Politični ogled. Turška vojska se je zopet silno krvavo za- čela med Turki in Srbi ob reki Moravi 28. sept. Zgodaj ob 4. uri je v Deligradu švignila visoko y nebo iareča raketa — znamenje, da se pričn© boj in v istem trenutku je črnajev Turke prejel sam pri Boboviškem mostu, ga vzel in prodiral naprej, potem pri Bujmiru in pri Gredetinu. Nanien mu je bil prepriČati se zastran aoči turške vojne in jo popolnem obkoliti, kar se mu je tudi popolnem po- sreSilo, toda premagati Turkov še ni zamogei, ker je teh 110.000 mož s 182 kanoni, katerim ima Črnajev še le kakih 80.000 vojakov s 150 kanoni nasprofi postaviti. Vkljub temu so Srbi obrabreni po ruskih oflcirjih Turke do 11. ure povsod sreč- do tišiali nazaj, jiifl vzeli več kanonov in užgali veliko vozov s smodnikom, kar je cele kompanije Turkov uničilo. Okoli dveh je Ahmed-paša prigual 38 novih bateljonov s 66 kanoni in Srbe vstavil;  pozno zvečer so se ti vrnoli na svoja stara stalisča;  od Bnjmira in Vukanje so Srbi prišli do soteske  pri Tešici, njo zasedli pa na večer od 3 strani  napadnjeni zopet zapustili; najbolj srečno se je vojskoval Horvatovič pri Gredetinu in prodrl do  KruŠDJe z 18.000 moži. Bile so menjše praske 29. ia 30. sept., toda 1. okt. so Tvki z 92.000 raoii in 44 kanoai napadli Gredetin, da bi Horvatoviža odcepili od Črnajeva, ali ni ge jim posrežilo, bili so hudo topeni. — Na potu v Belgrad je zppet 5000 ruskib prostovoljcev in 50.000 kožuhor la srbske vojake. Črnogorei so tudi 2. okt. zaželi rojsko proti Mufctar-paSi, ki ima 14.000 Turkov pod seboj iu 24 kaaonov. Avstrijske dežele. Dvaaajst novih udov gospofike zboinice je imenovaaih; vei so čisti liber»lci in uatavoverci, med njimi kraajski baron Apfaltrern, »tari aeprijatelj Sloveace?. — Neizogibljivi Seidl je zopet potrjen za aačelnika mariborekemu zastopu. Mi ga liberalaim ustavovercem in nemdkutarjem resaično privoščimo! — Nove volitve za deželni zbor istrijaaaki ia goriški so razpisane za 28. okt. ja 4. novembeh — Državai zbor je sklicaa na 19. okt. — Pri volitvah aa Galiskem «e kaže, kako Judi napredujejo; 188 Judov je voljenih za volilae može. — V Pragi so zaprli 24 delavcev, ki so bili udi Bkrivae družbe internac.jona.ae. — Vlada je prepovedala več taborjev, ki 80 se namenili sklicati zarad Jugoslavjanor. — Ogerski državai zbor je v Budapeštu odobril ravnaoje ministra Tizca-ja, ki je dal poslaaca Miletiča zapreti, ker je za Srbe deaarjev in prostoroljcev zbiral. — Hrvati so letos namislili 800tetnico na uvojega alavnega kralja Zvoaimira obbajati, a zavolj strahu pred Magjari so vse opustili — to ni junaško, ni brvatsko! Vnanje države. Na Pruskem tirjajo ljudje, aaj se colniaa aemškemu železu, ki se vvaža v Avstrijo zaiža od 30 °/o n* 10 %• Upamo, da nasi ministri terua ne privolijo, ampak posaemajo Francoze, ki pobirajo od tujega železav 40%- — Don Karlos, pravi pa pregnaai kralj Španski, je y Parizu zbraj mnogo arojih prijateljev in upanje izrekel, d» bo tfe vendar kedaj zasedel prestol arojib očetov ia kraljeral kot pravi katoliiki vladar; sicer pa tiidi na Španskem močao vre; Ijudje 80 z sedanjim krs.ljem nezadoroljni. — AagleJki turkoljubai miaistri so v velikib zaaadregab, k«r bo v zvezi z aašim Andra8sy-jem Turkom nasvetovali naj napravijo niir po sledečih pogodbab: Srbija in Črnagora naj ostane, kakor je bila pred vojgko, hercegovinskim, bosenskim in bolgarskim Kristijanoni pa se naj podelijo pravice, kakorin« imajo Turki. AH Turki so ovo pasvete jetui zavrgli io tako svojiui evropski« prijateljena, posebno Aogležem, pravo zauiuieo dali, pa tudi svojo smrt podpisali. Kajtj aedaj bo angleškemu ia drugema turkoljubju konec storjea iq Rusi bodo V8aki čai ns Turke planoli. Je pa rcs že skrajai eas, da se turškioi zverinaru dirjaoje enkrat u»ta?i. Strasne reii se zopet poročajo. V Erzerumu v Mali-Aziji ao muselmani vdrli v cerkve iu tam vkradeae podobe križaaega Jezusa pe&om obeiali na vrat; potem so planoli kakor divji volkovi na neorožane Kristijaae ia jih 700 posekali. V Bolgariji so mladim dekletom rezali prsa, žive pribijali na drevesa ia svoje tnrške otroke učili nalovljeaim kršeanskim otrokom glavc rezati in trebube parati. Taki divjaki se morajo pobiti, kar bo mogočna Rusija prevzela. Sliši ae aamreč, da evropski poslaaci zapuščajo Carigrad ia da se bližajo velikanske ruske čete tuiškoj meji. Todi Angleži 8e pomikajo aazaj 8 svojim brodoyjem, z katerim so do sedaj Turke varovali. Gi eški narod zabteva v številnih taborjih, naj ylada hitro pripravi vojake za vojsko zoper turške Bosede. — Na Kitajakeru se je začelo zopet pregapjanje Kristijaaov; ubili so jih več stotia ia razdjali cerkvo ia 40 hiš, ki so bile več kakor 60000 dolarjev vredae.