7. Številka. Ljubljana, v torek 10. jannvarja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. shaja vsak dan *v«čer, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za a va t r o - o ge r sk e deželo za vso leto 15 gld. za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jsdn mesec 1 .gM. 40 kr. 5a Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld, za četrt leta 9 gM BO kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje lezelo toliko veC, kolikor pofttnina znaša. Na naroCbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, so ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Stiristopne petit-vrste po 6 kr, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in u pr a v n i 11 v o je na Kongresnem trgu št. 12. [Jpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj vbo administrativno stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. Telefon ni. :*~4. Proti katoliškemu konviktu. m. Da ae no bodo menilo, da smo s svojim mnenjem o takozvani katoliški odgoji osamljeni, sklicevali smo se na dva katoliška duhovnika učenjaka. Ta dva moža pa nimata, samo graje radi obstoječih nedo-statkov, ona tudi nasvetujeta, kako postopati, da se napake odpravijo. Zategadelj, da se nam no očita, da smo jednostranski, priobčimo Se drugi oddelek že omenjenega članka, in to tem raje, ker obsega tudi ta drugi oddelek marsikaj poučnega za tiste, ki so brezpogojno zaljubljeni v katoliško gimnazijo s katoliškim konviktom. Schell in Muller sta prepričana, da tako dalje iti ne more, in da je treba obsežne remedure. Kaj je torej v tem pogledu potrebno? Tu damo zopet besedo svojemu člankarju. „Potrebna je temeljita preosnova cele duševne dijete in higijene, celega teologič-nega in praktičnega nabožnostnega ravnanja, potreben je energičen odvrat od one teologične smeri, ki je razumno globost in jednotnost krščanskega naziranja na svet in skrivnostnega učenja uprav tako razdrobila, kakor je zrahljala nravno ozbiljnost-in Živo jednotnost krščanskega čustva dolžnosti po svoji kazuvistiki in mentalni restrikciji" (S. 107.) Teologična smer, katero Schell in Muller menita, je ona, katero narekujejo jezu-viti in njih učenci, osobito oni, ki se vzgajajo v „Collegium Germanicum" v Rimu. (Tudi nekateri slovenski teologi so tam vzgojeni). „Naj gospoda sama sebe ne smeši, Če vedno na jezuvite kot na non plus ultra v vseh znanostih kaže — in v premogočni zavesti preobilne znanosti po možnosti vse one tlači, zavira in zamolčeva, ki so sicer katoliški bogoslovci in filozofi, ne pa jezu-viti in jezuvitski sodrugi" (S. 109). Neki teolog, bivši gojenec „Coll. Germanicuma" v Rimu, dokazal je v merodajnem katoliškem listu (v „Germanu"), daje iilozolična izobrazba v tem zavodu nezadostna; koj mu je odgovoril drug „Germanik", češ, vse LISTEK. Rikard VVagner. (Spisal Sevorin.) (Konec.) Polotil se je nove skladbe, „Parsifal", katero je dovršil spomladi 1879 v osnovi, v januvarju 1882 v instrumentaciji. Vmes ga je obolelost prisilila, da se je podal v Italijo. V Neapolji je preživel zimo 1879, potem v Benodkah, 1880 se je v jeseni vrnil v Bavruth. 1881 je Sel čez zimo zopet v Italijo, v Palermo; vrnivši se vodil je iz-kušinje k novemu delu, ki se jo 26. julija 1882 prvič predstavljalo in do 28. avgusta lOkrat ponovilo. Tudi s tem je dosegel sijajen uspeh. Nemški bajki je primesi! mnogo bibličnega in mističnega ter nameraval s tem, kar je povedalo že zaznamovanje „Đilhnen-vreihfestspiel*, združiti umetnostno in reli-gijozno idejo. Zato te opere ni hotel prepustiti profanaciji po raznih odrih, pridržal jo je izključno za svoje bavreuthsko gledališče, ki je že po svojem zidanji se močno razlikovalo od bogatih in sijajnih drugih odrov in bilo le priprosto, a zato jedino le umetnosti služeče svetišče. je izvrstno v omenjenem zavodu. „Sint ut sunt, aut non sint!, je 5e vedno geslo te stranke", pristavi Muller ironično (88.) če je že teoretična, filozorična in te-ologična naobrazba, dasi morilna in težavna dovolj, vender nezadostna, ker jednostran-ska in suženjska, je svetovna in realistična naobrazba pod vso kritiko; vzgoja značajev pa obstoji v r Absperrungssvstemu". Ako bodo duhovniki in katoličani svobodneji, avobodoumnejši, potem nastopi oni kornunionizem, ki je bil ideal kardinala Manninga in kardinala Newmanna. Naj duhovniki sedanjega vsemogočnega sistema ne vlačijo vedno nasprotstva na dan, naj temveč v krščanski ljubezni do bližnjega iščejo to, kar jim je skupnega (od tod „komunionizem") s posvetnjaki, potem bo mogoče jedinstveno delovanje vseh Naj ne prezirajo delovanja posvetnjakov, kakor se često godi; naj formalistično ne ločijo prirodnega od nadprirodnega, saj je oboje od Boga. „Da je veda, mora mišljenje biti svobodno, to je, temeljito in brezobzirno" (S. 50). „Važnost razuma ravno tako slabo spoznavajo, kakor ugledu sv. pisma .... škodijo, če menijo . . .", da mora vedno le cerkvena avtoriteta in nezrnotnost odločevati (S. 56) Posvetnjakom morajo tudi v religiji vrniti njih svobodo. „Nikoli se ne bo zaželjeni mir sklenil na ta način, da se nasprotniki jeden za drugim skesani i n k r i v de s v es t i p od v r ž ej o sholastiki ali hierarhiji, potem ko so se v grajskem dvoru v Kanosi primerno ponižali: ampak samo na način, da skupni duševni nagoni in skupne misli polagoma r a s 16, da se razdvajajoči in šuntajoči predsodki po malem od Stranj a j o, po rastočem komunioni zrnu, kakor si ga je želel kardinal Nevvmann" (S. 21). Kar se narodnostnega in jezikovnega vprašanja tiče, daje vladajoči cerkveni sistem preveč prednosti romanskemu duhu, ki je sicer Že od nekdaj ustvarjen za svetovno vlado in representanco (rimski papeži \Vagner ni dolgo preživel te druge sijajne zmage svoje ideje 13. fobruvarja 1883 je umrl nagloma v palači Vendramin v Benedkah vsled srčne napake. Truplo se je z veliko slovesnostjo prepeljalo v Bay reuth in pokopalo — kakor je to veleval — na vrtu njegove vile. V teh vrsticah sem hotel podati le kratek (in vsled tega. žal, tudi nepopolen) obris \Vagnerjevega življenja Slovencem. Ko se bodo oni, vsaj deloma, soznanili tudi z njegovimi deli, tedaj se bodo izvestno i pri nas pisale o njem razne studije. Tedaj napiše kdo i popolon Životopis; a v opo-zorjenje na mojstra in njegova dela, v vzbudo zanimanja morda vsaj nekaj pripomorejo i te črtice. — O \Vagnerju je zlasti mej Nemci narastla že skoro nepregledna literatura Srditi boj je sicer skončal z zmago Wagnerjevo, a še vedno prihaja dan za dnevom na svitlo obilo razprav in del, ki sicer niso več toliko polemičnega značaja in ne pretiravajo ni v jedno ni v drugo stran tako, kot popreje, ki pa vender jasno pričajo, koliko veljave in pomena si je stekel za glasbo. Vsi moderni skladatelji so več ali manj njegovi pristaši ter se ravnajo po njegovih principih. In njegova dela po svoji izborni dramatičnosti, po svoji prekrasni instrumentaciji navdušujejo tisoče I Italijani] — nasledniki rimskih konsulov in cezarjev), ki pa preveč majorizuje pojedine narode; narodni, živi jezik ima pr>ti rornanščini (latinščini) v večjo veljavo priti (S. 81), temveč, ker „romanizern svojih last-nostij nikakor ne razvija v uglobljenju in oduhovljenju religije" (S. 79). —■ Na koncu svoja knjige resumira Schell (83) svoje nazore z besedami v cerkvi sami slavnega in spoštovanega kardinala Man-ninga. Po Manningu je namreč 9 glavnih vzrokov, radi kojih se katolicizem tako slabo širi mej moderno družbo, akoravno so dandanes vsi pogoji dani za razpro-stiranje prave velike ideje. Ovire so: 1. Ker ni duhovnikov dovolj, ki bi bili znanstveno in meščansko popolnoma izobraženi; 2. ker so pridige običajno preplitve; 3. ker celo sv. pisma ne prepuščajo čitati i 4. ker katoličani ne spoštujejo dobrih del, ki izvirajo iz prirodne humanitete in ljubezni do bližnjega, kakor da ne bi i na tak način Bog deloval v ljudeh; 5. ker vlada „zakramentalizem", to je, katoliški duhovniki so v nevarnosti, da postanejo „mašni gospodje in trgovci z zakramenti". 7. ker se duhovniki vedno pokrivajo s ščitom svoje visoke časti in hočejo z uradom nadomestiti, ako osebi nedostaje duha in izobrazbe, razlogov in spodobnega občevanja, potrpežljivosti in ljubezni; 7. in 8., ker duhovniki preradi izzivajo kontroverzo in povdarjajo ono, kar je ločilno v naukih in nazorih; 9. ker imajo jezuvitje preveč močij in upliva. Sploh so jezuviti in jezuvitski učenci pohlevni in ponižni zvunanje, v svojem srcu pa gojijo veliko nestrpnost in oholost. (§ 95.) akoravno se v marsičem dobrem odlikujejo. (S. 103.) Ker bi po našem mnenju po katoliški gimnaziji obstoječe razmere se še bolj po- in tisoče; ona ne prevladujejo le po nemških odrih, ampak so si i po laških in slovanskih priborila stalna tla. Vsekako je VVagner največji in najznamenitejši skladatelj naše dobe in kot tak zasluži, da ga izpoznavajo, cenijo in Čislajo tudi Slovenci. Nočni izprehod. Hrvatski spisal Vladoje S. Jugović*.*) Dirjal sem po ulicah brez cilja. To mi je prijalo. Hoditi — hoditi — a ne brigati se: kod — kam? nikogar poslušati — no vprašati, koliko je že na uri — to mi je vžitek. A noč na Dunaju, v tem velikem mestu, znači mnogo; — ta noč mnogo dela in mnogo pogoltne, — a o vsem tem mi ne vemo prav ničesar, — o tej temni, nemi, velikomestni noči. Bil sem tako željan miru. Vse v meni je težilo za mirom, za samoto. Težil sem za njima — ter dirjal po tihih, mirnih ulicah, kjer odmeva samo odmerjeni korak redarja. Veter mi je božal lici, hladil glavo ter me vodil za seboj. Tako tekaje sem zašel v dele mesta, kjer še nisem bil nikdar. Prišedši v neko *) Is njegovo zbirko novel .,81 i ko i» života". Zagreb, Tiskara brade Kralj. 1808, ostrila, naj slede tu še zadnja izvajanja našega člankarja, ki takole slovejo : Zakaj smo tako daleč Schellu in Mul-lerju sledili ? V zadnjih letih bije se pri nas baje „principijalni" boj, ki utegne naš narod uničiti. Slovenci smo tako šibki, tako teptani in v taki nevarnosti, da bi morali vsi v glavnih stvareh jedini biti, če hočemo svoj narod privesti do boljše eksistence. Velenemštvo, veleitalijanstvo in ve-lernadjarstvo so tri težki mlinski kamni, ki nas gotovo zmelejo, ako se ne spametujemo ob pravem času. Ako se pa hočemo zavedati svojega stališča, treba razglabljati psihologijo našega naroda, psihologijo naših strank. Mahničevci in jezuvitovci naši trudili so se že dovolj, po svoji znani metodi analizo vati naše .liberalce' ; mi danes njih analizujemo po metodi dveh iz sredine nemškega klerusa, po metodi theol. prof. in lanskega rektorja \viirzburške univerze Schella, ter dr. phil. duhovnika, in filozofičnega avtorja Jos. Miil-lerja. Ničesa nismo rekli, kar ne bi bili posneli iz teh dveh; in še dosti več bi bili laho posneli! Naš list je že nekoč pripomnil, da je na Angležkem in v Ameriki oblika katolicizma svobodneja. Da. ko bi si tam .gospodje' nasadili te rogove, s kojim pri nas bodejo, bi pač menda nemogoči bili. Tako .mahati' se da le pri Slovencih, ki nimajo dovolj trdne in samozavestne buržoazije. Sam sem nedavno govoril s protestantov-skim misijonarjem iz Amerike, ki mi je pritrdil, da se celo jezuvitje v Ameriki bistveno ločijo od onih v Evropi, „da kažejo več svobodnosti in liberalnostikakor se je izrazil. O nazorih, kakor jih razvijajo kardinali in škofi Manning, Nevmann, VViese-mann, Ireland, kakor jih razvijata Schell in Muller, da se premišljevati: globokoznan-stveni katolicizem kot zavetišče svobodnega mišljenja bila bi mogočna kulturna sila. Ali naš klerus padel je preveč v odvisnost od gospodujočega sistema romano-jezuvitskega temno ulico, sem zapazil, kako se je k zidu stisnilo dekle — žena — ka-li . . . Drhtela je od mraza, ječala; zdelo se mi je, da vidim tudi solze, ki so tekle. Okrog ramen je imela ovit samo velik zimski robec, s katerim je zaman skušala obraniti se ostre zime in vetra. Smilila se mi je in šel sem blfže, da jo vprašam, zakaj joče. Hotel sera jej pomagati Videl sem, da jo mlada in lepa. Zdelo se mi je, da se me je prestrašila, ker se je zganila, obrnila se na stran ter še bolj ihtela. „Gospodična, kaj vam je, zakaj plakate?" Odgovora nisem dobil. Jokala in ječala je še bolj hudo. Vedel nisem, kaj bi storil. „Gospodična, ali vam morem s Čim pomoči? Kaj se vam je dogodilo, da plakate tu na ulici, v tem mrazu? — a tako lahko ste oblečeni!" sem vprašal zopet. V istem trenotku se pojavi redar na koncu ulice, šel je baš proti nama. Ko ga je dekle zapazilo, so je prestrašilo tar začelo z jecajočim. tihim glasom: „Gospod — prosim vas — rešite me! Glejte, redar t — Zaprl me bo, ako me ne varujete l" (Datfe prih.) Dovolil hi se prositi tega ali onega .klerikalce, ki teče 61 i s* m in drn z;i takim našim oblastnim in g<>spodstvažt-1jnim kle-lus'iui. naj hi razmišljava l in n ftektoval 0 letu, je !i vse blago takoSno, za kar se pn 'daje (•poz. »rili hi še kakima duhovnika ,đobfS volje, ki jo v gori označeni kliki in večina menda Jih je v njej'), da naj sam solio vpraša, deluje-li krščansko, ČS pomaga tirati naš narod v propast Ali r>analitiki in premalo izkušeni bi mi bili, če bi upali, d« bo naša beseda dosti izdala Oni sicer dan na dan trkaj.« pre i našimi očmi na svoje prsi, češ, da SO veliki grešniki („mea OOlp« . . ali opozori jih na kak njihov očiten greh, in gorje Tebi I Napisali pl SOM tO vrste tudi za naše .liberalce . da se 01 ijenlujejo v psihologiji našega naroda. Ker insa pri nas gospodu joči katolicizem ali klerikalizem primeroma toliko upliva, kak t morebiti pri nobenem narodu ne, BO rano tega katolicizma žalibože že tudi precej rane našega naroda. Onim pa. ki so vzeli vse idejale in vse krščanstvo, vso logiko in vso znanost v svoj monepol, onim, ki vsakega, kateri ni slepo njihovih nazorov, imenujejo ateista in materijalista, onim. ki vsaki napredujoči in nekoliko nemirni talent imenujejo revolucijonarca ter anarhista, onim, ki nase dobro ljudstvo posiloma tlačijo v nazad njaštvo, njim pozovemo v spomin besede novega /.akona, katere je Schell postavil na čelo svoje knjige, da jih za sebe vporabijo: „Če bomo sebe same sodili, Ne bomo sojeni-4. 1. Kor. 11, 31. Goriški boji. (Dopis iz Gorice.) Dne 6. in dne 7. t. m. je bila Gorica nenavadno vznemirjena. Vladna predloga zaatran prispevanja deželnemu zalogu v pomoč okrajnim šolskim zalogom je razburila one, kateri nosijo zvonec v mestnem zastOpU in kojih glas odmeva v goriškem »Corrieri" in ti so umetno razdražili tudi muni del meščanstva, šolski zalog z ogromnimi bremeni, kakoršne slikajo, je postal najhuje strašilo v mestu in straši tudi po naši Furlaniji. Jasi bi ne prizadel ta zalog deželni ravani ne samo nobene škode, marveč bi bil njenim obdačencem celo v znatno olajšavo. A italijanski kolovodje so razupili šolski zalog kot nekako stiskalnico, katera bi iz italijanskih žepov denar iztiskala v korist slovenskemu šolstvu v deželi. V istini pa jim ne prede toliko za denar, kolikor za stvar samo, boje" se namreč razvoja slovenskega šolstva, oni vidijo, da mi vstajamo in za to jih je strah. Zato je mestni zastop goriški in so vsi občinski zastopi naše Furianije vložili soglasno proteste proti vladni predlogi — a ravno ta soglasnost in enakoličnost kaže prav očitno, da je protivljenje umetno vzbujeno, da je sad straatue strankarske agitacije. Dne G. t. m. je bil v Gorici v gledališču javen shod, ki ga je sklicalo politično društvo „L'nione", izdavši nad 3anffy takoj odstopiti, ako se opozicija zaveže in da poroštvo, da se nagodbi ne bo več ustavljala O tem se bodo pred vsem začela poganjanja, pri katerih bodo posredovali liberalni dissidentje, da se vlada izogne neposrednemu občevanju z obstrukcijonlsti. Govori se že o tem, da se državni zbor odgodi ali celo razpusti, ako bi ostala pogajanja brez vspeha. Tudi o bodočem novem uradniškem kabinetu pod predsedstvom Lukacsa ali Daranvija pišejo listi. Srbija. Srbska skupščina je sprejela sledeče zakonske predloge: zakon v pospeševanje domače živinoreje, zakon glede reorganizacije armadne uprave, zakon, s katerim postane belograjska visoka šola vseučilišče z vsemi štirimi fakultetami, novi vojaški kazenski zakon, novi zadružni zakon in novi železniško-brzojavni in telefonski zakon. Te zakone je kralj tudi že sankcijoniral. Najvažnejša pa sta soglasno sprejeta in tudi že potrjena zakona glede časništva in društvenega življenja. Listi, ki so trikrat zapored konfiscirani, ne smejo več izhajati. Na ta način bo zadušila vlada vse opozicij onalne časopise, svoje pa čim bolj razši-1 rila. Prustveni zakon določa, da državni uradniki, profesorji, zdravniki, odvetniki in upokojenci, torej vsi inteligentni stanovi Srbije, ki so bili doslej na Čelu političnega življenja, se ne smejo udeleževati več strankarskega delovanja. S tem so stranke oropane večine in najboljših členov in vseh voditeljev. Dalje pa določa še zakon, da društva in stranke ne smejo sprejeti nobenega Srba. ki je bil kaznovan radi razžalje-nja Veličanstva. S tem zop«t izgubita radikalna in liberalno opozicijonalna stranka premnogo členov. S tema zakonoma je strankarsko Življenje uničeno, in vlada ima silno moč, katero bo zlasti pri volitvah razvijala. Listi pišejo, da je provzročitelj obeh teh skrajno reakcijonarnih zakonov sam kralj Aleksander. Kreta. Komisija, sestajoča iz 12 kristijanov in 4 mohamedancev, ima nalogo sestaviti načrt nove ustave. Načelnik komisiji je dr. Sphakianakis. Vesti, da pojde princ Jurij v Kandijo, da se črnogorski orožniki vrnejo domov in da se mejnarodne, na otoku ostale čete zopet zmanjšajo, se prerekajo. Napetost mej Anglijo in Fraucijo. Od razpora radi Fašode se razmerje mej Francijo in Anglijo noče izboljšati. Vsak čas so si interesi ene države na poti druge, in listi to- in onstran velikega prekopa pisarijo sovražno in grozilno, da je pričakovati sedaj in sedaj vojne. Najprej je divjal raz por radi ribičev na Novi Fund-landiji, potem radi Siama, potem radi Madagaskarja in končno radi Shangaija. Napetost je stabilna in zares velika. Vendar pa se vojne ni bati, dasi pisarijo nekateri pariški senzacijonalni časopisi, da se treba začeti nemudoma oboroževati, češ, da Anglija gotovo napove Franciji vojno. Vstaja na Filipinih. Aguinaldo, vodja filipinskih vstašev, je izdal manifest, v katerem protestira, da se imenuje general Otis vojaški guverner Filipin. Aguinaldo pravi, da ne bo nikdar priznal suverenitete Amerike. V proklamaciji generala Meritta so obljubljali Amerikanci, da Filipince osvobodi, ne pa za-se podjarmijo. Zategadelj protestira Aguinaldo v imenu Vsegamogočnega proti neopravičeni samooblastnosti Amerikancev. Poročila z balabaškega otoka prerekajo vesti o masakru mej Španci na tem otoku ter trdijo, da so si vsa grozodejstva izmislili duhovniki, da ložje hujskajo proti vstašem. Tri topničarke in štirje polki infanterije so na poti na Filipine. Amerikanci so pripravljeni na krvav boj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 januvarja. — Osebne vesti. Začasni tajnik ljubljanske finančne prokurature gosp. Rudolf Thomann je imenovan definitivnim tajnikom. Častno svetinjo za štirideseletno zvesto službovanje so dobili gg Josip Mesner, nadučitelj v Komendi; Fr. Zore, učitelj v Šmartnem ; Matija Hudo verni k, nadučitelj v Dobrepoljah in Jurij Jaklič, umirovljeni sodni sluga v Kočevju — Dopolnilna deželnozborska volitev. Včeraj se je vršila dopolnilna volitev iz kurije veleposestva v dež. zbor kranjski in je bil na mesto grofa Ervina Auersperga IzvOljen g Anton Ulm. — Društvo Pravnik'1 je imelo včeraj v „Narodnem domu1* svoj občni zbor, kateri je otvoril društveni predsednik dr. Fer-jan<*ič z ogovororn, ki je zlasti pojasnil lani storjene korake za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani Tudi je načelnik izrekel dr. Ma-jaronu zahvalo za spomenico, katero je glede vseučilišča sestavil. O društvenem delovanju je poročal tajnik dr. Piro, o denarnem stanju pa blagajnik, notar Gogola, na kar je notar Gogola v imenu društva čestital dr. Ferjančiču na dobljenem odlikovanju. V odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Ferjančič (načelnik), dr. Mnjaron (namestnik), Gogola (blagajnik), MilČinski (knjižničar), Kavčnik, Polec, dr. Pire (tajnik), dr. Foerster, dr. Babnik, dr. Hrašovec in Trnovec. Revizorjema sta bila izvoljena Zupančič in dr. Munda. — Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v tekočem pred pustu plesni venček dne 28. januvarja in kostumni venček dne 11. fehruvarja. Plesni venček, ki je bil naznanjen na 14. januvarja, mora iz tehtnih vzrokov odpasti. — „Ljubljanski Sokol" ima v ne* deljo, dne 16. t. m. na telovadnični galeriji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zvečer. Popoludne istega dne ob 5. uri je, kakor amo že javili javna telovadba, vzpored prijavimo prihodnjič. — Koncert a plesom, katerega je priredilo prošlo soboto v veliki dvorani „Narodnoga doma" ljubljansko okrožje akad ferijalnega društva „Savau, je uspel v vsakem oziru krasno. Po pozdrava društvenega predsednika, ing. Krsnika, zapela je četvorica Savanov Klaieev četverospev »Svra-čanje", precizno in dovršeno. Mesto — tal — izpale točke Dvofak valčki je u skočil oddelek vojaške godbe pešpolka št. 2? z jedno točko. Naravnost naslajali smo se nad iz-vežbanim glasom g. Krsnika, ki je zapel Gastaldonovo „Prepovedano pesem" in Slan-skega „Cigana". Spremljala ga je na klavirju izborno gospodična Franica Bilina z Izur-nostjo, katere nismo pričakovali. Ples, ki se je na to otvoril, je bil pač jeden najlepših, kar se jih je priredilo v „Narodnom domu". Mladi naš elegantni svet je plesal z neverjetno neutrudljivostjo pozno v noč. Pri četvorkah, katere sta precizno vodila ing. Krsnik in jur. Valentinčič, je plesalo nad 60 parov, izmej katerih je 34 vstrajalo še pri tretji četvorki. Dokaz, da je bila zabava velika. Mej gosti smo opazili g. dež. glavarja Otona pl. Detelo, g. župana Ivana Hribarja, drž. zbornice podpredsednika g. dr. Ferjančiča, deželna odbornika, gg. dr. Ivana Tavčarja in ces. svetnika Murnika, deželne poslance, gg. dr. Majarona. dr. Papeža in Perdana, finančnega ravnatelja g. Lubeca, notarske zbornice predsednika, g. Gogolo, g. podžupana viteza Bleiweisa, g. predsednika mestne hranilnice, Vasa Petri-čiča, g, nadzornika, prof Frana Lovca, ravnatelja učiteljišča g 1 [ubada, ter starešine g. dr. Tekavčiča, g. dr. Voduška, g. Mateja Hubada itd. Izredni uspeh, kojega je imela .Sava" pri tem nastopu, priča, da je nastopila zopet ono pot, kojo sta ji nakazala predsednika dr. Ravnihar in Reisner. Vzlasti okoliščina, da se je veselice udeležilo veliko Savanov druzih okrožij, nam je svedok, da se je jela probujati mej našim dijaštvom kolegijaliteta, katere smo Še nedolgo pogrešali. Le tako naprej; „Sava živi, cveti in rasti!" —y.— — Trgovski ples, koji se je vsako leto tako sijajno prirejal na korist trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu, vsled sklepa društvenega vodstva letos izostane z ozirom na žalovanje Najvišega dvora. — Pevski zbor Glasbene Matice" priredi v soboto, 14. t. m, v čitalnični dvorani „Narodnoga doma" pevski večer s plesom. Na vzporedu stoje razven .srbskih narodnih pesmi" razne točke predpustne vesele vsebine. Vstopnina za posameznika 1 gld., za družine treh členov 2 gld. Even-tuvalni prebitek je namenjen za pokritje koncertnih d lici to v. — Začetek 20. stoletje. Ljudje se pričkajo, kedaj se začne dvajseto stoletje, ali z novim letom 1900, ali 1901. Stvar je zelo jednostavna. V dekadični osnovi štejemo: ena, dve, tri . . . devet, deset in s tem je prva dokada dovršena, druga se začne z jednajst, dvanajst... in neha z dvajset, tretja začenja s jedenindvajset in neha s trideset itd. Takisto je s stoletji,Jprvo stoletje začenja z jedno, dve, tri — končuje pa s sto, drugo stoletje začenja 1. prosenca 101 in neha z 31. grudnom 200, itd. Deček, ki je nastopil recimo Silvestrovo polnoč jednajsto leto, lahko reče, da je deset let star; starček, ki je prekoračil nekega dne 100 let, lako reče, da je sto let star; le oni, ki ima 1900 krajcarjev, lahko reče, da ima 19 goldinarjev, in mi, če nam Bog zdravje da, ne bodemo mogli konec tega leta 1899 reči, da imamo 1900 let za seboj; k temu še manjka jedno leto; šele Silvestrovo noč konec leta 1900 bodo ljudje lahko govorili, nocoj bodemo dovršili 1900 let in nastopili dvajseto stoletje; ko potem drugo jutro vstanejo, rečejo, danes pa je 1. prosinc leta 1901. Prof. M. Vodušek. — Pevsko društvo „Ljubljana" naznanja, da priredi razun svojega že napo-minanega „ Velikega narodnega plesa* svojim članom in prijateljem društva dne 24. t. m. pri Virantu plesni venček brez vstopnine; ter na pustni torek veselico proti vstopnini 20 kr. istotam. Posebna vabila ta to se ne razpošiljajo. — Občinske volitve v Vojniku. V eobotni številki nalaga Usta dna & t n, pišoč o občinskih volitvah v Vojniku, dejali smo: „Slovenci so storili kar so mogli, s sreča jim ni bila prijazna. Z ozirom na to se nam piše iz Vojnika: wSreča je pre-originalna. da bi je čitateljem „Slovenskoga Naroda" ne razkrinkali. Evo vam ilustra-cije: Nagibalo se je že peto leto h koncu, odkar je gospodaril občinski zastop v Voj niku; a hvala Bogu, za 5. t. m. razpisale so se naposled volitve. Slovenska stranka pričakovala jih je ■ veseljem, kajti zmaga ji je bila vsaj v prvem razredu docela osi-gurjena. (Slovenskih glasov G, nemških 5). Kakor blisk iz neba prišlo je pa 29. decembra pr. I. povelje od o kr. okr. glavarstva v Celji, da se mora hiša g. V kontu-macirati, ker stanujeta v njej 2 bolnika, okužena z leg a rje m. Mirno so se vdali stanovalci v svojo usodo dobro vedoč,* da so taka sredstva potrebna in upajoč, da ta ukaz vendar ne more zdravim aosta nujočim volilcem kratiti političnih pravic. Obrnili so se zategadelj do okr. glavarstva, naj preloži volitve na poznejši čas; toda g okr. glavar dč: „če to storim, planila bo nasprotna stranka črez me!" Počasi, gosp. grof! Kako da se niste bali „nasprotne stranke" dosihdob, ko so se pod Vašo egido zavlačevale volitve skoraj že 2 leti! O blažena konsekvenca! Druga poteza: Slovenski stranki prepovedala je politična oblast 2 volilna shoda zaradi nalezljive bolezni, a volitev — ki je vender menda tudi shod — smela se je vršiti brez zapreke. Oj ironije! Dalje: Gospodu učitelju, stanu-joćemu v kontumacirani hiši g. V., dostavilo je ukr. glavarstvo 31. decembra odlok, s katerim mu je dovolilo, da se sme pre seliti iz okužene hiše in da sme tudi poučevati ; zahtevalo se ni niti, da se naj razokuži. A obratno: na dan volitve 5 t. m. zaukazalo je isto okr. glavarstvo, da se ne sme nikdo iz kontumaciranih hiš ude ležiti volitev, da, še pred dotično hišo stati je prepovedalo. In vendar, učitelj je v dotiki ves dan z množico mladine, morda celo z bacili inficiran, a volilci iste hiše ne smejo niti za nekaj trenutkov prestopiti praga ptuje hiše, kljub temu, da so pri pravljeni se ruzokužiti. O sancta . . .! Ko-nečno : Hiša nekega drugega gospoda (g. Pl.) kontumacirala se je dne 3. t. m., a 6. t m. torej tekom 3 dni se je že zopet odprla. Kakor nam je znano, preteče lahko 14 dni, da celo 3 tedni od časa, ko se je dotičnik okužil z bacilom, povzročujočim legar, pa do časa, ko njegove posledico vidno nastopajo. A v Vojniku zvrši se ta proces bolezni že mogoče v 3 dneh! Jeli morda po najnovejšem raziskavanju bacilus politične razburjenosti protistrup tiphusovomu bacilu V „To nam v glavo iti nečel" Zdi se nam, kakor da bi besedičil zagovornik Veronike Deseniške z našo »neprijazno srečo" o občinskih volitvah; »Blagor ti, (obč. volitev), pravico si dosegla!" A na to Herman: „A mi, grof celjski in gospodar v Celji, sodimo in izrečemo: ta sodba je ničeva in neve ljavna ... mi jo obsojamo na smrt!" — Res: difficile est satiram non scribero. — Moško pevsko društvo ,,Kranj" v Kranji imelo bodo dne 15. t. m ob 3. uri popoludne v prostorih slovenskega bralnega društva v Kranji svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4 slučajnost; 5. volitev odbora — Konjska tatova. Mestna policija prijela je včeraj na živinskem sejmu dva konjska tatova. Dne 23 decembra m. 1. bil je posestniku Jakobu Simončiču v Leskovcu pri Krškem ukraden konj s konjsko opravo vred. Včeraj prišel je Jakob Simončič na živinski semenj v Ljubljano in se ni malo začudil, ko je zagledal na sejmu svojega konja, pri katerem sta stala jeden starejši in jeden mlajši človek. Ko jo gospodar poklical konja po imenu, ga je konj takoj spoznal in je zarezgetal. Jakob Simončič poklical je na to mestnega policijskega stražnika, kateremu je tatvino naznanil in kateri je takoj mlajšega človega prijel Starejši človek se je bil izmuznil v stran, češ, da gre v gostilno desetak menjat. Ker je bilo njegovo vedenje suinnivo, šel je stražnik za njim in ga dobil, ko je ravno hotel Čez gostilniško dvorišče pobegniti. Izvedelo se je potem, da sta sumniva sejmarja oče In sin, Jože Sterniša vulgo Stepec iz Benečije pri Trebnjem. Obadva sta se že nasproti stražnikoma tako zamotala v nasprotstvi, da je bilo nedvomno, da sta onadva konja, ukradla. Trdila sta obadva, da je bil konj kupljen od neznanega človeka s konjsko opravo vrod, katero imata dnina Na s^jmu irmda sta šh jednoga druzega konja. MoTda je tudi ta ukraden Tatova je policija izrodila c kr. deželnemu sodišču. Roparski napad. Včeraj je bil semenj na Krki. Neki kmet, ki se je vračal ponoči s semnja domov, bil je napaden in OtOpan, Roparji vzeli so mu baje nad 200 gM Kmet. sam je težko ranjen in bode najbrže umrl. — Kamniški rodoljubi prirede v nedelji), dne 16 t. m. ob polu H. uri zvečer v gornjih prostorih kavarne (v hiši g Dahova) zabavo s petjem, godbo in plesom. Pri isti svira kamniška mestna godba Vs'opnina anala za osebo 30 kr., za obi-te'j Doliodek namenjen je v korist družb" sv. Cirila in Metoda — Iz Novega mesta nam pišejo: Nad 100 uradnikov in okoli 400 dijakov je v Novem mestu, pa imamo tako drsališče, da bi bilo za vsak'; vas premajhno, dasi je pffOStor tolik, da bi se drsališče lahko štirikrat povečalo. Že pred štirimi leti se je začelo drsališče kopati — a sarno se ni hotelo napraviti. Mesto da bi poleti kopanje nadaljevali, so znova začeli šele drugo leto spomladi. Tedaj pa je bila zemlja preveč razmočena, in drsališče je zopet splavalo po vodi Šele tretje leto, to je bilo lani, si je neki gospod na svojo roko delavce najel in na ta način vsaj mali prostorček napravil, za kar mu je vsa čast. Govorilo se je, da se bo prostor razširil, a niti ta. ki ga imamo, se ne snaži. Led bi bil izvrsten, ko bi kaj skrbeli zanj. Naposled pa Se ljudje tožijo, da tujcev ni sem. Kako naj bi prihajali, ko vedo, kake razmere da so pri nas! Kajti kakor z ledom, tako je tudi z drugimi napravami Gg mestni odborniki sicer pravijo, da se nihče ne hodi drsat, a lani smo videli, koliko jih je prihajalo, ki bi se radi naučili, a se radi slabega ledu niso mogli. Omeniti moram tudi g gimnazijskega ravnatelja, ker se za to ne briga, da bi imelo dijaštvo dobro drsališče. V zapuščeni dolenjski metropoli nam manjka vsakaterega zabavišča; Čudno ni potem, ako se smatra naše dolgočasno mesto pri uradnikih, profesorjih za — kraj pokore! — Slovenski jezik — turški jezik! Na popotovanju skozi Št. Peter na. Krasu, dne 2 t. m., slišal sem v restavraciji I. razreda, kako je neki gospod, menda železnični uslužbenec, na vsaki način pa velik German in Slovanofub. tamkajšnim tamburašem predbacival „Schwindel" in imenoval slovenski jezik „turški jezik", hoteč menda reči barbarski. Zastonj sem pričakoval, da se kdo oglasi in opozori svet o mnenju do-tičnega gospoda, in ne ostaja mi drugo, kakor da dam sam to v javnost., v nadi, da bodo Šentpeterčani znali braniti čast našega naroda proti dotičnomu drzovitežu, in da bodo zavzeli stališče, kakoršno jim narodni ponos veli Tamburah pa naj si iščejo razjašnjenja, kako da se je moglo njihovo tamburaštvo zvati „Selnvindel". — Popotnik. — Poroka. Trgovec g Jurij G rabner v Gradcu se je poročil z gos.pč. Mirijo Požene!, hčerjo g nadučitelja Požo.nela na Rakeku. Če stitamo! — Občni zbor društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov se bode Vršil prihodnjo nedeljo v mali dvorani „Na-rodnega doma" v Celju in ne v gostilni pri Rađaju na Bregu, kakor so je poprej poročalo. — Dnevni rod tega zborovanja Ima za omenjeno društvo oziroma odvetniške in notarske uradnike sploh tako važne točke, da se pričakuje obilne udeležbe členov ter njih šefov. Zaradi tega je odbor naprosil načelstvo narodne čitalnice v Celju, da je za zborovanje prepustilo svoje prostore. Zunanji členi pa se poživljajo, da se udeležijo zborovanja, ako ni mogoče osebno, pa vsaj po pooblaščencih. — Šentjanski premogokop otvorjen je z današnjim dnem popolnoma. Pripeljalo je nad 20 voznikov lepi premog ter takoj odložilo v železnične vagone. Vse Trebnje do šentjanske dolino jo živo tega prometa. Dvomimo le, da bi so to podjetje brez Šentjanske železnico sploh vzdržati zamoglo. — Nezgoda. Pri Zalogu se je te dni s hriba utrgal večji kamen in padel na glavo 7 in pol leta staremu Jos. Črnetu, kateri je vsled dobljene poškodbe kmalu po tem umrl. — Odlikovanja. Njo res. in kr. Viso-Čajistvo gospa vdova prestolonaslednika, nadvoj vodinja Štefanija, je lekarnarju, gosp. Piccoliju. milostno dovolila, da sine po njem sestavljen" kaplji.-e za z>bobol imenovati „Štefanijine zobne kapljice*. — rAkademično društvo ,,Slovenija" na Duuaju priredi v petak dne 13. t. m. SVOJ IV. redni ob«'ni zbor z. nastopnim dnevnim redom: A 1. Čitanje zapisnika III obč. zbora. 'J Uftanjs zapisnika ob«' BbOfS bratskega društva „Triglava". 3 P.»rodilo o« l borovo. 4. Porodilo tehn. kluba o letnem tOČajn 1897 8 5. Volitev jed nega oz. dveh odbornikov in ev. volitev častnega soda. G. slučajnosti H. Zabavni dat Lokal: Restavracija Robitsohek, I. Wipplinger.strassa. Začetek: točno ob pol h uri zvečer. Slovenski gostje dobro došli. — Policijske vesti. Mestna policijska straža an-t »vala je tekorn meseca novembra in decembra mtttolegs leta 667 Oseb in sicer: zaradi razgrajanja ir; kaljenja nočnega miru 188. zaradi postopanja 18G, zaradi be-nčenja 66 zaradi pijanosti 69, zaradi re verziji 14. zaradi prestopka tatvine 13, za radi hudodelstva tatvine 6, zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolni* -vijo vojaške dolžnosti 6, zaradi prestopka g 5. vlač. postave 6, zaradi hudodelstva goljufije 3, zaradi hudodelstva javnega na.sil stva po £ 81. kazenskega zakona 3, zaradi prestopka goljufe 2, zaradi hudodelstva nevarnega pretenja 2, zaradi zasledbe v policijskih listih 'J. zaradi hu lodelstva težke telesne poškodbe 2, zaradi prestopka § 320 lit. zakona 2, zaradi prestopka poškodbe tujega imetja 1, oseb brez stanovališča 1, zaradi prestopka poneverjenja 1 in zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo 1. C kr deželnemu SOdiičU se je izročilo 21. O kr. okrajnemu sodišču pa 118 oseb. Odgon-skim potom seje odpravilo iz Ljubljane 117 oseb, izgnana je bila 1 oseba. Tatvin se je ovadilo 49. Vrednost ukradenih reči znala 1110 gld. 54 kr. V 31 slučajih so bili storilci znani ali so se poizvodeli in ovadili. Mestni policijski stražniki so napravili 1099 ovadb, mestni policijski detektivi pa 193 Vseh vlog je imel mestni policijski urad 2892. * Nečloveška hči. Na Dunaju je prišel na policijo nosač Gonnena ter ovadil 3' detno vdovo Ano Braune. ki ga je hotela podkupiti, da bi ubil in oropal posestnico Modler, mater vdove Braune Mati ji je dala veliko premoženje, a hči ni bila zadovoljna, nego je mater sovražila, ker ji ni dala vsega. Ko je torej srečala kot lleraklej velikega in močnega Gonneno, ga je hotela najeti za morilca matere Ta pa jo je izdal. Nečloveško hčer so zaprli. * Brata umoril. V Moravski Ostrovici je v petek umoril Josip Janeczek svojega brata Antona. Ljubila sta oba isto dekle. Josip Janeczek je prosil svojega brata, naj dekle pusti v miru, ta pa mu je odgovoril, da ima iste pravice do nje kakor vsakdo drugi. Mej bratoma je nastal prepir, kateii je končal s tem, da je Josip udaril Antona z. ostro sekiro po tilniku, da je ta takoj umrl Morilec je že v zaporu. * Nesreča. V Belemgradu se je že često zgodilo, da so se žice za električno železnico vsled žametov pretrgale in ljudje, kateri so se dotaknili teh žic, so bili ranjeni ali so radi tega celo umrli. Pred krat kim so se tudi v Sarajevski ulici pretrgale žice ter so nekega vojaka in r.tkega civilista nevarno ranile, vojakov konj je pa celo takoj na mestu mrtev obležal. Telefonična in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj 10. januvarja. Uradni list prijavlja cesarjevo lastnoročno pismo z dne 8. t. m, s katerim se sklicuje drž. zbor na dan 17. t. m Dunaj 10. januvarja. Na dnevnim rodu prve seje poslanske zbornice je mej drugimi točkami tudi predloga o rekrutnem provizoriju, prvo branje predloge o davku na sladkor, prvo branje predloge o mitnicah in predloge o zgradbah v tržaškem pristanu. Dunaj 10. junuvarja. Nemški listi naznanjajo, da začne opozicija takoj v prvi seji z naj odločnejšo obstrukcijo. Osebna vest. „ Dunaj 10. januvarja. Ministorijalni tHJnik dr. Ignacij Rosner, faktični vodja korespondenčnega urada, je imenovan sekcij skim svetnikom. Ogerski parlament. Budimpešta 10. jauuvarja. Vzlic zakulisnim pogajanjem glede kompromisa, nadaljuj" opozicija z obstrukcijo V današnji seji s** kar vrste glasovanja po imenih o na.svet.ovanih [.opravkih zapisnika. Ogerska kriza. Bnd i m pel ta 10 januvarja. Pri Szi-lagjijU se j>- PČetaj vršilo posvetovanje mej I.....bfaaVnnri hberstait disidentov in mej pooblaščenci drugih opoziHjonalnih strank glede pogojev, pod katerimi hoče opozicija omogočiti rešitev najnujnejših provizorijev. Teim p -.o'ovanju je sledilo danes drugo v parlamentu, popoldne pa se zbero pooblaščen i opOSlioijonalnih strank brez di-si lentov, da se sjedinijo glede teh pogojev. Ako jih klubi odobre, potem se to naznani disidentom in ti s po roče vest Banffvju. To svedoči. da opozicija z Banffvjem direktno niti občevati ne rnara Budimpešta 10 januvarja. Opozicijske stranke io ob 1 uri popoldne sprejele vladne pogoje in jih še danes naznanijo dotičnim svojim klubom, da se iz-reko o njih Ako jih sprejmo, poj de Banfly takoj na Dunaj poročat cesarju. Bttdim pelta 10 januvarja »Pesti Ifirlap" pravi da je vlada ponudila opoziciji garancije za čis'ost volitev in personalne premembe V kabinetu, ako se zaveže, da odobri nagodbeni in buigetni provizorij, zakon o rekrutih in nagodbo, slednjono glede na to, kako se v avstrijski državni polovici uveljavi. Dvoboj. Dud itn peš ta 10. januvarja. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je posl. Rakovszkv norčeval iz posl. Zeyka, češ, da je padel s konja in s svojo trdo glavo ubil neko tele. Radi tega je bil danes mej Rakovszkim in Zeykom dvoboj na sablje. Rakovszkv je ranjen na levem lic;, Zeyk na desni roki Afera Dreyfuss. Pariz 10. januvarja. Včeraj zvečer je došel brzojavnim potom Dreyfu-*sov odgovor na vprašanja, katera je formuliral kasacijskl dvor. Na vprašanje, če je Drey-fuss priznal Lebrun-Renaultu svojo krivdo, je Drevfuss odgovoril, da nikdar ničesar ni priznal. Odgovor se je še ponoči dostavil kasaoijskemu dvoru čigar preiskava cele zadeve bo v kratkem končana. Sneži. Italijanski spisal Enrico Castelnuovo, po-Blovenil H R > (Dalje.) Popolnoma razume, zakaj ni bil papa pri stvari. Manj sneži, in onstran ceste se je prikazala za steklom znanega okna glava blondinke in pojavilo se je — oprsje sig-nore Eveline. Kako je smela! Odprla je okno ter z železno lopatico odmetala sneg z ozidkov. Njeni pogledi pa so se srečali s pogledi signora Odoarda. Xa njenih ustnicah se je pojavil zapeljiv nasmeh ; pok imala je z glavo, kakor da bi hotela reči: rKako ostudno vreme!"* . . . Medved bi moral biti človek, ako bi ne-vstrašeni signori Evelini ne zaklical prijazne besede. In signor Odoardo ni bil medved; udal se je izkušnjavi ter odprl okno za trenotek. „Prav, signora Evelina! Vi se snega nič ne bojite." „0h, signor Odoardo, kako grdo je zunaj! Ah, ali je Doreta zopet doma P Dober dan, Doreta I * „Doreta, pridi vender sera ! Zahvali se signori I" „0h, no, ne! Pustite otroka! V teh letih se človek kaj lahko prehladi ... 0 kako je neprijetno . . . zapreti moram . . . Že vidim, da sem danes primorana, odreči se vašemu obisku . . . ,Le pogledite ulico!'' — „D;\, da, možje, možje! in ti se imenujejo trdni spol. Torej do svidenja! . . „Do svidenja!" Tu in tam sta se okni zaprli, ali to pot jo ostala s'gnora Evelina vidna. Sedla je k oknu, in ker je žo manj snežilo, se je njen dražestni profil razločno videl skozi steklo. Kako je bila lepa! Signor Odoardo je hodil velikih korakov po sobi. Zelo slabe volje je bil. Zdelo se mu je, kakor da ne bi bilo prav, če bi zapeljive vdove ne obiskal, ali le večja kri* vica bi bila, ko bi jo. (Dalje prih.) 18.— 10 — B,— 2.— 3 — •■s;,o Condurango Malaga vino (želodec krepčujoče vino). Sunja. H scpUm1 n 1888 It . I .cn>ti o'., telil—I < I-ubltani. . • ,» •).« .Vi- Citi. lui,m;)Mi- laga vino -'n 1» , ■ lino dobro pri v->■ < , l.-iili in v il>aj;i sla-t Js jtSvj I'.1 Dr. J. Felnegovte. i I. nlfSTntl Umrli so v Ljubljani: Dne 8 januVari.i Jakob "Magister, delavec, 74 let. Opekarska canta IS a iplotM VodetlieS), Ki! ::i l'-'i:.'!.- , : - -s:n: .i ■ *> !..•!. kar. v-ka cesta 5t 2. Hngtit. va h '.ozen. V deželni bolnici: i > 11 - - l i ittuvarja.- Mar: i Z ':" gld. Jo.ip Ali a ofil •'! gld.. otac A vrel >j Knatelj, fvurii nu 2 gld. Miks> TuSkiiii 2 gld.. dr. J. V. »ki |ld , S 11 Kramer -J | d, K nI Ra^ić I gld., Turnil Vamberger, urad juž. žel. 1 gld. T>0 kr, njegova •oproga Manja l gld. n'egova sinova Srečko in Oton 1 |Wi Dragutin Beek 1 gld . X.'Venka VMtnjbtFgvr, učenka V.razr. M kr. A ton IM.di , u.Mielj vBoun;iji nabrala katere so daro. ali; Pavbna Pajkom a gld., dr Janko Paik 'J u bi Milan 1'ajk suplent v Kranji 2 uld. Božidar Paik, gimnazijec 1 g'd.'dr. M Pk>j 1 uld.. dr. Simon Ć B gM . dr A P. ' liM , Fr. Listavec B gld. G. Fran Ito&st v Laooveo) nabral . . . ,, katere so darovali : Fran Faj.lija 9 gld., Fran Riegler 1 tla* Karol t kiž 1 gld.. Ivan Ra 1 gld., Jusip I.avri^ 1 gld, Fran Pela 8 gld , Fran Žagar I g d., Josip Obratu DO kr. Ivan Petru' 50 kr.. Milia IMrč f. ) kr . Fran P.dboj SO kr., Pran Ponikvar i gld. Mati a Itodio 1 ubl., Ivan IfodlC 60 kr., Anton Jakopič :'n kr. Pr mol Pakil I gld., Ivan Smukavec 50 kr BorjvficaUo. iz Trata 50 kr., dr. Monc N«*uberi»e- "J gld.. Anton Vide .r.U kr Fran Molic I g d. 50 kr. Dr K Ja>-cSte V Vološki nabral......., darovali so iih : dr. And !Statj»er 2 gld, dr Konrad Janezi«! 5 gld. 60 kr. Mak SO C riie. s...l pristav 9 gld., M. pl. Zam- belli. kancelist 60 kr. G V.kos av Lagat v C« oven na' ral katere so darovali : Josip A. p i h c. kr prof. 20 g| dr. Val. Janežic, c. iu kr. nad-Stabai zdravnik v p. f> gld, Matej Ser-vcelj župu k ni Reberci n gld.. Vekoslav begat, poslovodja a jilil.. Fran Treiber kaBOTik- i pnik - ;zld., Anton Pelnar, župnik 2 gld, VhI Podgor. c, vikarij 2 gld.. J: sip Rozman, t« jnik dražbe sv. Mohorja l gld., Josip Pogačnik, župnik 1 gld. G Janko Kitine c. kr. notar na Brdu . . . , m ds Fi.ni P.poz. odvetnik v I.jiibl ani 50 — 88 — 20.— Meteorologično poročilo. v ft.na nad morjem ;l' 0-2 m Stanje 3 S ce Cm opa- baro- — * Vet ovi Nebo i -« 2 zovarja metra S « X v mm f- 1 -~ » | B zvečer 7:*,7T> IB at jnn dei B S 10. 7. z nt raj 7:,.i>'a 1 8 si j megla -r • 2. popol. 7:>;o :i4 si ing V>lat*tJo Srednja rcerajfinja temperatura 20", nor- male: —27 . ■ P,. l*i jamivarija 1899 Bktrpai a rte vaj dolg v n«>tah . Skupin di Zavtii dolg v srebrn . kvitirijska Blata renta . , . Avstrnska kronska rent« 4" „ i » :ersk;» zlata renta l" , . . Oge 8 . Oo ., ti ., 7H „ 9 n 88 44 „ 80 „ B n 70 . 10. 85, - najbolji izvor za nakupovanje kave, 6aja, r-ma in kcajaki Nepotrebno iskati! (21—7) Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago reposredno i« prekmorskih dežel ter prodajata 1 kilo fine kave (Santot Prime to . gld. 1"— 1 steklenica pristnega Jamaika ruma . „ 0'50 l deka pristnega Fecco Souchnng čaja . . „ 00? 1 polica prave angleške carske melauže . ,, 0 50 1 steklenica pristnega finega konjaka . . „140 >^aj7 Brez tekmeca! 12* s-knpaj . . . gl.kr41l.0l Dr Josip Stare, blagnjo k. Naznanilo. Podpisana usojam se slavnemu občinstvu naznaniti, da vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade z dne" B decembra 1898, št. 16.790, sprejemam v svojem stanovanji i Pretil ulicah M. i noseče in porodnice. Ljubljana, 3. januvarja 1899. -v Ivanu Cerne babica. i7-3> > Jurij Grabner trgovec rojena Požene/ G£§~ poročena. ^^E) 158, Gradec dnč tO. januvarja W99. J^akck v mestu ali v bližnji okolici, na dobrem prostoru (tudi z opravo) (2.1 -t) se lš6e v najem. Ponudi)« pod naslovom MN. B. 23" sprejema upravniStvo „Slov. Naroda". Odbkovan na razstavah • Velike Mežir ce. Ilolelov, Proltejev, Prerovo, Tiinov, Hampolc. Potrebna in koristna darila za vsako priliko?_ Čaikl krldanakl apaotjalal aaved j s a platno I Ni«|l k »«»|lua! Viljem V. Vejinan izdelovalec platnenega, pavolnatega in da mastnega blaga v Proatejevem na Mora v i priporoma lastil« (kalne ladfIke mm roko po zmernih cenah i a najbobjsi kakovosti : r«*l«' plMtneuo uiiuiare ta beleuu plMtu<» vseh Sirokosti in tinosti, plalnn «a |»lnlite do '1\ cm., ilainaNle i grad le, namizne prte in blago, obrisaCe, aervijote, bele in barvane za B. 12 in 24 oseb, otirafie, platne i in pavolnat kanef.ts, tobca, bela in barvane, platnene, pavolnate in svilnate, inlet in angin za sinke, oksford, krizet. ul»l>«Ml pralni srtir in toliko blaao aa «laami»kv obleke, plnliim pavolnata, ruska, /.a zimnice, slamnike, z. store itd , trilhe, Sifon, floridas, kreton, pika, , barbent, satin, brilantin itd., itd. Uaodna darila {f^gr In potrebe za gospodinjstvo. I^IIMlllt t««l«9l»lc. Trnovcem se blago ne pošilja. Kol strokovnjak in aamoizdelovalec laliko najbolje postrežem. Vzorci in ceniki na zahtevanje. Posebeu oddelek za razpošiljanje pod osebiiitn vodstvom. Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld so vedno v zalogi. d*, lir- mtrljifci tVžim htalML Izvod iz voznega reda voliavea •« dne 1. aktakra lfjOB). lata. OAka« is aVJaklJaaa jai. kol. Prava Bas Trktt. Ob 12. ari :> m. p° noei osobni vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Frantansfeate, Ljubn >; *ez Selthal Auftse. 8olno«rad; Aaa Klein R« flifig v Steyr, v Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7 ari 5 m ijutraj oaobni vlak v Trhil Portabel, Beljak, Cdovee, Fran-i«naf««te Ljubno, Dunaj; Ira Seluthal v 8olaograd ; tez Amstette i na Dunaj — Oh II. uri 5 ' m. dopoldne osobni % lak v Trbiž, Pnntabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dm.aj — Ok 4. ari 2 m po,»oludne osobni vlak v Trbiž. Bedak, Celovec. Ljubno; Ces Sslathal v Solnozrad, Lend-O stein, Zeli ob iezeru. Inoraost, ltregenc Cur h. Oensvo, Pariz, les K'ois - Reiflmg v Steyr, Line, Bndeji-vice, Plaenj. Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlovs vare, Prago. Lipako, Dunaj via Amat. tten. - Praga v Veva aneste In w KoAavJa. Metani vlaki: Ob tt uri 15 m. zjutraj, ob 19. ari pB m. popoludne, ob H. ari 30 m sveeer. — Prlkad v Ldakljaao j. k. Praga la Trbila. Ob 6. nri 46. m. zjutraj oaobni vlak a Dunaja via Amatetten, is Lipakega, Praue, Francovih varov, Karlovih varov, Ueba. Maminih varov, PLnja, Badejevic. Solno grada, Linca, Stejra, Aus-eea, Ljubna, Celovca, Be-Ijnka, Pranzensfeste. Ob II. ari 17. m. dopoladne oaobni vlak s Dunaja via Amatetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejavic, Solnograda. Linca. Btevra, Pariza, Oeneve, Cu- ina, ltregenca, Ino mosta Zella ob jezeru, Lend - Oastaina, Ljuboa, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari r>7 nt. popoludne oaobni vlak s Dunaja, Ljubna, Belzthala, Beljaka, Celovca, Franzansfeate. Pontabla — Ob 9. ari I m, sve-c.r oaobui vlak i Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, PontabU. - Proga Is Vovaga saesta la Ko-Bavja. Mešani vlaki: Ob 8. uri 1» m. zjutraj, ob 2. uri 82 m popoludne in ob 8. uri 36 m sveeer. — Odkod la LJubljane d. k v Kamnik Ob 7 uri 23 m. zjutraj, ob t. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. — Prlkad v LJubljano d. k. la Kamnika. Ob 8. uri 56 m. zjutiaj, ob 11. 8 m. dopoludna, ob 6. uri 10 m. (1) Krepak učenec z dežele se sprejme v špecerijsko trgovino v Ljubljani. (22—2) Poizve" se v upravnistvu „Slov. Nar.". Odstopi se cvetočo odvetniško pisarno na sedežu velikega, čisto slovenskega okrajnega glavarstva Ponudbe sub ,,Odvetniika piaarna" na upravnistvu „SL. NARODA-. (41—3) Avgust J^rtur Sa^omon c. kr. okrajni policijski nadzornik, c. kr- nadporočnik v r. poročena. "XX* Trst Ljubljana (51) dni 10. prosinca 1899. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regiatrovmia ^fkclrugra se neomeJ€>iio xav v Knezovi h ši, Marije Terezije c»tta it. I IfcđT obrestuje hranilne vloge po 4%°|0 TaSij brez oitbltkak reiitiirigM tlnvlati, katerega pamojlltilrt* mm m h Kta vložil I k v plfaciije. Uradne ure: raaun nedelj ln praznikov vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 3 do 6 ure popoldan. Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. (1788—B) Telefon št. 57. aeea i ILJET Pod Trančo št. 2. 1 Veliko zalogo Vi ^5^5^ * \% priporoča V-t-"""" d. Soklic. • • y. y. k y. y. x y. iv ■ x * l Avgust Repič j so dar 3 Ljubljana , Kolizejske ulice štev. 16 | bo ptiporoCa >1. občinstvu ln nainatija, dn W [adsiuje ln popravlja vsakovrstno sode Iz & hrastovega In mehkoga lesa po najni&Jih ... g reti.-ili Kupuje In prodaja staro vinsko B i ^posodo. k (ftK>Ma^»/ - •:»;■ •',''■-■:<'/- *'*>'':•:'•*>*«# >v.-> ■.<'.•'*» Anton Sv. Petra cesta i\, 8 Ljubljana Sv. Petra cesta it. 8 priporoča SVOJO veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč- ^ Ij i vi h havelokov i. t. d. n Obleke po meri ae po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah l solidno in najhitreje izgotovljajo. 0 X 0 Fran Detter LJUBLJANA, Stari trg *t. 1. 1 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu so dobivajo vsakovrstni kmetijski atroll. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnloa, katere se dobivajo vtslic njih IzbornoBti ceno, — Ceniki zastonj in poštnine prosti. immum'iin.....u m t*,miu ■» #nl'i!ilii luiniiii ,u, )'..i."),.'i).iini)nn)))).')l Ign. Fasching-a vdove 1 ključavničarstvo Poljanski nasip it. 8*(Relchovs hiša) priporoča svojo bogato zalogo fitedilnlli ognjt66 najpriprostajilh kakor tudi najfinejših, z 2olto inedjo ali mesingom montiranih za obklade z počnicami ali kahlami. Popravljanja hitro ln po oani. Vnanja naročila se hitro izvrsu. ii)Miiiiia(