PnbtUhad ud distributed under permit (Ho. M6) anthoriwd by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, W.Y. —By order Of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. GLAS NARODA Hie largest Slovenian daily HI < in the United States:- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Hobdajs. Q 50,000 Readers qj Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Telephone: CORTLANDT 4687. NO. 181. — ŠTEV. 181. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3, 1918. — SOBOTA, 3. AVGUSTA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. RUSKI KAOS. -000- ZARADI RUSKIH ZMEŠNJAV BO NEMČIJA NAJBRŽE PRISILJENA ZOPET PRODIRATI V RUSIJO. — AKO OKUPIRA U-KRAJINO, MORA VZETI VOJAŠTVO IZ ZAPADNE FRONTE. — NEMIRI SE ZELO ŠIRIJO. — BELGIJSKI DIKTATOR BO NASLEDNIK FELDMARŠALA EICHHORNA. —ooo- London, 2. avgusta. — Ker se vstaja v F krajini širi in postaja anarhija vedno večja, je mogoče, da bo Nemčija prirsiljena zopet napraviti v/hodno fronto, vsled česar bi morala oslabiti svojo armado na Zapadli. Nemško eu sop i s je zahteva zaradi Eiehhornovega umora takojšnjo nterveneijo. Pravijo, ako Ludendorff ne more dati dovolj vo jakov. naj -e pošljejo Avstrijci v l'krajino pod nemškimi povelj uiki. Cel položaj v Rusiji napravlja Nemcem velike skrbi. Kakor( s.- poroča i/ Amsterdama, namerava Berlin prekiniti d .plomatične i /ve/e / ( krajino, medtem ko pravi ueka brzojavka, da ho poslan \ Kijev kot Kii-Miornov nasledil k sedanji generalni guverner v Religiji pl. Kalkenbausen. čegar vlada z železno roko je pahnila v nesrečo na tisoče Belg j«*ev. Poročila t? Kodanja pravi, da je feldmaršal Kichhorn postal žr-lev zt-to ra/sirjene /.arote, ki je bila namenjeni ukrajinskemu hetma-iiu generalu Skorupadskemu. Načrt je bil usmrtiti pet drugih upliv-nih Nemcev skupno s hetmanom. Aret ranili je bilo mnogo članov ukrajinske revoluejonarne or-ganizacije. Washington, D, C., 2. avgusta. — Poslanik Francis in načelniki rugleAke, t'raneoske in italjarisko diplomat ične musije, ki so pred kratkim pr .sli v Kandalasko v ruski Laplandiji iz Vologde, so 30 julija odpotovli iz te<;a kraja v Murmansk ob Severnem ledenem morju. Murmansk in večino pokrajine južno kontrolirajo ameriške in zavezniški' čete, ki >o bile poslane na murmanski polotok, da stra-/ jo velika sklad šča vojnega materijala, ki je bil jvoslan tja. pred-no se je razšla ruska vojska. Jz ofiejelnih poročil se more sklepati, da je poslanik Francis na varnem nn murmanskem polotoku, kjer imajo kontrolo amer-««(> in zavezniške čete. /daj pričakujejo daljša poročila poslanika iz Knle. Kratic« je zdaj izven stika z ruskimi zadevami iu ima samo taka poroč la, ki prihajajo skozi .Murmansk. London, 2. avgusta. — Znamenja kažejo, da se je zadnje tri tedne predrugačila situacija v severni Rusiji in da bodo Nemci v< kraikem pričeli ofenz.vo proti južnemu delu murmanske železnice.i Finsko prebivalstvo je skrajno sovražno Nemcem. V deželi primanjkuje hrane in jr ljudstvo navezano na zavezniško pomoč. — Vlada in armada pa je popolnoma pod nemškim vplivom in z vso sun gotovostjo ^e more piičakovati, da se bo pridruži a Nemcem. Nemci so pregovorili boljševiško vlado, da naj odstopi celo murmansko obrežje Finski, ne oziraje se na želje prebivalstva, da o-Ktane pri Rusiji. F nska armada v slučaju ofenzive ne bi štela več kot dvajset tisoč mož. London, 2. avgusta. — Vstaja v Ukrajini je zavzela velik obseg in zelo ogroža nemška in avstrijska občevalna sredstva. Kmetje razdevajo železnice in so razstrelili most jugovzhodno od Kijeva. * Avstrijski vojaštvo v tem okraju ne more obvladati položaja. Na Kavkazu je velik spor med Nemci m Turki. Nemci poskušajo preprečiti Turkom polastiti se Baku, katerega bodo Turki sko-ro gotovo naskočili. V mestu se nahaja majhna posadka, ki sestoji i/ Armencev iu boljševikov in se bo podala. Amsterdam, 2. avgusta. — Kakor p še list "Izvestja" v Moskvi, so » eho-Slovaki zavzeli mesto Ekaterinburg v permski jruber-niji blizu sibirske meje. Vsled tega je boljševiško časopisje vse izven sebe. "Pravda" pravi, da se češkoslovaška nevarnost širi kot gorski plaz in da se širi protirevolucjonarno gibanje. Kkaterinburg je prešel v posest Čeho-&lovakov ravno dva tedna po eksekuciji bivšega ruskega carja Nikolaja Roraanoviča. Mesto je dobilo ime po caric* Katarini, ženi carja Petra Velikega. Leži na azijski strani 1'rala v prejšnji permski guberniji; od časa boljševi-ške vlade pa je glavno mesto Rdečega Frala. Ima okoli 80 tisoč prebivalcev in leži sredi uralskega rudarskega okrožja. Poročilo, ki naznanja carjevo usmrcenje, ki se je izvršilo dne lf». junija, dodaje: — Žena in sin Nikolaja Roma novica sta bil poslana mesto. — OFICUELNA POROČILA -OOO AMERIŠKO POROČILO. Jlja med Aisne in Vesle ter na ba-jrake in taborišča sovražnika v do-PoroČilo generala. Pershing.-V — linah Ardre in Vesle. Včeraj so na črti Ourcq naše čete j Dnevno poročilo. — Tekom no-po ostrem boju zavzele grič št. ei so francoske čete nanovo napre, 230. južno od Coulenges ter goz- dova!e severno od Mare. dove iztočno od tega griča. Danes zjutraj je sovražnik, kij NEMŠKO POROČILO, je opustil napor, da ustavi naše prodiranje, pričel umikati se, do- Berlin, Nemčija, 2. vgusta. — čim so grt naše čete tesno zasledo- ■ Nočno poročilo. — Na bojni'fron-vale. Ogenj naše artilerije je raz-'ti so se vršili krajevni boji. rušil njegove komunikacije in on| Dnevno poročilo. _ Med Sois- skuša sedaj uničiti velike zalogo sons in Fere-enTardenoU je s •-vojnega materijala. .važnik včeraj nadaljeval s svoji- Naše napredovanje, ki je že na- mi brezkoristnimi napadi. Močni predovale v globino petih milj. artilerijski dvoboji so se vršili gre še vedno naprej. j pred temi napadi, ki so bili zjutraj V pretekli noči so naši avijati- obrnjeni proti naši fronti na obeh ki uspešno obstreljevali železni- straneh Villemontoire ter .vo se ško postajo ter skladišča v Con- popoldne raztegnili južno od llar-glans. Bombe so ponovno zadele tennes Te napade se je zavrnilo ler je bilo opaziti več požarov ter pred našimi črtami, včasih v bojih veliko eksploz jo. — Vsi naši moža proti možu. Tukaj se jc na- ral sovražnika popolnoma izi.do-vil, brez vsake pridobitve na o- stroji so se vrnili. FRANCOSKO POROČILO zt-mlju. j Potem ko so privedle v »Lcijo Pariz, Francija, 2. avgusta, —'zelo močne sle. so francos!-* i,. Nočno poročilo. — Napadi, katere angleške divizije naskočil,- zgodaj so tekom zadnjih -dveh dni vpri- zjutraj črto severno od (i:-«».nd zorile naše čete v zvezi z drugimi Rozoy in Fere-en-Tardenois. Na Slika nam kaze. Ka*o vdirajo ameriški vojaki na zapadni fronti v nemške zakope s pre-lj.vim krikom "Lusitania ' ; redo nad Nemce,, da se osvetijo za nedolžne žrtve nemške okrutosti Izjava nemškega lista "Frankfurter Zsitung" pravi, dr. Amerika ne bo pustila, da bi Nemčija zmagala. — Amerikanci so tudi omogočili zmago Focha. na varno Izjava Jonescu Rumunski državnik je izjavil, da se bo Avstrijo razkosalo. — Ru-munska bo po vojni povečala. Pariz, Francija, 2. avgusta. — Rumunski držam k Jonescu je od potoval danes zjutraj v London potem ko so ga sprejeli predsednik republike, premier Clemen-eeu, Pinchon in drugi odličnjaki V pogovoru s poročevalcem 'Mon ning Post' je dal Jonescu izrazr svojemu zadovoljstvu radi sprejema, katerega je bil deležen tet izjav'I. da so vsi državniki, s kate-rimi je prišel v stik, prepričani da je edino jamstvo bodočega miru nadomeščenje Avstro-Ogrske r celo verijro držav, obstoječrh iz Poljake. (*>ho-Slovaike, Ju gosi a vije in Rumunske. nam ne dovoljujejo, da bi še na- Amsterdam, ITolandsko, 2. avg Nemški I .sti omenjajo v svojih ko-mentrjih glede prieetka petega leta vojne s ponosom "bleščeče o-rožje" Nemčije ter "njen -sklep da se zlomi voljo do vojne pri sovražnikih." — "Gospod je storil z nami velike stvari", — se ponavlja večkrat v pregledih štiriletnega vojevanja. "lvoelnsehe Zeitung*' pravi: — Postali smo drobne postave, ponižni, trdega lica. Mi vsi poznamo pomanjkanje, a Nemčija je nezav-zetna trdnjava. Vprašanje ni, č< bomo zmagali, temveč kedaj bomo zmagali." "Frankfurter Zeitung" pravi: V pričetku vojne smo vs' Poslanica kajzerja V svoji poslanici izjavlja kajzer svojemu narodu, da ga čakajo še nadaljna pomanjkanja in nadalj-ne žrtve. dalje amputirali Nemčijo kot je srčno želeli, da bi bila kmalu kon- potrebno, da se ustanovi samo- čana. Danes pa zaduši beseda stojno Poljsko, da se da Franciji vSa druge glasove v Nem- nazaj njene zgodovinske meje tev ^jj izraed vseh vojskujočih se n' popravi krivico, storjeno Danski nohen tako pripravljen za mir kot Po teh potrebnih amputacijah bi smo mi Naši sovražniki pa še ve- ostiiia Nemčija še vedno strašna dno smrtnonosno varan je sa- razven če se dovede do tega, da mejra sebe, da bo z ameriškim zla- lzpusti Avstro-Ogrska. njena va- tom in ameriškimi možmi mogoče zalka, oprijem na nenemške naro- prisiliti Nemčijo, da se ukloni nji-dp -— "—^ • nje popisalo niti ene častne strani povestnici. p, ki žive v njfj. 1'metno In sred- hovim pogojem jevesko habsburško cesarstvo ni Liftt priznava. Finska zastava. priznava, da mir še daleko % ni na obzorju in pripisuje krivdo za vse ta Združenim državam, k* "nočejo pustiti, da bi Nemčija zmagala". List pravi, da je evropsko čustvo mrtvo in da hočeta Amsterdam, Holandsko, 2. avg V proklamaciji, katero je izda nemški kajzer na 'svoj' narod, se glasi: — Pretekla so štiri leta težkega boja. polna večno značilnih dejstev. Vzgled se je dalo za vse čase ka j more .storiti narod, ki stoji na bojnem polju za najbolj pravično stvar in za vzdržanje svoje ga obstoja. Hvaležno upoštevajoč božanskf roko, ki je b la usmiljeno iztegnjena nad Nemčijo, lahko ponosno rečemo, da se nismo izkazali nevrednim velikanske naloge, kate ro nam jc poverila Previdnost. Ce se je v boju dalo našemu na rodu voditelje, ki višjih uspehov, je narod vsaki ihu s svojo zvestobo pokazal, da je zaslužil take voditelje. Kako bi mogal armada na-fronti izvršiti svoje velikanske čine, če bi se celega del doma ne izvedlo do naj višje meje osebno uspešnosti? — Hvalo jc treba dati vsem, ki so pod težkimi razmerami, sodeloval pri nalogi, poverjeni državi in prav posebno hvalo našim zvestim in neumornim uradnikom. Hvali, pripada na isti način kmetom ii. meščanom ter tudi ženskam, ka tere tako zelo teži ta vojni čas. Vojno leto, ki se pričenja da nes. ne bo prihranilo nemškemu narodu nadaljnih pomanjkanj in preiskušenj. Pa naj pride kar ho zavezniškimi oddelki na fronti se , verno od Marne, so imeli popolen . upeh. Nemce se je potisnilo nazaj na celi črti ter se jih je prisililo j opustiti pozicije, katere so si iz-'jih je naša artilerija brali med Fere-en-Tardenois in|na kosce. Ville-en-Tardenois. Umaknili so se na nagel način. Va levem krilu so naše čete stopile v Šoissons. Bolj proti jugu so prekoračilo reke Crise na celi črti. V svojem eentrumu smo napredovali daleč preko reke Oure zavezniki je pri-čije. Zopet in zopet izjavljajo gla do sporazuma glede Sibirije, vni govorniki sovražnika, da je Zavezniške čete so pripravljene smo zavrnili delne napade sovražnika. smo izstrelili iz zraka Med Ardre in Vesle smo zase- štirinajst sovražnih aeroplanov. tlli Thillois in Gueux. (Naši obstreljevalni stroji So bili Dne 31. julija se je izstreli'o iz zelo aktivni tekom noči ter so uni-zraka sedem nemških aeroplanov. čili neko veliko francosko inuni-Dva m dvajset ton eksplozivnih cijsko skladišče severno o .. no v preprecenje, da bi bili Nem- drnK'°' kl JC PnPlula tostrn ^ j Pravi ^a bi protiofen- še kedaj v stanu obnoviti svoje na ^ r"^0 zastavo. Sestavljena zl^a. generala Focha nikdar ne u-mizerne napade na civilizacijo. jp iz dveh barv, namreč rdeče inispela do take mere, če bi ne ime-Principiji, za katere se borimo. rumene, vendar pa. je prve več. la direktne pomoči ameriikih čet. za nami. Kar se je doseglo na iztoku ? našim orožjem ter zavarovalo j mirovnimi pogodbami, — kar sr je dovršilo na zajadu, — vse to nam daje trdno prepričanje, da bo izšla Nemčija močna in trdnr iz tega viharja narodov, ki je podrl na tla marsikatero mogočne pleme. Na ta dan spomina se spominja mo z žalostjo vseh žrtev, katere konca vojne. Rusi pw-oti Nemcem. Washington, D. C'., 2. avgusta. Ivted Japonsko, Združenimi državami in ententnimi zaveznicami je prišlo do sporazuma v načrtu glede skupne akcije v Sibiriji. — Pričakuje se, da bo predsednik Wilson v kratkem objavil ta načrt. Nasprotstva v nazorih japonske S.ma M. Romanov, predsednik in ameriške vlade so se srečno od-usko- ameriške ekonomske druž- stranila in ne bo se več odlašalo, he, je rekel: temveč se bo v kratkem začelo po — Z Nemci se bore neoboroženi načrtu delati klkt\ckTie- ^JT^™1* sporazumu so bili za po- kmetje, da se Nemci približuje- jlago isti nagibi kot tedaj, ko so se i™^ rV~°Je Za OJrC Zlta m P™ela PO««j«nja med Združenl-urugih potrebščin. mi državami in Japonsko, namreč Stavka v Montevideo. proalmo, da Se nam tndl fff«n«w>, da hitreje najdemo naslovnika. L A 8 NARODA" «t rorffandt Ht-. New York CHty. Telefon: 2870 Cart lamJt. Olajšanje zmage. -ooo- Da ho NVmčiji nekoliko lažje, se ji lie ho treba vdati Angliji. Fr.im iji al Ameriki, par pa — Združenim državam celega sveta. Ta vojna se | topol noma razlikuje od prejšnjih. To ni boj mer* bomo organizirali potem za uživai je sadov, katere nam bo prinesla zmaga? — Potem pa je še ena prednost: < entralni zavezniki se bodo velio lažje sklonili Združenim državam sveta kot pa manjšim narodnim skupinam. Poglejmo, — zaceli smo že. l)o<»*d;ij so sledeče dr/aw napovedal.* vojno štirim centralnim zaveznikom; Srbija, Rusija, Francija, Anglija, Belgija, I'rnagora, Japon- Italija. San Marino. Portugalska, Rumunska, (irška, Združene države, Kulta. Panama, Siam, Liberia, Kitajska, Brazilija, Cnate mala iu I'ruguaj. Kazen teh so prekinile z Nemčijo diplomatique zveze sledeče države ^ - Bolivia, Honduras, Niearagua, Costa Riea. Haiti. Pern, rile iu Argentina. To je ve,- kot dovolj, da se napravi začetek za — Združene države sveta. ( V hi -.e sedaj stvorila ta zveza, bi brez dvoma pristopili tudi ostali nevtralei. Tedaj iti nemški nrod spoznal, kaj se je zbralo proti njemu Tedaj hi Nemčija izprevidela, da j»- v boju s rlovečanstvora, z vso organizirano civilizacijo. Nemei Iti izprevid«di, tla ne morejo nadaljevati boja proti vsemu človeštvu. In zmaga hi bila gotovejša, olajšana in bolj permanentna. ---ooo- Kamen lakote. -ooo- T Jud je v Nemčiji in Avstriji ne smejo prav nič upati, da bi dobili kaj več hrane, dokler ho trajala vojna. Množina hrane, ki jo iuiejo na razpolago, je tako majhna, da se ljudstvo nič ne čudi, ko sliši, da se je pokazal v reki Lahi takozva-ni "kamen lakote". V kamen je vklesano v staronemaki pisavi: — Ko boste mene videli, boste jokali! '/.<■ .Iu s«*duj so ljudje v Nemčiji in Avstriji stradali, sedaj pa ka/e. da bo nastopila prava lakota. Pred kratkim st> hjktčile oblasti, da ne sme dobiti noben človek na trden ve«'- krompirja kot en funt. Določeno množino mesa, kl je bila že dosedaj zelo majhna, so zmanjšati za dvajset odstotkov. Državni departeiuent je dobil poročila, da ljndje v velikih inah m rejo valed influence, tifusa in drugih bolezni. Ker bolniški prostori ne zadostujejo, so začeli graditi povsod večje število bolniSnie. Te nalezljive boWni s<> se pa lotile tudi čet. Umrljivost je tako velika, ker so telesa vseh oslabljena vsled i>remalo hrane. Nek upteden dunajski časopis poroča, da v Pragi hi predmestjih. ljudje >.e izza 7. julija niso videli — kruha. Letina bo slaba, ker je skoraj vse uničila suša in mrčes. Nemčija je upala n.i T krajino in na Rumuusko, toda njeno u-pauje se je izjalovilo. 1'krajinski farmerji rajše požigajo svoje žaluje kot da hi jih dali Nemcem na razpolago. V Petrogradu in Rigi je ljudstvo sestradano. Na, Finskem umirajo ljudje vsled pomanjkanja hrane. Od svojih severnih nevtralnih sosedov bodo dobile centralne sile le malo ali pa ničesar. Nemčija je pred k rat krm prisilila Nizozemsko, naj ji pošilja krompir, toda pošiljanje je bilo vstavljeno vsled protesta nizozemskega naroda, češ, da ni krompirja niti za domače ljudi dovolj. Potek sedanje vojne bo v kratkem času začelo odločevati po manjkanje hrane. -OOO- Kdor vedno opravlja svojo dolžnost, je tako velik kot so — največji. * e * Ne moja lastnina, pač pa moje delo je moje kraljestvo * * * Veliko je ljudi, ki ti žele veliko časti, samo da bi ti jo lahko odvzeli. * • * Lahkomišljenemu zapravijiveu, katerega so vzeli danes v vojake, je sedaj žal, da ga niso vzeli Že tedaj, ko je začel zapravljati. # a * Bolezen se loti vedno onega telesnega dela, ki je najslabši. Po temtakem ni čuda, da ima toliko ljudi — glavobol. * * * Ljudje sovražnika večkrat podcenjujejo, ciočim prijatelja _ vedno. * * * Vsak naj bi šel za par tednov na počitnice, da bi se prepričal, kako dobro je doma. # a • Največja nevarnost morja so kopajoča se — dekleta. i*. Neizpopoinjena prerokovanja. ' 000- Zadnjo svojo proklamaeijo je izdal kajzer na svojo armado in mornarico kmalo po popolnem izjalovljen ju pete faze velike ofenzive leta 1918. Proklaraaeija se končuje z besedami: — Bog je zagotovil namreč zmag^ nemškemu orožju.) . Kajzer si ni >ed::j tako svet božje naklonjenosti kot si jo je bil svesr v dneh pijanega navdušenja ko so leta 1914 začele prodirati nemške čete v Franeijo. Tedaj je rekel v nekem nagovoru: — Nas čaka še veliko krvavih bitk. Fpamo, da homo imeli še zar.aprej ravno tako velik 4 uspehe. Vojne ne homo izgubili, kajt" mi zaupamo v >\*.>je«ra d »brega starega Koga tam zgoraj! Ko navalili Nemei v Belgijo, je izdal kajzer značilno proklamaeijo. v kateri je rekel: -— Sredi najtišjega miru nas je sovražnik presenetil. Vstavljali se bomo do zadnjega dihljaja. Naprej z Bogom! On bo z nami kot je bil z našimi predniki! Štiri leta pozneje je povedal kajzer svoji armadi in mornarici: — Sedaj se nahajate sredi najhujšega boja ! Njegov glas je bil popolnoma drugačen. Tedaj ni govoril več tako navdušeno. Dvom ga je potrl. V armadi, kateri je govoril, so bili možje, ki so si na vse načine prizadevali premagati nasprotnika ki so okusili vse trpljenje in v-e grozote vojne. Bili so izvežbani in pripravljeni za zmago iu za mir. Toda viharju boja ni sledila mavrica. Na vsak način se jih pa mora potolažiti iu jim vliti novega tipanja v srce. Ali ni bil kajzer obupan." ko je vzkliknil: — Kakor dosedaj bo tudi za nap rej naše junaštvo uničilo vsa obupna sovražniška prizadevanja. Jaz sem prepričan o tem in z menoj vred je prepričana cela domovina. _ Toda domovina ve, da je "obupno sovražniško prizadevanje'" uničilo kronprineovo ofenzivo ter da so bile uničene najboljše nem-ške čete. Sedaj je postal kronprinc obupan. Na kateri strani bo udaril Foeh? « ln ko govori kajzer mornariškim četam, ni nič bolj navdušen, fllede Amerikancev se je izrazil: —- Naši podmorski čolni imajo uspeh pri napadanju ameriških ladij in transportov. Ali je govoril kajzer resnico.. Ali imajo podmorski čolni res uspeh ? . Če bi imeli uspeh, hi gotovo sedaj ne bilo v Franciji nad milijon ameriških vojakov ter silnih množin živil in drugih potrebščin. Ali se ho morda uresničili upanje »ospoda Fehrenbacha, predsednika nemškega rajhstaga? -- Rekel je: — Z veseljem pričakujem časa. ko se bom v imenu nemškega naroda zahvalil zmagovitemu kajzer ju. Res je, da je še daleč ta čas, toda poguma ne smemo izgubiti, čeravno pride še več. stotisoč A me-, rikancev preko vode. O končni nemški zmagi pa ni nobenega dvo- m a več. Pa tudi kajzer je moral nekaj povedati o Amerikaneih. — Ameriških armad se ne bojimo, tudi če so v premoči, — je rekel. — Duh, s katerim so navdani vojaki, bo odločil. Da, kajzer se ni zmotil Duh ameriških čet je odločil pri ("bateau Thierry.___ Nasprotno je pa podvrženo kon fiskaciji premoženje onih oseb, k se nahajajo v tem času v kaki državi, katera se nahaja v vojn"; z Zdr. državami. K temu, kot že rečeno, je pa prišteto tudi premoženje onih A merikancev, ki še nahajajo v ka/ ki sovražni državi. Kljub temu. da je dozadevna Se vero v a zdravita vzdržujejo io'avje v Iruiinah. Bolne ženske naj bi ne prenašale hudih bolečin, krčev in dragih neredne*ti. katerim > so toiikrat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. iznebite se jih že sedaj. aH od začetka. Rabite torej cbčeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite S everas Regulator!; (Severov Regulator). Tojeizboma tonska in zdraviio, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega, kar bi škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.25 steklenica; dobiva se v vseh lekarnah. w. f: severa co. >; CE1DAR RAPi&S, IOWA 13: Jugoslovanska [°1 - dal Katol. Jednota S3 Silno premoženje sovražnih tujcev. Piše A. M. Palmer, bivši kongres nik ia sedanji ravnatelj premože-nja sovražnih tujcev. Denar, ki ga bo prevzel ameriški ravnatelj premoženja, katero Wiljem in Amertkanci. Nemški cesar je govoril z ameriškimi ujetniki. — Viljem se .je pritoževal zaradi slabega postopanja ameriške vlade z Nemci v Ameriki. — Povedali so mu, da je napačno poučen. Amsterdam, 1. avgusta. — Ce! . » - ! sar Viljem je izpraseval ameri-j ške častnike, ko j*1 bil na fronti, lekoni zadnjih bojev pri Chateau j Thierry. Govoril je v nemškem jeziku, stavil je vprašanja glr-de razmer v Ameriki in se je pritoževal zaradi načina, kakor sej postopa z Nemei v Ameriki. Ponavadi častniki niso odgovarjali, toda oij/, katerim je b lo v-prašanie ponovno stavljeno, so od vrnili: — ■ .Zal mi je, da je vaše veličanstvo napačno poučeno. j Mnogi, ki so bili zadnje dni v Bruslju, so pripovedovali, da sej < astniki, ki so ravno prišli s fron - 1e, izjavili, d*f nemško vrhovno Nemci še vedno zasužnjujejo Bel- Ustanovljeca leta 1898 — . tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.j s GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVAN&EK, Box 2.11, Cor.emaugh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALA XT, Box IOC Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PISnLER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZrCII, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr- JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9G41 Ave. "M", So. Chieago, Til. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 17G, Blaek Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHX MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W- Dulutb, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room C0f>, Chieago, PL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pešiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA Depoitacije Belgijcev. Tiskarji, pozor! Za dobro uvedeno in iipremlje trn. tisi poveljstvo zelo zanima, kako A merika naglo opremi in izvežb ter pošlje svoje vojake v boj. Nemei so bili prepričani, da ne] gijce. — Odpeljali so na fronto za vojaška dela 27 t:soc Belgijcev sKlIllKl !See se IZVEZBAI7EGA TISKARJA, :i bi stopi! v partnership i< i p >1 ^-^.jii; p«>i. Ni mu treba kapitala, nii.i avgusta -kriti /.;: delo; treba mu !• dobra postava dovoli lasna, se vendai , , , 7 , - . 1 . .,.,:' ? . . , od Marne. toda objavljajo samo nekateri ljudje izgovarjajo, tlA , -, • - " . j j j poroeiia, ki prihajajo s frontt pripada sovražil,m tujeem v tej i je ne razumejo. deželi, bo znašal na milijone dolarjev. Dozdaj se je take izgovore v-poštevalo. tT prihodnje se jih p;, Ta urad je bil storjen meseca ne bo vet oktobra lanskega leta, ko je fcila sprejeta tozadevna postava. Ob last je prevzela že veliko premoženja, toda kar ga je prevzela sedaj. tvori samo majhen del one» ga. ki ara bo še morala prevzeti. Po sedanji postavi namreč na c bxega premoženja, ki pripada tukaj ž i večin tujcem sovražnikom. Pomisliti je treba, da .zaenkrat ni še vsa lastnina javljena. Od Pacifika pa do Atlantika kar mrgoli vladnih agentov, ki poizvedujejo. kaj je last tujcev sovražnikov. Marsikaj se je hote za , molčalo, marsikaj pa tudi nehote Narodnost ne igra v tej zadevi i.obene uloge. Po smislu postave *>e more zapleniti " premoženje a meriškega državljana, ki prebivn °edaj v kaki sovražni deželi, do-čim se ne sme zapleniti premože rja avstrijskih in nemških poda nikov, če se nahajajo v tej deželi. One tujee, kateri so interni1 rani, smatra vlada za svoje so) \ražnike ter bo vsled tega z njihovim premoženjem v tem smislu postopala. Namen tega je omogočiti ravnatelju konfiskacijo pre moženja bogatih tujcev sovražnikov, ki so trajno internirani ter] preprečiti, da bi se iz koncentrati jskih taborišč ne izvršila potom posredovanja kaka trgovina, ki bi škodila Zdr. držarvam. Pri tem so izvzeti taki tujel sovražniki, ki se nahajajo v kakem lokalnem zaporu in ki niso bili izročeni vojaški oblasti in oni tujci sovražniki, ki so bili izpu ščeni na svojo častno besedo. Vlada Združenih držav ne bo! nastopila proti premoženju nava j dnih tujcev, bodisi da so Avstrij : ci ali Nemci. Premoženje bo zaplenila same onim, atere smatra za svoje pra ve sovražnike m katere je inter niral vojni urad. Mirnim Avstrijcem in Nemcem ki se niso v nobeni stvari pregre šili, se ni treba čisto nič bati zrl svojo lastnino^ Taki bodo lahko obdržali po sojila, lastnino, fonde, posestva« denar v bankah itd. Predsednik neke tmstne družbe je predkratkim izjavil, da ima i' blagajni za 100,000 dolarjev nemških vrednostnih papirjev. Ko so ga vprašali, zakaj ni tega naznanil, je odvrnil, da ni vedel, da je to potrebno. Vsak državljan, ki sprejme ka ko premoženje od sovražnika ali I a da era izroči kaki privatni <> sebi oziroma korporaciji mora te, nemudoma naznaniti. Nadalje je dolžnost vsakega državljan j a naznaniti, če ve za koga, ki ima v rokah kako sovražnikovo premoženje. Vlada Združenih držav bo pozvala kakih 140.000 advokatov ter jim naročila, »Ia morajo dog-i ati, kaj pripada v tej deželi tujcem sovražnikom. Dosedaj se je dognalo, da ima-jo tujci sovražniki v Združenih državah več. milijonov premože nja. To je pa samo del one velikanske svote, ki bo v kratkem «"a sn naznanjena. Dognati vse to, je pa kaj težavno stvar. K temu so vštete rkcije, ki reprezentirajo na milijone dolarjev, ' k temu je všteto sploh vse, kar je last človeka, katerega so označile Združene države za svojega sovražnika. Z eno besedo vse; od milijonskega premoženja pa do nikljast** ure, ki je vredna morda samo — par centov. x K temu spadajo naprimc tovarne svinčnikov v New Jersey, tovarne čokolade v Connectikn-tu, pivovarne v Oikagi, žage v Floridi, trgovine in druge stva-li^ ki imajo količkaj vrednosti. Posebno se bo gledalo na one ljudi, ki hočejo tako premoženje sprviti v denar, oziroma še prej prodati, predno ga bo konfisei-rala vlada. bo nobenega Amerikanca na boji-' Washington D. C., 1 šcu do konca septembra. Do te- ®et1-1Jsko poslaništvo je danes ^ velja in »'urjeuost. Krasna prilika <'alo o deportaeijah Belgijcev v/ za tiskarja, ki hoče ]>o.stati >v< j ozemlja, katerega so zasedli Nem lastni gospodar. Dela je polno, i i, naslednje poročilo; Pisati na: Slovenian Printiiu; ''.t., "Znano je, da so Nemci navzlic lluller S-t.. I'ittsburgh, Pa. svojim obljubam nevtraiccni in {-2 :>—8) ))«pežu v začetku leta 1918 zopet--- odpeljali iz Lokerna v vzhodu. 1,'ad i>i izvedel /;i naslov mojega Flandriji na zapadno fronto za br»«ia ! Ol'lSA POHL1N. Pre.l daj so pričakovali, da bodo zadali Franciji in Angliji poslednji odločilen udarec. Vsi vodilni nemški listi razpravljajo o nemškem umikanju iu poročajo o odločitvi feldmaršala Hindenhurga. da skrajša bojno črto. Razlagajo, da je )>rodiranje generala Boehma pri Chateau Thierry vstvarilo situacijo, ki It! 1 ila lahko nevarna. Črta pa je bila ojačena in odstranjena po Hindenbnrgovi dalekovidnosti. Zarake /u-pe . Peta r Sva čič" v soboto pokopani. Idne 10. av»-usta na (il:{ Hillside Izvedeli smo. da je bil občinski \ve. v Sol f»!-dr<«". -flamseh«* Couranl" j«' bil Frar::-k kaznovan, lier- v imenu občinsk«. oblasti ni h i »tel izročiti sovrnžm kij na razpolago pristan ških s 'c I;; «'išč in delavcev, ker je "«in- a zahteva kršenje svobode, kar prepoveduje belgijska postava. •»šla so tudi poroči tj.• •<-bil aretiran in odfteijan v N irue5 jo (iheotski župan Brano. kaP-v ga so nemške vojašhe obla ti o |->t a vile. Brauua j" sprem!.*." val obč uski svetovalec .Maiiri«*«' d« Weert. ki je bii odstavljen skup no z županom." ijjoai. \ i«J v South e ju l.-ne ' ■:■. \'-jinn i : ; J. ' i ;n 1 \'o ■<• ilo v- diielja žu-.;!a : ."». razni braTskn so k oi ska \ švj.:*. <; pi Ui'šeini. S tk«dski oračn. .iar-Vnia. 5 vo-^ov. da se more bo.iti proti Nemcem Washington, |>. t ]. ;,vg;is', , ----j t lan angleškega vojnega kablne- Stockholm, Švedska, 2. avg. — |1a Lor l ^'»rzon je v pombdjek ' Polit i ken' v Kodanju poroča, da ZVP,'er v svojem govoru objavil avstrijske čete pomagajo kmetom i''"^'"" o >»« poročilo "Dailv Expressa'" zivino in dru?e stvari, da ne!vstaje bo prišlo najbrže pri pri ; ia i« „ -t • i -i bl pa,}!e Nemeem v roke. Zadnji liodnji žetvi, ko bodo Nemci po i, da je nemški eesar.pod^jil „emin, kakor tudi um'or nem^ sknšaJU zapleniti žitn< aU p, Neko pravi telesno stražo, ker se boji aten tata. Dr. Koleri "I,OVKN«-KI 'DKAVNIK Penn A^t.. Pittsburgh, fu ur loitor )* M«- '■ - >»:»««. t gr!*, !sp*.d* Iu, fc-o;»*i»» y »otu». i»rl4lt* I« ir«*«; tta »cut krt. N« hktjtt, k«r te fc«- l«MI t* 1>1«M ▼m Molk* xtltiKl »4r»rla a 1 n| lul atleti Kakor Utrv outt«, 4« ▼aza 9T4i>«an]« elrttlt, a« Aakaft*. tn*7ii 3*541 to ta na k«at I" H' >»•». fiovrati KrOrc*r«l« aU r*«a« kU» aaftravt^a V »f ia m—r %rm» bpwwHi* maturi*, ti ^otb-o^K W . ▼ krtka ta l-rbta la r»«i j un ftMuila •»<•, »t»far«T?m g «ato- taKU«, t'iMiM«, iKrefi« m «*v«« : koina kai«zni, ki aaataa«4o vala« »•-1 km oaarartai * kratk»M »m la oŠ »utrakea Ura4a« ar«: tmIIu aa I. ar* traj 4e l. iTOtr; v patktk *4 ». aja-traj 4o I pofolii*: «k Ttt«Ha h «4 j. »htnJ 4« 1. »ofoUM a +o*to «• €tmm. — m«t« filai — N* »oaafeJU te* la Srvvtlftal Vdrarte ua I II Eojaki, naročajte se na "Glas ga poslanika grofa Mirbacha in branili kmetom, da ne uničujej. Naroda", najveoji slovenski dnev-nemškega vojaškega diktatorja svoje lastnine. nik v Združ. državah. _nLA$ NAHODA, 3. ATO. 1918. Slovenska-Hrvatska Zveza ▼ Združenih Državah Ameriških in CanadL Ustanovljena 1. januar-ia 1903 v Calumet, Michigan. Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich.^ GLAVNI ODBOR: Predsednik : FRANK URECJOKICH, Box 29, DodcevlUe, Midi. Podpredsednik: UEGRGE KuTZK, 115 tiraut Avenue, Eveletli, Prvi tajnik: »NTON GESHEL«, Borgo Block, Calumet, Mich. ilATHlAS OZANICU, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARBaNAjJ, First National Bank, Caiumet, Mlcb, NADZORNI ODBOR: I nadzornik : ANTON GKRZIN. Kveleth, Mlnn. II. nadzornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich. III. nadzornik: TALL SHALTZ, JU9 Seventh St., Calamet. lltch. POROTNI ODBOR: I. porotnik : MATH. ZtJONC, Box 423 Kly, Minn. II. porotnik: V1UKU MIBEL1Č. Calumet. Mich. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Bor 1U3, Aurora, Mtw» Cnvar vzhodnih vrat -ooo- SRBIJA SPREJEMA BORBO ZA OBRAMBO SVETA PRED PAN GERMANIZMOM — 28. JUNIJ ZGODOVINSKI DAN. — ČETRTA OBLETNICA SVETOVNE VOJNE. -ooo- Napisal LJUBOM1R MIHAJLOVIČ. srh. poslanik v Washingtonu. Začetek -vetovne vojne ima baje svoj vzrok v smrti enega priu-ea. No, pravi vzroki so veliko večji in so prišli na dan le polagoma tekom vojne. V ovojih velikih načrtih za svetovno gospodstvo je našla Nemč.ja v Avstro-Ogrski svojega glavnega zaveznika. S po-j močjo avstrijskega cesarstva in preKo njegoveg teritorija se je imel nemški vpliv razširiti preko Balkana in otomanskpga cesarstva dc. Perzijskega zaliva. Obstanek in ojačenje Avstro-Ogrske so bili življenski pogoji j za uresničenje nemških načrtov. Te načrte pa so ogrožale razne-Številne nevarnosti ki so preti-: lr celo samemu obstanku monarhije. Prva nevarnost je bita v raz-i vijanju SRR1.IE. ki .»♦• postala zlasti po balkanskih vojnah na pod-j Isgi plemenske Identitete na eni in po svoji skoz in skoz demokrat- Uki POMOŽNI ODBOR: JOON KAMBICH. 417 Ow*ola St., Laurlum Mlch. LPKAS STEFANEO, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mlcb. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN 8 STKFANEZ. 'JUS^ First Avenue, Milwaukee. Wla. ODVETNIK: AXTHONT liUCAS, Calumet, Mtrh. Opomba.—Vna dopisovanja, kakor tudi spremembe /H a nov in Članic naj ae i>oAtlJaJo na glavnega tajnika: Anton (Jeahel, Slovenle Croatian Union. Borgo Blo>-k. 5th St.. Calumet. Mich. Denarne poSllJatve naj *e pofilljajo na blagajnika: Vincent Arbauaa Pirat National Bank, Calumet. Mlcb. PrnSoJe ca n«ivu prl^tople ("lane In Članice naj ae poftlljajo na vrhovnega adravnlka: J«dm S. Stefanez. First Ave., Milwaukee, Wis. Vae prltof.he imj »e [M.PllJaJo na predsednika |>orotneaa odbora: Math. Zgone, Hoi 42TI, Ely, Minn. Fradno glasilo: OI,AS NARODA DELEGATOM KONVENCIJE SLOVENSKO-HRVATSKE ZVEZE V PREMISLEK. Prišli smo v dobo, ko bo treba razpravljati o bodočem pošlo vanju t»*r upeljali gospodarski sistem za bodoče (ribanje nase organizacije, katero ho v korist zvezi in njenim članom, ki potrebujejo pomoči od nje. t "e vzamemo delovanje za .njih dveh konvencij, lahko vidimo, da sta naredili veliko v gospodarstvu za Zvezo, ter jo s teni postavili na trdno podlago in pravo pot, tako da lahko trdimo, da gremo duhom časa. Vendar pa ne moremo reči, da je sedaj vse gotovo, in da nima prihodnja konvencija siiknkšne naloge, imela po mojem menju večje težkoče. i kalera poprej, Al oje priporočilo bi bilo sledeče; Potrebno bi bilo. da se vpelje sistem,'tako da bi vsak član pre-jrinial glasilo, oziroma jisi v katerem se oglaša SIIZ. Glasilo je ne-ohhodno potrebno, da ga prejema vsak elan, kajti edino le v gla-s Iu se vidi poslovanje zveze, razne objave, računi, stanje zveze itd. Drugo je da v današnjih ča ih dober list potreben tudi še v drugih. ozirih. Človek, kateri hoče kaj veljali in poznati življenje, se mora učiti. Posebno današnji čas zahteva, da človek neprestano či-!a, opazuje, in {»leda. kaj se godi na svetu. Živimo v veliki dobi. Vi se prevrati in spremembe kakoršriih š * ni bilo v zgodovini clove -Iva. Danes s.. \ en« m samem dnevu več izpremeni kakor se je poprej v let h. In vse jo je potrebno članom dobre organizacije, da o-pazujejo. kajti s iem se poučujejo o svetovnem gibanju. Človek, ka-leri daie s ne čita iu ne opazuje dogodljajev. sploh ne živi, ampak spi. — Masikatero s i> > zopet mislil, da bo to zopet povzročilo višji ; sesment. kar je tudi resii ca. Ampak če vzamemo naprimer. da je \s;ik član naro.'-en v sedanjem .asu na kak list. kateri mu tudi pov-loei stroške. Po nioj«-m mnenju bi bilo boljše, da sc upelje sistem v organizaciji m sklene pogodba, s kakim tiskarskim podjetjem, ka-tero naj bi /dajalo list na v>> članstvo. Cpam, da bi bilo to veliko ceneje za vsakega člana, kakor če se sami naročujejo, in še sploh na iiste, kateri nis<» glu>no nj'hovV organizacije. Drugo priporočilo h bilo uioje: da bi zveza plačevala malo boljše bolniške podp< le, če ),e ve,"- vsaj toliko. da bi se plačala podpora tudi za nedelje, iu ne samo za delavne dneve, kakor sedaj. Poznano je lahko vsakemu, da bolnik, kateri je v resnici potreben podpore, potrebuje podporo v nedeljo kakor kak drugi dan. Potrebno hi bilo tudi, da -e vpeljeta dva razreda za bolniški sklad, to je: za eden dn ar iu dva dolarja dnevne podpore. Znano je lahko vsakemu, da ilanes v Jej veliki draginji en dolar ne more vzdrževati bolnika z. življenjskimi in zdravnišk mi potrebščinami. Po mojem tnneuju bilo hi zelo priporočljivo. ,Ja se upelje da bi zveza imela dva razreda za bolniško podporo, kajti s tetn bi se dala \sakemu članu priložnost, da bi se lahko zavaroval za višje podpore za slučaj bolezni. Tretje glavno vprašanje, katero čaka priho.lnjo konvencijo, bi. glede članov, kateri se nahajajo v armadi. Ni moj namen o tej točki »lajati nikakih navodil, ampak štejem si v dolžnost, da opozorim delegate, da mislijo in nekoliko delujejo v tej stvari. Zveza ima 26 čla nov, kater sc nahajajo v armadi. Mogoče ne bo dolgo, ko bo število na rast lo na HM) ali več. /.radi tega je potrebno, da se nekaj n-plačevanja smrtn u za v vojski padlimi člani. Torej, smo /a obstanek Zveze, moramo posnemati druge večje organizacije. Torej to so tri važne točke ktere bodejo prišle na konvenciji v tazpravo. ter jih priporočam delegatom da nekoliko mislijo in raz-motrivajo o njih. Anton Gesfcel. krene glede ako IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA SLOVENSKO-HRVATSKE ZVEZE. Po zaključku zadnje konvencije SIIZ.. katera se je vršila v Calumet, Mich., se mora vršiti prihodnja konvencije v Eveleth. Minnesota. Zaradi tega se naznanja vsem članom glavnih odborov, kakor 1udi pravilno izvoljenim delegatom društev, spadajočih v okrožje Slovensko Hrvatske Zveze, d -e dne 10. avgusta 1018 točno ob 8. uri zjutraj sestane jo v Čitv Auditorium dvorani v mestu Eveleth. država Minn., kjer se bo začelo zborovanje konvencije. Vsi člani glavnih odborov, kakor tudi izvoljeni delegati, živeči v Calumet, A h meek in Caopejr < 'it v, naj zapustijo Calumet dne 17. avgusta ob deseti uri zvečer z vlakom Dulnth South Shore. Istim sc naj pridružijo iz Soufh Range »n Dodgeville v Houghton. Mich., ob 10. uri 40 minut zvečer. Iz dolenjega Michigana pa naj skrbijo, da se z njimi s'/svanejo v Duluth, Al inn., odkoder bomo .skupaj odpotovali v Eveleth, Minn., kjer se prične zborovanje. Toliko v pojasnilo. Z bratskim pozdravom in nasvklenje! V Dodpeville, Aiich., 24. julija 1918. Frank Gregorich, gl. pred. SHZ. • ustavi na drugi strani privlačna točka za vse Jugoslovane. Druga in vzporedna nevarnost je bila vsebovana v vedno naraščajočem odporu Jugoslovanov t Srbov, Hrvatov in Slovencev i proti avstro-ogrskemu režimu, na podlagi katerega je skušalo deset milijonov Nemcev in devet m lijonov Madžarov uničiti na najbrutal-nejši način aspiracije tridesetih milijonov Slovanov. Konečno je obstojala tudi močna organizacija Ceho-Slovakov. ki so vedno le čakali ugodne pr like, da obračunajo s Habsbnržani in njihovi pomočniki. Dokazi z-to nevarnost proti obstanku avstroogrskih načrtov se morejo najti v revoiucjonaruih dogodkih, ki so se dogajali redno pred vojno med potlačenimi narodi Avstro-Ogrske in katere je mogla vlada zadušiti samo z. največjo težkočo in z uporabo najfc/ol j reji kcijonarnih sredstev. (Leta 1903. upor v Ilrvatski-Slavoniji in proglasitev obsednega stanja. Leta 1905. upor v Pragi in proglasitev obsednega stanja. Leta 1908. nem ri v Ljubljani in proglasitev obrednega stanja, v Pragi na dan šestdesetletnice vladanja cesarja Franca .Jožefa. Leta 1909. veleizdajniški proces v Zagrebu. Leta 1910. opustistev ustave na Hrvatskem in imenovanje avstrijskega komisarja. Istega leta razpustitev mestnega sveta v Ljubljani in imenovanje komisarja. Leta 1911. obustavitev ustave na Češkem in imenovanje vladine upravne komisije. Leta 1912. obsedno stanje v Pragi in v mnogih drugih mestih, in tako dalje do začetka vojne. Tu niso omenjeni manjši nem ri in demonstracije, katerih je bilo vse polno po Dalmaciji, na Ogrskem in v Galiciji). Vojna je imela rešiti Avstro-Ogrsko s popolno izročitvijo raznih narodnosti pod oblast avstro-nemškega militarizma in s popolno njihovo zlomit vi jo. Začasno je ta težnja uresničena. Neodvisna Srbija je bila. ker je izvajala našo narodno, to je proti-avstrijsko politiko, zapreka nemškemu raztezanju na vzhod. Da rešijo Avstrijo in »la odprejo pot na vzhod, je ostalo Nemč ji samo eno sredstvo — VOJNA. Sedanja vojna ni pričela slučajno mod A vstro-Ogrsko in Srbijo, temveč zaradi tega. ker je bilo za A vstro-Ogrsko neobhodno po-Phjiodnja konvencija bo i1 rebno. uničiti Srbijo kot nevarnost za nemško politiko. 28. jul ja. n večje odgovornosti kakoijdan napovedi vojne Srbiji, je dan. ko sta dva principa za počel a krvavo borbo, in to princip BRUTALNEGA GOSPODSTVA s principom SVOBODE IN narodnega SAMOODLOČB VANJ A. Dosledno temu je ohranitev Avstro-Ogrske življenskega interesa /a Nemčijo in more sc po pravici reči, glavni cilj Nemčije v tej vojni. Naj bi b:li mirovni pogoji kakoršnikoli. bo imela Nemčija, ako bo A v.t ro-O g rs k a po tej vojni obstojala, vedno prosto pot za svoje prodiranje proti vzhodu. Ker pa se more Avstro-Ogrska. po vseh obstoječih razmerah, obdržati le s pomočjo Nemčije, mora izvrševati pangermansko politiko, ki je v splošnem popolnoma v tradicijah tev-| ionske habsburške dinastije. Z razkrojitvijo avstroogrskega cesarstva (kar je v interesu narodov, ki ga tvorijo), bodo izginili vsi vzroki oslona na Nemčijo in s tem se zapira pot Nemčiji na vzhod. Zapira se ne samo pot llam-i»urg-l»agdad. temveč tudi pot Hamburg-Vladivostok, z drugimi besedami, kost paugermanizma. katero tvori Avstro-Ogrska. bo za vedno zlomljena. Vsled tega bo Nemčija vedno pripravljena, dati kakoršnekoli koncesije, samo ako bi mogla ohraniti A vstro-Ogrsko. Ko je bila koncem leta 1915. zlomljena vojna sila Srbije, je bila pangerman-ska osnova Berlin-Bagdad oživotvorjena. Veriga, katera je bila st vorjena z zvezo z Nemčijo. A vstro-Ogrsko. Bolgarijo iu Turčijo, ■e ne more zlomiti s pomočjo jednostavne rekonstrukcije Srbije, niti s pomočjo garancije političnih svoboščin potlačenim narodom Avstro-Ogrske. Ta nevarna veriga se more zlomiti le z razkosanjem Avstro-Ogrske in z osnovanjem svobodnih držav Čeho-Slovkov, Poijakov iu Jugoslovanov. To je edina pot za osiguranje svetovnega miru in /a razrušitev pangerinanskih načrtov. Da pa se tak mir doseže, je treba najprej dobiti vojno. V tem oziru je vprašanje Avstro-Ogrske še večjega pomena za zaveznike. Vojna in moralna sila osrednjih vlasti sestoji zlasti v njihovi geografski le«ri. ki jim dopušča, da morejo vsak hip osredotočiti svoje sile na odredenem mestu, ker so vedno v direktnem stiku. V tem leže vzroki njih dosedanjih uspehov. No. v tem pa je tudi njihova siaba stran, kajti njih poraz je neizogiben, ako se ta veriga na enem mestu pretrga, a pretrgati se more. ako sc najde točka, k'jer je najslabša. Ta točka je — AVSTRO-OGRSKA. Absolutno potrebo eliminiranja Avstro-Ogrske iz pangerman-skega bloka so tekom vojne uvideli vsi zavezniki. S tem dejstvom pred očmi so bili po zaveznikih ponovljeni poskusi za separatni mir 7. A vstro-Ogrsko, ki bi bil osnovan na bodočem obstoju te države, predvsem na obstju habsburške dinastije, vse to z namenom, da se izolira Nemčija. — (Tak mir bi bila očita oneeastitev principa samoodločevanja narodov ter bi bil v popolnem protislovju s tem principom). Vsakdo, ki pozna nekoliko razmere v Avstro-Ogrski, zlasti važno in zmešano vprašanje nenaravne zinesi raznih narodnosti v državi. v kateri je prebivalstvo razdeljeno na dva razreda, na vladajoči in tlačeni, ve le predobro, da so taki poskusi že v naprej obsojeni na neuspeh in da tudi v bodočnosti ne morejo uspeti, ako se bo poskušalo odcepiti A vsa ro-Ogrsko od Nemčije, kajti Avstro-Ogrska more, kakor sem že omen 1, obstojati le na ta način, da se naslanja na Nemčijo, sicer pa mora — propasti. V Nemčiji in Avstro-Ogrski je vsakdo to vedel že prej, pa tudi sedaj vedo to. Z ozirom na to se more pozitivno-reči, da so vsi poskusi, kateri so bili storjeni po Avtro-Ogrski v tej smeri za pregovore. le zviti manevri, katerih namen je bil, zanesti zmešnjavo v vojno politiko zaveznikov, da stvorijo medsebojno nezaupanje in — to pa je glavno. — da vzbude v večini tlačenih narodov nezaupanje v iskrenost zaveznikov glede principov, za katere se zavez- es: Rlika nam kaže alegotično položaj, ki je nastal v Rusiji Vs>d umora nemškega diktator ja v I krajini, maršala Eichhorna. — Na sliki vidite ruskega medveda, ranjenega na smrt in pre h ode ne ga z bajoneti, kako se je razjarjen dvignil ter prijel nemškega pritepenca, ki mu hoče via dati.. Od strani pa gledata na ta prizor s strahom dve živalici. slovita boljševi.ško-čifutska t^lja Lenin in Troeki. vodi fronto z dvojnim namenom, tla kooperira z nemško ofenzivo na za-padni fronti in da popravi svoj notranji položaj, ki je bii ogrožen po popolni demoralizeiji, svojo nesrečno ofenzivo. Neuspeh te ofenzive je bil očit od prvega dne in završil se bo s popolnim uničenjem, ako porazijo zavezniki na italjanski fronti svojega najmočnejšega zaveznika v borbi proti Nemčiji in za za-ključitev vojne, to je, ako izrabijo revolucjonarrno gibanje potla-j čenih narodov v Avstro-Ogrski. To gibanje je treba ojnnač ti in pod preti. Treba je priznati aspiracije tega gibanja in zajamčiti njih uresničenje. Vse to je treba storiti brez odlašanja, ker vsaka neodločnost in vsako odlašanje bi moglo imeti neugodne posledice za zaveznike, 28. julija 1914. — prvega dne svetovne vojne, — je bila Srbija prim orana sprejeti vojno, katero ji je usilila Avstro-Ogrska. Skozi štiri leta je Srbija šla do vrhunca prizadevanja in je žrtvovala vse, kar more kak narod žrtvovati za obrambo principov, za katere se bore si zavezniki, ker trdno veruje v zmago. Avstroogrski Slovani istotako trdno verujejo, kljub vsem vo-jaškimuspehom centralnih vlasti. v konečno zmago teh principov I katere so zavezniki proglasili kot neobhodno potrebne za trajni | mir. Toda, ne samo to. — Slovani zahtevajo danes odprto jn sigurnim glasom svojo SVOBODO. Borba Jugosiovanov in Ceho-Slovakov proti njihovim go-podarjem se je pričela odprto. Ta borba ni več samo vprašanje njihovih aspiracij, temveč vprašanje načina, kako se bo ta borba zavr-š la. — Ako ne bodo zavezniki podprli njihove stvari iskreno in odkrito, bo to gibanje ali zlomljeno s silo, ali pa bodo centralne vlasti voljne storiti konces je in stvoriti kompromis s Slovani. V obeh slučajih bi bilo to usodepolno za zaveznike. Zavezniki hi morali razumeti nevarnost nemške rešitve položaja in podvzeti takoj odločne korake, kajti ako bi centralne vlasti vspele v tem. da ustavijo, pa četudi le začasno sedanje gibanje v Avstro-Ogrski, se more .smatrati vojna — izgubi jenom v korist Nemcem. S tega razloga bi morali zaveziki in Združene države: L — Podpreti sedanje gibanje Jugoslovanov in Čeho-Slovakov z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, in preskrbeti te narode s sredstvi za vspešno nadaljevanje borbe; — Zajamčiti tem narodom uresničenje njih narodnih aspiracij. za katere se bore. Izločitev" Rusije je bila neprecenljive koristi za Nemčijo. Zlo-mitev Avstro-Ogrske, ki se je že pričela, bo prinesla Nemčiji ali poraz ali zmago. To je odvisno edinole od stališča, katejsega bodo zavzeli zavezniki in Združene države. Od njihove odločitve je odvisna zaključi-tev vojne in bodoči mir sveta. (Ta članek je h'l objavljen v večini ameriških časopisov ob priliki četrte obletnice vstopa Srbije v vojno. ) Ifad bi izvedel za ALOJZIJA MKVCKK. doma iz Pudaba pri l/ožu. Cul sem, da je v Cleve-lamiu. Ohio. Mi dva sva bija skupaj v Salisbury Center, Herkimer ( o. N. V. i »red tremi leti sem ga -zadnjič vide-!. Prosim, da sc mi javi. ali pa če kdo ve za njeoov naslov, d.i ga mi naznani. — Anton Tro+w, liox Teter. I'pshur Co.. \V Va 2-5 —S i Vse je odvisno od okolice; mravlji se gotovo %di slamnata ka tako velika kot nam veliko drevo. bil- ti Kdor hoče s požrešnim človekom jesti iz iste sklede, mora imp-dolgo in veliko žlico. uiki bore, kakor sami izjavljajo. Da Avstro-Nemei niso vspeli v tej poslednji nameri in da Čeho-Slovaki in Jugoslovani niso padli v nastavljeno jim zanjko, je le en dokaz več za njihovo visoko moralo In njihovo trdno odločnost, storiti vse za dosego svoje svobode Cehoslovaško, a zlasti jugoslovansko gibanje, se je pri5e]n razvijati še pred vojno, je danes ed'jio gibanje, ki more donesti za veznikom zmago. Narodna zavest teh narodov se je tako razplame nela, da je pretresla politični sistem in vojno silo Avstro-Ogrske. -t Najboljši dokaz za to so vojni dogodki na italjanski fronti. Kdor veter seje. zanje vihar, — pravi pregovor Odkar je prenehala Rusija biti vojna sila in sovražnik osred- V Ukrajini je bil umorjen nemški feidmaršal Eichhorn Ali je njih vlasti, ima Avstro-Ogrska na razpolago vso svojo vojsko, ki je Nemčija res mislila, da je z mirovno pogodbo v Brest-Litovski pri-ibila prej na vzhodm fronti To vojsko je prestavila na italjansko dobila tudi simpatijo ruskega prebivalstva! Začelo se je peto leto sedanje vojne. Edini komentar, ki ga moremo napraviti, je: — Vojna se še vedno vrši Kampanja za četrto vojno posojilo bo trajala tri tedne. Ker se pa začne koncem meseca septembra, immo medtem še vedno dovolj časa za kupovanje vojno-vareevalnih znamk. » _ » Društvo "Zarja Svobode" št. .125 SNPJ.. (Jovvanda. Y., išče dva sobrata JOHNA KORBAR-JA in Tli O M ASA C P BAŠE KA. Oglasita se nemudoma iu najbolje je da prideta nazaj. Kur se tiče vajunih zadev, sta brez skrbi, toliko je f»oizvedelo društvo. za kar vama jamči. — Louis Buščaj, predsednik; Anthony AnžiČek. blagajnik; l»ui.s Skube. tajnik. .'54 Broadway, Gowanda, N. V. (2-5_8) JETIKA! JETIKA: Tetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoiznajde-nini zdravilom Neumasan. Dosti ni treba govoriti o tem izvrstnem zdravilu, ker veljavo bo samo ska-zalo {»ri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo samo park rat rabil, bo žo videl njega veljavo. Zdravilo Neu-masan košta $5.:i5 in se dobi pri: A. B. KOLAR CO., (27-7 26x) Nashwauk. Minn. NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, O., naznanjamo, da jih bo obiskal naj zastopnik Mr. OTTO PEZDni, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. 1'pravništvo. POZOR, ROJAKI! Tu navedemo nekoliko najglasnejših po&kočnic za ples, marše in polke, ki jih imamo v zalogi: štev. E 2260 — E 2410 — E 1688 — E 1278 — E 1532; valearji: E 1687 E 1918 E 1822 — E 2008. Vse te rekorde igra vojaška češka godba v Pragi- Naročite jih pri svojem rojaku IVAN PAJX, 456 Chestnut St., Gonemaugb, Pa. Columbia Gramophoni in rekordi; pišitr no cenik. 'GLAS XAKODA. 3. AVG. 101 S. VARČEVANJE - poglavitna naloga... Voditelji naše velike republike i* njim na *elu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zaraore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno-sti, privesti to deželo h končni zmagi. In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. r ■ Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vladi* S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. , \ /V xi f r -'*: Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. ' ' ! ' Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v nienem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. - V najkrajšem Času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. v Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad milijon naših fantov na fronto. — Pomagajte jim s varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. ^ Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma. - ^ ^ NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Studite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.19 Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na najuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi j?0 VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlido v finančnem oziru < ' < Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — y. ^ Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? - ** Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago. Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. Pomisliti'je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. - -v ^ ^ ^ 3 - * ^ ^Z OLAS NABODA, 3. AVG. lf>18. Hambnrg-Dnnaj-Trst Slike s zap. bojišča. Kjii Vi ljubljanskega •'Si- ve •»vel ni 111411 ogromna litt n«-m>k-ga ljudstva v Nemčiji: katoliški eentrnni, socialisti in nekaj libernb-ev. Vf-r-u.a neuiskegii drži reko uetfii /I itunodlo e»i hvt»i r»ra, pripooiard oju na vsej čri.i in zato se Časn. poročevalec Herbert Carey nemških av>:rijskih «leže4ah traj- ne morem ospustiti v odurne'je dobro opisal, kakšno razpolo-no zavarovala. I su«mvi naj se kravje kupčije. Dunajski birokra-jžeaje vlada mel ameriškimi voja-mika < Jemeiiisvhaft " v Nem- tje računajo >icer, zaključenem oncielnem zho-jže popolnoma privadili moderne- n-ri ana ]Je- stanje t«r narodni, »fispodantki in rova n ju je Kebek Celje- poročal [ ga bojevanja. I" i.Mivi'val,i z \s, ki.ltstrni belangi V- nn*ev na <»«rr- < zgodovini slovenske zadružne Vsak časopis ima po cele kolo-iirugini sketu. j oreni zarije ua štajerskem in te-j ne samo o Amerikaneih. Najbolj- ;r*ipkej- Nemci vzhodne marke -e mora-;žave. katerimi -o se imeli boriti(ši vojaški kritiki hvalijo Ameri-'•» pa i'!iv>'/,i; i. da btwlo na>iopalt' prvi .a yrani/atorji ^lovt-uskili obrt [kance kot izbome vojake. V>e je i.i tniio- v prvi \--ti /t> personalno unijo ikov na Sbiv. štajerskem. navdušeno za novo armado, ki je relo av- / ' >gi>-ko. za samostojno oirrskc Končno je b:la z velikim ti?ivdu- dospela zaveznikom na pomoč, zunanji armado in /a e;u*in»ko zvezo ;eiij» m -.»rejete resolucije v pri- Zadnji uspehi ameriških čet sr-v.-cina ž njo. . jugoslovanske majniške de-|Pa prepričali tudi one, ki so dvo Nato izvaja oklie: iklaraeije. >voje*a jezika zdravejšiui in mJoiii. j o s.'hi mi rodi s. kot »načelo sprejel vodilni državnik. gr < 'zernin. Illeisa Ijenjeni mlajšim šiitt nan Da n-.: «"ajo. je stlijski minister nemšk«'tra državnega zb«»ra tudi. Neiuei na i eškef« pa so not«*!! zase izkoristiti načelo o samoodločbi narodov Zahtevali m1 ustanovi k r. »nov i na bohinen *. nemška • "ska. Tej zahtevi m» se pa uprli naj-l adikalncjšj Nemei ; S«-h«»uei eije-\ i pi isrn.-i. Njih vodilno iria^ilo I n!M^stijIich»* /•■!* AH- deutsi-hes Tagblatt" je ta lanu v oklicu načelnika nemškega društva vzhodne mark« dr. I rsina obhodilo iju zavrnilo 1'ravijo: ' Kronland Deatstdil^'h l>en mi.) seh- • e pre«i|M)i»«»jC N*»inci v v/.iiml- ;n marki lahko sprejmejo, k it je svobodna Ogrska naš jrajboljšj ja eznik, s;i j ji gi .i/c isti sovrnžnaki kakor nam Svobodna, močna O-srrska bo. ker to zaht»*va kori*t, na inavdušenejše ' id: veleu»»:nšk*- b-*] mco proti j^tiiti sovražnikom. l'e doseže ••Ue- edinost pr vele- preprečijo a k o se. njena branila Delo {angleških letalcev. Angleški letalci so odšli daleč v 1 Kom-eni vo,ne, da ;>e notranjost Nemčije, da napadejc vse sovra/n- spletke, mesta. — Med napadenimi sta Of-;ar zahtevajo vsi Nem- fenburg in Baden. — Zopetni ob- tevaji <-i. podeli l .jM./lii: va k I . ker stili ker i j est v o ki me.n p iztrublja se tako krone sv. Vaclava iu se v sreili uemškega si rnjeueira (»zemlja u-st a navija ihi\. <-ešk«>slovanska državna -tvorba kot zavozda nemški črti ob Meni iti pno i iiu,. ski N«niee ob Donavi in aipske Ntiniet hujska, naj proti lakim -tren:Ijenjem j>o samoupravi Nem et v uprti, kt-r ni s.» lahko preko izdal Ni>je Avstrije in Dunaja, katere- Velen «2a vlada ne smatra za netnšk« mesto, gradil most »hI severnih do Sio\a.:ov na jngu. Za nek d a -n j-- iii-mš\o ■•/■- nI je gre. kriči, ki Hgrsi ga ne sum* nih.-»- ntztrgaii. Z bo- nje \ jaaljivei pila «• šue Nemce. ceš. drse umikajo iz prednje vojne črte v varne postojanke, ne da bi so ozirali na male m .oškc manjšin-r-kc zastavice v sredi slovanskega mol ja : ua celoto. Nato pa izvaja dobesedno: Tako bojazljiv o p< stopanje j kričečem mi uspeli 11 i se .se m o Nemci v vzhodni mark: v lastni svoj.ii očetov hiš; JTo-ptnije. [/■ vesti >.■• mora it. brez pr7iaev. ki so pozabili svoje dolžnosti, in sicer skupno z enako mislečo m*i;e-meinhurgcrsehaft" v Nemčiji in * London, Anglija. 2. avgusta. — Dokaze o nadkriijevanju Angle- nuv zato. ket -; » i ji naj>»»vt z. orožjem. že v v zraku je najti v tedenskem pregledu zračnih bojev, ki kaže j'* tekom 10 tb.be uničilo se-demdeset sovražnih strojev na za-padui fronti, dočim se poroča, ila - r* p-grt ša le ~J7 angleških strojev. Na drugih frontah se je uničil«. osemnajst sovražnih strojev ua stroške ti veh angleških. Tekom tedna je izvršilo se-demnajst po hodov v Nemčijo, te-koin katerih se je bombardiralo ije v.'jnjt — vojno uffcnhurg trikrat, Stuttgart. Ssrrrs ušk« iz Nemčije in biueeke in proti na Ogrskem. Heii orožnemu bratstvu Ne nči-je. nemši.e vzhodne marke in ena- ;ii:sle."-e < ►'_! i*ske ! K« rman. ki ga je zopet enkrat verski odpadnik Sclonerer (fin. je se posebno zani- Av- Viri "kultare". prol isloviu : nemškega meč: iso nikdar thtsi nam Slovanom v ''»J* » ' j 1 g1 — > "j >•" .............. ■ in biueeke in Batlen po dvakrat. Iz-J naj ur. i. listam no vpraša; vršilo se je tudi osemnajst poho-\ v stri jf. \"p'aša'i se mora- dov na nemške mornariške in vo-mo: ali mu bodo Ogi i primlni? jaške postojanke v Belgiji, tekom Mogoče, a mogoče tudi ne. Veh- katerih se je obstreljevalo Osten-nt-meem ne gre namreč le za pot de štirikrat, doke v Bruegge tri-Hambnrg Dunaj-Trst. ki \<;
  • _ra vsiljenega češlto-slova-škt-ga s*rvražnega delen, ki se ve«l-110 bolj napihuje, zveza!': tako, da ne bi bil nikdar več sposoben u-datca ki bi l:»ltko z«»pet ilo svetov pi posreči, tla nekdanjo uentško dt /e|o 1 fi»pet germaniziramo. no častno stal -ee zahteva n< rn kom zemljo naših pradedov. Nemšlio - avstrijske nekdanje m mške zvezni dežele — .s Trstom vre« i — morajo tvoriti pr\<» iti Zveza južnoštajer-skih obrtnih zadrug mili o ameriških vojaških zmožnostih, da so dobili dobrega po-magača. rišk< mornariške čete. Enkrat se jc o. glašala mi tukaj, enkrat <. | tam ker so strojni puškarji ve«lnc menjavali svojo pozicijo. — Na vsak način jo moramo iz slediti, — je reke nek ameriški častnik. Poslal je na levo in desno stran po tri može. Možje so se začel* plaziti kakor kače. Plazili so se tako nepaženo, da se niti travij ni gibala nad njimi. Po dolgih naporih so dospeli \- gozd, V goz>du so začeli, iti proti o-neniu mestu, kjer so slutili strojno puško. Kratek žvižg in — vseh šest mož je planilo na posadko. Nemce so premagali tet jim odvzeli strojno puško. To ni velika operacija, toda .... „, pripomniti je treba, da s.) se ob avstrijsk.e mornariške postojan- lmšali omerifiki vojaki kakor ve- terani. Weser 2Jeitung'' pravi, da bodo imeli ameriški vojni jetniki sijajno priliko črpati iz virov nemške "kulture*'. Amsterdam, Holandsko, 2. avg Z o žirom na nameravano izmenja vo nemških in ameriških vojnih jetnikov pravi "Weser Zeitung" iz Bremena : — ^li smo v stanu zadrževat-svoje veselje. Ameriški jetniki so dobrodošli g"sTje, za katere imamo zadosti posla na iztočnem d«j-iavskeui trgu ter pri naših poljedelskih podjetjih za fronto. Lahko so zagottivljeni. da bodo s tev-tonsko natančnostjo dobili vse, do '•esar s<» upravičeni soglasno s ha-ško koiivcneijt) ter št' več. če bodo izkazali dobrim delavcem tlas ravno se bodo morali zahvaliti angleško-ameriškim izstradab nim odredbam, če bo padla njih 'iijeta pod domače mesne lonce. List nadaljuje: — Amerikan-cem bo zelo dobro tlelo, če se seznanijo ^ kulturo pri njenih vrelcih. List smatra h rro oproščen je ameriških v >jakov za krivieo z <> zii-otn na ibuge, k; s.. Y > i i 1 dolge časa v ujetništvu. List pravi initial je. naj se zahteva velika povračila ter da naj se predvsem iz-[nisi Karoia Duenza. glavnega za stopnika Ilamburg-Amerika črte ivi sfdj >odaj \ Atlanti, ker je koval zarote proti vladi Združenih"j drža v. Pobiti kolikor je mogoče! Poročilo aefa generalnega štaba Nemci se pripravljajo na nov odpor. — Šest novfh ameriških divizij. Washington, D. C., 1. avgusta. Danes je rekel šef generalnega štaba. March, časnikarskim poročevalcem : — Naloga onih sil. ki si stojita ra fronti Soissons-Rheims nasproti je: Pobiti kolikor mogoče sovražnikov. Nadalje je izjavil. «la so Netn-1 i koncentrirali na tej mali fronti nad miljon mož. \'si cilji. k> so j.h nameravali noseči Nemci v tej novi ofenzivi iu vsi cilji, ki so jih skušali doseči zavezniki v proti ofenzivi, so stopili v ozadje. ( ilj zavezi? ške armade je — r.etnška armada, cilj nemške ar made j«* pa zavezniška armada. Nemci poskušajo pobiti kolikoi mogoče zaveznikov, zavezniki pa kolikor mogoče Nemcev. Naročil sem. da na i so sestavi šest novih nmerišk h divizij. RAVNOKAR JE IZftEL NOV VOJNI ATLAS v barvah, ki vsebuje jako natančno ir. obsežno risano italijansko in zapadno fronto; CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev. _ Slovenk Publishing Company 82 CORTLANDT ST., tfEW YORK. i S I Boljše zdravljenje za manj denarja.. •-■la glede delavnosti zrakoplovov v Sredozemskem Jadranskem ni Egejskem morju. Kot omenjeno v zadnjem ofiei-jelnem poročilu iz Rima so naše jadranske formacije tesno sodelovale z italijanskimi v pohodih na ke Kotor in Drač ter pri operaciji.h na kopnem pri Avion?. V zvezi z zadnjimi operacijami je bil eden naših strojev prisi- V bojih, ki so se vršili za gozd pri Veuilly, je biia postavljena neka ameriška stotnija oh obronku gozda. Sovražnik je začel posadko tako obstreljevati, da je kma- V M'ariboru se je vršil 0')včni zbor Zveze južnoštajei-skih obrtnih zadrug, ki je bil prav dobro Ijen pristati v notranjosti avstrij-obiskan: v deleži 1 o se ga je de- skih črt. vendar ]»a se .je pilota in legat o v zadrug. Predsedoval je opazovalca rešilo naslednji dan viie vojne piivedel. 1'božuo iz- predsednik Zveze. Zupan. V Zv«*)'.i ko st» zavezniki napredovali ter ln imela precejšnje izgube" -ičevalo bi si izstavili, če se ne učlanjeue zadruge imajo čla- zavzeli neki sovražni aerodrom. Glavnemu stanu se je zd nov. O delovanju je jporočal Peto- V Egejskem morju se je vzdr-N a rod- van. Pri vol it vi je bil soglasno na- žalo stalne poizvedovalne polete da >e uovn izvoljen M ari twlb(*r. Posla- nad Dardanelami. V dveh poletil' nec dr. Verstovšck je pozdravil na Kule Burgas, ob orientalski že zbnrnvalec v imenu Jugoslovan- lezniei. se je obstreljevalo neko skega kluba. (Iov«itil je obširno o železniško postajo ter napravilo organizaciji slov. obrtništva na precej škode. ^tajeiskem. Povdarjal je potrebo. Bazine in pomole v Carigradu tla se strt.ji. ki se sedaj rabijo v je uspešno obstreljevalo po pol-raznih vojaških tlelavnieah. po '"'i tlne 27. julija, vendar pa se ni sprejelo vseh po- umakucmo, marveč d:i držim« osvojimo proi i v.-hh s<»vražui- l.a j\::'iiejšt. nemško naselje valu de/elo državljanom nemške drža- vojni izroče obrtnim zadrugam, ve, trgovinska pol llamburg-Du- utemeljeval potrebo strokovnega naj Trst se mora za v ,- večne ča- čas«»pisja iu stalne jussirne. Koihs'-se odpivti; Trst sam nuna postati '•<> j'* priporoč-al fwrtnikom, naj s<> nemško pristanišče. Na r'i -Ingo- drže svoje Trgovske obrtne zadru-slovanov. ki p< željivo gledajo 11a i-re iu naj se otresejo vsake t f-none ms k o ">?iidmarko \ se niomjo srcu« sti. razbliniti ob skupnem od| oru Deželni poslanec dr. Kukovce glede tega še sameznost j. Preiskava proti Bratianu vstavljena. Amsterdam, Nizozemsko, 2. avgusta. — Berlinska "Tageszeij \ Profesor Doktor B. F. Muilin španska se je zavzela za carjeve | A Slovenski zdravnik-špecijalist Londoa, ....... Ji 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. V.-sti z Madrida naznanjajo, d^jj im«^, s». r.a»c , -i španska vlada na \mi moč prt zadeva. eb in moreni tudi vas. \" zdravljenju raznih bolezni iiuain najvcejo iskušnjo. Kakim sa-in.1 najlM.Ij^a z.Iraviia. Imam najl*>-elektrif-ni stroj za preiskavanje, ijioitun katerega s«» vitli celo vn^e ite]c, ktit na dlani. K meni prihajajo I ljudje o«l l.lizu in daleč. >Ja jih zdravim. Ztiravim razne bolezni us[.eft-110 'n naglo, (iovorim čisto slovrn-Moje rene so /imme. Znanstvena preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelju. Uradne »rt: rd 9. ure zjutraj do 6. £Ve< ex. V n*dt>Aii>. je tožil o razmerah, \ katerih živi feldmaršala Mackensena ilala vst.\ uredil, i M»nejo-li po uspehih in slovenski obrtnik in ki ga tako- viti preiskavo proti -T. C. Brtia-skušujah vojne Nemci mirno irle- rekoč po sili raznaro4uje. — Nat«» »». ki je hit rumunski ministrski d.tri, da hoče avstrijska vlada, ka- s., bile sprejete naslednje reso I u- predsednik, ko je šla Romunska v teri naši zaslepljeni ounaju. sko volilno pravico, soglasno z br^ le za to. da resrjo z njun: svoje Dr. VerstovŠek je povdarjal po- zojavko iz Budimpešte, mandate. trobo. da te resolucije izroči na (Kdo bi se ne smejal ''voli- Ko je Velenemec tako odklonil pristojnih mestih posebna deputa-, t vam" na Ogrskem in naj so mo-rahtevo čeških poslancev, pa *a- cija obrtnikov j>od vodstvom po- žje ali žeuske! Op. ured.) Posebno se je odlikoval poročnik Flannerv iz Pittsburgha. Bilo je tedaj, ko so se vršili boji ob reki p0«l Chateau Thierry Nekega ranjenega francoskega častnika so vjeli Nemci. Posrečilo se mu je uiti, nakar se je skril ob obrežju. Flannerv- je to opazil, plaval ponj in ga rešil. Ko so Nemci to opazili, so neprestano streljali nanj, pa ga niso zadeli. Ko se mu je naslednjega dne. francoski general zahvalil, je re kel Flannerv: — To ni nič! — Vidite, — je odvrnil gene ral-— za take stvari, ki po vašem mnenju nič ne veljajo, pripenjamo mi vojakom zaslužne križe na prsa. Po teh besedah mu ga je pripel. Odstavljeni admiral. Xod&nj, Dansko, 2. avgusta. — Poloficijelni Wolfov urad \ Berlinu poroča, da je admiral pl. Holtzendor, šef nemškega admt-ralnega štaba in naslednik Tir-pitza: iz zdra v est v enih ozirov odstopil. Xa njegovo m&sto je bil imenovan admiral Bernhardt | Scheer. 1 Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let renavadno zaupanje. — In lo čisto po pra\nei, kajti vestnost izdelovaieija dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreU nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zjravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. TRINER-JEV angrišii gliiir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz Črfcv vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pac pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. • V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoi hitra iu uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. T2UNER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVE., El-1X1 P. bitter-wine fSlMCSOVO horke vino " _ _i rn- JOSEPH TRlNO* . Awe. ČhiCACO.lU- CHICAGO, HI. j&TM-s NAKOPA, 3. AVQ. isia. SLOV. DEUVSKA UMMflj«udM 16. PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22. aprila 1*09 * drbvi Pmb Sedež; Johnstown, Pa. 6LAVN1 URADNIKI* : IT AH PROSTOR, 1008 Norwood R*vojih 300 funtov wterlingrov l.-tM« rente. ' da <•» zahtevate kaj takega od mene, jih najbrže nikdar ne bom rael v rokah. - Očdu namreč ne pišem na noben na •»in. — Kak. hočete. — Meni je eisto vseeno. — Pridite danes po tre!i mesecih. — T»daj »Jobit^ kar vam trre po očetovem naročilu. Niti minute (»rej. — Pozdravljen", gospod! — Želim vam srečno pot in dobro trgovino, gospod Carthevv — je o'lvrnil advokat. škoda. «!u ni obiskal Norris pred odhodom iz Sidney a svojega •idvokata. Km je bila ladja "San" /e na visokem morju, je razgrnil llndden po »i: zi ča-op<. v katerem je bil zavit nek predmet. — Ca- U j»* bil i:'?el en dan prej. predno sta se podala na pot. V časopisu j«* bit iledeei ogla-: — (iospod Norris je nujno naprošen. da naj se takoj javi v pisarni advokata N. N. Tam bo izvedel zelo važne noviee. — Sedaj bodo te noviee morale počakati najmanj šest mesecev .— je v/kliknil Norr » ter vrgel časopis vstran. Štiriindvajseto poglavje. — IZVRSTNA TRGOVINA. — Ufi, novembra je odrinila ladja iz sidnevskega pristanišča. Nominalni gospoda?- j.' bil Norris Parthew ter je opravljal delo krmarja. kapitan se j.' voz 1 pod imenom Kirkup, havajski kuhar se je imenoval Joseph A main, ostanek pisadke se je sestopal iz dveh članov: Toma lladdena in Richarda Hnmsteada. Zadnjega je bil vzel Norris seboj, ker še dotedaj ni dobil nobene pripravne >!u/.b.* in ker je rekel, da ga veseli križarjenje po morju. Ladja je bila namenjena proti otoku Butar tari. Na večer so dospeli v bližino neke lagune. Čisto se je bilo že stemnilo, ko so opazili v daljavi malo luč. — Prepričan sem. da nas že vidijo —je rekel Wicks. — Toda danes bi bilo prenevarno hoditi. Počakajmo rajše do jutra. Ponoči se je pa približala ladji mala jadrnica. — Ko se je sko raj dotikala, se je nekdo oglasil v jadrnici; — Dobro* jutro, kapitan! Želim vam vesele praznike! — Ali boste vi peljali našo ladjo v zaliv? — je vprašal Wicks. — I)a. jaz sem kapitan l)obhs. — Ladjo bom varno privedel na varen prostor. — Vi lahko greste pomirjeni v svojo kabino in se pričnete brit i. — P reprieani hodite, da se ne bomo nikamor za- deli. 'SUH — Zdi se mi, člevek, da ste pijani? — Pijan? — Kaj vam pade v glavo?! —Saj sem vendar začel komaj piti. — Podnevi sem bil p jan, sedaj sem se pa iztreznil. — Tako sem trezen, da bi šel lahko k obhajilu. — Ne, ne. to nikakor ne gre, kapitan Dobbs. — T — vam ne zaupam svoje ladje. — I>obro, storile kar hočete, meni je čisto vseeno. — Peljitc ladjo sami k otoku iu jo razbite ko je razbil oni kapitan ladjo ''Leslie". — Zahteval sem od njega dvaj>et dolarjev, da pra prepeljem v pristanišče. On je bil preskop, dn bi jih plačal. Vozil jo je rajše sam in jo pripeljal na pef-ine. Za tisoče in tisoče dolarjev blajra je izgubil. Ladja se je potopila tekom petih minut. — Vidite, tako se godi t rmoplaveein. — llej. kaj pravite? — Povejte mi kaj natančnejšega o ladji "Leslie". — Ladja je prišla Iz šan Franeisea. — Vsi so jo že s težavo pričakovali. Vidite, z one velike ladje, ki je tam, bi morala prevzeti ves tovor ter ga odpeljati v NVmeijo, — Topelius, tukajšnji zastopnik Cohen družbe je vsled razburjenja in žalosti zbolel na rmeni mrzlici. — Oprostite za trenutek — je odvrnil Wieks, — jaz moram najprej govoriti s krmarjem. Njegove oči so se začele svetiti v temi. — Le dobro se pomenite žnjim. — Kako du mi ne ponudite po-žirka žganja f — To hi se vendar spodob lo. — O tem pozne j p — j r- odvrnil Wicks in poklieal Norrisa na stran ter mu rekel: — Tukaj lahko zaslužimo celo premoženje. — Dvajset let se lahko klatimo po morju, pa ne zaslužimo toliko kot tukaj na en mah. — Ker pa lahko pride danes sem kaka druga ladja, moramo hiteti. — Dobbs je pijan kot krava. — Njemu ne smemo zaupati, da bi nas peljal v pristanišče. — Saj niti zavarovani nismo. LEPA FARMA NA PRODAJ. Ka prodaj Je IGO akrov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se vasi Willard v Clark County, Wisconsin, v največji slovenski naselbini, eno miljo od železniške postaje s verkvijo in Solo: zemlja je najboljše kakovosti in nekako polovica je polagoma valovita, kar dela idealno farmo za žito in živinorejo; na farmi nikdar ne zmanjka vode: ceste so ograjene; nad 70 akrov ot-iščene zemlje, ostalo porast l o z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre ž njimi, če se jih vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavblnskega lesa, 5 akrov rži, C akrov pšenice, T akrov ovsa. 8 akrov ječmena in 6 akrov ajde, seno ln voz. Plača se polovica v gotovini, ostanek pa v dolgih obrokih. L W. Kuhlmann. — Recite mu, na pride k vam na ladjo in naj vam kaže pot — je odvrnil Norris. — Prav imate, s cer je pa celo podjetje zelo riskirano. — Stopite h krmilu. — Če boste slučajno slišali dvoje povelj, se držite mojega. — Krmar naj gre k prednjemu jadru, Hemstead in Hadden k zadnjemu. — Vsi pa imejte oči na široko odprte in pazite na vsako malenkost. Zatem je privlekel kapitana na krov. Lastniki ''Sana" niso niti slutili, kako dobro trgovino bodo napravili. — Na krovu so imeli za dvatisoč šterlingov blaga. Po tem blagu je bilo veliko povpraševanje. Če se jim posreči trgovina, se ne bodo kesali. V pristanišče so srečno dospeli. — Naslednjega dne so se posvetovali z zastopnikom Cohen družbe ter sklenili kupčijo. Kapitan je bil odšel sam k zastopniku, njegovi tovariši so ga pa čakali v mali gostilni. Čakali so ga dolgo, dolgo časa. Slednjič jc prišel Wicks. Njegove oči so bile s krvjo podplute, njegov obraz je bil skoraj črn vsled samega razburjenja. Svoje tovariše je peljal v gozd, zatem jim je pa začel hropeč pripovedovati: — Prijatelji, vse sem prodal, kar je bilo na ladji. — Pravzaprav nisem vsega prodal. Ostalo nam je še vse naše meso, polovico moke in ves presušenee. — Z jedjo smo torej preskrbljeni za cele. štiri mesece. — Pri Kogu, tako dobro je kot da bi ukradli' — Strela božja! — je vzkliknil Hemstead. — Za koliko ste pa prodali? — je vprašal Norris Carthew. — Počakajte, vse moram povedati, drugače bom počil. — Prodal sem torej vse. Toda še več. izgovoril si vožnjo v San Francisco in nazaj. —. Toda veste pod kakimi pogoji? — Ali veste pod kakimi pogoji? — Pod takimi, kot sem jih jaz sam določil. — Za koliko ste pa prodali? — je vprašal Norris, ki je bi že ves nervozen. 0 — Počakajte vendar. — Vedel sem, da nimajo na svojih plavih veliko kopre (posušeno jedro kokosovega oreha, iz katerega se dela olje}.. Potem sem rekel zastopniku, da potrebujem kopro. stvar. I ki jo imam na ladji pa ne odstopim rad. — Kakorh.tro se je začel; protiviti. sem omenil samo besedo ''kopra". Tako sva se prepirala dogo easa. Ko sem pa vstrajal pri tem, da imam vsega dovolj ra-' zei kopre. sva se slednjič pogodila. Izplačal mi je vse v zlatu, samo 1 dve menici mi je dal, ki se pa glasita na manjše svote. — In koliko ste dobili? — so ga vprašali nestrpno. — Potrebščine nas stanejo 750 funtov šterlingov. blago pa 2000 funtov. — Pomislite, vse to mi je plačal zastopnik. V enem i^esecu imamo plačano ladjo in vse blago, kar ga je na nji. — To je izvršno — je vzkliknil Norris. — Mislite, Toda to še ni vse. — Mi smo poleg tega napravili namreč še 1250 funtov šterlingov dobička. — Topelhis je plačal za vse skupaj 4000 funtov. - Mi smo bili tako presenečeni, da niti govoriti nismo moglo. — Hadden, vrnimo se v gostilno — je kričal. — .laz se moram napiti. Nap ti se moram do nezavesti, drugače ne bom prebolel. — Meni boste že oprostili, fantje — je rekel kapitan. — .Jaz sem tako razburjen, da si ne upam piti. — Zdi se mi. da bi me takoj za. dela kap, če bi izpil le čašo p va. — Kdaj se bomo pa napili ? — Le počakajte, saj še ni vseh dni konec. — Pomislite na drn žabnika firme. — Pomislite, kako more biti šele on razburjen. Če bo nas videl tako vesele, bo znorel. V resnici je pa prenašal zastopnik velike hamubrsške firme ju naško svoj poraz. (Dalje prihodnjič.) Vojna v Franciji. Ljudje se ne morejo boriti in obenem obdelovati zemljo. MI JIH MORAMO PREHRANITI! United State* Food Administration IS Č E se dobre dogarje. Jaz imam zelo uober les in plačam zelo visoke etne za francoske dolge. — Max Fleisher, 258 Lewis St., Memphis, Lozerna, Pa la okolje*: Antdh Oaolnlk. Manor, Pa. in okoli ra: Fr. DemSar. Previdne gospodinje Imajo doma vedno eno ataklauico Dr. Rlctiterjevega PAIN-EXPELLER Zanesljivo •r»hetz. Reading, Pa. In okolica: J. Pezdire. South Bethlehem, Peuna.: J erne] KoprlvSek. Steel ton, Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa in okollra: Frank Schlfrer. Rad bi Uvedel za naslov svojih dveh prijateljev IVANA DE-BELJAK in LEOPOLDA TA\U SES. Doma sta. u vasi Urit), občina liOŠki Potok. Prosim, če kdo ve za naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita. — Joe Bartol, Box 72, Phelps, Wis. — IŠČEM dva dogarja in kraj čar j a ; pla-ča po dogovoru Oglasite se pri: .Ja-cob £er/-er Box -'i, Warren, Ark. POZOR. ROJAKINJE! Nujno potrebujem dobro gospodinjo srednje starosti, bodisi samica ali vdova brez otrok, tudi se ne oziram, ako je z enim otrokom. Plača dobra Jaz sem vdovec s 4 otroci, posedujem udobno hišo ter imam dobro in stalno delo. Ako kateri ne ugaja »hižbena ponudba ter jo bolj vesoLi m ožiti se. sem tudi jaz pripravljen za slučaj. Vse tozadevne ponudbe naj se naslovi na : John Golob. 97^1 Avenue M, South Chicago, 111. (2-:l—8 CENIK KNJIG kater« ima ▼ zal osi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY SSt Cortlandt St. N*w Yorlc, N. V. POUČNE KNJIGE: ▲Udov nemSko-tngl. tolmač vezan —M Doma« sdravnik mail i—JOf Hitri računu- (nemfiko-ancL) vezan i_jq Pol jedel jstro —JfO Sadjereja w pogovorih s—.28 Slov. angl. ln and. slov. slovar ti JO Veliki slov. ang, toima« f2.no ZABAVNE IN RAZNE DMJGB KNJIGE: Hlpnotlaem f—M noli z orožjem — n Dve fialolcri: "Carlljeva flenltev" to "Trije ientol" —.2» Mesija 2 xrexka .00 Pod Robom SL Ti fini —.30 Postrežba bolnikom —JO Trtna nfi ln trtorej —.60 Trojka —M Vojna na Balkua 13 cvea flJO Egodovlna e. kr. pežpolka St. 17 • slikami Opate: NaroOlgm Jo prikBd Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt cesarjevima Rudolfa RAZGLEDNICE NewyorSke, boitfne, velikonočne in novoletne komad po Unca t ZEMLJEVIDI: Avstro-Italtjanska vojna mapo Avstro-ogrskl, veliki vezan Celi svet malt Celi svet veliki Evrope vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Vojni atlat nor Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo. CaL ltd. po Zdralnilh Criar mall Mrnisaia drtav veliki £dmli nth drlav stenska mapa, at drnfl at rani pa ceil svet deaarm* mdatit, bolM i malar m —.75 .03 -.21 ■-23 —M —.10 —.28 —.00 faoo I—.28 —.30 f—M «-.16 —,2B «3.1« Naši zastopniki, kateri so pooblaščal pobirati naročnino za dnevnik -Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $8.50, za pol leta $2.00 to za Četrt leta pa $1.00. Vaak zastopnik Izda potrdilo za svoco, katero je prejel to Jib rojakom priporočamo. Ban rraoeise«, Cat: Jakob LovBto. Denver, Cola: Louis Andoliek la Frank Škrabec. Leadvtlie, Colo.: John Hočevar. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, Prank Janesh In A Kochevar. dsttda, Celo. m okoHca: Louis OosteiloL Somerset, Colo.: Math. Kernel?. Clinton. Ind.: Lambert Bol skar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudmaa. Aurora, I1L: Jernej B. VerblC. Cbicaco. Ht: Jo«. Boatlč, Jos. Bllsb to Frank Jurjovec. Joliet, III.: Frank Bambteb, Frank Lanrlcb to John Zaletel. Lo Salle, I1L: Matija Komp. Uvingstoa, III.: Mlh. Clrar. Maaeootab, III,: Fr. Augustto. Nocomia, I1L la okolica: Math Gaishek. North Chicago, DL to okolica: An tot Kobal to Math. Ogrto. So. Chieaco. HL: Frank černe. Springfield, DL: Matija Barborič. Waokegan, HL In okolica: Math Ogrto to Frank PetkovSek. Franklin, Kana. to okolica: Frank Leskovlc. Bingo, Kana.: Mike PenclL KitoaiUer, Md. to okoHca: Frank Vodoplvec. Baltic, Mich.: M. D. Llkovlch. Calumet, Mich, ln oksUca: M. V Kobe. Martin Rade to Pavel Shalta Detroit. Mich.: Paul Bartel. CWshoba, Mina.: Frank Govie. Jak. Petrlch. -+&14F Ely. Mton. la okoHca: Ivan Goulo. Jos. J. Peabel, Anton Poljsuec to Lools M. Peruiek. Eveleth, Mtoa.: Lonla Govie la Jut] Kotze. Gilbert, Minn ln okolica: L VeooL Hlbbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Mian.: Frank H rova tleh St. Louis, Mo.: Mike Grabrlaa. Great Falls, Moot.: Math. Urlh. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Bouadop, Moat.: Tomag Panlto. Govoodo, N. V.: Karl Sternlflo. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barbcrtoa, O. te okolica i Math Kramar. Bridgeport, (!.: Michael Kofevar. CoUtowood, O.: Math. Slapalk. Cleveland, O.: Frank Sskser. Jakob Debevc, Chaa Kar linger, Frank Mob to Jakob Resnlk. Lorain. O. la okoHca: Loula Boloat in J. Kmala. NOca, 0.: Frank Kogorfck. Ysiiugstsuii, O.: Anton KlkelJ. Orogoa City. Oreg.: M Justin la J Mlaley. AOegbeuy, Pa.: M. Klaikk, ^sdHici, Pa.: Frank JoUsl Pa: Loali Hribar. Pa. a okoHca: Aatoa tpovec. Bordtae, Pa la okoBoo: Joka Demar. Pa.: John Kohllch. Pa.: Ivsn Pajk. VU Bovaniek. Claridfe. Pa: Aatoa Jonaa to Aat Koooglov. P ipsa I. Pa.: Louis SupoaOC. rm City, Pa. Mat Kamla a It Forelt Pa.: Anton VaienttoOC. Gremaon. Pa a okoHca: Fraak ifovah Pa.: VaL Pas /ordaa. i«in West Newton, Pa: Josip J o van. Wi]lock, Pa.: J. Peteruel. Murray, L tab to okolica: J. KastellC, Black Diamond, Wash.: G. J. Po renra. Davis, W. Va. in okolica: Jntiu Broslcb. Thomas, W. Va in okolfca: A Kureuelniu. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon to Josip Tratnik. Sheboygau, Wis.: John Stampfel to H. Svetlin. West Alils, Wis.: Anton DemAar to Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Joe Yngovio, 'a. Justin In Valentin Marclna. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? to pa ko. lonijskih posestev vseh velesil Obiega 1 1 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE iN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Cmpany 82 Cortlandt Street, mmpmMmš New York, N. Y. 844 Penn avenue Pittsburgh, Pa. Dr. L0RENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI MoJa stroka Je zdravljenje akutnih ln kronlCnlh bolezni. Jas sam že zdravim nad 23 let ter Imam skuSnJe v vseb boleznih to ker znam slovensko, zato vaa morem popolnoma razumeti to spoznati vaso bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenja moiklh bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopotooma ozdravim. Ne odlagajte, ampak pridite Čim-preje. Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln liae po telesu, bolezni v grlu, Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, Slvčno bolezni, oslabelost, bolezni t mehurju, ledicah, Jetrah to ielodco, rmenlco, revmatlzem. katar, zlato žilo, navduho itd. Uradne ore ao: V pcnedeljklh, rredah ln petkih od 0. aro Zjutraj dc 0. popoldan. V torkih, četrtkih to sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne^ — Po poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ate., Pittsburgh, Pa. Nekateri dmei edravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko ie la starega kraja, zato vas lafje zdravim, ker vaa razumem. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne posiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakger. Bartol J. No. 330733 Bear Dan. No. 260638 Besens Mary MiM No. 330062 Bobie Vajo No. 260583 Božičkov ič D juro No. 260581 Brann Mary Ko. 260643 Dolar Valentin No. 330006 Grgurič B.«ž No. 260573 Gabert Ginaeppa Na, Kastelie John No. 44708 Kovač l»'itink No. 2G0G41 Kučič Matija No. 45015 Mikolich John No. 323252 Modic Ivan No. 329720 Novak Rozi No. 45313 Oswald Jo«. No. 260621 Pintar No, 180649 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No- 3307C2 Spaniček Rozi No. 328894 Starčevič Johana No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Zafrar Frank No. 4427?