormoni traja vse življenje. Zdravila, ki so namenjena zdravljenju motenj v delovanju ščitnice, so na voljo v lekarni, če so predpisana na zdravniški re cept! Ob postavljeni diagnozi in vzpostavljenem zdravljenju večjih težav ne bi smelo biti. Ob kakšnem porojenem vprašanju pa se oglasite v lekarni, kjer Vam bomo z veseljem pomagali z nasvetom! Polonca Fiala, mag. farm. Navidezna zdravila ali tako imenovani placebo spodi'1 dijo v možganih izločanje or ganizmu lastnih snovi proti bolečinam. »To nasprotuje sf*-šno razširjeni domnevi, učinek placeba zgolj psihoz ški, ■ piše Jon-Kar Zubieta ' Michiganske univerze v Ann Arborju. Zubictova skupina je op® vala dve skupini sedmih zd» vih prostovoljcev, ki so jih Pr‘ izkušali z bolečino. Prvi P' ni proti bolečinam niso^1 ničesar, drugi so obljubil' getik, vendar je namesto R-dobila placebo. Medtem to pri prostovoljcih spremi aktivnost možganov s p03 tronsko smisijskim tomogtJ fom, so morali ti z znaki p° ročati o bolečini, ki so JO op čutili Tiste s placebom ji lelo manj, znanstveniki^'' v njihovih možganih p0,'e tega opazili večje izlocarr endorfinov, ki veljajo nizmu lastne »analgetika Učinek placeba je v ni^ m znan dal/ časa. Zorav"* ‘ že ugotovili, da lahko bolnikov pozdravijo ne"' navideznimi zdravili tudi z navideznimi ope’ mi posegi. I f Medgeneracijsko sporazumevanje Človekova vrednost je v tem, kar da, v tem, kar je zmožen sprejeti, v 0^ h To misel sem si namesto naslova izposodila od ve znanstvenika zato, ker se nanjo naslanja tudi pf«s ( stvo, ki je zelo pomemben temeljni element v veri#1 devanj za kakovostno starost in na njem sloni sodo1' cialna mreža. Naša »sendvič« generacija, o kateri smo govorili zadnr je razpeta med skrbjo za svojo družino, ostarele starše m prej ali slej zdrsne v to vlogo in le stežka prepoznava potf^ pff skrbi zase. Ker ji zaradi pomoči staršem zmanjkuje časa ■ se obremenjena, se odnosi z otroki poslabšajo, njihovo ve« spremeni, komunikacija med družinskimi člani se1, poslabša, partnerja se med seboj odtujita in tako pride °0 , ne izoliranosti družine. Kaj kmalu se pojavijo kontimJ JjjJ bši odnosi tudi med sorodniki, npr. med brati in ‘1 ;(J skratka velik in boleč občutek nemoči. Kako port en1 b p ., ■ brodošla je vsakršna zunanja podpora ob takšnih in p00, . per tuacijah, se zavemo šele, ko se v tej situaciji znajd^^sl' bra rešitev je vključitev v skupino ljudi, ki so v Jap tuaciji, deljena skrb je manjša, podpora »skupiti* moč, da zmoremo. Sodobna socialna mreža vključuje ' pine in je dobrodošla pomoč od zunaj, saj prevzema viOb' jjc ’ cionalne, ki je zadnja tisočletja povezovala vse tri :■■■ ( . celoto na temelju sorodseveno-krvnih in sosedskih '■■■ '^i jP nes pa temu ni več kos. Sodobna socialna mreža ’ iP osebnem poznanstvu, prijateljstvu in prosto*« nam omogoča prijateljevanje, sodelovanje, uče'1?L' ,J in druženje z drugimi ljudmi ne glede na starost' ' ;fJu'* kakovostno starost so medgeneracijske - povezujejo ki nato vzpostavijo socialno mrežo v občini ali kraju ■ (,;i' Radgoni je prva takšna skupina že upihnila svečko ob mci delovanja, pred kratkim pa smo ustanovili tudi m 5-cijsko društvo. Nasa praksa je potrdila teorijo in vsi ■ ■ zelo spodbudni, Čeprav napredujemo korakoma in Šde' * času pridobivamo širšo podporo kraja. Pripravljamo s* naslednji pomemben korak, to bo formiranje »kluba - ‘ to bo tista konkretna praktična nematerialna pomoč s’ |,i l'i'( oskrbujejo starega družinskega člana. Zelo enostav" |ph vse skupaj, če bi se v občinah in krajevnih skup114” f takšnih nematerialnih projektov vsaj s polovic« 11 pjl tosti, kot se lotevamo asfaltiranja cest, izgradnje cije, vodovoda in drugih materialnih projektov, ^^l ( žal Še vedno merimo kakovost življenja. Stvari, ’ ba drago plačati z denarjem, pa se nam zdij« Življenje pa kaže drugače. p* * I* ■ i i *1 > tt >1 VESTNIK lahko kupite . tudi na večini pošt v PomuO11 Podjetje »d. dJUL a. Novaka 13, Mu raka VESTNIK ~3. november 2005 DOBRO JE VEDETI 21 Oženje potrošnikov ^urja svetuje Nepravilno delovanje klimatske naprave 11 dopisa, ki nam ga je poslal potrošnik, ^^idno, da je klimatsko napravo (ta je k Franciji) že večkrat reklamiral, ven-4 kljub vsem popravilom še zmeraj ne ’’»brezhibno. ''1 da sc je naveličal nenehnega reklami., 1 obiskov serviserja. Sprašuje, ali ima še no drugo možnost kot le reklamacijo na * ’k' garancije? ,etuKnio mu, da naj ne uveljavlja več garan-Popravila izdelka, ampak naj se sklicuje ^arno napako (37. člen Zakona o varstvu oen050*^07' sai očitno servis ni sposodi naPak odpraviti tako, da bi klima delala ^'hno Zato naj ud prodajalca po 37. c-čle-c [loi zahteva ali zamenjavo klime z novo Efto n'^n° ab Vracil° ^uPnine (odloči naj se za ^thtevo). Pošlje naj pisno reklamacijo (s f’tttico) z vsemi dokazili o popravilih ter . . V| zahtevo Ce napaka ni sporna, mora j ^jalec ugoditi njegovi zahtevi najkasneje v h" h po prejemu zahtevka, če pa je napaka j pa mu mora prodajalec pisno odgovori- Kasneje v 8 dneh po prejemu njegove *r Ce podjetje ne bi upoštevalo določil '' 'u 0 varstvu potrošnikov, naj primer preda inšpektoratu. Stvarna napaka se lahko ^vlja dve leti od nakupa oz. izročitve stvari, . ku pa je treha prodajalcu sporočiti najka-' v dveh mesecih, odkar je bila odkrita, ^ratovalni čas pisarne v M. Soboti: tele-r0 svetovanje v ponedeljek, torek, sredo in . 1 od 9. do 14. ure, osebno svetovanje v in sredo od 9. do 14. ure, v petek h /n kovanje po predhodnem naročilu, v . ^534 93 90, faks: (02) 534 93 91,Trg " * 1 P p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP ^^SKo DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU burska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, ^ira prostovoljne prispevke občanov k. in organizacij na računu pri 'Ljubljanski banki: «2340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! V vnaprej ogreti pečici na 185 ’C ribje fileje pečemo dobrih 15 minut Postrežemo vroče, kot prilogo pa ponudimo slan krompir in kremno špinačo. ku .^omplr- S/^Lrcinipitja. >4dag čebule, 50 dag moke, 2 cl jabolč % i,*'^jbelj, timijan, majaron,sol, poper, Sli, c* Jušne osnove, žlica kisle smetane, 8 ^iu'Itn prekajene slanine, sesekljan zelen X, ’ prepražimo na rezance narezano pre-'|pranln,^, dodamo sesekljano čebulo, ki jo prav 'n zalijemo Dodamo na kocke nare >n začimbe Počasi kuhamo. Ko je krompir /^»ni mf’ podmet s smetano in jo po potrebi ^»i"° Loncu prilijemo juhi kis in jo pred ser) tresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Hbjl file z bučkami fi,eia P° Pribh 150 dag’80 dag ? [».i1 sL"še iz konzerve. 200 g bučk, sol, po-1 jajce, 6 cl sladke smetane, 2 cl r) *cll n peteršilj, 20 g naribanega parme fi.o,i^egaolja '11^. * 2ačinimo s soljo in poprom ter pokaplja-sokom. Preostali file in ribjo konzervo ’ ^činimo s soljo in poprom ter dodamo sei ir stepeno sladko smetano, vermut, ru L' smo ga posebej stepli v trd sneg. i " I* ‘metom Bučke operemo in narežemo : ■ rt ' n Pekač položimo začinjene ribje fileje in namažemo pripravljeno ribjo maso. ' 11 skrbn ■ prekrijemo s kolobarji bučk (kot L 1 ln posujemo s parmezanom. TUI-NA -kitajska terapevtska masaža Ko čutimo bolečino ob udarcu, se skoraj nezavedno primemo za boleče mesto na telesu in ga masiramo. Tako so razlogi masiranja postajali jasni in obrazlo-žljivi. Z dolgoletno prakso je tako nastala tuinologija. Pred več kot 4000 leti so tui-no učili in razširjali tibetanski menihi. Gre za eno najstarejših masaž, iz katere so se kasneje razvile nekoliko mlajše shiatsu in tajska masaža. Ob herbalni medi cini je tui-na masaža najstarejši del tradicionalne kitajske medicine Akupunkturo so začeli uporabljati nekoliko pozneje. Poleg omenjenih vej pa spadajo v kitajsko medicino še telesne vaje tai-qi, qi gong, pomembna pa je tudi prehrana. Tui-na je kitajska medicinska masaža, ki vključuje masažo energetskih poti na telesu, tako imenovanih meridianov, akupresuro energetskih točk in manipulacije v sklepih. Indikacije za tovrstno masažo pa niso samo ortopedske težave, ampak tudi notranje bolezni. Poleg zdravljenja jo lahko uporabljamo za sprostitev in preventivo. Številne bolečine v hrbtu, vratu, rokah, nogah, glavoboli, migrene, menstrualne bolečine, prebavne težave, depresije, stres, celulit je le nekaj glavnih težav, pri katerih tui-na pomaga in jih v marsikaterem primeru tudi popolnoma odpravi. Na Kitajskem imajo vse klinike zahodnega tipa oddelke za tui-na terapijo. Pacienti jo z veseljem sprejemajo zaradi enostavnosti, predvsem pa učinkovitosti. Zgodovina te vrste masaže je zelo dolga in povezuje izkušnje ter filozofijo v prizadevanjih proti različnim obolenjem. Okrog leta 2700 pr. n. št. so kitajski predniki v dolini Rumene reke prvič zbrali primitivne izkušnje o masaži. V obdobju dinastije Šang je masaža dosegla visoko stopnjo razvoja. V zapisih na oklepih želv in kosteh živali je zapisano, da je zdravnica Bi čudežno zdravila ljudi z masažo. Najzgodnejša zapisana medicinska dela v letih 500 in 300 pr. n. št. vsebujejo indikacije za tui-no, kot so atrofična šibkost mišic, ohromelost obraznega Živca in bolečine v želodcu. Prva tovrstna pisana knjiga pa je Klasika Rumenega cesarja in zajema že vse masažne prijeme, indikacije, terapevtske učinke itd. Na začetku sedmega stoletja našega štetja so v Cesarski bolnišnici odprli celo otroški oddelek, kjer so izvajali masažo za dojenčke. Drugo obdobje razvoja je bila dinastija Ming, medtem ko so vladarji v 17. stoletju prezirali masažo, ker so menili, da zdravnikove roke, ki se dotikajo pacientov, uničujejo eleganco. Ukinili so celo oddelek za tui-no masažo Cesarske bolnišnice. Kasneje je prišlo zaradi konfucijanskega vero- Telečje prsi iz kvaše 1000 dag telečjih prsi, 2 srednje veliki čebuli, 1 rdeča sveža paprika, 8-10 strokov česna, sol, poper, kumina, lovor, rožmarin, nekaj zrn brinovih jagod, 20 cl belega suhega vina, 100 dag svinjske masti, voda ali juha za zalivanje, 1 steklenica svetlega piva, 1 žlica moke Drugo: močnejša PVC-vrečka 'za živilsko uporabo, folija za peko Čebulo in papriko očistimo ter narežemo na lističe. Česen stremo, brinove pgode pa zdrobimo V večjo stekleno skledo položimo meso, dodamo narezano čebulo in papriko ter vse začimbe. Dobro premešamo in začimbe vtremd v meso. Dodamo tudi vino in na pol stopljeno svinjsko mast. Posodo dobro pokrijemo in postavimo na hladno vsaj za 24 ur, lahko tudi za dva dni. Vmes meso večkrat obrnemo in pregnetemo. Nato meso s tekočino in začimbami vred položimo v pekač, podlijemo z juho in postavimo v pečico. Pečemo počasi pri temperaturi od 160 do 170 ’C Med pečenjem meso polivamo s pivom in omako, ki se nabira v pekaču. Ce je potrebno, pečenko pokrijemo s folijo za peko, vendar jo proti koncu pečenja odstranimo, da se lepo zapeče. Ko je pečenka pečena, jo preložimo v drugo posodo, omako pa zgostimo s podmetom in še prevremo. Gratiniran frltatni narastek Za palačinke: 200 g moke, 2 jajci, ščep soli, 25 cl mleka, 5 cl olja; 100 g prekajene šunke, 100 g jajčevca, 80 g čebule, 80 g rdeče sveže paprike, 5 cl olja Bešamelna omaka: 60 g masla, 60 g moke, 40 cl mleka, 3 MK1, P°Per> muškatni orešek, šopek zelenega peteršilja; 100 g paradižnikovih koščkov iz konzerve, 100 g kisle smetane, 80 g sira, narezanega na tanke rezi- ne Pent-tm - teorija petih elementov vanja o krhkosti in nedotakljivosti telesa do upada priljubljenosti masaž, kar pa ni veljalo za nižje sloje. Šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja se je tradicionalna medicina na Kitajskem spet začela močno uveljavljati in razvijati. Ustanovili so akademijo za tradicionalno medicino pod upravo ministrstva za zdravstvo. Indikacije za Tui-no so se močno razširile in danes zajemajo tudi intemistič-ne bolezni, ginekologijo, pediatrijo in travmatologijo. Na Kitajskem deluje 25 fakultet za Tradicionalno medicino in na vsaki inštitut za tui-no. Obstaja okrog 110 različic tui-na masaže, vse pa uporabljajo osnovne in sestavljene prijeme. Cilj vseh pa je relaksacija mišic in kit, omogočiti prost energetski pretok po meridianih na telesu, izničiti učinek zunanjih in notranjih patogenih dejavnikov, izboljšati pretok krvi ter omiliti krče in bolečine. Tui-na zdravilno vpliva na kožo, vezivna tkiva, skeletni, mišični, živčni, endokrini, kardiovaskularni, dihalni in limfni sistem ter na prebavila in sečila. Za učinkovito terapijo je potrebno dobro poznavanje filozofije, na kateri temelji tradicionalna kitajska medicina, teorije petih elementov ter teorije o yinu in yangu To znanje pripelje do razumevanja nastalih težav po tradicionalni kitajski medicini, kje v telesu je energetsko neravnovesje, zastoj ali blokada, kar povzroča bolečine in vodi v bolezen. Kjer je bolečina, je neki zastoj. Tradicionalna kitajska medicina v nasprotju s klasično medicino ne zdravi posledic, ampak poskuša odpraviti vzroke bolezni, ko odpravimo vzroke, se pozdravi tudi bolezen. Zato bi morala biti glavna težnja vsakega posameznika, da do vzrokov sploh ne bi prihajalo, predvsem v novejšem času na primer do stresa. Že z občasno masažo celega telesa lahko ohranjamo ravnovesje v telesu in preprečimo marsikatero težavo, predvsem bolečino in psihosomatske bolezni. Tako je v zahodnem svetu popolnoma normalno, da imajo ljudje poleg osebnih zdravnikov in zobozdravnikov tudi osebne maserje. Veronika Smrke Drugo; olje za peko palačink, visok ognjevaren steklen pekač, margarina za pekač, bele drobtine Iz sestavin za palačinke naredimo maso in spečemo tanke palačinke. Ohlajene narežemo na za prst široke rezance. Prav tako narežemo prekajeno šunko in jajčevec. Čebulo in rdečo papriko narežemo na lističe ter oboje na olju hitro prepražimo. Vse pripravljene sestavine pomešamo ter jih nadevamo v namaščen in z drobtinami posut ognjevaren pekač. Rezance prelijemo z bešamelnim prelivom, vse skupaj pa z lopatico poravnamo. Z žličko po jedi razporedimo paradižnikove koščke, kislo smetano in zdrobljen sir. Narastek pečemo pri 200 °C do zlato rumene barve. Zeljna solata s suhimi slivami 800 dag belega zelja, 200 dag suhih sliv (brez koščic), 10 d vinskega kisa, sol, poper, ščepec sladkorja, kumina, oljčno olje po želji, sesekljan zelen peteršilj Zelje očistimo in narežemo na zelo tanke rezance ter posolimo. Pustimo ga stati nekaj časa, da se zmehča. Slive operemo in narežemo na rezance. V skledo nadevamo ožeto zelje in narezane slive. Iz kisa, vode in začimb naredimo preliv, s katerim pomešamo solato. Po želji lahko solato pokapljamo z oljčnim oljem. Beračeva jesenska pogača 400 g moke, 40 g sladkorja, 25 g kvasa, 1 jajce, mleko po potrebi, ščepec soli, 500 g grozdnih jagod, 100 g orehovih jedrc, žlička janeža, oljčno olje Iz ščepca moke, sladkorja, kvasa in mlačnega mleka pripravimo kvaseč. Posebej v skledi solimo moko in jajce ter dodamo polovico janeža in kvaseč. Z dodatkom mleka zamesimo kvašeno testo. Pustimo ga vzhajati, nato razvaljamo za prst na debelo in položimo v namaščen pekač Testo pustimo še 15 minut vzhajati, nato po njem razporedimo grozdne jagode in orehova jedrca ter posujemo z janežem. Tako pripravljeno testo poškropimo z mlačno vodo in v srednje vroči pečici spečemo do zlate barve. Besede mode Hladno s toplim Hladno ali toplo ne delujejo samo barve, temveč tudi tkanine. V vsej modni ponudbi včasih ne gre zaznati, ali gre za zimsko ali poletno sezono, saj so poletni elementi pretihotapljeni v zimski videz in obratno. Gre enostavno za modno potrebo, da je naš videz, kljub celotni ponudbi, na neki način poseben. Nasprotja se privlačijo Je že res, da so kontrasti vedno sestavljeni iz nasprotujočih si elementov. Njihova protiutež dela zgodbo privlačno. Tudi življenjske zgodbe so na neki način zanimivejše, če so sestavljene iz elementov, ki jih nikoli ne bi dali skupaj. Paziti je le treba, da je mera prava Dokaj hitro se lahko zgodi, da nasprotja delujejo neharmonično ali se začnejo celo izključevati. Kombiniramo lahko na primer zlati nakit, ki deluje topleje, z nasprotujočim si srebrnim. Vendar to ne pomeni, da si nadenemo 5 zlatih verižic in 5 srebrnih prstanov kar tako Naše oko nam samo dostikrat pošilja prave signale, ki jih nato izustimo sami pri sebi z odločnimi besedami: »Ne, to pa ne gre skupaj!« AH pa z odvzemanjem odkrijemo pravo mero, rekoč: »To bi pa lahko bilo tako.« Belo z bež Bela v tvidu ali plišu deluje topleje kot v hladnih mikro vlaknih, ki jih pogosto uporabljajo pri spodnjem perilu. Prav tako je lahko z vsemi barvami. Kadar kombiniramo dve svetlostno podobni tkanini, ki sta si različni v sestavi in vezavi, pride do večjega kontrasta od pričakovanega. Bela deluje še bolj hladno in sveže, bež pa toplo, četudi je hladnejšega peščenega odtenka. Jesen je sicer privlačna v topli barvni harmoniji, vendar si ne pustimo, da bi nas hladna meglena jutra spravljala v slabo voljo. Če znamo sprejemati nasprotja, je lažje uživati. Tatjana Kalamar Morales Maščobe da - samo prave! Maščobe so na slabem glasu. Veljajo za hrano, od katere se redimo, povzročajo bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, revmo... Toda maščoba ni enaka maščobi! Nekatere so tudi zdrave in jih telo potrebuje. Maščobe namreč omogočajo sprejemanje vitaminov (A, B, D, E, K), dajejo potrebno energijo in so pomembne za normalno delovanje živcev, celic in hormonov Škodljive so predvsem živalske maščobe v salamah, mesu, mastnih sirih, jajcih, smetani, maslu, poceni margarinah, čipsu, pecivu in hitri hrani Vsebujejo nasičene maščobne kisline, ki jih naše telo samo proizvaja. Posledice pretiranega uživanja se hitro pokažejo: maščobe se nalagajo na stene žil, jih mašijo in povečujejo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Nenasičenih maščobnih kislin pa tele ne more samo proizvajati, zato jih mora dobiti s hrano. Vsebujejo malo holesterola in tako preprečujejo bolezni srca in ožilja. Največ jih je v lososu, skuši, slaniku in tunini, v repičnem, sojinem, lanenem olju in v margarinah, narejenih iz teh olj. Maščobe v njih delujejo protivnetno, preprečujejo izbruhe revmatičnih obolenj, varujejo nosečnice pred spontanim splavom, pomirjajo živce in izboljšujejo delovanje možganov. Posebno poglavje je olivno olje, osnova vsake zdrave prehrane. Po vrednosti se mu približujejo olja iz koruznih in pšeničnih kalčkov, grozdnih pečk in sončnično olje 22 MULARIJA/NA SCENI 3. november 2005 - VESTNIK V jesenskem listju Jesen je že nekaj časa v naši krajih in pozdravili sojo tudi najmlajši iz skupine Metuljčki v vrtcu Miške v Murski Soboti. Že zdavnaj so se naučili, da je jesen tisti letni čas, ko v naravi dozori največ plodov, namesto zelene barve pa pokrajino prekrije rumeno in rjavo listje. »Listje, ki odpade, pa je treba pograbljati,« so bili v en glas složni mali metuljčki in na piano prinesli grablje in samokolnice. Da bi šlo delo laže od rok, so v vrtcu pripravili še kostanjev piknik. Ko je bilo vse listje končno na kupu in je naokoli že močno dišalo po pečenem kostanju, so povabili še starše in vzgojiteljici ter se veselili in bili otroško razigrani, dokler se sončni in topli popoldan na igrišču vrtca Miške ni prevesil v jesenski večer. - Denis Čeh Sprehod skozi gozd V šoli smo se dogovorili, da borno imeli naravoslovni dan. V četrtek smo se s šolskim vozilom odpeljali na Goričko In poiskali gozd. Peljal nas je šofer Slavko, spremljala nas je naša razredničarka Darja. Zbrali smo se pred šolo. Vstopili smo v kombi in se odpeljali na Goričko, da bi si ogledali pokrajino. Ustavili smo se v gozdu, kjer smo nabirali kostanj, ki je bil v jezicah, in druge gozdne plodove. Našli smo tudi gobe, videli smo mah pod drevesi ter storže na smrekah. Na smrekah so bile tudi iglice, na tleh je ležalo listje. Na drevju je bil lišaj. Peljali smo se naprej in si ogledali zelo staro cerkev svete Ane v Boreči. Nato smo se ustavili pri lepo urejeni stari kmečki hiši in spoznali krajinsko arhitekturo. Našli smo tudi izvir pitne vode in se malo okrepčali. Odpeljali smo se vženavlje, kjer je pristal prvi balon. Bili smo utrujeni, vendar zadovoljni s tem, kar smo doživeli in videli. Pot je bila poučna in zanimiva. Z veseljem si bomo še večkrat želeli takšnih šolskih dni. Matjaž Vukan, 7. raz./devetletke, OŠ IV Murska Sobota Mladi iskalci (III. del) Kot je povedala čarovnica, so teden dni delali pri njej. Čeprav je bil ta teden naporen, je kaj hitro minil. Čarovnica jih je sklicala za mizo in jim povedala: »Svoje delo ste odlično opravili. Zdaj vam bom povedala, kam morate iti, da najdete zaklad, ki ga že zelo dolgo iščete. Pojdite po levi strani reke, ki se bo pojavila na vaši poti. Vsak od vas naj pobere kamenčke. Naberitejih za celo prtljago. Prišli boste do votline. Tam boste izvedeli za nadaljevanje.« Prijatelji so se brez besed odpravili po poti. Kaj kmalu so zares našli reko in vsi so hodili po levi strani reke, sproti pa so pobirali kamenčke. A njihove torbe so bile že pretežke. Odločili so se, da si bodo pomagali. Dva sta nesla prtljago, polno kamenčkov. Prišli so do votline. Spet se je pojavil tisti majhni duh, ki jim je oal navodila na začetku njihove poti. Duh: »Spet se vidimo. Pojdite v votlino in nikakor ne stopite na desko, ki jo-boste zagledali, ta vas utegne spremeniti v zlato. Stopajte po ozki potki in prišli boste do zaklada. Kamenčke vrzite iz vaših kovčkov in si vanje naložite zlata, kolikor le morete.« Naredili so, kot jim je rekel duh. Prišli so do zaklada. Vstopili so v sobo. Bila je polna zlata. Kamenčke so zmetali ven in si naložili ogromno zlata. Bili so brez besed. Pred njimi se je spet pojavilo tisto drevo, ki jim je obljubilo izpolnitev želje, ko bodo našli zaklad. Drevo je reklo: »Zdaj si zaželite vsak en željo.« Sebastijan: »Želim si, da se vsi vrnemo domov z zlatom, ki smo ga našli.« Natalija: »Želim si, da moja starša nikoli več ne bi bila žalostna.« Niko: »Želim, da ne bi imel več nobenih strahov.« Katja: »Želim si, da bi živela še najmanj sto let.« Drevo je stisnilo svoje veje k sebi. Na drevesu so se naredile štiri zareze. Drevo je reklo: »Vaše želje so uslišane.« Vse skupaj je dvignilo v zrak. Poleteli so z največjo hitrostjo in naenkrat so bili vsi doma. Natalija: »Mama! Oče! Poglejta, kaj imam za vaju.« Mama in oče sta vesela prišla k njej, bila sta zelo presenečena. Mama: »Hčerka, kje si bila? Skrbelo naju je za vaju s Katjo!« Katja: »Mama, to ni važno, kar je, je važno to, da nikoli več ne bomo revni!« Mama seje nasmehnila in objela vse tri, moža, Natalijo in Katjo. Kakšna sreča! (Konec) Staša Horvat, 8. a/9, OŠ Črenšovci O vinogradništvu Na naši šoli v četrtih razredih še vedno izvajamo pouk po programu osenn e osnovne šole. Pouk želimo popestriti in posodobiti, zato izvajamo a’ projekte. V tednu otroka smo se lotili zanimive teme o vinogradništvu. ot5's '' smo tudi znamenito klet v G. Radgoni, se popeljali preko Slovenskih Ptujske gore in se vračali po vinski cesti skozi Jeruzalem. Spoznavali smo ■ dejavnosti, ki so povezane z vinogradništvom, in pripravili tudi predstavitev šega dela na plakatih. Ves teden je bil zelo zanimiv in pester. Učenci in učiteljici 4. a- in 4. b-razreda, OŠ Cah' °' Dan kulture mladih v srcu Slovenije Zveza kulturnih društev Slovenije, Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ter društva za razvoj in varovanje GEOSS-a so ponovno podeljevali naziv za najbolj kulturno šoto. Med letošnjimi nominiranci sta bili tudi dve pomurski šoli, in sicer Osnovna šola Veržej in Osnovna šola Gornja Radgona. Čeprav je laskavi naslov najbolj kulturna šola 2005 tokrat odšel na Primorsko, osvojila ga je Osnovna šola Most na Soči, so se tudi pomurski osnovnošolci iz obeh že omenjenih osnovnih šol odlično odrezali. Celodnevni obisk na domačiji Kimovec je bil sestavljen iz več prireditev - likovne razstave, literarnega srečanja, uprizoritvenega in plesnega dela pa tudi glasbenih predstavitev, na katerih so se predstavljali osnovnošolci iz kar petnajstih nominiranih šol. Na koncu so vse šole prejele priznanje za sodelovanje, saj so s svojimi predstavitvami pokazale posebno bogato dejavnost pri ustvarjalnosti na likovnem, literarnem, glasbenem, plesnem in uprizoritvenem področju ter pri varovanju kulturne dediščine. V. P., foto: Z. R. Takole pa sejezgornjeradgonsko skupino, ki sojo sestavljale Tjaša Fekonja, Tina Rojko, Anja Ejlec, Zala Tire in Klavdija PukŠič, fotografiral Jernej Kuntner. Osnovna šola Veržej seje predstavila s šaljivimi zgodbami Veseli Veiženci, v katerih so nastopali Alen Repija, Maja Novak, Alenka Sraka, Urška Ivančič in Igor Kotr-ščak, z njimi pa je pridno vadila tudi njihova mentorica Vanda Novak. Dolga pot Mesec november, mesec preventive boja proti drog6^ snosti. Vsako leto veliko govorimo o različnih drogah, p^" . pa na eno po mojem mnenju najhujših trdih legam*1 , alkohol Čeprav se zavedamo njihovega učinka, r*« / šteje zahajamo na stranpota. Nekateri pričnejo ■ , koholnepijače že v rani mladosti, kasneje združijo tablete, topa je ena najhujših odvisnosti. Tudi satu '■1 ^..jv vljen alkoholik in se zavedam, da bi zame vsak najm1 zarček popitega alkohola pomenil pot nazaj. Pričel sem v rani mladosti, vedno, ko sem bil žejen, točil vino. Nihče mi tega ni branil, moj oče je delal ■ q 1 mama pa popoldan in tako niso imeli nadzora na' šestem razredu sem začel kombinirati z apaurinotn, predpisala otroška psihologinja. Količina popitega naraščala, toleranca se je vedno bolj višala. bil že psihično in fizično odvisen od alkohola, sajt!" f rešiti niti majhne težave, če prej nisem nekaj popil • ... pri meni samo stopnjevalo, dokler nisem moral m1 oljenje. Zdravil sem se sedemkrat in na koncu konč v j ni. Vedno mi je bilo najhuje, ko nisem imel demupi • » potrebovalo svojo dozo. Tako sem prodajal svoje s ’ ceno. Velik psihični napor je bil, ko sem. že dan P' šljeval, kje bom dobil denar za alkohol. Resnično / koncu, izgubil sem dobro službo, zapustila meje vih prijateljev nisem imel Po vsem tem se laki alkohol ni nič lažja droga od drugih, kvečjemu je 11' je laže dostopna vsem generacijam. Če pogledate m1 r police, boste videli, da je večina alkoholnih pij^e a * , ,i brezalkoholnih. Pri tem se vidi, da se še nismo n' Za vsakega alkoholika je najhuje priznati to> ', H1 . sam sem hodil raje ven v temi Bilo me je strah, . • ' sem videl, da so se me izogibali tudi starši, nisem dati nikomur v oči. Bilo je strašno, za hrano se ht včasih nisem jedel tudi po pet in več dni. Znojil mišljeval. Včasih sem si želel umreti, saj to ni nje, bila je muka, ki sem jo prenašal iz dneva v a človek, ki je iskal mir. ||(lti/. Skoraj v vsakem kraju obstajajo klubi K/' alkoholiki, psihoterapevti. Potem so tu društva j P* vanje odvisnosti, centri za socialno delo, ki itmm r^ ■" program za odvisnike. Skratka, imamo vse, da sap -snost, potrebni sta le moč in volja. V mesecu preventive obiščite društva, ki bod° ‘ programe, tako boste izvedeli, kako zaščititi" smrtjo sebe ali svojega bližnjega. e rt k ■1 k 'i k Il k k * k Sam0 MONARHIJA (UT.) ZABAVA OB teowo KRISTUSOV TRN. BODČEC SHRAMBA KOSTI, KOSTMCA bakterija, ki POVZROČA GNOJNA VNETJA ladijski ČOLN NA K VESEL KOŽA ZEBUJA TLAK DPKANA ŠTEFAN PRANJA HWDIHJAK I KAMENE Ja Wa '**CU i^W 1£Mi£ ap’ KS* MGS® m« AM PEVKA BAEZ NAŠA PISATELJICA BIVALNI AVTomoet ANDREJ JELENC ZAMAKNJENOST KONJ ARABSKE DELEC NITI LENKOV OSIPAN.E POLJŠČIN PR EPS!, PRETEP POD GLAVNO MESTO GRČUE ATOMSKI DELEC PETER JAMBREK PESNIKOVO Dao DECEKS ČUDEŽNO SVETILKO TEPEC PADAJOČA VOOA NAROČNIK K ^ON BOJNI STRUP / F V _ KOMICHA IGRICA BRAZH.SKA ZVEZNA DRŽAVA VEK, OBDOBJE STARA _ MEZOPOTAM- DEL VERIGE ANGLEŠKI ADMIRAL ZOLA KRMA ZA KONJE »SIK (ZASTARJ AMERIŠKA IGRALKA ITATUM) IMETNNL PLATINA STADION V STADION V PODTALNO BUDIMPEŠTI DELOVANJE TRESAVICA DEL ELEKTRO-— TO RJA MORSKI ZALIV ZVRST RASTLIN ZNAK ZA MNOŽENJE KNJIGO-TRŽEČ SER JANG DRŽAJ, DRŽALO VZPORED. MCA STANJEMA RAČUNU NASA PLAVALKA ISAKOVIČ GLAS OB PLOSKEM UDARCU CEVKA, n SE UVEDE V OFGA' TRK V VOZILO PRED SEBOJ ODSTRANJEVALEC ŽIVALSKIH TRUPEL HRVAŠKI DRAMATIK VIKTOR CAR BRAZILSKI NOGOMETAŠ PRI MLANU EMU VULKAN NA SICILIJI ZNANOST OZGRADBI ORGANIZMOV CERKVENI PROSTOR ZA PEVCE VRSTA RAZCVETJA OČETOVA SESTRA LJUBMEC SOČASNO STRELJANJE POTOČNA ŽIVAL NASPROTJE NEREDA NOBELU VZKLIK PRI BIKOBORB SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVIJE PRILIV UMETNIŠKI PLES ŽGANJE iz B0R0VNC 'prič' PEVEC 1« STARI SLOVANI NASLNt VLOMILEC PRVI PERZIJSKI KRALJ MOHAME- TRENUTEK IGRALKA SAVINA IU0N MASLEN VSTOP ČISTOČA, SNAGA. SKRB ZA NOVOZELANDSKI DOMORODEC L I^Pevkj za nakup opreme za gineko-oddelek in novo porodnišnico Gun 's Petanjec namesto cvetja za pok. Franca Šebjaniča s r ~ 12.000; Karel Kuzma z družino iz Puževec namesto cvetja za pok. n iča s Petanjec - 5.000; družina Vučak iz Murske Sobote name-’ bok Marijo Kornhausler od Grada -10.000 sit; Kmetijska zadru-'5-0')" J1 °’ °" na(nesto wefla za P°1(-Jožeta Makovca iz Murskih Črnec Potočnik, Zvezna ulica 14, Rakičan, namesto cvetja za pok. \ ^'cb - 3.000; Irma Kološa, Šafovci 156, namesto cvetja za pok. % k<>vca - 10.000; Viljem Hakl, Liškova 18, Čemelavci, namesto P0,t:Jozeta Erniž0 'z Murske Sobote"10 000: Lazarevič za pok. očeta Dure Probojčevič - 5.000. *G'alD6m se ^hreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št *030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota H ( cJ? Nikar preveč ne sanjarite o rečeh, ki 'V so tealno nedosegljive. Raje se posvetite . C; * tistemu, karže imate, pa vendar ne znate y °'f°lj ceniti. Marsikdo drug bi bil srečen z veliko WL kot vi že tako ali tako imate. ON: Nič kaj ne ok-evaite, ampak izkoristite ugoden teden. Spoznali L* ^ste osebo, s katero se boste zelo zabavali. Pa tudi wsl ovn e m pod ročj u se vam obeta več kot dobra hi vas utegne rešiti iz dosedanjih težav. ONA: Prav lahko se vam zgodi, da boste zaradi varljivega občutka izgubili igro, ki Nagrade za izžrebane reševalce Nagrajenci Vestnikove križanke 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Betovič, 2. nagrada knjiga Bougžegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 18. novembra 2005. Rešitev: Ime ki prinek: Hasler: ONA: Telefonski klic, id ga že dalj časa željno pričakujete, vam bo razjasnil skrivnost. Toda nikar prehitro ne reagirajte, drugače boste porušili vse, kar ste tako dolgo gradili. Pravijo, da se počasi daleč pridet ON: Skušajte izkoristiti možnost, ki se vam ponuja na delovnem mestu, saj vam bo pri tem nekdo prav izdatno pomagal. Seveda pa bo tukaj mislil predvsem na svoje postranske interese, saj računa na vašo vsaj majhno hvaležnost. .■ ONA: Še vedno imate priložnost, da pono-1^ | vno osvojite srce tistega, za katerega misli-* il te,daježezdavnajizguWjen.Potruditese-vsekakor se vam bo izplačalo. Pa tudi če se ne bo -vsaj poskusili ste! ON: Doživeli boste nekaj prav neverjetnega, kar vas bo še dolgo podžigalo k novim korakom in odločitvam. In nikar se ne ustrašite svoje uspešnosti, ampak izkoristite ugodno možnost, ki se vam bo ponudila. ■■ ONA: Še vedno se ne boste uspeh povsem SiSM otresti misli na nekoga, ki vam je vzadnjih ' dnevi h povsem porušil vaš vsakod nevni n - 10 CM M Rešitve križanke: GUERNICA, PABLO PICASSO, MIRKO RAJNAR 1. nagrada: KNJIGA Lahko Jem, mag. Branislava Belovič: Žana Repanšek, Meninska 5,1241 Kamnik 2. nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar: Albin Mihorič, Trg svobode 10, 9250 G. Radgona 3. - 7. nagrada Vestnikova majica: Monika Fartek, Kuzma 19 b, 9263 KUZMA Anka Jenko, Hruševska 70,1000 Ljubljana Milica Talaber, Mačkovci 52 b, 9202 Mačkovci Ana Šiftar, Aškerčeva 1, 9000 Murska Sobota Drago Džuban, Gederovci 10,9251 Tišina f 35 g p o M S® © — a z S vam je doslej šla kar dobro od rok. Posku-■1 • biti previdnejši pri svojih ljubezenskih avanturah ON; Pazite na nepremišljene poteze svojih prija-el koncev samo s^d vašega trdega dela, ki ga f ^o premalo ceni. ; ' ONA: Postavljeni boste pred odločitev, pri no ste rojeni pod srečno zvezdo. ONA: Denar se ne bo obrnil tako, kot ste si zamislili. Ukrepajte, dokler še ni prepozno. Spomnili se boste nekdanjega prijatelja, ki iskanju prave pa vam bo pomagal nekdo, ki * bovvašemživljenjuigralšezdopomembno čžepre€ejpo^ R<Ž’ eMda b0 "avejenciusUre0 na pnmeren ^h|i£jte ga. ničesar ne morete 0N. ; Povrniti. ON: Partnerka vas bo pn vaši i dejanjih d - vase o' podpirala invamstem vlivala dodatni pogum. P pojdite v vese|o dmžbo $ ; ■'ritvztrajali do končnega uspeha. Tovarn bo pn- orl[atno nSfihn „— u_.. _ -------- . " kako prav, saj ste začeli že skoraj obupovati, se- '1)3 boste dobili dodatno energijo. ONA: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči. Toda ali vas takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, zato bodite objektivnejši. Nekdo pričakuje od vas veliko več, kot ste pripravljeni dati. ON: Doživeli boste izreden poslovni dogodek, saj boste končno našli kompromis med vašimi željami in možnostmi. Nikar ne poskušajte do konca vztrajati pri svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro iga-lovijo. S ONA: Partner vam bo pripravil prijetno pre-* ' senečenje, ki bo ponoven dokaz njegove Iju- aM bežni. Poskusite se mu čim lepše oddolžiti in videli boste, da sta resnično ustvarjena drugzadrugega. ON: Igrali se boste skrivalnice z ljubljeno osebo, kar vas bo ponovno spomnilo na tiste brezskrbne dni, ki ste si jih včasih lahko privoščili, sedaj pa enostavno ne najdete časa. Spremenite svoje navade! fT’ ■ ONA: Kar prekipevali boste od sreče, kar *. bo vzbudilo precejšnje začudenje in zani-® manje pri vaših prijateljih, ki jim ne bo nič jasno. Nikar se ne obremenjujte, ampak uživajte srečo, dokler vam je na dosegu roke. ON: Naleteli boste na nepričakovan e težave, ki pa jih boste s pomočjo prijatelja karhitro rešili Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki vas bo na vsak način razveselil. ONA: Bolje bo, da si svoje cilje zastavite nekoliko nižje, saj nima nobenega smisla zidati gradov v oblakih. In nikar ne čakajte na čudež, saj seti dogajajo preveč poredko, da bi bili ravno vi tisti srečnež, kijih bo doživel. ON: Včasih se obnašate kot bi bili edini na svetu. Ali vas dosedanje življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delajte preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kako se bo vse skupaj izteklo Spoznali boste prijetno osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Hull od Grada namesto cvetja za pok. očeta Dure Probojčevič -5.000; družina Gomboc iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Štefana Šušleca iz Gornjih Petrovec - 5.000; Marija Moreč, Puževci 12, namesto cvetja za pok. Gizelo Železen iz Sebeborec - 5.000; sodelavci Pomurke Ml Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo Jožice Granfol -15.000; Pavla Bitenc iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Marijo Kornhausler od Grada - 20.000; družina Zrinski iz Beltinec namesto cvetja za pok. Emo Mu-gerli z Vrhnike - 5,000; Angela Kuhar, Majda Vidonja, Jože Trajbar, Alvijan Šiška, Majda Durinek in Dragica Granfol namesto cvetja za pok. mamo Marije Kovač - 12.000; trenerji in tehnični vodje NK Mura 05 namesto cvetja za pok. Antona Šmida-20.000; družina Jurija Recka, Sončna ulica. Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Gezo Kišfalvija - 5.000; Irma Ružič, Levstikova 16, Moravske Toplice, namesto cvetja za pok. Stanka Kovača od Grada - 5.000; Primož Starčič z družino iz Radenec namesto cvetja za pok. Antona Šmida - 5.000; Majda Šmid, Dajnkova 42, Gornja Radgona, namesto cvetja za pok. Antija Šmida - 30.000; družina Jug iz Radenec namesto cvetja za pok. Antona Šmida - 3.000; jadralska ekipa Bojan Reko, Branko Ficko, Robi Mikic, Aleš Čerpnjak, Matevž Kadiš in Igor Banič namesto cvetja za pok. Antona Šmida -10.000; družina Bale, Crešnjevci 16, namesto cvetja za pok. Antija Šmida -10.000; družina Sukič - Culic, Vrtna ulica, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Antona Šmida - 5.000; Sandi Toplak, Dobrovnik, namesto cvetja za pok. Janeza Horvata - 5.000; delavci Elrada International Gornja Radgona namesto cvetja za pok. gospo Fekonja iz Kocjana - 32.178; Ana Koltaj z družino iz Prosenjakovec namesto cvetja za pok. Gezo Kišfalvija iz Rogašovec - 10.000: sošolci iz Gimnazije, letnik 1962/63, namesto cvetja za pok. Evgena Kisilaka iz Murske Sobote -20.000; družina Ide Karoli iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Marijo Kornhausler od Grada - 7.000; družina Lazar - Hari iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Katarino šoštarec iz Murske Sobote -10.000. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Mutska Sobota 24 OGLASI 3. november 2005-VESTNIH Novosti v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju S septembrom je pričel veljati novi zakon, ki ureja dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Spremembe prinašajo nekaj pomembnih novosti za zavarovance in tudi za zavarovalnice, ki morajo poskrbeti za prilagoditev svojega poslovanja in zavarovalnih pogodb novim zahtevam zakona. Zavarovancem Vzajemne pa ni treba skrbeti za preureditev zavarovanja - vso skrb za preoblikovanje zavarovanja lahko prepustijo Vzajemni. Premije Bistvo novega zakona je, da v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju izenačuje premije - to pomeni, da bodo vsi zavarovanci pri posamezni zavarovalnici plačevali enako premijo. Izjema je predvidena v dveh primerih, in sicer ko lahko zavarovalnica zaradi nižjih administrativnih stroškov odobri največ triodstotni popust (npr. pri skupinskih zavarovanjih, plačilih preko trajnika, plačilu letne premije...). Poleg tega pa tudi v primerih, ko se posameznik ne bo dopolnilno zdravstveno zavaroval, zaradi česar se mu bo zavarovalna premija za vsako nezavarovano leto povečala za tri odstotke. Izravnalne sheme Zakon predvideva uvedbo sistema izravnalnih shem, preko katerega se bodo med zavarovalnicami izravnavale razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki so posledica različnih struktur zavarovancev glede na starost in spol. To pomeni, da bo zavarovalnica z ugodnejšo starostno strukturo zavarovancev vplačnica v izravnalno shemo, zavarovalnica z manj ugodno strukturo zavarovancev pa bo prejemala ta sredstva. Sistem izravnalnih shem je v dopolnilnih zavarovanjih nujen, saj omogoča enako premijo tudi tistim, ki bolj potrebujejo zdravstvene storitve. Rezervacije za starost Skladno z novo ureditvijo se vdopolnilnem zdravstvenem zavarovanju ne bodo več oblikovale matematične rezervacije oziroma rezervacije za starost. Doslej oblikovane rezervacije pa moramo zavarovalnice vrniti zavarovancem. Vzajemna sije v času pn prave novele zakon a prizadevala, da bi se sredstva iz rezervacij vračala vsem zavarovancem, vendarje državni zbor sprejel zakon, po katerem so do vračila rezervacij upravičeni le zavarovanci s pogodbami, pri katerih so se rezervacije oblikovale (pri Vzajemni ima takšne pogodbe 150.000 zavarovancev). O višini rezervacij in načinu vračila bomo zavarovance pravočasno obveščali. Obveščanje zavarovancev Zavarovalnice moramo zavarovance o spremembah zakona obvestiti najkasneje do 1. decembra. V obvestilu bo Vzajemna zavarovalce m zavarovance obvestila o njihovem statusu v zavarovalnem razmerju, o pravici do odpovedi zavarovalne pogodbe, o roku, v katerem lahko sprejmejo ali zavrnejo prilagoditev zavarovalne pogodbe, o novih zavarovalnih pogojih, možnem načinu plačila premij in trajanju zavarovalne pogodbe. Obvestilo mora vsebovati tudi podatek o soglasju ministrstva za zdravje in obvestilo o rokih za izplačilo rezervacij in neizkoriščenih premij ter o načinu izplačila. Obvestilu bo priložen tudi obrazec s povratnim pismom, s podpisom katerega lahko zavarovalec ali zavarovanec, ki ne pristaja na nove pogoje, razdre zavarovalno pogodba. Vi sprašujete, Vzajemna odgovarja Kaj moram kot zavarovanec pri Vzajemni storiti zaradi spremenjenega zakona? Priporočamo vam, da počakate na obvestilo, ki vam ga bo Vzajemna poslala najkasneje do 1. decembra. V tem obvestilu vas bomo seznanili z novimi pogoji, premijo itd., priložene pa bodo tudi informacije o ugodnostih pri Vzajemni, če se boste s predstavljenimi novimi pogoji, premijo in ugodnostmi strinjali, vam ne bo treba storiti ničesar. V veljavi vam bc ostale obstoječe zavarovanje, ki ga bo Vzajemna sa modejno prilagodila novim pogojem. Kakšna bo premija pri Vzajemni? Z višino premije vas bomo seznanili v obvestilu, ki ga boste prejeli najkasneje 1. decembra 2005. Že danes pa lahko zagotovimo, da bo premija pri Vzajemni zagotovo ugodnejša od tistih, ki sta jih predstavila konkurenčna ponudnika. Nam boste ponudili tudi dodatne ugodnosti in popuste? Po novem zakonu vam zavarovalnica lahko odobri največ triodstotni popust zaradi nižjih administrativnih stroškov (npr. pri skupinskih zavarovanjih, plačilih preko trajnika, plačilu letne premije...). Seveda smo za vse naše zavarovance pripravili tudi številne ugodnosti: brezplačno članstvo v sistemu Drugo mnenje Slovenija, zavarovanje z medicinsko asistenco Vzajem-na5000za samo en tolar, popuste pri drugih zavarovanjih itd. Kaj naj storim, če me bo agent druge zavarovalnice skušal prepričati, naj sklenem zavarovanje pri drugi zavarovalnici? V tem primeru bodite zelo pozorni, da boste dobili vse ključne informacije, kijih potrebujete za pravilno odločitev. Zavarovalno kritje je pri vseh zavarovalnicah enako, saj to natančno določa zakonodaja. Primerjajte pa premije, pogoje, ugodnosti itd. Priporočamo vam, da počakate na obvestilo Vzajemne, in se šele potem odločate, ali je menjava zavarovalnice sploh smiselna. Če pa ste morda v zmoti zaradi zavajajočih informacij že podpisali odstopno izjavo in ponudbo druge zavarovalnice, lahko to še vedno prekličete. Vtem primeru pokličite za nasvet na brezplačno številko našega klicnega centra 080 20 60. Vzajemna oglašuje, da bi z morebitno prekinitvijo zavarovanja ostali brez lastniškega deleža v Vzajemni. Kaj to pomeni? Vzajemna je z namenom večje transparentnosti lastništva uvedla osebne račune članov, na katerih so pripisani njihovi deleži, s katerimi bodo ti lahko razpolagali v primeru statusnega preoblikovanja družbe ali priključitve Vzajemne kateremu od finančnih stebrov. V primeru prenehanja članstva v Vzajemni se osebni račun člana zapre, delež na osebnem računu člana ob prenehanju članstva pa se prenese na osebni račun Vzajemne. Vzajemna zavarovancem priporoča previdnost Na Vzajemno so se v zadnjih tednih obrnili številni zavarovanci, ki so razočarano ugotavljali, da so bili zavedeni. Eno podjetje je namreč sklepalo pogodbe, v katerih seje sklicevalo na Vzajemno, čeprav Vzajemna o tem ni vedela ničesar. Nekateri agenti pa so zavarovance prepričevali, da jim bo zaradi novega zakona zavarovanje prekinjeno, zato morajo skleniti novo zavarovalno pogodbo. Vse to je zavajanje In Vzajemna je morala za zaščito zavarovancev sprožiti določene postopke pred pristojnimi organi zoper odgovorne za takšna ravnanja. Zaradi tovrstnih špekulacij namreč obstaja velika nevarnost, da bi imel posamezen zavarovanec hkrati kar dve veljavni zavarovanji (zaradi česar bi moral plačati tudi dve premiji). Lahko pa se zgodi tudi to, da bi kdo nehote ostal brez zavarovanja. Vzajemna zato, da ne bi prišlo do morebitnih zlorab, prosi zavarovance: ... da ste previdni pri podpisovanju različnih obrazcev in pogodb, ki se pojavljajo na trgu, ... da sl zelo dobro preberete vse pogoje in pridobite vse Informacije, preden se odločite za podpis kakršnega koli obrazca, ki vam ga Izročijo agenti, ... da obvestila, ki ga boste prejeli od svoje zavarovalnice, ne Izročate nepooblaščenim osebam. Počakajte na obvestilo o spremembah zakona, ki vam ga bo Vzajemna posredovala najkasneje do 1. decembra, če se boste strinjali s pogoji, ki vam jih bo Vzajemna z obvestilom predstavila, vam ne bo treba storiti ničesar, saj bo Vzajemna poskrbela za samo dejno preoblikovanje vašega zavarovanja skladno z novimi pogoji. Ste vedeli, da... ... je Vzajemna vse svoje zavarovance brezplačno včlanila v sistem Drugo mnenje Slovenija, ki zavarovancem v primeru bolezni ali poškodbe omogoča enostavnejši in cenejši dostop do dragega mnenja priznanih domačih in tujih strokovnjakov? ... Vzajemna skupaj s podjetjem CDE skrbi tudi za samostojnost in varnost starejših v domačem okolju? To omogoča sto-riTev VzajemnaZe/eniGumb, s pomočjo katere lahko uporabnik vsak trenutek vzpostavi stik s službo za sprejem klicev, s sorodnikom, sosedom ali nujno pomočjo. Zavarovanci Vzajemne imajo pri tej storitvi 30-odstotni popust. ... samo zavarovanci pri Vzajemni lahko zavarujejo svoje zdravje na poti v tujino same za en tolar? Zzavarovanjem Vzajem-na5000 Vzajemna svojim zavarovancem zagotavlja medicinsko pomočz asistenco v vseh evropskih državah do zavarovalne vsote 5000 evrov, ... imate z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem pri Vzajemni popuste pri drugih zavarovanjih? Vzajemna vam ponuja petodstotni popust pri nekaterih programih zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini ter pri nadstandardnih zavarovanjih. OBVESTILO Vzajemna bo do decembra letos vsem svojim zavarovancem poslala ponudbo, ki bo zaradi novega zakona ugodnejša. Pred podpisom konkurenčnih pogodb Van1 zato svetujemo, da od vsake zavarovalnice zahtevate pisno informacij0 o točnem znesku premije. H Nato počakajte do decembra, ko se bosU I po prejemu ponudbe Vzajemne lažje odločili za najugodnejšo možnost. Naročnik obvestila: Vzajemna, d.v.z. Več informacij: • 080 2060) www.vzajemna.si s vzajemna Prav tako lahko zavarovanci Vzajemne s kuponi iz kJ® • izkoristite deset- in večodstotne popuste v različnih slove • zdraviliščih. ... so pri Vzajemni zavarovalci hkrati lastniki družbe, la ni, da bodo razpolagali z določenim deležem v p’nuust*-' snega preoblikovanja družbe ali v pnmeru priključitve MR' ne kateremu od finančnih stebrov? Zakaj Vzajemna zdravstvena zavarovalnica? - Ker je Vzajemna največja specializirana zavarovalnica za 4 polnilna zdravstvena zavarovanja na slovenskem trgu, - nam zaupa več kot 1.120.000 zavarovancev, - letno zberemo preko 56 milijard tolarjev premije, kar šča na drugo mesto po velikosti med vsemi zavarova ■ v Sloveniji, - smo po stroških poslovanja najučinkovitejši med sltw^s . zavarovalnicami in bomo zato lahko našim zavari11 ponudili najugodnejšo premijo in druge ugodroft - imamo znanje in izkušnje s področja dopolnilnih t nih zavarovanj, - ker ste samo v Vzajemni lastniki družbe. Na podlagi 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS št. 12/3) ter na podlagi sklepa sveta Krajevne skupnosti Bakovci z dne 20.10.2005 Krajevna skupnost Bakovci razpisuje JAVNO PONUDBO 1. Naročnik Krajevna skupnost Bakovci, Partizanska 38, Bakovci, 9000 Murska Sobota, 2. Predmet ponudbe Oddaja v najem neopremljenega poslovnega prostora za gostinsko dejavnost (okrepčevalnica ali kava bar) v športnem centru v Bakovci h s površino pribl. 120 m-'. Najnižja ponujena cena ne sme biti nižja od 2 EUR brez OOV-ja na dan sklenitve. Poslovni prostor mora najemnik usposobiti za obratovanje z lastnimi sredstvi, oblikovano in barvno skladnozopremovobstoječem objektu, kar na podlagi idejne zasnove predhodno potrdi Krajevna skupnost Bakovci. Prednost bodo imeli ponudniki z izkušnjami v gostinstvu, za kar je treba ponudbi priložiti dokazila. 3. Rok sklenitve pogodbe Pogodba mora biti sklenjena v 15 delovnih dneh po opravljeni javni ponudbi. Če pogodba ne bo sklenjena v navedenem roku, se Šteje, daje ponudnik odstopil od pogodbe. Vzorec pogodbe je priloga razpisni dokumentaciji. 4. Način in rok plačila Najemodajalec bo izstavljal mesečne račune za najemnino do 8. v mesecu za tekoči mesec, izbrani ponudnik pa je dolžan plačati najemnino v petnajstih dneh od izdaje računa na transakcijski račun Krajevne skupnosti Bakovci št. 01280-6450828676. Plačilo najemnine je bistvena sestavina pravnega posla. Vsi drugi stroški, kot so ogrevanje, elektrika, odvoz smeti, voda, zavarovanje in drugi stroški, ki se nanašajo na obratovanje, bremenijo najemnika. Najemnina se začne zaračunavati z dnevom začetka obratovanja oziroma najpozneje v treh mesecih od sklenitve pogodbe. 5. Ogled nepremičnine Ogled nepremičnine je možen včasu razpisa od 3. do 17. novembra 2005 med 10. in 12. uro dopoldne. 6. Način, mesto in čas oddaje ponudbe Upnštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene v zaprtih kuvertah najkasneje 15 dni po objavi na naslov. Krajevna skupnost Bakovci, Partizanska 38, Bakovci, 9000 Murska Sobota. Na sprednji strani kuverte mora biti navedeno »Ne odpiraj - ponudba« in »Predmet javne ponudbe: oddaja ponudbe za najem poslovnega prostora za gostinsko dejavnost' Na zadnji strani kuverte morata biti navedena naziv in naslov ponudnika. Ponudbe lahko predložijo fizične in pravne osebe. V primero, da bo ponudbo za najem iste nepremičnine poslalo več ponudnikov, se bo med ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje in dosegli enako najvišje število točk, opravila javna dražba. Najmanjši dvig mesečne najemnine bo 5.000,00 SIT. Morebitna javna dražba bo na naslovu: Krajevna skupnost Bakovci, Partizanska 38, ob 12. uri. Višina kavcije, ki jo je treba položiti na transakcijski račun Krajevne skupnost Bakovci (naveden pod točko 4 te javne ponudbe) pred začetkom Javne dražbe, je ena mesečna ponujena najemnina. Dražrteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo kavcija vrnjena v 8 dneh po končani dražbi. 7. Merilo za Izbor je cena. 8. Pogoji za oddajo ponudbe Ponudniki morajo svoji ponudbi priložiti: - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, tuji državljan mora priložiti potrdilo, ki ga izdajo institucije v njegovi državi, enakovredne institucijam, od katerih se zahteva potrdilo za slovenske državljane, Če takega potrdila ne more pridobiti, pa lastno izjavo, overjeno pri notarju, s katero kazensko in materialno odgovorno izjavlja, da ima plačane davke in prispevke, - potrdi lo, da v zad njih šestih meseci h ponudn i k ni i mel blokade TRR (velja za pravne osebe ins. p. - tuja pravna oseba mora priložiti poVdila, kijih izdajo institucije v njeni državi, enakovredne institucijam, od katerih se zahteva potrdilo za slovenske pravne osebe, če takega potrdila ne more pridobiti, pa lastno izjavo, overjeno pri notarju, s katero kazensko in matenalno odgovorno izjavlja, da v zadnjih šestih mesecih ni imela blokade TRR), - registracijo za poslovno dejavnost, za katero se oddaja poslovni prostor, - reference in dokazila o izvajanju gostinske dejavnosti, - izjavo o dovolitvi preverjanja o točnosti navedenih podatkov^ ponudbi. 9. Naročnik si pridržuje pravico, ustaviti postopek javne ponudbe. V primeru, da nobena od prispelih ponudb ne bo primerna za naročnika, naročnik ni vezan, da sklene pogodbo. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA, VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR HANFI, s.P., vcsčicaju Tl i n r n u nu#, fakl n j 313 ■ i ?d. । it. Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenskf P kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki ? marmorja pjjP Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 * KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erja*^' ' Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE ST^JČ , UREJANJE POKOPALIŠČ IN Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni P* do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šnlinci a Tel.: 02 55 69 046, GSM 041 712 586 KOMUNALA Jmno podjetje, d. o Kapilliks ul 2, Murska Sobota D. E. POGRE0NIŠTVO Won; 02 521 37 00 ul 2, Murska somu KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UREDITEV M^1 OBJAVA OSMRTNIC V-*" . UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 2ORNADEŽURNASUJŽBA^SM^ UREJANJE ZELENIC . PLAČILO NA VEt OBROK ■■ binik - 3. november 2005 dejavnost, zato iščemo ju območju Murske Sobote novo sodelavko ^ttženje na področju oglašanja - lasten know-how ^nostiso: ‘Praktične izkušnje v direktni Prodaji ‘^mična osebnost med 30. " 50. letom nove izzive v trženju š* sami odločati o zaslužku Plačilo po prometu) lte*en prevoz osebni pogovor pošljite pro-Š na e-maii: saler@siol.net ali P0P°štilMTERSTAN,d .o .o ..Pod Wadi 33 h, 2000 Maribor. Wi brejo v 7. mesecu, A-kontrole, $41 12 37. m23819 ^KRVNF LABRADORCE z rodov’ orne, cepljene, prodam. Tel.: ■770 132. m23823 ^PRODAM.Tet.: 548 10 12. "«831 S. ROJ KO TRANSPORT zaposlimo: VOZNIKE TOVORNIH VOZIL - 1 leto izkušenj v mednarodnem prometu - ustrezna izobrazba, - izpit C in E kat. Prevozi se izvajajo v zahodno Evropo. Prijave sprejemamo na: GSM: 041-613-864 TEL: 02-33-33-100 S.ROJKO d.o.o. Tržaška cesta 85, Maribor KARAMBOURANO VOZILO kupim, pro dam pa rezervne dele za avte. Tel.: 040256963. m23450 FORD ESCORD, letnik 1998, obnovljen, prodam. Tel.: 543 10 44. m23824 posesti vozila 405 GL’ letn'k 1992’ km, rdeč, nereg., prodam za ^SIT. Tel.: 070 690 533. Prodam nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 8 a v Moravskih Toplicah. Informacije po tel.: 521 30 50. m23827 DVOSOBNO STANOVANJE, neopremljeno, 56 m2, v Gornjih Petrovcih oddam. Tel.: 041477 544, m23839 ZAHVALA Po letih težkega boja z boleznijo nas je v 81. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak in sorodnik Ludvik Šinkec iz Stanjevec 99 . ‘ r,"> se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem Wdom, zlasti prisrčna hvala sosedu g. Janiju in njegovi ženi n®ti ter gospe Fridi Šlihthuber, ki so bili prisotni pri njegovi u /""n i in mu v zadnjih trenutkih življenja želeli pomagati. 'j|" vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam *®rkoii pomagali, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in . ^femljali na njegovi zadnji poti ter olepšali njegov poslednji ?s cvetjem, svečami in darovali denarne prispevke cerkvi. ^1valjujemo se g. duhovnici Jani za zelo lepo opravljen ^eni obred, za ganljivo slovo od pokojnika in svojcev ter Paškemu zboru za izredno lepo odpete žalostinke in u godbeniku za odigrano melodijo slovesa. a a Pogrebništvu Vladimirja Hozjana iz Šulinec za vestno in I,. skrbno opravljen pogreb pokojnika. hviju njegovemu osebnemu zdravniku dr. Kiršnerju in Medicinskemu osebju ZD Gornji Petrovci za vso pomoč j|v ’n veliko razumevanje pri njegovem zdravljenju. ». vsem zdravnikom in medicinskemu osebju bolnišnice v ' ' tiu in bolnišnice v Mariboru, zlasti na internem oddelku Wne nege, kjer so mu večkrat rešili in podaljšali življenje. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči njegovi najdražji Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihem jesenskem jutru utrujen in nemočen si za vedno nam zaspal ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil naš dragi mož, brat, svak in stric Jožek Nemec . iz Nedelice, živeč v Nemčiji ... । izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, h #. "m, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremi i ^3 zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za • dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. 8°spodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ^^Joči: žena Sonja, brata Tonči in C iril ter svak Joži s hčerkama Lovska družina Rankovci proda gramozno jamo z okolico ob cesti M. So-bota-Gederovci, pribl. 3 ha. Tel.: 031 330 260. m23828 GRADBENO PARCELO v Veržeju, 13 arov, z gradbenim materialom, lepa lokacija, prodajo. Tel:, 041423 093. m23829 ZAZIDUIVO PARCELO, 8 a, v M. Soboti prodam. Tel.: 031 509 730. m23838 GOZD, 5577 m2, v Vidoncih prodam. Tel.: 01831 57 97 ali 041 683 020. m23818 razno KLETKE ZA KOKOŠI NESNICE kupim. Tel:. 572 15 20,m23832 ZEUE, varaždinsko, belo in rdeče, prodam. Po želji tudi brezplačno naribamo. Martin Duh, Melinci 142, tel:. 541 22 03. m23833 IZLETNIŠKA KMETIJA SEVER, Suhi Vrh 69, Jelovškov breg - KOSTANJEV PIKNIK v nedeljo, 6. novembra, od 12. ure dalje. VabljeniI m23834 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje kmetijske in tehniške šole Ptuj, šol. I. 2002/03, na Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalečje ... ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča Marija Jerič iz Dokležovja Globoka, iskrena zahvala naj se dotakne vseh vas, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, svete maše - in druge dobrodelne namene. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, govornici za izbrane besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Balažič. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zdaj vem, da tako mora biti, ne jočem se več - kot doslej. Vsak zase pač mora hoditi po poti življenja naprej. V SPOMIN 4. novembra bosta minili dve leti žalosti, bolečine in večnega spraševanja, zakaj nas je tako zgodaj zapustila Rosvita Bratkovič roj. Luthar, iz Murske Sobote Za vsako lepo misel, prižgano svečo in položen cvet na njenem grobu najlepša hvala. Ati in mamica Si edina pravljica, ki se z besedami “Bilo je nekoč” ne začne, temveč konča! Sestri Suzana in Zdenka Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate vedno bo ostal spomin. ZMVMA V 82. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Veronika Lončar iz Gorice 72 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnico v tako velikem Številu pospremili k počitku. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala osebju interne bolnice v Rakičanu za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Ker te ni več, draga mama, je v praznem domu spomin nate povezan z neizmerno bolečino in tihim žalovanjem. Žalujoči: hčerka Jolanka in Marta ter sin Štefan Z družinami ime Dejan Mertik, Brezovica 58, p, V. Polana. m23836 ZA KOKOŠI NESNICE PRODAJAMO KLETKE. Tudi za manjše količine. Tel:. 582 1401.m23840 kmetijska mehanizacija KUPUO RABLJENE TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Tel.: 041 579 539. m23739 TRAKTOR JOHN DEERE, 4 x 4, letnik 1990,105 KM, lepo ohranjen, in čelno hidravliko za Same Leopard pro- dajo. Tel:. 790 72 21 ali 041 809 823. m23812 PREDSETVENIK, 2,20 m, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 555 13 10. m23821 TRAKTOR URSUS 904 B, v odličnem stanju, vreden ogleda, prodajo. Tel:. 041 579 254. m23841 storitve KREDITI NA POLOŽNICEI Tel.: 02 320 48 30 ali mobi 041 539 663. Share, d. o. o., Tržaška cesta 65, Maribor. m23640 Rahlo kakor lahen prah pada v zlati dan tema, pada v mojo dušo strah, da postaja žalostna. V mraku bosta kar na mah jasni dan in duša vsa. Vzdihoval bo veter plah, kjer sva srečo srečala. (Lili Novy) ZMNNLfš V 56. letu starosti nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče. dedek, zet in brat Jože Glažar iz Krožke ul. 11 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in darovali njemu v spomin ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji pori. Žalujoči: žena Jul iška, sin Jože z družino, sin Andrej, tašča Irena ter sestri Milena in Zdenka z družinama Pošle so ti moči, utihnil tvoj je glas, obstalo tvoje srce. Zatisnila trudne si oči, ni več trpljenja in bolečin. Ostali so spomini, sledi tvojih pridnih rok in boleče spoznanje, da te med nami več ni. V 89. letu je za vedno zaspala naša draga mamca Marija Lutar iz Hraščic 222 Beseda zahvale naj seže do srca vsem, ki ste našo drago mamco obiskovali, in vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, predvsem pa sorodnikom, sosedom, dr. Kovešu, g. kaplanu, govorniku, pevkam in pevcem ter pogrebništvu Jurič. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše, za vežico in za kapelo v Hraščicah. Ks/ njeni najdražji Pošle so ti moči, utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, zatisnila trudne si oči, Nič več trpljenja, ne bolečin, ostali so spomini in sledi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da te med nami več ni. ZAHVALA V 82. letu je za vedno zatisnila oči naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in sorodnica Helena Železen iz Lemerja 77 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, sveče in za dobrodelne namene Posebej hvala g. Evgenu Balažiču za ganljive besede, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji 26 OGLASI 3. november 2005-VESTNIH FlilT SEW/Sn/D/VMl/RSK/SOBOn NOV pooblaščeni serviser vabi vse lastnike vozil FIAT na brezplačni zimski pregled, ter nudi na vsa vozila znamke FIAT, ki so izven garancije 35% popust na storitve. Akcija traja od 1.11.2005 do 31.12.2005 Avtohiša Meško, Tišinska cesta 29 f, tel. 02 5300350 AKCIJA ■ Vabimo vas na brezplačni zimski pregled vozil in vam nudimo 10% popust na servis in rezervne dele. Akcija traja do 31.12.2005 KIA | ZAPELJITE GA, NE BOLI tl! Avtohiša Meško, Tišinska cesta 29 f, tel. 02 5300350 Lepo je biti med svojimi, Še lepše na svojem. Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, do 25-letna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi m rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srebanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005. Uresničujemo vaše sanje. BanhVVustria Creditanstalt Bank Austria Creditanstalt d.d L,ubljar», Smndirrsla UO. L', J Da vas zima ne bo vrgla iz tira, Gozd je živ. ponuja BHS, hitri servis, oprijemljive rešitve! Bogato ponudbo pnevmatik različnih cenovnih razredov, s katerimi boste lažje zvozili letošnjo zimo. Ker je 15. november vse bliže, nas obiščite v enem izmed servisnih centrov širom Slovenije. Z veseli^ vam bomo pomagali! I £CEUR0TK£U 7 v CON. ENTAL ttMjM •6 VIKING VIKIN Prodajni saloni Upbl&d: □4 579 52 30, 04 579 52 73 02 521 38 72 04 234 00 90 02 252 35 18 01 709 39 52 05 330 38 00 07 304 13 19 M. SOBOTA KRANJ MARIBOR. CERKNICA, KROMBERK, TREBNJE. Obiščite nas ne Ljubljanskem pohištvenem sejmu v hali A od 7. do 13. novembra 2005 in si oglejte novosti iz našega prodajnega programa. 8% p- )USt za pohištvo iz masivnega lesa in notranja vrata Possst ve ;a od 7. de-19. r wehibra . .vi-p'- worJa.alcih ooh:siva . Stover . . OYAL* V/UMROYAL UNIROYAL / UNIROYAL UNIROYAL L UNIR \ UNIR BAR \v/ARUM BARUM BARU V f BARUM BARUM BARUM*. aruM PNEVMATIKE • REZERVNI DELI • DODATNA OPREMA • HITRI SERVIS , HITRI lip Pesem gozda v vašem domu Upbled d.d , Re&fekac. &1A. 42i&0 Bled BARTOG WWW.hartogji Integral Lendava d.d., industrijska ulica 1, 9220 Lendava, Vulkanizerstvo Dolga ulica 6, 9226 Moravske Topilce; TRNJAR Mehanične storitve Franc S»-s.p., Gornji Slaveči 26, 9263 Kuzma, Avtomaterial d.o.o., Prešernova 25. 91 Ljutomer; Pnevmatic center Zorman Marjan s.p., Loma noše 6b, 9250 l.oma'19 DREVESNICA MALUS, Pestra izbira novih, uveljavljenih in starih sadnih sadik Sadilni material visoke notranje in zunanje kakovosti | SVETOVANJE | OD PONEDELJKA DO SOBOTE Od 8.00 dO17.00 Malus, d^O r Ribica ul. 18, 9241 Verže/ G E O-V RTI NA, P. O. O., Obrtno dia < 9000 Kroka Sobolj tet /foks: 02 530 06 7D,G$M;(Ml žil BOT MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana Tel.: 588 Izdelav« vrtin in vodnjakov z« zajem podzemnih vod, piezometričnih in pomkovalmh vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715,031569 448 Ko je hudo, J0" pokliči’ EKOLOŠKO KURILNO OLJE GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s. p., Brezovci 69a, 9201 Puconci Untyize «142 6U 590141 VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA *0»D;54,07 priznane vedčževalkb ’ DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV z LL. S-------------------------- O PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16. TEL.: 02 521 30 00 ca NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZILA I BonaTin^ d. n. o., Slovenska 27,1000 Ljubljana [ UGODNI KREDITI (OD, pokojnina, 09 I Tudi to tisi* s prihodki, nižjimi od 78 DUD SIT! Možnost odplačilo obstoječih kreditov. Informacije: 041 274 749 gi>-. Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30, za objavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30. 2 H - mali oglasi - da BO znakov 1.785.00 sit - mali oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit - zavezanci za ddv, s. p, - dodatek + 20 %; - poudarjen tisk - dodatek + 50 ■ naslov/ šifra v upravi lista - 2.500,00 Osmrtnice in zahvale za fizične osebe: 2 kol x 7 cm -18,520,00 sit, 2 kol x 8 cm -18.880,00 sit; 2 kol x 9 cm ■ 21.240,00 -------------------- srt; 2 kol k 10 cm - 23.60°. ^gf _ 12 00 poročila BBC - 12.05 Obve-i. ' 12.30 Nagrada tedenskega sponzorja -, Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 ! ~ 1 Obvestila - 14.15 Oddaja ted- D * Oto Luthar, intervju - 15.00 Literar-- - 15.30 Dogodki in odmevi - Ja- » 11 tekme Rudar: Nafta -16.15 Napoved - 17.00 Osrednja poročila - 17 30 Mur- ■ ‘ nagrajuje - 17.40 Mah oglasi - 19.00 Po- 19. 15 Najlepše želje s čestitkami in , av' - 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje •Jfo Rajk -24.00 SNOP u A, 6. november - 05.00 Vedro v ne-"'O jutro! - 07.30 Panonski odmevi, oddaja Joških Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel C1 duhovna misel pomurskih duhovnikov -” Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - WW ‘J burski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz narodnozabavne glasbe * našega srca ^°ljubi- Zasavci ■i, ’^'Ptujskih5 Z _ Modrijani - 'e res na svetu dal bi vse - 1 ^tnJn,Ona Be*Jaka u koroška domačija - Pogum le p °dšel bo z menoj - Navihanke u Wtelja bodiva - Novi spomini 1 v OBMORSKE ZABAVNE GLASBE Lv k vragi, nej je resen - Langa 'C*? - Hal^lo tiari! %’Mrugotiimaš - Energy ‘M douči - Drago Jošar Ansambel Štrk l “ Kolektiv A Propos KPafk - Rudi Ringbauer kH Ogrado(kaseto) glasbene založbe Man-m ^ahna iz Ljubljane prejme Anica Bokan, ’’rušev8ka cesta 70 a, Ljubljana. e kupi-n- pošljite do ponedeljka, 7. novem M1J,9?? nastov: Murski val, Vtiča arhitekta No-\ ‘ ' Murska Sobota, za glasbene lestvice. v—_______________________— _ — — - št. 44 - glasujem za skladbo S \£ObMURSKE * GLASBE: I-----------------------------------------------। Delimo vstopnice za kino Sean Connery in Robert Carlyle sta bila vaša največkrat omenjena igralca, ki prihajata iz Škotske Našo nagrado pa dobi Aleksandra Mikola, Črtomirova ulica 4, Černeiavci, 9000 M. Sobota. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Imenujte še kakšnega igralca, kije po narodnosti Škot! Kupon št 44 - Odgovore pošljite do torka, 8. novembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e pošti: tomo.koles@p-inf.si i----------------------------------------------------------------------_---------i 09 30 Srečanje na Murskem valu - 10 30 Nedeljska kuhinja: Radijska križanka, Suzana Panker, 537 17 10,11 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13-00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13-30 Čestitke, šport- Na narodni farmi - 19-00 Poročila - 20 00 Večerna oddaja -24.00 SNOP PONEDELJEK, 7. november - 05.00 Vedro v dobro jutro! Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Internetna anketa - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.15 Vaš sosed, znanstvenik - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto (Izgubljajo sapo?) - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 1615 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 To sem jaz: prvič kviz za mlade (Staša, Maja) - 21 05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 8. november - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila -08.15 Besede, besede - 09-00 Poročila - 0915 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15- Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 2000 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 9. november - 05 00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Mestna občina Murska Sobota • 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 10. november - 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadezda Čačinovič - 09 15 Kuharski nasvet -10.00 Poročila - 11 00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 1145 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio (Nika, Eva) - 19 00 Poročila - 19T5 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) -20 00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... -24.00 SNOP Napoved prireditev RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Radovana Jokiča iz Novega Sada v okviru projekta Novi Sad v Murski Soboti - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 80-letnici Mure, d. d., Informacije: 527 17 06' VADARCI V gasilskem domu je na ogled razstava slikarskih, fotografskih in drugih del občanov občine Puconci. GORNJA RADGONA V avli Kulturnega doma je na ogled likovna razstava Likovnega društva Gornja Radgona. MORAVSKE TOPLICE V hotelu Vivat je na ogled razstava Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas. TEŠANOVCI Na ogled je razstava o Josipu Benku LENDAVA - V sinagogi je na ogled razstava del Vladimirja Potočnika st. in Vladimirja Potočnika mlajšega. - V grajski galeriji je na ogled razstava likovnih del učencev Dvojezične osnovne šole 1 Lendava. TURNIŠČE - V cerkvi Marije pod logom je do 26. decembra na ogled razstava Mi zidamo Bogi na čast! marec 1914-december 1915, ki jo je pripravil Gorazd Bence, oblikovala pa Gordana Bence. - V Jeričevem domu je do decembra na ogled dokumentarna razstava Jožef Sakovič - graditelj in buditelj (1874- 1930), ki jo je pripravil Franc Kuzmič. LJUTOMER V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. KRPLIVNU V etnografskem muzeju je poleg stalne na ogled tudi razstava Kmečka opravila na fotografijah in značilna vinska klet s stiskalnico. WAILLD/RDIRN4, V Pavlovi hiši (Pavel-Haus) je do 3- decembra na ogled razstava Public Services avtorjev Tadeja Pogačarja, Anje Planišček, Apolonije Šušteršič (SLO), Paule Roush (GB) in Temporary Services (USA). Kino Murska Sobota Četrtek, 3. novembra: ob 18.00 ameriška romantična komedija Lovci na družice (Vince Vaughn, Owen Wilson, r.: David Dobkin), ob 20.00 hongkon-ško-kitajska akcijska kriminalka Udarna novica (Kelly Chen, Nick Cheung, r.: Johnnie To) Petek, 4. novembra: ob 18.00 Lovci na družice, ob 20.00 Udarna novica, ob 22.00 slovenska socialna farsa Norega se metek ogne (Uroš Potočnik, Ludvik Bagari, Petra Zupan, r; Mitja Novljan) Sobota, 5. novembra: ob 18.00 Udarna novica, ob 20.00 Lovci na družice Nedelja, 6. novembra: ob 18.00 Lovci na družice, ob 20.00 Norega se metek ogne Ljutomer Sobota, 5. novembra: ob 19.30 ameriška drama Cinderella Man legenda o boksarju (Russell Crowe, Renee Zellweger, r.: Ron Howard) Nedelja, 6. novembra: ob 17.30 in 19 30 koprodukcijska grozljivka Dežela živih mrtvecev (Simon Baker, John Leguizamo, r.: George Romero) Gornja Radgona Nismo prejeli sporeda! Napoved prireditev OTVORITEV MONOŠTER/SZENTGOTTHARD V petek, 4. novembra, ob 18. uri bo v Slovenskem kulturnem in informativnem centru otvoritev razstave umetniških del, nastalih na 4. Mednarodni likovni koloniji v Monoštru. Razstavo bosta odprla veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem Andrej Gerenčer in umetnostni zgodovinar Milan Pirker. MURSKA SOBOTA - V petek, 4. novembra, ob 19- uri bo v Galeriji PAC otvoritev razstave del 2. Mednarodne likovne kolonije »Vino - Art Dobrovnik« 2005 BELTINCI V soboto, 5. novembra, ob 18. uri bo v prostorih grajske galerije otvoritev razstave umetniških del likovne kolonije Izak Lipovci 2005. Razstavo bo odprl direktor Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal, predstavljena pa bo tudi pesniška zbirka Franca Cigana Cakija rosenje, posvečena Izidorju Horvatu Izaku. KONCERT MOŠČANCI V petek, 4. novembra, in v soboto, 5 novembra, ob 19 uri bo na Španovi domačiji promocija zgoščenke Šopica skupine Kolektiv A Propos. Promocija poteka v sodelovanju z Društvom aktivne mladine Veržej. VELIKA POLANA V soboto, 5. novembra, ob 18. uri bo v župnijski cerkvi dobrodelni koncert »Dobro je delati dobro-New Swing Quarteta z izborom pesmi »Njemu, ki ima nas rad«. MURSKA SOBOTA - V soboto, 5. novembra, ob 21. uri bo v MIKK-u Metal klavnica Vlil s koncertom skupine Abrasive (Nemčija, brutal death metal). - V ponedeljek, 7. novembra, ob 19. uri bo v dvorani kina Park dobrodelni jazz koncert Samo Šalamon New Quarteta, ki ga pripravljajo Klub PAC, Leo club in Lions klub Murska Sobota. Vstopnice so v predprodaji v prostorih Kluba PAC (Lendavska 5a) med 7. in 15. uro in na dan koncerta od 18. ure naprej v avli kina Park DOGODEK MURSKA SOBOTA V MIKK-u zbirajo prijave za 5. Mali veliki MIKK-ov ( oder, ki bo v drugi polovici novembra. Prijave na naslov: MJKK, Štefana Kovača 23.9000 Murska Sobota, ali na elektronski naslov; mvoder@mikk-ms.si. LENDAVA - V četrtek, 3 novembra, ob 15. uri bodo v Gede-rjevi hiši igrali družabne igre. - V soboto, 5. novembra, ob 10. uri bodo v Gede-rjevi hiši učenci ustvarjali božične okraske in adventne venčke. Zvečer bo še prireditev Z glavo na zabavo z nastopom Trkaja in Generacije Nuianula DOBROVNIK V soboto, 5. novembra, ob J 8. uri bo v kulturnem domu delavnica na temo Po sledeh prednikov. Delavnica spada v ciklus Mesec kulture. BUČEČOVCI V nedeljo, 6. novembra, ob 14. uri bo v vaško-gasi-Iskem domu prireditev Drogi sosid - dober den KUZMA V nedeljo, 6. novembra, ob 15 uri bo v kulturni dvorani prireditev Jesenske slike, ki ga pripravlja Kulturno društvo Rožika. Razstava iz plodov narave bo na ogled do 13. ure. GLEDALIŠČE LENDAVA V soboto, 5. novembra, ob 19. uri bo v gledališki dvorani gledališka komedija Scapinove zvijače avtorja J. B P Molierja, režiserja Borisa Cavazze in v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek. 3. novembra, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Žalovanje pomaga, ki ga organizira Slovensko društvo hospic. LENDAVA V petek, 4. novembra, ob 18. uri bo v Gederjevi hiši potopisno predavanje o Jordaniji. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. 28 ZADNJA STRAN 3. november 2005- vm VESTNIKOV KOLEDAR 3. november, četrtek SILVA 4. november, petek DRAGO 5. november, sobota ZAHAR 6. november, nedelja LENART 7. november, ponedeljek ENGELBERT 8. november, torek BOGOMIR 9. november, sreda TEODOR Grad v vzdušju Noči čarovnic Družni boj s silami Teme in Zla 6. novembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 50 minut, zašlo pa ob 16. uri in 41 minut. Dan bo tako dolg 9 urin 51 minut. 9. novembra ob 2. uri in 58 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 2. novembra 2005 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,9057 239,6246 240,3435 Hrvaška HRK 191 1 32,3962 32,4937 32,5912 Madž. HUF 348 1 0,9512 0,9541 0,9570 Švica CHF 756 1 154,5015 154,9664 155,4313 V. Brit. GBP 826 1 350,4044 351,4588 352,5132 ZDA USD 840 1 196,6464 197,2381 197,8298 WN3K-VICI Preizkus alkoholiziranosti Policista ustavita močno nadelanega možakarja. »Bostepihali!« ukaze policist. »Ne morem, ker imam astmo.« »Dobro, potem vas pa peljemo na odvzem krvi!« »Ne bo šlo, sem hemofilik.« »Dobro, potem pa hodite po tejle ravni črti.« »Ne morem, sem preveč pijan.« Rdeča kapica Rdeča kapica gre po gozdu. Naenkrat se iz grmovja zasliši volkov glas: »Kaj imaš v košarici, Rdeča kapica?« »Sendviče in potico!« »Kaj še?« »Rožice, jabolka in hruške.« »Toaletnega papirja nimaš?« Zobobol Pride Mujo k zobarju, ker ga je strašno bolel zob. »Vadi ga!« »Ni potrebno, Mujo, da se ga pozdraviti!« »Vadiga, kad ti kažem,« je vztrajen Mujo. »Ne bom pulil zdra vega zoba!« Mujo odide k zasebniku, ki mu seveda rad ustreže. »Daj mi zub!« »Kaj vam pa bo?« »Da ga bacim u 1FC Nek jede govna, kad nije šniclu!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Va-nekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13, 9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Nabral za več kot milijon tolarjev denarja in zlatnine Vlomil tudi, ko so pekli meso na žaru Policijski preiskovalci so prijeli vlomilca iz občine Beltinci. Na grbi ima več vlomov in tatvin denarja in zlatnine. Na tožilstvo so proti njemu podali kazenske ovadbe. 20-lctnik je med vlomi izkoriščal neprevidnost in nepazljivost ljudi V hiše je največkrat vstopal skozi odklenjena vrata, saj je ključe našel na t. i. skritih mestih, kot je pod predpražnikom in v cvetličnem lončku. Stanovanje je nato preiskal in vzel denar ali nakit. Enkrat mu je tatinski podvig uspel, medtem ko je imela družina na dvorišču piknik. »Dejaven« je bil v Beltincih, Ganča-nih, Dokležovju, Filovcih in Tešanovcih Preiskovalci so plen spretnega nepridiprava ocenili na več kot milijon tolarjev. - A. B. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj; Ulica: številka: Poštna številka: pošta; Davčna številka: Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži); a) po položnici - letno b) po položnici polletno Boj med Dobrim in Zlom je ena od osrednjih tem, ki prežemajo zgodovino svetovnih kultur in ki se vsako leto predstavi tudi v celotnem dogajanju na prireditvi Noč čarovnic pred grajskim poslopjem in v parku pred gradom pri Gradu na Goričkem. Letos so to prireditev pripravili že šestič, pri organizaciji pa so ob Občini Grad sodelovala še društva od Grada in okoliških krajev ter Krajinski park Goričko. Ob mnogih simbolih in likih, ki nam jih ponuja televizija, so organizatorji vključili tudi značilnosti kulture in tradicije naših krajev, povezane z ljudskimi verovanji v čarovnice, čarodeje, duhove in drugo, kar je naše prednike opominjajo, da v temi bivajo sile Zla. Čeprav so dogajanje v zvezi z Nočjo čarovnic ameriški mediji uspeli dodobra skomercializirati z značilnim črnim bliščem, pa dejansko tradicionalno izročilo Noči čarovnic sega v keltske čase oziroma je vezano na praznovanje keltskega novega leta, ki se je začelo 31 oktobra in je pomenilo dejansko začetek mraza, pomanjkanja in teme, ko so prišli na piano strahovi, duhovi in smrt, ljudje pa so hrepeneli po Soncu, svetlobi in toploti. Organizatorji so poskrbeli za brezplačen avtobusni prevoz od parkirišč do prireditvenega prostora, tam pa sc je vila množica velikih in majhnih čarovnic, čarodejev, duhov in drugih likov, povezanih s to prireditvijo. V čarovniškem programu so si obiskovalci v popoldanskih urah lah- Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK v c) po položnici - trimesečno ko ogledali čarovniški ples, čaranje, srednjeveški spektakel z lokostrelskimi igrami in mečevanjem, za najmlajše pa so pripravili delavnice. Vzdušje v okolici so dopolnjevala še prizorišča: sestreljeni gozd, vampirski bri-tof, čarobna trdnjava, lučke, bučke in podobno. Zvečer, ko je tema ustvarjala pravo razpoloženje, pa je prireditev dosegla vrhunec z lovom na hudobno čarovnico, sojenjem, mučenjem in sežigom hudobne čarovnice na grmadi ter plesom okrog grmade. Izbirali so še naj bučo in naj čarovnico, ki je zaplesala z glavnim čarodejem. Obiskovalcem je bila na voljo še ponudba domačih jedi in čarovniških napitkov, za zabavo pa so poskrbeli ansambli Halgato band, Čuki in Horizont J. Ga., Foto: J. Z. NI Keltsko ^ruženje^^ shajena^-J^^Lsunf1’'-nic v slovenskem sto kraljice i.r^nn vnfcP,s* neogroženost« sem njihove P . tedno pešnostiP*^^^ ročati ministru ? borkralje spisal kriterlJ -o Ob vsem drug vica, ud ^31^“ predpisal^1100'’ kasine ki jih ostro opazke vega fotelja^ pokro^ ostali nap''-' . " stvoljubljan^ spomenika ah dmžbe^^ daj iščejo za katerega naj pred prihajajoč " novanimi Sudete' stopnje. ***** enotno d««5" premier uslisaU-.rX tega paketa ***** V ljutomerskem o^J' ^ odprtju čistilne P meru-name^)o < da so se odloči rag^^opa^ ročili mladic u ***** pripravlja na P ^nadl^ vključeni v zač* ^1«^ postnih naSl.phj tjjii, d3. l prepričam naj ezOnt vtejmrtvijesen*i!C0g< Vučjavasna bistveno ■ rilcf5 sedaj s tovoru vračanju na J hotiškibrod,^^.^ servisni luki v Na *elik0 skega preds® občine vzeli^^ li temeljne kam *** । Mešana sladoleda se P j strukturiranje- c dno^’* bodouk-^ Prvi večji Pr0’ jorz1^ predstavitije Pzu|tateP desno krilo,r e(n oo«*®"^". «. ** Sporočam«. l_^srje b ji« delavnice " logoV PW"”1** f KESEOAŠl