▼ gotovini. Leto LXVL, št. $1 Ljubljana, petek j. marca 1933 Cena Din 1.- SLOVENSKI Isnaja vsa* o&d popoldne, izvzema) nedelje in praznike. — inaeraO do SU petit ADln 2.—, do 100 vrst Din 2.f>0 od 100 do 300 vrst A Din 8.—, večji taserat) petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ralja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Dto 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN OPRAVNI8TVO LJUBLJAJNA. finafljeva ulica it. 6 Telefon st, 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. ©6, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvor« 103-Racun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351 Slovenci svojemu kralju Danes dopoldne je posebna deputacija pod vodstvom senatorja dr« Gregorina izročila Nj. Vel. kralju v posebni avdijenci adreso, s katero izražajo Slovenci neomajno zvestobo kralju in Jugoslaviji Beograd, 3. marca. p. S posebnim brzo-vlakom, ki je vozil kot druga Kompozicija ljubljanskega brzovla^a, je prispela davi z enourno zamudo v Beograd veliita deputa_ cija dravske banovine, da izroči Nj. Vel. kralju adreso, s katero so Suovanci v odgovor na znane punktacije dr. Korošca znova zagotovili, da so vdani svojemu narodnemu vladarju in z edin jeni domovini Jugoslaviji v neomajni zvestobi. Deputacijo, ki Šteje okrog 250 članov in v kateri so zastopane vse poKrajine dravske banovine, vsi stanovi, vse važnejše korporacije in ustanove, vodi sivolasi narodni borec, senator dr. Gustav G r e g o r i n. LJubljano zastopajo v deputaciji mestni župan dr. D. P u c, župnik g. Janko B a r 1 e ter mnogi drugi ugledni meščani in predstavniki. Sprejem na beograjskem Kolodvora Na kolodvoru se je zi>raia velika množica beograjskih. Slovencev, deputacijo pa je čakala tudi godba. Ko je vlak pripeljal na prvi peron, je zaigrala godba v pozdrav veselo koračnic^. K sprejemu deputacije sta prišla tudi gg. ministra dr. K r a m e r in P u c e 1 j, navzoči pa so bili tudi vsi narodna poslanci dravske banovine ter celokupni pripravljalni odbor s predsednikom g. dr. Mirkom Goriškom na čelu. Ko so člani deputacije izstopili, so se prisrčno pozdravili s pričakujočimi beograjskimi prijatelji. Z obema ministroma je prispel na kolodvor tudi senator g. dr. Gregorin, ki se je že včeraj pripeljal v Beograd. V imenu sprejemnega odbora je pozdravil de_ putaciio dravske banovine inspektor agrarne banke g. Miloš š t i b 1 e r z vznesenimi besedami ter ob koncu svojega govora vzkliknil kralju, čemur se je pridružila vsa množica, godba pa je intonirala državno himno. Na pozdravni govor gosp. štrblerja je odgovoril ljubljanski župan g. dr. Dinko P u c. čegar besede so bile sprejete z velikim navdušenjem. Deputacija se je nato odpeljala v prL pravljenih avtomobilih v mesto. Posamezni beograjski Slovenci so vzeli mnogo svojih prijateljev na stanovanje, za ostale pa so bili pripravljeni prostori v beograjskih hotelih. Svečana avdijenca Ob 10 so se začeli člani depatucije zbirati pred hotelom Balkan ter so ob pol 11. odšli na dvor, kjer so se postavili v slavnostni dvorani takozvanega s*arega dvora. Točno ob 11. je stopi! v dvorano od vseh vrharno pozdravljen Nj. Vel kralj v spremstvu maršala dvora, ministra dvora in oficirske suite. Adresa Nato je stopil pred vladarja vodja deputacije senator g. dr. Gustav Gregorin ter s primernim nagovorim preči tal nasled* njo adreso: Vaše Veličanstvo! Jugoslovansko narodno in državno edin-stvo je bilo že pred svetovno vojno idral slovenskega naroda. To veliko misel so ie od davnih dui gojili njegovi največji sinovi. Zato je v majniški deklaraciji res slo>enski narod enodušno zahteval to edtnstv« ter -o njegovi zakoniti zastopniki \ soglasju z vsem narodom v proglasu Narodnega veća z du« 24. novembra 1918. sklenili naprositi Vaše Veličanstvo, da proglasi zedinienje Srbov. Hrvatov in Slovencev v skupno in enotno narodno državo. Z državnim aktom dne 1. decembra 1918. je Vaše Veličanstvo z globokim razumevanjem naših nacionalnih ciljev, ko je progla silo ledinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev v enotno državo, uresničilo naše zgodovinsko stremljenje ter je od takrat do sledno čuvalo naše narodno in državno edin-stvo kot našo največjo svetinio. Slovenci, kakor doslej, tudi odslej neomajno stoječi na tako utrjenih temrljih našega narodnega in državnega edin^tva. svečano izjavljamo. da smo pripravljeni hraniti našo enotno in nedeljono Jneo-laviio proti vsakomur, tudi z največjimi žrtvami, ker se zavedamo, da je le v enotni in močni Jugoslaviji pod žezlom dina>tije Karadjor-djevieev jamstvo za naš narodni obstanek, za naš kulturni razvoj ter za naš gospodar ski in socialni napredek. V tej reri izročamo Slovenci v zvesii vdanosti in hvaležnosti ta izraz svoje neomajne volje Vašemu ffeliiSBStvi kot prvemu čuvarju našega narodnega in državnega edinstva v prepričanju, da bodo neumorni napori Vašega Veličanstva za konsolidaci o države v duhu socialne pravičnosti in državljanske enakopravno!>ti. oprti na enotno voljo in sodelovanje vseh iskrenih Jugoslovanov, uresničili ideale Slovencev. Živelo Vp?" Veličanstvo, narodni Kraij Jugoslavije! Živel Kraljevski dom! Živela naša lepa. enotna in nedeljiva Jugoslavija! Svoj govor je dr. Gregorin zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, jugoslovenskemu narodu in kraljevini Jugoslaviji. Depu.acija je odgovorila z burnimi ovacijami vladarju. Nj Vel. kralj s-e je nato v kratkih besedah zahvalil članom deputacije ter pveko njih pozdravil vse slovenske rojake. Nato so b'li Nj Vel. kralju predstavljeni člani deputacije. Nj Vel kralj je vsakemu podal roko ter se z mnogimi prijateljsko raz-govarjal. Nato se je poslovil in med novi* mi viharnimi ovacijnmv zapustil dvorano. Ob 12 je bila avdijenca, ki je zapustila pri vseh naj glob j i vtis končana. Večerja v OSisirskem domu Dre vi prirede beograjski Slovenci svojim rojakom v dvorani Oficirskega doma prijateljsko večerjo, katere se bodo udeležili tudi mnogi narodni poslane; Srbi Hrvati m Slovenci ter rudi več uglednih predstavnikov beo2raic-ke družbe Razpirava v šenčurskem procesu končana Danes so govorili zadnji štirje zagovorniki — Sodba bo razglašena v ponedeljek popoldne Hitler namerava odstaviti Hinden Hindenburg se pripravlja na obrambo in se bo pssl^ži! prepreči Hitlerjeve nakane — Prihodnja nedelja bo us© dočnost vse Nemčije za bo Berlin, 3, marca. Iz dobro poučenih krogov vlade se izve, da je llitler že sesiavil načrt, kako bi proglasil diktaturo za primer, če bi ostala vlada pri nedeljskih volitvah v manjšini. Na vsak način se Hitlerjeva vlada ne misli umakniti, če tudi bi volitve pokazale, da ne uživa zaupanja nemškega naroda. S spretno akcijo namerava vlada izzvati komuniste tik pred volitvami k terorističnim dejanjem, na podlagi katerih bi mogla vlada na to kratkomalo komunistično stranko razpustiti in ji onemogočiti vsako udeležbo pri volitvah. Ker se državni zbor zaradi pomanjkanja primernih prostorov ne bo mogel sestati k daljšemu zasedanju, bo vlada brez kontrole in bo na podlagi zasilne naredbe o zaščiti naroda in države lahko vladala po mili volji. Za volitve bo Hitler združil v Berlinu večje število svojih napadalnih oddelkov ter bo, če bo kazalo, kratkomalo proglasil fašistično diktaturo. V stičnem smislu se je izjavil tudi pruski komisar Goring, ki je napovedal, da se sedanja vlada ne misli umakniti niti oboroženi sili. Hitler se namerava iznebiti tndi Hindenburga. Prisiliti ga hoče, da poda ostavko, nakar bi sam sebe proglasil za predsednika nemške države. Za te namere pa so izvedeli ožji prijatelji Hindenburga, zlasti v vojaških krogih ter so se pripravili na obrambo. V Dobberitzu so koncentrirali močne oddelke državne brambe in zatrjuje se, da se bo Hindenburg že dan pred volitvami preselil v Dobberitz in tam čakal na nadaljnje dogodke. Če bo Hitler poskušal izvesti državni udar, potem bo general Blomberg proglasil vojaško diktaturo. Amsterdam, 3. marca. AA. Berlinski poročevalec »Telegrafa« je smel prisostvovati zasliševanju požigalca nemškega parlamenta. Van der Liibbe je izjavil policijskim organom, da je vse svoje življenje razmišljal o tem, kako bi mogel izvršiti to, kar je storil. Poudar- jal je dalje, da ni prepričan komunist in da je "odklanjal vse stranke. Pač pa ga je njegova vest silila na to. da se povsod bori proti kapitalizmu. Požigalec je naposled izjavil, da svojega dejanja ne obžaluje. „Zadnje volitve" Berlin. 3. marca. g. Minister Goring je na narodno socialističnem volilnem shodu imel govor, čigar konec je prenašala tudi brezžična postaja. V tem delu je izjavil Goring naslednje: \ko bi se bilo postopalo po Hitlerjevi želji, bi bil požigalec državnega zbora že obešen na prvem drevesu. Goring je dalje izjavil, da ni požig poslopja državnega zbora vzrok za iztrebljenje komunistične stranke, temveč je to iztrebi ienje najvažnejša naloga sedanje vlade. Končno je izjavil Goring, da bo nemški narod 5. marca zadnjič volil in da se on ne bo dal od dveh vojakov državne brambe odstraniti iz svojega urada, ne glede na to. kako bodo izpadle volitve. Thalitiantn pobegml v Kodanf? Berlin, 3. marca. g. Kakor se govori, je voditelj nemške komunistične stranke Ernst Thalmann prispel v Ko-dan j.. Berlin, 3. marca. g. Organ socialno demokratske stranke »Vonvarts, ki je bil pred kratkim za dva tedna prepovedan, je bil v »interesu javne varnosti« na podlagi naredbe za zaščito naroda in države zopet prepovedan za nadaljnja dva tedna. Izgon inozemskih novinarjev Berlin. 3. marca. g. Nemška vlada je včeraj popoldne sklenila posebne ukrepe proti onim inozemskim poročevalcem, ki pišejo proti nemški vladi. Kakor se doznava, gre pri tem za izredno ostre ukrepe. Vsi novinarji, ki črpajo svoje informacije iz opozicijskih krogov ali ki oporekajo vladnim trditvam glede požara v državnem zboru, bodo izgnani. Silo za ošftjilo ^lonakovo, 3. marca. \A. Bavarska vlada je prepovedala vse hitlcrjevske organe, ki izhajajo na Bavarskem, za dobo od 1. do 15. t. m. Med njimi j^ tudi najvažnejši hitlerjevski list na Bavarskem »Baverische Ostvvaeht«. Zaupnica španski vladi Madrid. 3. rnaau AA Parlament je s 101 glasovi proti 12> glasovom odbil pred* log o nezaupnici vladi Predlog je stavil radikalni socialist zarad; nedavnih krvavih dggodkov v Casas vecas. Cement v Mestni hranilnici Ljubljana. 3 marca. Za serenta Mestne hranilnice ljubljanske ;e imenovan senator stii sunki so bil« tako močni, da so jih čutili po vsej Japonski in so povsod izzvali velikansko paniko. V prestolnici ie vse zbežalo na ulice in hitelo na prosto izven mesta. Na več krajih mesta so nastali požari, ki pa so iih k sreči pogasili, tako da v mestu samem ni prišlo do večje katastrofe. Pač pa >e bilo mnogo ljudi v splošni zmedi povoženih. Najhuise ie divial potres v Srednji Japonski v okolici Fukushima, v dolini rek Kisomava in Tennu. Mesta NH-agi, Jabte. Kamatsi m Fukusfoima so popolnoma v razvalinah. Po prvih vesteh v teh Uravh ni ostal nrti kamen na kamenu. \amirise te prizadeto mesto Mngi, ki ie doceH uničeno. Tudi vzdolž o-Hale ?e porvSenib mnoso kratev. V potrebnem o-zemlm so nastali katastrof ahv požari, k? Hh soloh ne bo mogoče »v>esel ne. policijo, kjer so ugotovili, da je v papir zavit in z vrvjo povezan človeški embrio Policija poizveduje za materjo. Pred dnevii je bil pekovskemu pomočniku Karlu Rebusu iz Zgornje Šiške izpred L as a nov p gos t i'ne na Vodnkovi cesti ukradeno kolo Begxiš je tatvino prijavil policijri. ki je kolo ž*e odkrila. Tat je namreč ukradeno kolo srkni pod most Glipšč:ce. kjer 5a je n«m neka ženska in izročila policiji. To tu »o že n-' sledi V kokm;i Sibiriji se je te dni odigral razbur'jiv dogodek Rrpzpcselni ftivsr France N. je prišel malo natreekrn domov, pa se je začel prep'rati s svojo ljubico An£«*Ki F. Med prepirom je France nenadoma pograbil škarje in sunil Angelo sedemkrat ▼ levo roko. Vso okrvavljeno so Angelo prepeval- v bolni-co, France je pa moral na pobi cljo. Izgovarjal se je, da se }e hi.pno r**-buril. ker je AugeW razbila steklenico. In tii bila nj&gova U*5t, na drugi strani je p« rudi res, da se je ne more od'križati. Mol bo imel še sitnost: pred sodiščem. Žena preglednika finančne Kontrole Jer* ka Odrin, je šla s svojega stanovania v Podjunski ulici št 1 na trg. Ko se je vrnila domov, je našla v ključavnici ključ, kar jo je silno pres-enerilo, ker je stanov.nje ob odhodu zaklenila in vzela ključ s seboj. V tem je pa že skočil iz *obe neki okoli 20 let staT mladenič srednje postave, oblečen v treneh coat, jo pahni-l od *ebe in zbežal Pri pregledu stanovanja >e opaizila. da je neznanec vzel s seboj srebrno moško fula uro, vredno 400 Dn, 2 srebrni moŠKi žepn-i uri, vredni 1000 Din. 1 damsko uro aa 140 E>in, srebrno žensko o vratno verižico, vred« no 60 Din in zlat poročni prstan, vreden 100 Din. Prijavila je zadevo policiji, naknadno je pa še ugotovila, da je rar odnesel razen omenjenih stvari tudi 3 bankovce p*> 100 Din, ki jih je vzel rz !*«tnice v suknja-?u njenega sina Vla-dvrnirja. Suknjič je- visel v nezaklenjeni omari Vrenw»n*ko oorocilo JZSS Ljubljana, 3. marca, JZSS Je prejel đavi naslednja vremenska poročila: Bfcstrlea-Bohfaijsko jraero: —1, oblačno, 10 cm sreža. Bled: —3, oblačno, 25 cm srenja. Kranjska gora: —3, oblačno, 30 srenja. Kočevje: —3, oblačno. 28 em snega. Koča pri Tamarju: —8, 12 cm prtič-Kofoe: 30 cm snega, smuka dobra. Stran 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 3. marca 19S3. Stanje cest v naši banovini gospodarske krize je bil celotni program glede cestnih del onemogočen Ljubljana, 3- marca, Ha zadnjem zasedanju banovin&kega sveta je bilo govora tudi o stanki cest v naši banovini. Gradbefi program, kakor si ga je bila zamislila uprava banovinskih cest za tekočo proračunsko dobo, je onemogočala gospodarska m nriancua kriza. Zato je bik) delovanje osredotočeno predvsem na dovrsitev že započetih in pri-četek onih gradb, katerih odlašanje ni bik) več mogoče, odnosno za katera so bih finančna sredstva dosegljiva. Modernizacija gornjega ustroja se je lani izvr§iia na banovinski cesti I. reJa Celtie—Rogatec skozi zdravilišče v Rogaški Slatini ob strošku Din 181.000 ter na banovinski cesti H. reda Maribor—Selnica —Ruše v Studencih pri Mariboru ob strošku 213.375 Din. Gradbena dela ua banovinskih cestah, ki so se pričela deloma v letu 1932, delo-ma pa že prej, so se nadaljevala in to na cestnih progah Šoštanj—St Vid—Marijina vas—2etale in Reka—Sv. Areh TI. del (kun 9.000 do 11.500). Izdatki za ta dela so znašate v pretefcli gradbeni sezou-i 569.000 Din- Izvršila se ie preložitev banovinske ceste I. reda Ce)je—Laško v Košnici pri CeJgu ob strošku Din 214.000, preložitev klanca Peterim jek v tiru banovinske ceste H. reda Sv. Jurij—Sv. Urban—Sodna vas, za kar se je potrošilo 250.000 Din, ter dokonča J a zgradfba mostu v tiru dovozme ceste k železniški postal v Tržiču ob stroju 222.000 Din. ZakHučeua so bila nadalje de4a pri cesti Višanja £ora—Polica, Radohova vas— Sela ter mosto^in čez Krko pri Krki in Žužemiber4on. Razen omeno'enth zgradb se je izvršita na nekaterih cestah temeljita obnova cestišča, izvršile večje korekcije in preložitve, ker je to zahteva! novodobni promet. Obnoviti ie bn*o treba večje objekte, zidove, mostove, za kar stro&ki ne morejo c breme rodnega vzdrževanja, kar pa je bHo potrebno in neizogibno deloma zaradi zastarelosti otoieJrtov, defcoma v interesu državne varnosti. Med drucwni deri je tu omeniti napravo opornih zidov na banovinski cesti pri 2eleznikm, popravijo mostov na banovinski cesti Rašica—Kočevje, provizorno popravo mostov' na Jezerski cesti, razširitev banovinske ceste v odseku Kamnik—Stahovica in obnovo cestišča na banovinski cesti II. reda Sv. Pavel —Koseze—A rja vas, ki se je dovršita v odseku Savinjski n»st—Petrovce. Tudi sreski cestni odbori so iz lastne inicijative sodelovali pri takih manjših preložitvah in korekcijah v popolnem razumevanju zahtev sodobnega prometa. Kraljevska banska uprava je sodelovala z ostalimi zakonitimi prispevnimi faktorji pri zgradbi važnih občinskih cest, kateri gradbeni stroški so presegli finančno moč prizadetih občin. Važnejše take zgradbe so občinske ceste Licenca — Križni wh, od katere se je v letu 19.32 dogradil 1 km v odseku Licenca — Sovič, cesta Sv. Peter — Ložane, kjer se je letos pričelo z dograditvijo do vozne ceste za dovoz kamna, Ruperče — H cm, Cerina — Stojdraga, Velike Malence — Globočioa — Stojdraga. Banska uprava je nadalje dovolila za manjše cestne mi mostne zgradbe občinam banovinsko podporo v mejah, odobrenega proračuna ter dala na razpolago svoje strokovne moči in izvršila potrebne tehnično dokumente, kolikor je to dopuščala zaposlenost osobja, V tekoči budžetni perijodi so bile podpore deležne dosedaj občina Ad-lešiči z zneskom 20.000. Cerknica 4000, Dol ob Kolpa 5000, Dramlje 4000, Genterovci 1000, Podzemelj 8000, Radatoviči 50.000, Brezovica 5000, Srednja vas pri Bohinju 20.000, Stari trg 45.000, Šmartno na Pohorju 20.000, Talcji vrh 10.000 in Turjak 15.000 Din. Občni zbor ASK Primorje Khib poziva javnost, naj ga podpira pri pripravah za tekmovanje v nacionalni Ugi izbijana, 3. marca, Snoči se je v zeleni dvorani Uniona nadaljeval 25. januarja prekinjeni občni zbor ASK Primorja. Zborovanje je otvori 1 predsednik Sancin, ki je uvodoma omenil dogovori- z vodstvom SK Ilirije glede fuzijo. Obsodil je letake, ki so bili naperjeni proti khibu in »e poudaril, da se je ASK Primorje vedno udeleževal vseh nacijonaluih manifestacij in zaradi tega ne gre, da bi se klub napadal z besedami: >Z znanim anacionalnim tržaškim debaklonic. Predsednik je pozval članstvo, naj z vsemi močmi pomaga nogometašem, ki so poklicani, da zastopajo čast kluba rn slovenskega sporta v nacijonalni ligi. Pred prehodom na volitve je bila otvoljena debata o poslovanju odbora »Inž. Debelak je kritiziral postopanje odbora glede pogajanj o združitvi s SK Ilirijo. Odbor bi moral najprej vprašati za mnenje članstvo, preden je začel pogajanja, in bi lahko od njega slišal, da pogajanja glede fuzije sploh niso potrebna. Vprašal je predsedstvo, da li se mogoče še danes vrše nekake sondacije terena pri SK Iliriji. Ko je predsednik odgovoril, da o tem ničesar ne ve, je govornik apeliral, naj se taka pogajanja tudi t bodoče ae vrse, kajti AS-K Primorje je pokazalo take sposobnosti, da se danes lahko imenuje ono matica slovenskega sporta. Vprašal je nadalje, zakaj se ni vodstvo družilo z drugimi klubi, saj jih je dosti v Sloveniji. Sedaj, ko gre za čast slovenskega nogometa, naj se drugi pridružijo Primorju in podprejo klub t njegovom, delovanju. Predlagal je resolucijo, ki naj poudarja, da je Primorje s poštenim delom zaslužilo, da ga javnost podpira. Predsednik je odgovoril na izvajanja ki ž. Debelaka, da so bile sklicane vse sekcije in starešinstva in so razpravljali o fu-xiji. Odredil je lOminutni odbor. Po zo-petni otvoritvi je inž. Debelak prečita! resolucijo in &o rborovalci sklenili, naj se v s vrbo njene izpopolnitve izvoli poseben odbor. Dr. Biraa, podpredsednik kluba, je poudaril, da se Je treba temeljito pripraviti za tekmovanje r nacijonalni ligi ki mora pri tem klub podpirati vsa naša javnost in časopisje. Treba je t to svrho preurediti poslovanje kluba in je za to predlagal dva odbora, ki naj pripravita teren za bodoče naloge. Sklepi teh odborov bodo predloženi v potrdilo starešinskemu odboru oeciroma izrednemu občnemu zboru. K besedi se je oglasilo še več govornikov, ki so v glavnem zagovarjali predlog dr. Birač, da naj se izvoli ta eksekntiva io sanacijski odbor. Dr. Bulje vič je v imenu nogometašev izjavil, da so proti centralizaciji, so pa za tri- ali štiričlanski odbor, ki se bo pa moral v enem mesecu svojega obstoja, zlasti brigati »a nogometaše. Predsednik je dal posamezne predloge na glasovanje in je bil sprejet predlog dr. Birse, s katerim so prišli t eksekutivo načelnik Sancin, ravnatelj Cuatovič, ravnatelj Setrna in inž. Debelak, v sanacijski odbor pa načelnik Sancin, ravnatelj šel ina. dr. Birsa, Savo Sancin in dr. Dougan. Potem je bili sprejeta naslednja reso-lactfa: >Ćlanstvo ASK Primorja, zorano na rednem občnem zboru dne 2. marca 1933, soglasno ugotavlja, da Je klub pod vzel vse potrebne korake, da omogoči slovenskemu reprezentantu r nacijonakii ligi čim uspešnejši nastop ter je bil v dosego tega pripravljen doprinesti tudi težke žrtve. Razvoj dogodkov zahteva, da ASK Primorje sam prevzame nas« to težko nalogo. Občni zbor, metopaooč stališče, da je ta naloga eminentna«* ntoa^a za onattt slovenskega sporta, ugotavlja, da gre ta dolžnost preko ožjih klubskih interesov ter ima splošni značaj, ki narekuje potrebo združitve vseh pozitivnih športnih sil. Zato apelira ASK Primorje na vso slovensko športno javnost in še posebno na vse merodajne faktorje, da klub pri tej odgovorni nalogi podpro v vsakem pogledu. Še posebej pa apelira na ljubljansko športno ja'vnost in športne forume v Ljubljani, da s polnim razumevanjem omogočijo uspešno nastopanje predstavnika slovenskega nogometa v tekmah s predstavniki Beograda, Zagreba in ostalih jugosloven-skih centrov. AS-K Primorje izjavlja, da bo stopnjevalo svoje delovanje za čim uspešnejše uve-ljavljenje športne sposobnosti Sloven • v v letošnji nacijonalni ligi. Istočasno naslavlja še posebej apel na vse ljubljanske športne organizacije, ki zamorejo podpreti s pravilnim razumevanjem ASK Primorje v tej težki nalogi, da tudi one po svojih močeh prispevajo k afirmaciji slovenskega sporta. ASK Primorje z veseljem pozdravlja vsakega poedinca, kakor tudi vsako športno organizacijo, ki se bo odzvala njegovemu pozivu, obenem pa naglasa, da gre samozavestno v borbo, a se pri tem zaveda, da bo njegov uspeh v veliki meri odvisen od zaslombe tako posameznika, kakor tudi naših merodajnih činiteljev.< Predsednik je končno povedal, da se bo vršil izredni občni zbor 5. aprila, in je zborovanje zaključil. Sobota 4» marca — KAZINA Plesni turnir Nastop zagrebških parov H koncertu godalnega kvarteta Ljubljana, 3. marca Z današnjim koncertom, ki se bo vršil ob 8. uri zvečer v Filharmoniji, stopajo mladi umetniki, združeni v godalni kvartet, ns lastne noge ter prevzamejo nase ene »Ljubljanski godalni kvartet«. Duhovni oče kvarteta, njegov vzgojitelj in vodniik prof. Jan Slais sme po dve in polletnem nesebičnem in požrtvoval nem trudu brez skrbi gledati v bodočnost mladega udruženja, ki sestoji iz štrrih naših najnadebodnejšth poklicnih glasbenikov: Pferferja Leone (I. viol.), Staniča Fran j* (II. viol.), §ut§teršča Vinka (viola) in Bajdeta Otona (ček>). Prepričani smo, da z osamosvojitvijo »Ljubljanskega godalnega kvarteta zraste tudi produkcija naših komorno - glasbenih del. V resnici je kvartet povzroči1, že sedaj, da so se za to najvišjo in najintimnejšo glasbeno panogo zaceli zanimati tudi naš; komponisti in poleg del L. M. Sknjanca, SI. Osteroa, M Li-povsfca slišimo že o novih deKh P. Sivica, D. Svere. M. Bravničarja. Rojstno mesto godalnega kvarteta, Ljubljana, je dolžna, da delo mladih, a nad vse resnih, ljudi z zanimanjem zasleduje ter godalni kvartet z najširšim obiskom njegovih koncertov podpre Ljubljanskemu godalnemu kvartetu pa vsi želimo na njegovem za početem trn je vem potu trdno vero v svojo misijo, krepko voljo za dosego stavljenih nalog, neločljivo medsebojno prijeteljstjro in najlopščh uspehov sebi iti nem v čast in ponos. premiera ob 4n 7« 1» 9* gg| Zadnji dnevi (pompejev >O.000 sodelujočih. Ogorčene borbe z divjimi zvermi. Isforuh ognjenika, potresna katastrofa, U je uničila cvetoče mesto NajmoDumentalnejse filmsko delo kot Rim Marija Varkony Predprodaja dnevno ob 11. uri dopoldne ZVOČNI KINO IDEAL Pretresljiva ljubavna tragedija v Splitu Poroči* korvete Branko Hribar je ustrelil svojo izvoljemko in sebe Ljubljana, 3. marca, že vćeraj amo ua kratko poročali o pretresljivi ljubavni tragediji, ki se je odigrala v sredo zjutraj v SpEtu. Tragedija spominja na najpretresljivejfie ljubavne romane. V smrt sta šla dva mlada zaljubljenca, 24letni poročnik korvete Branko Hribar in njegova hcvoljenka 22letna Groedana Aljinovič. Hribar je ustrelil najprej n*fc> naravnost v srce, potem je pa pognal še sebi kroglo v prsa. Dekle je takoj obležalo mrtvo, Hribarja so pa prepeljali teško ranjenega r bohiieo, kjer Je todi kmam umrl. Hribar ki Grceckana sta« ae še davoo imela rada. Sestajala sta se navadno na terasi svetilnika. Kadar se pa nista mogla sestati, sta si pisala vroča ljubavna pisma. Vzeti se pa nista mogla, ker so jima stale na poti nepremagljive ovire. Grozda-nin oče, zidar Franjo Al#novič, je vedel za ljubezen svoje hčerke m tudi za ovire, ki &o ji stale na poti, da se ni mogla poročiti s Hribarjem. Da bi prebolela svojo ljubezen, jo je poslal oče v Šibenik, toda zaljubljenca sta si ves čas pisala, in ko se je Grozdana pred dobrim tednom vrnila v Split, sta se začela ponovno sestajati. V torek zvečer sta ae zopet sestala in vse kaže, da sta sklenila skupno umreti. Naveličala sta se bila borbe s težavami in ovirami in zadnjo noč sta preživela skupaj ob morju. Zgodaj zjuiraj sta prišla na teraso lukobrana, kjer sta se tudi prej večkrat sestajala. Prišla sta na teraso že s trdnim sklepom skupno umreti, kar je razvidno iz tega, da sta odložila suknje, da bi krogli laitfe predrli srci. Sedla sta in Hribar je z levo roko objel dekleta, Groz-dana pa z desno njega in tako sta sedela objeta, dokler nista počila po vrsti dva strela. Čuvaj morskega svetilnika Josip Pensa se je tatooj prebudil m ko je prise. na teraso, je zagledal grozen prizor 9re.ri terase eta ležala zaljubljenca, dekle je imelo se odprte oči, pogled uprt v faa'a. Hribar pa je držal v rokah noene ;oare in jih nervozno stiskal. Čuvaj je takoj <. na-zil, da imata oba okrvavljena prsa in sp**-znal, da se je odigrala strašna crage.iija. Hribar je še nekaj govoriL čuvaj je prijel dekleta za roko in se prepričal, da je mrtvo. Hitel je na policijo povedat, kaj se je zgodilo. Policija je takoj poslala v pristanišče komisiao, ki je prepeljala 'e^ko ranjenega Hribarja v bolnico. Bil je Se toliko pri močeh, da je med prevozom izjavil, da z Grozdano nista mogla oiti srečna rn zato sta sklenila skupno umreti. Hribar si je bil pognal kroglo pod srce ua rana je bila smrtna. Do opoltne mu ie otrpnil ves spodnji del telesa, popoldne pa ^e izdihnil. Pri Hribarjevi postelji je bil ves čas njegov oče Lovro, učitelj in bivši dobrovo-IJec iz Dobrudže, skupaj a Brankovo mačeho. Branko je očeta prosil, naj mu odpusti in ko mu je oče vse odpustil, ga je solznih oči objeL Ko je čutil, da se mu bliža smrt, je zašepetal: >Vse je končano«. Čim je iz-j dihnil, so odnesli njegovo truplo v mrtvašnico državne bolnice, kjer 'e že ležala na mrtvaškem odru Grozdana, ta^o da s*a ležala zaljubljenca skupaj na mrtvaškem odru. Na Hribarjevem stanovanju so potem našli več poslovilnih pisem. V enem piše Grozdana, da gre rada z Braakom v smrt. Pred smrtjo sta bila £e na večin pustnih prireditvah in na eni sta naročila orkestru, naj jima zasvira posmrtno koračn.co. V poslovilnih pismih prosita oba, ua ju skupaj pokopljejo. Tej želji je bik) tudi ustreženo in danes dopoldne £o položili žrtvi na splitskem pokopališču v skupni grob. Župan dr. Puc za knjižno akcijo Ljubljana, 3. marca. Radi poudarjamo, da jc Ljubljana kulturno in gospodarsko središče vseh Slovencev, toda vendar nismo vedno storili vsega, kar bi bila naša dolžnost, če hočemo tako središče biti. Le prečestokrat pozabimo, da gledajo oni deli našega naroda, ki niso svobodni, v Ljubljano z neomajnim zaupanjem m trdno nado, da bodo našli ravno tu razumevanje za svoj položaj in za svoje težnje. Lokalne zadeve pa, medsebojni spori in vsakodnevne brige nam zastrejo čestokmt oči, da ne vidimo, kaj je naša največja in prva naloga; skrb za ohranitev vseh tistih, ki govore naš jezik. Čim manjši je kak narod, tembolj ga bodi vsaka izguba m zato je ravno za nas Slovence narodno obrambno delo ena najvažnejših naših nalog. Pripravite knjige! Se nikdar pa niso bili oni Slovenci, ki žive izven mej naše države, v žalostnem položaju, kot so danes. Duševno suženj* stvo, v katero so vklenjeni, je doseglo v prosvitljenem 30. stoletju vrhunec. Zato je naša dolžnost, da jim damo vsaj duševne hrane, ako jim že drugače pomagati ne moremo. Prispevajte z denarjem za knjižno akcijo! S svojo knjižno akcijo se >e naše dija-štvo postavilo znova na čelo narodno-obrambnemu deki. Stopilo je s tem na pot, ki so jo hodile vedno s ponosom vse naše akademske organizacije. Ta pot je prava in vodi do realnih uspehov. Pravic našega jezika r*e bomo ohranili z medlimi frazami, marveč le z resnim delom m naporom. Zato naj bo ta akcija blagoslovljena in podprta od celokupnega našega prebivalstva! Zupan dr. Dinko Puc. Iz škofje Loke — Anica Anfceie "f. Vso škofjeVoško javnost je v sredo dopoldne globoko pretresla vest, da je umrla v ljubljanski bolnici gdč. Anica Ankeletova. pisarn ska uradnica pri notarju Stevu Sinku. Pred osmimi dnevi je odšla pokoj rti ca v Ljub-I Ijano na operacijo slepeča, a je namestu , zdravja nesla smrt. Kruta usoda je iztrgala rz naše srede mlado življenje, ki se je loorlo do nas fcađco rekoč preko noči. Na-5a gdč. Anica ;e bik navdušena Sokolića, bivša podnečelnica, stalna sodelavka odra in skratka plemenit značaj, ki mu ne najdeš kmalu para. Blagega src«, odkritosrčnega in dobrega značaja m simpatična po svoji zunanjosti je bila v vseh Škofjeloških Ikrogfh vsikdar dobrodošla. Njena smrt je potrla nas vse. K večnemu počitku jo 6pre-nvmo danes ob 16. Naj počiva zlate duša mirno v mnogo, mnogo prezgodnjem grobu; hudo prizadetim svojcem nase najiskre-» nejše sožalje! Koledar, Daoe>: P^tek, 3. marca katoličani: Kuni-guoda, Mislav, pravoslavni 18. februarja. Današnje prireditve. Kise Matira: Gospa s4 ne želi otrok ob 16. Kino Ideal: Zadnji dmvi Pompejev. kino Dvor: Pod gTehom. ZKD: »Revizor Haselhahn« ob U.15 v kinu Matici. Prirodosnanđtvena »ekrija Muzejskega društva: predavanje dr. V. Mersola ob 18. v fizikalni dvorani realke. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta ob 20. v Filharmnični dvorani. Umetnostno zeodovin>l;o društvo: predavan,; e ob 20. v verandni dvorani Uniona. Podporno društvo za gluhonemo niladiuo občni zbor ob 17. v gluhonemnici. Ribarsko društvo: društveni sestanek s predavanjem ob 20.30 v resiaviacii hotela rAtetropoU. Predavanje g. R. S. Kdcklerj« ob 20. »O svoji dveletni ekspediciji po Afriki n Evropi« v spodnjih prostorih hotela Miklič. Prosvetni večer v Mostah: predavanje dr. Fellacherja o Koroški ob 20. v Sokol-ekem domu. Dežurne lekarne. Danes: Dr. Piccoli, TvrŠeva cesta ti in Bakarčič, Sv. Jakoba tre 9. Jzpoc/ sita ftt rtftfo Poleg krize nas tare še šušmurs t\xx, mtt* zašfvo, nelojalna konkurenca, poslo\rna nemoralnost ali nemoralna poslovnost m druge podobne grdobi je. Kaj čuda fore;, če se pritožujejo poklicni brusači, da Jim delajo mesarji nelojalno konkurenco z brušenjem nožev. K mesarju moraš itak vsaj enkrat na teden, če ti še kaj zaupa na j knjižico, kajti ob samem kruhku in krompirju človek težko živi. So pa vzames mL mogrede s seboj skrhan nož, da ti ga uslužni mesar brezplačno nabrusi. Vsaka para }e dobra, kjer »e prihrani. Toda glej zlomka, mesar m ti si a se grdo pregrešila nad poklicnimi brusači, ki Jim odjedata kruh. Nič ne pomaga, še bolj se bomo morati specijalizirati in kategorizirati, kakor smo se že. Če se ti bo odtrgal gumb od hlač, ne boš smel potožiti nesreče svoji boljši po* lovici a ponižno željo, da bi ti ga prisila nam za j, niti si ga ne boš smel prištti sam, temveč boš moral prijeti v eno roko gumb, z drugo pa hlače in hajdi k najbližjemu poklicnemu krojaču, da ti bo gumb prisil. Proč z nelojalno konkurenco! Danes in jutri ob 14.15 uri v ELITNEM KINU MATICI Vlasta Burian najboljši češki komik v filmu REVIZOR HASELHUHN Bomba smeha! Smeh in krohot! Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. Petek, 3. marca: Zaprto. Sobota, 4. marca: ^Celjski grofje«. Posled-njič v sezoni. Izven. Globoko znižane cene (sedeži od 5—15 Din). Nedelja, 5. marca: Ob 15. uri »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Izven. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: »Gospa ministrica«. Izven. Znižane cene. Nedelja v ljubljanski drand. Ime 5. t. m_ popoldne ob 15. uri se vprizori v drami izredno zabavna mladinska igra: »Pastirček Peter in kraj Briljantin«. Nobena mladinska igra še ni tako zabavala navzočega občinstva, kakor »Pastirček Peter«. Kdor se želi izvrstno zabavati, naj ne zamudi te predstave. — Zvečer ob 20. se pa igra Nu-šičeva komedija »Gospa ministrica« v režiji g. Liipana in v običajni zasedbi. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. »Dama z zelenimi klobuki« je naslov nove francoske veseloigre, ki pride v repertoar nase drame. V Parizu se je igrala skozi dve sezoni in doživela preko 200 predstav. Dejanje se vrši v provincijalnem mestu v Franciji ter obravnava usodo starih dam, ki niso imele ničesar od svoje mladosti. Delo režira prof. šest. Premijera bo v četrtek, dne 9. t. m. Opera. Začetek ob 20. Petek, 3. marca: »Mala Floramvo«. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba. Red A. Sobota, 4. marca: »Ftusalkac. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne pre-zidenta dr. T. Masarvka. Red D. Nedelja, 5. marca: Ob 15. uri Baletni večer Pia in Plno Mlakar. Izven. Znižane cene. Ob 20: ^>Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 6. marca: zaprto. • Pri slavnostni predstavi v proslavo rojstnega dne prezidenta češkoslovaške republike dr. T. Masarvka se vprizori Dvo-fakova opera >Rusalka«. Pred predstavo zaigra operni orkester obe češkoslovaški himni. Kipu prezidenta Masarvka pa se poklonita s primemo deklamacijo deklici v slovenski in češkoslovaški narodni noši. Zasedba vlog je: ga. Gjungjenac, ga. Thierry ter gg. Betetto in g. Gostič. Dirigira gosp. štritof. Predstava se vrši za red D. Nedelja v ljubljanski operi. V nedeljo dne 5. t. m. popoldne ob 15. uri se ponovi poslednjič kot izven predstava Baletni večer, ki sta ga nastudirala plesna umetnika Pia in Pino Mlakar. Ta, zelo efekten plesni večer, se ne bo več izvajal kot izven predstava, ker odideta oba umetnika v kratkem v inozemstvo. — Zvečer ob 20. pa se ponovi opereta »Pri belem konjičku«. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. Živčno bolnim in otožnim nudi mila, na_ ravna »Franx Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Iz Trbovef — Veliko rudarsko zborovanje. Jutri ob 16. uri se vrši v Delavskem dormu ve_ liko zborovanje rudarskega delavstva, ki ga sklicuje n. skupina rudarske zadruge. Na zborovanju bodo poročali delavski zaupniki o svojem delovanju In o položaju rudarskega delavstva. — Nove občinske takse za leto 1933. Novi občinski proračun občine Trbovlje predvideva sledeče takse, ki se bodo poleg drugih doklad in pristojbin pobirale: za lovske pse Din 50 za pse-čuva je Din 100, za izstavitev živinskega potnega lista prL bitek po Din 1.40, 1.20 in 0.90, za ogled mrliča Din 20, za prireditev koncertov, predstav itd. po Din 5, od gcKJbenih avtomatov v javnih lokalih po Din 50, za prekoračenje policijske ure po Din 50, za ogled in uradno dovoljenje zgTadbe po Dio 50, za sprejem drugih občanov v tukajšnjo občinsko zvezo po Din 250 m za izdajo raznih ^pričeval laja v ki potrdil poleg predpisane državne takse po 1 Din občinske taksne đokfode. Zimski dan RK ▼ Novem mesto Novo mofiro, 2. marca. Kot s«»o kratko ie poročali, jo prire-dV prošk) soboto krajewi odbor Rdečega križa v telovackkici »ove §o4e rvo$ običajni »ZimsAri dan«. Na nJem so sodelovali poJmiladki Rdečega križa novomeSke ri-lrmazkje, meščanske in d©8ke osoovue Sole. Na zknnazm sta j«n priskočila na pomoč še Ferijalni savez m Pod^acVek Jadranske straže. Sledflri }e nastopil s svojim orkeMrorn, M je »vodoma dovršeno zasviral ML Revovo ~Kranico GoJcondrje*. PreoSsedrvfik krafcevueca odbora, notac jf. Matnia Marinček >e v .»branem govoru povdarjaJ pomeri in namen društva Rdečega križa ie bodri zlasti mladtfho k njegovim idealom. Prav prisrčno je za »j-ri« recitiral Marjan Be+e, učenec osnovne sole, Golarjcv sestavek ^Mati«, deJdamacija Zupančičeve »Dume« od srraoi gumnaslh oev je iz neztn»jni«h razlogov odpadla, kar je zelo Skoda .ker razpolaga zavod s sijajnimi dektematorji. Pevski zbor meščanske šole ]e pod taktirko učitelja g. K. Str-benka prav uglajeno od/pel tri pesmi: J. AAjaž: »Trigiav moj dom«, hrvatsko aa-rodno »Tri tičice« in skivensko narodno »Nocoj je on lep večer«. Za njimi so m-pefc Je grmnazijski Fe-rijaJci pod vodstvom nastavnika D. Fona Schwabovo »Koroško himno« in V. Novakovo »Sanak spava*. Ta je posebno vžgala. Vmesne točke je spretna popokril orkester. Voda ga predsednik P. J. S. na giimiaztiji, šestosolec g. Miro Saje. Orkester ie še mlad in je bil to njegov krstni nastop- Probi 1 ga je odlično. Zasviral je pole« uvodne točfke se: Louis Oreghovo »Šepetanje pfesa« m A. Dagnvarorfovo rusko koračnico »Hreoene-iWe po nomovmic. Bil je prav lop večer. Zadnje spoznanje je, če spoenaA, da st iieepametaD »SLOVENSKI NAROD«, dne S. marca 1933. Stran ^ film globoke očetovske ljubezni in najnesnejših čustev! film, ki bo slehernega ganil jm do solz! Moj Sodelujejo še: HERMANN THIMJG, MAKS ADALBERT, LICLE ENGUSCH, HILDE HILDEBRANDT in drugi. leopold V glavni vlogi ljubljenec filmske publike GUSTAV FRoHLICH JUTRI! JUTRI! ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti — Rett*or ljubljanske univerze v Beo. jrriidu. Rektor ljubljanske aniverze dr. Ma. tija Slavic je odpoto/a' v Beograd, da na merodajnih mestih intervenira giede ure_ ditve vprašanja nase univerze. Vls^kočcIci zaradi tega. §e čakajo z vpisovanjem, upati pa je. da bo zadeva kanalu rešena, čaka se le na vrnitev g. rektorja. — Nov Ust. Skupina intelektualcev v Tuzli je pokrenila akcijo za ustanovitev lokalnega lista, ki bi se imenoval »Tuzlanski glas« in bi izhajal vsak dan. Tuzla, ki ste>e 17.600 prebivalcev, b imela tako dva lista, ker izhaja tednik »Hiikmet« že več let — Preklic dražbe lova. Za ponedeljek, dne 20. t. m. in sredo, dne 15. t. m. pri s reškem načelstvu v Kamniku razpisana dražba lova Gocd in občine Krašnja se ne bo vršila. — Denar iz Amerike. Vidmar John, ki je odpotoval v drugi polovici leta 1932 iz Zed. držav Amerike v domovino, naj se oglasi osebno ali pismeno pri izseljeni-škem nadzorniku v Ljubljani, kjer ima dobiti nekaj tisočakov, katere je založil sam pred odhodom vz Amerike. — Zagrebški »Merkur« dobi komisarja. Poročali smo že o sporu, ki je nastal med člani zagrebškega »Merkurja«. Zadnji občni zbor so morale oblasti razpustiti in zdaj dobi »Merkur« komisarja, ki bo prL pravil vse potrebno za sklicanje izrednega občnega zbora. Mesto komisarja so ponudili predsedniku v ostavki dr. Ražmu, ki je pa ponudbo odklonil. — Ameriški turisti v Dubrovniku. V I>ubrovnik je prispel v sredo zjutraj uri-stični parnik »Empress of Au3tralia«. ki je pripeljal 241 ameriških turistov. Opoldne je krenil parnik proti Kotoru, od kc* der bo nadaljeval pot v Grčijo. — Redukcije v rudniku Kreki, v držav, nem rudniku Kreki so odpustili nad 200 rudarjev, ker so delo znatoo omejili. Tako se je število brezposelnih rudarjev Se povečalo in znaša sedaj že okrog 700. Delavske organizacije so se obrnde na ministra za šume in rudnike s prošnjo, naj ukrene vse potrebno, da se »ipuščen: rudarji takoj vrnejo na delo, ker jrni druge_ ga zaslužka ni mogoče oreskrbeti. — Nov grob. Davi je umrl v Gornjem Logatcu posestnik, gostilničar in trgovec g Ivan R i h a r. Pokojni je bil daleč naokrog znan kot izredno Simpatičen in £na-čajen maž, k 50 ga imeli vsi radi Pogreb bo v nedeljo ob 16 na domače pokopali<šve. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačmo, južno vreme s padavinami-Včeraj je bilo v Beogradu lepo, drugod ie pa Že kazalo, da se bo vreme sklsalo. Najvišja temperatura >e znašala v Spl-itu 10, v Beogradu 8, v Skop'iu 7, v Zagrebu m Sarajevu 6. v Ljubljani 4.6. v Mariboru 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766, temperatura je znašala 0.6. — Smrtna obsodba v Bitol.iu. Lani 18. oktobra je bil izvršen v vasi Resna blizu BitoLja grozen ziočiin. Neznan zločinec se ie splazil ponoči v hišo Čelika Usejtnoviča in je s sekiro gospodarju razkla! glavo-2ena je skočila prestrašena s postelje in tudi njo je ropar udaril s sekiro, da je čez nekaj dni umrla. Krita je zdrami! 13 letnega Usejnovićevega sina in tudi nanj je tolovaj navalil ter mu odsekal levo roko. Sum je padel na najstarejšega Celikovega srna kovača Ožafera. Aretirali so ga in ram je zločin priznal. Te dni se je zagovarjal pred sodiščem In je bil obsojen na smrt na vešalih. — 70 letni oče ubil sina. Pred sod'ščem v Kutini se je zagovarja! te dni 80 letni Djuro Kepec, ki ie iani 15. septembra s kolom ubil svojega sina Ivana. Starca so obsodil- na tri leta težke ječe. — Ganljiv primer prijateljstva. Pred sodiščem v Banjahiki se je vršila včeraj zanimiva obravnava proti Bošku Tadiču. ki ie ubil pred meseci svojega očeta. Po zločimu je odšel k svojemu sorodniku Peji Tadiču in mu povedal, kaj je storU. Boško je ožerrjen, Pejo pa samec in ker sta ve-lKka prijatelja, je Pejo prevze! nase zločin, da bi reSil priiatelja. Oblasti so pa ugotovile, kdo je pravi morilec in tako sta Ma obsojena oba, Boško zaradi uboja na 6 let Pejo pa zaradi krive prisege na 6 mesecev. — 107 letna starka omrla. V Subotci re umrla najstarejša meščanka Ana Kopun o vič. stara 107 let- — Človek v borbi z volkom. Na planini Maje vici pri Tuzli se je pojavilo mnogo vo?kov. V sredo zvečer se je vračal z mesta čez to planino kmet Ostoje Ga-vrančevič Blizu hiSe sta ga napadla dva volka, kmet je začel klicati na pomoč, toda nikogar ni bilo blizu. K sreči ie en vo*V sam zbežal v gozd. drugi je pa še naprej napadal kmeta, ki je imel v rok: debelo palico. Borba je trajala tako do-lgo, da se je kmetu posrečilo suniti volka s palico v žrelo in ga toliko premotit, da je prestrašeni možakar splezal na bližnji hrast in se rešH. — Starešinsko društvo bivših članov JugosrOven&kega akad. društva »Triglava« v Mariboru ima v nedeljo dne 12. marca 1933 ob pol 10. uri dopoldne v hotelu r-Orel« v Mariboru izredni občni zbor z dnevnim redom Razprava in sklepanje o event. razpustu akademskega društva Triglav v Ljubljani. 145-n Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem, času. Spričeval? iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« gren-čica se dobi i vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liutilfane i — Proslava rojstnega dne prezidenta ĆSR dr. T. G .Masaryka. Jugoslovansko češkos.ovaška liga in češkoslovenska ObrK1 v Ljubljani priredita, kakor smo že obja vili, proslavo rojstnega dne prezidenta T G. Masarvka, ki se bo vršila v soboto 4 t. m ob 20. v Narodnem gledališču s slavnostno predstavo Dvofakove opere >Rusa. kac v odlični zasedbi Pred predstavo se poklonita Slovenca in Čehinja v narodnih nošah s slavnostno deklamacijo v slovenskem in češkem jeziku prezidentovemu kipu Po predstavi bo v restavracijskih prostorih >Zvezde< prijateljski sestanek vseh prijateljev češkoslovaško-jugoslovvnske vzajemnosti, h kateremu vabimo vse naše narodno občinstvo Oni člani Češkoslovenske Obce, ki so že naročili vstopnice, naj jih takoj dvignejo pri sriedališki blagajni —Ij ToZbe nad blatom so pri nas že povsem vrsaJvdanje kot je pac tudi blato. Nič ne pomagajo ce mile ter ponižne prošnje, niti nerganje ter zabavljanje, blato je in ostane kot potrebno zlo in ljudje ga morajo hočeš nočeš meSati ter broditi po njem. Dan za dnem je čedalje bolj blatna zlasti ^Zvezda« in mastno blato se kar cedi posebno na solnčnih nabrežjih ob Ljuto. ljanici, n. pr. na Cankarjevem in Sv. Pet ra nasipu. Zdi se, da čakajo, da bo blato izginilo z lepim vremenom samo od sebe in ljudje se tudi s tem najbolj tolažijo. —lj Posebnih dobrot so deležni obiskovalci glavne pošte. Na fasad? poštnega po slopja gnezdijo golobi ki ne poznajo mestnih higijenskih predpisov, zato češče kaj kane s fasade pred vhod. pogosto pa tudi temu aH onemu obiskovalcu na kiobuk ali za vrat. Večkrat se je tudi govorilo, da so se pred posto začudeni ustavljali tujci, ki so imeli opravke na pošti; čudili so se. čemu in odkod prejemajo obiskovalci po_ ste to posebno nagrado za obisk. —lj Strossmayer.ieva proslava v Šiški. Občinstvo ponovno opozarjamo-, da priredi Sokolsko društvo Ljubljana - Šiška dre vi ob 20. v Sckolskem domu prosvetno telovadno akademijo v proslavo svojega ustanovnega člana škofa Strossma-veria. Pri proslavi sodelujejo operna in koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova. operni pevec Peter Burja, oktet Ljubljanskega Zvona, Član opernega orkestra g Jermo! itd. Prihitite vsi, ki ljubite sokol-stvo itn spoštujete prvoboritel'ja vseslo- vanske in iugos'ovenske dfrje. —lj Mestni tiskovni referent. Govori in tudi piše se da je mestna občina te dni oddala mesto tiskovnega referenta m da je to meste dobil nekdo, ki še ni bil v mestni slu*bi. Po naših informacijah to mesto še ni oddano, pac pa je bil na eni prejšnjih sej za to izbran mestni arhivar g. Fabjančič Govorilo se je tudi, da bo mesto referenta dobil baje g. Lojze Slano, vec. Dobro bi bilo. če bi se ta zadeva končno razčistila morda sporazumno s stanovsko organizacijo naših novinarjev. —lj Krmežlavo vreme smo dobili čez noč. Zopet je prevladal jug. zato je začelo deževati. Na južno vreme se je težko zanesti; dež se lahko zdaj kaj kmalu sprevrže v sneg, ker se ozračje lahko hitro shladi. če bo pa jug pobral ves sneg, te_ daj je zimi odklenkalo. Meščani niso posebno zadovoljni s cmeravim vremenom zaradi strahointega blata, povsem obupani pa so zlasti smučarji ki so pričakovali, da bo suh sneg ležal do maja. —lj Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine v LJubljani ima svoj redni občni zbor v ao-boto 4. marca 1933 v salonu gostilne pri Mraku, Rimska cesta 4. Začetek ob 19.30 uri. Dnevni red: 1 Poročilo odbora, 2. po_ ročilo pregledovalcev računov, 3. volitev dveh članov odbora in dveh pregledovalcev računov 4 olajšanje pogojev pristopa k društvu. 5. predlogi odbora, 6. predlogi članov. 7. slučajnosti. —lj Seja krajevnega odbora JRKD z* Kolezijskj okraj se vrši danes, dne 3. t. m., ob 19. uri, v gostilni »Slovša«. Kolegijska ulica 19. Odborniki ae pozivajo, da se točno in zanesljivo udeleže. Odbor. —lj Krajevna organizacija JRKD na Barju naznanja da bo občni zbor 7. marca ob 20 v Gasilskem domu na Barju. Poročata tudi narodni poslanec dr. Rape ki dr. Cepuder Udeležba m glasovanje sta dovoljena le z legitimacijo, ki se dobe S. in 4. marca od 15 do 17 ure v gostilni Kramar. 5. marca od 14 do 16. v gostimi Vidmar, od 16. do 18. v gostilni Vrbinc. a dne 6. marca od 15 do 17. v gostilni Kramar. —lj gokoisko društvo L rublja na rv vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba brala blagajna*« Bosa, ki bo v soboto, 4. marca, ob 16. uri te hifle žalosti. Za Gradom št. 1, na pokopalidče k Sv. Križu. Zbirališče pred niso žalosti; ob. leka civilna s znakom. Zdravo! Uprava, —lj Ribe so prtile ta teden dvakrat na trg. Na pepemico Jih je bilo precej več kot danes. Te dni je bik) zopet slabo vreme na morju, ki je otežkočilo ribolov. Danes ljudem tudi ribe niso dišale več tako kot na pepemico. najbrž so se jih preobjedli. Cene so na ribjem trgu že del j časa neispreane-njene. Odkar ne dostavljajo na trg ščuk več oni podjetniki, 'ki so Jih prodajali pri nas tako poceni, ker jih niso mogli proda, ti v Zagrebu, kjer se ljudje ne trgajo za nesveže ribe, prodajajo domačini vedno sveže sladkovodne ribe, ki pa ne morejo biti tako poceni kot bi si marsikdo želel. Da se mnogim ade morske ribe precej drage, je razumljivo. Ljubljana pač nima direktne zveze z morjem ter je prevoz precej drag. Kljrab temu se pa ribe ne podra-že, če zastane zadosten dovoz aH Če je slab ribolov. Zelo malo je bilo danes dražjih vrst momkih rib. Po 40 Din so prodajali: tuna, braaača. palamide in orade, po 32 do 36 so bile lignje, po 32 škarpine, po 36 uger m salpe, bukve po 28. sardeMce po 16, Školjke pa po 12. Rečnih rib je bilo dovolj. Ščuke so prodajali kot vedno po 30 Din, platnice po 14. karpe pa po 20 dinarjev. Zelo mnogo je bilo žab. Kraki so po dinarju do 1.25 Din. Ko je manj rib, meščani bolj cenijo žabe. Nekateri trde, da so žabe tako dobre kot piske. No, cenejše so pa tudi od pišk. —lj Fotoklub Ljubljana priredi v nadaljevanju svojega programa drevi samo za člane večer fotografskih montaž, kombinacij .slikanja brez kamere itd. Vodita L. Pengal in K. Kocjančič. Naslednji pre_ davalmi večer, na katerega imajo prost vstop tudi nečlani, bo v ponedeljek 6. t. m. Predavata ista strokovnjaka o portretni fotografiji ki jo bosta ilustrirala z večjim številom skioptičnlh slik. —lj V»i obiskovalci ljubljanskih pte»-nlh šol »o vljudno vabljeni na pleSnl tur. nir in Jenkovo proslavo v soboto 4. mare*. Kazina. 140-n —lj »Ciciban« v dvorani Delavske zbor. niče. Ljubljanski »Cicibančki« hočejo v nedeljo 5. marca 1933 pozdraviti trboveljske slavčke Zato otroški oder »Svobode* ob 15. uri vprizori v dvorani Delavske zbornice -»Cicibana«, ki se ga bodo udeležili tudi trboveljske: slavčki. Sodelovala bo tudd delavska godba »Zarja«. Vstopnice so zelo poceni. Sedeži po 8, 6 in 4 Din. stojišča po 1 Din. Dobe se v Delavski zbornici. 141-n —lj Organizacija diplomiranih tehnikov vabi gg. absolvente tehniške srednje šole na X redir občni zbor. ki bo v nedeljo, dne 5. marca ob 9. dopoldne v kletni dvorani hotela »Metropol«, Ljnibljana. Odbor. 139-n —lj Občni zbor klubu ljubiteljev »pork rtih psov se vrši dne 4. marca 1933 ob 20. uri v palači Pokojninskega zavoda (nebotičnik v 12. nadstropju, nad kavarno). Vse člane klulba vabimo, da se tega občtnfiga zbora sigurno udeleže ter pripeljejo s seboj tud4 svoje prijatelje. 142-n —lj Tretje strokovno predavanje pri_ rodoslovne sekcij« Muzejskega društva ae vrši danes avečer ob 18. uri v kemični predavalnici I .drž realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici. Predaval bo g- p rim. dr. Valentin M e r š o 1 o sodelovanju zdravnikov in zoologov pri proučavanju in pobijanju malarije s posebnim ozirom na dravsko banovino. Ker je malarija postala en_ demična tudi ze v naših krajih in ker se bližamo času ko se polavijo recidive (koncem marca), je to predavanje za vsakogar aktualno. Vabljeni so člani in prijatelji sekcije ter vsi, ki se za stvar zanimajo. Vstop prost. —lj PredSA-anje o ljubljanskem kiparju Franc escu Robbi. Opozarjamo na to predavanje, ki ga oriredi Umetnostno.z^rodo-vinsko društvo v Ljubljani danes, v petek ob 8. zvečer, v verandni dvorani hotela »Union« —lj Velik nastop pevskih zborov, v Hubadovi župi JPS včlanjeni zbori prirede letošnji redni župni koncert v nedeljo. 12. marca, ob 15. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Koncert se vrši letos v proslavo 301etnice odkar obstoja skupna pevska organizacija: Zveza slovenskih pevskih zborov oziroma sedanja njena naslednica Hubadova župa za ljubljansko območje. Nastopi 15 zborov z nad 600 pevci. Vstopnice za ta koncert se dobe od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. kjer se lahko naroče tu_ di pismeno. —lj Izvrstna burka v Šentjakobskem gledališču, »Nedolžni lahkoživec« je naslov novi burki, ki se bo vprizorila v soboto in nedeljo v šentjakobskem gledališču. Imenitni zapletljaji, pri katerih se mora človek temeljito nasmejati, so prepleteni v vsej igri. Režijo ima g. Milan Košak. Sodelujejo pa Bučarjeva gospe Zofije Re-karjeve, Lavrič kot tovarnar Reksr, Kune kot Rekarjev družabnik ščinkavec. Vele_ zabavna in nadvse komična trojica. Ostali tvorijo imeniten okvir tej trojici. Smeh, smeh simen je deviza te burke. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17» ure v veliki dvorani Mestnega doma. Vabljeni. —lj Starešinska družina Kluba juga. slovenskih primorskih akademikov odpeve-duje svoi da.Tiafrnii red-"i sestanek —lj V mestni klavnici se bo jutri (soboto) Ob 15. prodajalo na pro-ti stojnici prašičje in telečje meso po znatno znižani ceni. —Ij Naval brezposelnih na socijalno politični urad. .Naval breaposelmih na socijalno politični urad mestne občine, ki raz. deljuje podpore, bodisi v denarju, bodisi v blagu, je še vedno ogromen. Včeraj se je gnetlo pred uradom okrog 400 prosilcev. Nekateri so prišli že ob 4. zjutraj, samo da pridejo prej na vrto. Ker je referent urada g. Juvaai odpotoval s poklonit ven o deputacijo v Beograd, so nakazovanje podpor začasno precej omejili. Kljub temu je prejelo včeraj nakazila 114 bresposelnlh. V januarju je socijalno pol iti čn! urad Izplačal za podpore brezposekiim 70.000 dinarjev, vštete pa niso pođ>pore mladinskega odseka in ubožnega sklada tega ura. da. Brezposelnost še vedno narašča, upati pa je. da se bodo aoomladi razmere precej aboljšale. ker bodo prlČeH graditi tramvajsko orago pra-" tako bo pa tudi mnoeo ljudi lahko semcslsnih ori građnU letališka v Devici Marij! v PolrHl. ze katero V finančni minister odobril kredit 960.000 dinarjev. —Ii Uprava Narortnejra gtedslHga. v LjnMfasJ prosi p. n. ofbčifw*ve. ki m le re_ serviralo vstorrMee za srfbofe© 6HwrttW*)o predstavo, da jih dvigne najkasneje do so- bote 4 i a opoldne. Od tega časa dalje ae ne bo nikomur več rezerviralo. —lj Danes čes*q kotnik Viasta Burian v LJubljani- Nepozabni »ia&ni felomarsal«. sloviti češki komik Vlaeta Burian, gostuje danes v LJubljani v svojem filmu »Revizor >Haseihunn«. V tej izvrstni komediji pokaže Burian svojo groteskno komičnost, pripoveduje sijajne dovtipe, katerim se bo Občinstvo smejalo do solz. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici danes m Jutri ot> 14.15. —lj Zanimivo predavanje. Drevi ob 20. bo predaval g R. S. Kbckler v spodnjih prostorih hotela »Metropol« (Miklič) o svoji dveletni ekspediciji po Afriki in Evropi. Imenovani je prepotoval omenjene kraje s »Sachs« motorjem. Vsi športniki so vljudno vabljeni. Vstoo orost —4j Družabni večer Društva abeoiven, t©v trgovale šole. Pred letom dni ustanovljeno Društvo absolventov državne dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani prav marljivo deluje. Društvo je sestavilo obširen program, tako glede izobraževanja članstva, prirejanja tečajev, posredovanja za službe ter gojitev družabnosti in zabave. V ta namen prireja društvo družabne večere, ki naj absolvente družijo in aezna. njajo. Tudi snoči se je vršil tak večer, in sicer v restavraciji »Zvezda« kjer se je zbralo prav lepo število članov. Ob zvokih Negodetovega orkestra se je razvila prav prijetna zabava s plesom. Za kraljico srčkov je bila izvoljena gdč. U ta Semoto-va. Zabava je pokazala, da društvo vedno leipde proč vi ta —lj Zabaven prizor v tramvaju. Pred dnevi je sedel v tramvai pred magistratom podjeten možakar, doma nekje z Dolenjskega. Ko mu je sprevodnik ponrudi! listek, je možakar sege! v suknjič potegnil iz njega hranilne knjižice nekeera bančnega zavoda v Ljubljani in mu jih ponudil pod nos. češ kar vzorni jih. v banki mi ne dajo denarja Hranilne knjižice »o se glasile na znesek 19.000 Din. Mo*a.e rečež, da so te stojnice nakaza za Ljubljano, se boš nedvomno marsikomu zameril. Češ bos pa hvalil njihovo lepoto, se bodo zgražali nad teboj esteti. Tudi v tem primeru nas stojnice prav nič ne brigajo ter Dam je vseeno* ali bodo stale še to stoletje, kjer stoje že tako dolgo, ali 6e rib že jutri podro Zanimajo nas 9&mo toliko, ker je ob njih toliko prijetnih kotičkov n zatišij. Popoldne so mesarske stojnice prazne in x njih se radi zbirajo naši poklicni brezposelni, ki jih ljudje nazivajo z zloglasnim 1 imenom. Zakaj se zbirajo prav za prav tako radi tu, je težko reči, lahko pa rečemo, da so stolice v stojnicah čedno pomite her da se ti ljubljanski original ne zbirajo tam zaradi duha po mesu A tu so primerni kotički za zborovanja ter pomenke, ki se tičejo >po-klicnihc zadev teh tičkov. Marsikaj s imajo povedati, saj tudi tvorijo posebno družbo, ki ima nenapisana pravila, a katerih se njeni Člani zelo drže. Denar si morajo vedno razdeliti po posebnem ključu, hud prestopek je, če kdo utaji priložnosti zaslužek ter pa zapi je Brivnica< seveda nima nobene opreme. Žrtev, ki pride pod briUv, mora potrpežljivo stati, dočim ga brivec guli. Brivec nosi vse brivske potrebščine v žepih. Vodo za milnico ima v konzervn-i škatl , milo mj mora držati žrtev sama Brivec vihti z elanom britev ter kaj hitro obrije cele armado divje kosmatih možakarjev, ki dostojno čakajo v vnsti Lahko bi oelo lokmo val na brivski tekmi in morda bi se dobro izkazal tudi pri ženskih na^luvn h gnezdih. Morda bi kdo mislil, da brivec krši grobo hisriienske predpise Ree nima des nfek-cijakoga sredstva za britev in tudi ne tople vode. Toda »stranke* so poroem zadovoljne z brivnico. Da ima brivec tudi em *»< 1 za snago, ee prepriča« že po tem, ko ga opazuješ, kako z elegantno gesto meče nastrgano nesnago v Ljubljanico Ta brivnica bo n^tala torej tudi ▼ bodoče neprotokolirann in zato ne morumo pričakovat . ia bo dobila napis na malem javnem poslopju. I Danes samo ob 4* pop. (Večerne predstave odpadejo zaradi koncerta!) Sijajna saloigra — bomba smeha gospa si ne želi otrok LIANE HAID georg aleksander, hans moser, otto wallbukg Kot dopolnilo najnovejši Utin zvočni tednik i katastrofa v Neunkircb.au» oi izvrscnn medija enodejanka »Poročiti se je treba«, v kateri briljira znani komik Szoke Szakall. Elitni kino Matica Telefon 2124. Iz Kranja — Sokojaka tupa Kranj priredi tudi letos, 19. t. m. popoldne, v Narodnem domu v Kranju prosvetni dan a koncertom, ki ga bo oddajala ljubljanska radlo-postaja. Na prireditev opozarjamo vse bratske edini ce in tudi vse sokolsko članstvo. Podrobni aoored se še objavi. —c Sokolska smučarska tekma. V nedeljo 5. t. m. se bo vršil« v Velemju II. smučarska tekma celjske *oko*ske župe. Dosedanje prijave kažejo, da se bo tekmo udeležilo nad 100 tekmovalcev. Izven konkurence bodo tekmovali smučarji 39. pes-polka iz Celja. Odhod udeležencev iz Ce-tja v nedeljo ob 7.40 zjutraj. Vožnja po-1ov;čna. Zvečer skupen odhod. Društva, ki se niso poslala prijavnic, naj to nemudoma store. —c V občini Celje - okolica je umrlo v februarju 10 oseb, in sicer 5 moških in 5 žensk. —c Umrt je v detirtek 2. L m. v Polu-bah št 2 pri Celju tolettti dijak Josip Zc-kar. —c Krajevna organizacija JRKD m Celje - e*oHe« bo imela svoj pnr redni občni sbor v soboto 4. marca ob 19. v gostilni g. Permozerja v Gaber ju. Članstvo je vsajeno, da se udeleži občnega abora polnost evil no. iz Novega mesta — Tat v kleti. Odvetnik dr. Globevnik je zalotil v svoji kleti neznanca, ki je spravljal v obsežno vrečo kose slanine m šunke Tat se je takoj zakadil v nič hudega slutečega hišnega gospodarja. Ta je urno poklical domače, prihitela sta hčerka in sin in potisnili so moža v pisarno; dr. Globevnik pa je pozval orožnika, ki )e spravil tata pod ključ — Nevarni ponočnjaki, v eni zadnjih noči je ponoči potrkala na hišna vrata na Stermburjevi cesti priletna ženska in od. ločno zahtevala, naj odpro. V hlsi so se Čuli. Na vprašanje kdo je m kaj želi. je sledil vedno Isti ostri poziv, naj odipro. da bodo že videli Poleg" ženske so orpazih starejšega moža Domači so napravili, kot da so legi i k počitku, in tedaj so opazili okoli hiše osem potepuhov. Trkali so zdaj tu, zdaj tam in se noudili 5e dolgo v bli-žmi, tako da ljudje od samega strahu do zore niso zatisnill oči — NeprlčaJtovaoo je umrl inž. Štefan Baloh, §ef oddelka pri tukajšnji sekciji državnih Železnic. Pred dvema dnevoma ga je napadla pljučnica Pokojni, tiha in blaga duša, ie baš pričakoval premestitev v Ljubljano. Na1 mu bo Časten spomin! — Maskerada pod geslom >Kakor kdo more!« je na pustni torek v SokoLskem domu prav uspela. Mask se je ztoralo okoli 30. Nekatere so bile prav originalne. Rajanje je trajalo do štirih zjutraj, naslednji večer pa so pokopavali pusta pri Munt_ schltmi, kot je to običajno vsako leto. — Predavanje o Jadranski stra« hi njenem podmladku bo Imel učitelj Viktor Plrnat Jutri dopoldne na učiteljskem zborovanju v ž>u*emfberku. Prvi češki govoreči film v L}ub!jani Film tz študentovskega tlvljenja! Umetnina, ki nam živo slika življenje in dušo naše mladine PRED MATURO Pride! Premiera bo v »elitnem kinu matici« Z Jesenic — Občni zbor kraj. org. JRKD na Jesen ca h te bo vrMl v nedeljo 3. marca ob 10. uri prt »P«#ru«. Vabljeni,' ki se zavedate svoje dolžnosti Ko boš odkril v sebi zver, »e bofi začel zavedati, da a človek. »SLOVENSKI NAROD«, e bilo prepevanja, konec radostnega smeha, ki je širil otorog nje veselije in srečo; delala je brez počift-ka, njene roke so se premikale nad delom, njene misli so pa blodile drugod; ki če jo je mati aJa sestra v skrbeh, kad je z njo, ogovorila, jo je srce zabolelo in jo opozorik) na strašno resničnost, m tedao je storila vse mogoče, da bi postala zopet prejšnja Luiza, pa ni sUo. Nekega večera so delale vse tri prd luči. Tereza je pietla, Henrika je pa stala pri mizi in si delala zrimsko obleko; gledala je pa mnogo bola na Luizo, nego na svoje delo, in z roko je opozarjala na rrjo mater, ki je tudi nepremično opazovala dekleta, Luiza je biJa bleda, na obrazu in očeh se ji je poznailo. da silno tnpi. Po dolgem mota je Tereza vstala in vzela svečo s kamina, rekoč: — Za danes bo dovolj dela, otroka; čas je, da ležeta k počitku. S/tešiš, kaj pravim. Luiza? —Da. mati, samo še četrt ure. — O, saj poznam te tvoje četrt ure, ka traja do polnoči. Za nocoj bo dovolj. — In Tereza je ugasnrta Kič. — Kaj pa delaš, mati? — Prisiliti te hočem, da boš ubogala, porednica. — No, pa naj bo, dek) dokončam brez luči; zdaj delam namreč zelo dobro zarisuj enih oči. — Zatisnjenih očo? — Da, da; tako delam že nekaj časa. Pravijo, da človek tako varuje oči. Gle i. ugasniia si mi luč, a moji prsti delajo naprej. — Saj res, — je pritrdita Tereza, sJclonivši se nad Luizino ročno delo. — To je stvar navade; velja torej, mati, dovoliš mi še četrt ure in predli o odi deva v svojo sbo, ti bova voščili lahko noč. čim je Tereza odšla, so Luizi omahnile roke; zdelo se je, da je strta. Henrika, ki ni odvrnila od nje pogleda, se ji je naglo približala in jo prijela za roko. — Luiza. aln trpiš? — Ne, sai ni nič hudega. — Ah, glej, že uri tedne mi odgovarjaš tako, če te vprašam, zakaj si se tako izpremenala od našega zadnjega izprehoda, od nezgode, ki te je doletela, ko si se zaletela v vejo. — Ob, nikar ne govori o tem, prosim te, saj itak še preveč mislim na to... nikok več mi ne omenjaj tega. Objela je Henriko okrog vratu, se naslonila na njeno ramo in bridko zaplakala. — In če ti pravim, da trpiš, mi odgovarjaš ,da ni nič hudega. A ta bledica, ta otožnost, ki je od dne do dne večja? Te dolge ure, ki jih prežkvtjai z nama, ne da bi črhntta le besedri-co? ... Ta vročica, ki ti žge roke ... in sokze. ki jm tako često pretakaš!... Vse to naj ne bo nič. Jaz pa pravim, da skrivaš pred nama nekaj, udarec usode, ka bi ga rada poznala. Raz-umcin, da prikrivaš svoje gorje materi, ki ji je treba prizanašati; morda bi tudi jaz ravnala tako. Ne razumem pa in ne morem odobravati, da rudi menri nočeš povedati, kaj te tare; ali pa naj to pomend. da me ne ljubiš več? — O, Henrika ... ljubim te ... kakor lijubim najino mater, bolj kakor vse na svetu, boii kakor svoje žrv-lienae. — Zakaj mi torej prikrivaš svoje gorje, draga sestra? Povej vendar, kaj te teži, povej mi, to moram vedeti. — Pa naj bo, vedi tajno, ki mi na-ftokruuje dušo z obupom m grozo ... Henrika ... čutim, da bom kmalu ... slepa! — Slepa? — je vizk^lokriida Henrika vsa iz sebe. — Stepa, — je ponovite s strtim glasom nesrečna Tereza, ki je bfla nenadoma planila v sobo in obstala vsa prepadena na pragu. — Vse je slišala, — je zamrmrala Henrika. — Slišala me je! — je vzkliknila Luiza z drhtečim glasom; omahnila je na stol in si zakrila obraz z rokami. — Slepa! — je ponovila Tereza; naslonjena na Henriko je stopila naprej. — Oh, ne, ne ... to ni mogoče ... Luiza ... otroka moja ... reci mi, da sanjam, da nisem prav slišala! Reci mi, da nisi izgovorila te strašne besede, ka mi pri noi zastaja kri v žilah... slepa ... slepa! Luiza ji je padlla k nogam in ji po-l&ubtla roke. — Mati... odpusti mri gorje, ki sem ti ga prizadejala. — Odpustiti tebi! Ce je tu sploh kdo kriv, sem jaz ... samo jaz... Mar mati ni dolžna slutiti vsega ... vse uganki ... vsega bati se, kadar gre za njene otroke? Kaj ni bila moja doLž-nost prepovedati ti delati še ponoči? To ti je uničilo vid, uboga Luiza!... A ti me še prosiš odpuščanja!... — Pomiri se, draga mati, rotim te! Saj nesreča menda ne bo tako velika, kakor misliš in kakor sem sama mislila. Vidim te še. mati. obe vaju vidim. Ce bi bila pa slepa, bi moje oči ne videle v vajinih očeh teh plemenitih, dragih soiz, kn jih pretakata zavoljo mene. — Luiza ima prav, mati: to, kar jo teža. kar jo je zadnje čase tako zelo vznemirjalo, je nedvomno samo prehodna bolezen, ki se bo dala pregnati s počitkom in postrežbo. Objemi me in pomiri se. — Kako ie pa nastalo to, kar čutiš? ... in kdaj se je začela ta grozna bolezan? — Točno vam tega ne morem povedati. 2e davno, v trenutku ko sem kaj takšnega najmanj pričakovala, se nv je vid skalil, kakor da so mi zagrnili pogled oblaki: in potem sem komaj še razločevala predmete in stvari pred seboj. Toda to je traja'o le nekaj minut, potem sem pa zopet dobro videla. Nekega dne je solnce lepo sijalo bile smo na pokju in trgale smo tulvpane m naenkrat sem obstala ... ^Ge4o se mi je, da ie nastala noč .. Trgovina z dekleti na Daljnem vzhodu Uspeh preiskave Društva Društvo narodov, ki mu pnpada po mednarodni pogodbi tudi nadzorstvo nad pobijanjem trgovine z dekleti, je proučilo s finančno pomočjo urada za socijalno higijeno v New Yorku v 28 evropskih m ameriških državah metode ^trgovcev z dekleti. Poročilo preiskovalnih organov nam odpira žalosten pogled v podzemlje socijakiega življenja. V maju 1930 je bilo sklenjeno proučiti v tem pogledu tudi razmere na Daljnem vzhodu, za kar je zopet prispeval ameriški urad za socijalno higijeno 125.000 dolarjev. V preiskovalnem odboru so bUi ravnatelj pravnega oddelka ameriškega društva za socijalno higijeno Bascom Johnson, švedska zdravnica dr. Akna Sundquist, po&sld lecracijski svetnik Pindor in kot tajnik nemški uradnik Društva narodov W. Schmied. Delo odbora je trajalo od oktobra 1930 do marca 1932. Odbor se je mudil na Japonskem, Kitajskem, v Hong Kongu, Macau, na Fiiijpkuih, v Indokini, v nizozemski vzbodtofi Indiji, na malajskih otokih, v Si-amu. Indiji, Perziji. Iraku, na Cey-lonu, v Levantu in Palestini. Povsod so vlade odbor podipiTale. Poročilo obsega 400 s tiran i in je zelo bogato na zanimivem gradivu. Odlikuje se s točnimi podatki brez vsakega senzacijonalnega obeležja. Zelo točno so navedeni tudi vsi ukrepi organov za zatiranje trgovine z dekleti v orijentalskih deželah. Poročilo navaja tudi zanimive podrobnosti, kakor tudi pregled žalostnih razmer po vseh omenjenih deželah, ki jasno pričajo, da se kljub velikim razlikam v ukrepmi, odredbah, običajih in šegah rase in kulture ponavljajo enaki soci-iološki rezultati. Najboli žalostne so razmere na Kitajskem, kjer je trgovina z dekleti kljub vsemu prizadevanju oblasti najbolj razširjena. Tam je še zdaj ukoreninjena navada, ki dovoljuje po potrebi prodajati dekleta v resnično ato pa samo dozdevno adoptiran je ali pa kot delovno rnoč. In iz teh deklet se re-krutira bodisi javna ali pa skrita prostri tucija. Lepa deklera vzgoje za tako zvane singing-giris in jih potem prodajajo naprej, tako da niso nikoli več svobodne. Cene dekiet se gibljejo od nekaj sto do nekaj tisoč dolarjev. Središča kitajske prosotucije so mesta šanghaj, Peking, Tientsin in Kanton. Posebnost teh mest so s cvetjem okrašeni čokii. kri-predstavljajo javne hiše na vodi. Ne-kega kitajskega trgovca z dekleti so zasledovali francoski carinski organi, toda predno so ga dohiteli, je vrgel svoj plen, obstoječ iz 10 deklet, v morje. Zanimivo poglavje zavzemajo v poročilu razmere v Harbinu, ki je tudi središče trgovine z dekleti. Tu so žrtve po pretežni večini ruska dekleta, hčerke ruskih emigrantov, ki prihajajo iz Rusije v Mandžurijo. Zelo tipično je opisana usoda siromašnih ruskih deklet brez denarnih sredstev; te pridejo v roke ruskih ali kitajskih trgovcev z dekleti ali pa dobe službo v raznih zabaviščih kot plesalke in dekleta, ki morajo biti vsak čas na razpolago gostom, tako da moralno kmalu propadejo. Po vseh kitajskih mestih naletimo zdaj na te uboge žrtve. Le neznaten del se za silo obdrži na moralnem in socijalnem površju, pretežna večina se pa pogrezne v narodov — Najbolj žalostne na Kitajskem prostitucijo. Neko Rusinjo so prodali za 500 dolarjev v Tsingtau, od koder je pobegnila, pa so jo prijeli in prisilili k izpovedi, da se je prostovoljno vrnila. V primeri s Kitajko je na Japonskem trgovina z dekleti manj razvita. Toda na Japonskem so zopet ukoreninjeni stari običaji, tam imajo gejše, ki odgovarjajo kitajskim sirtging-girls. Japonske žene so se pa začele razvijati v modernem duhu, pa tudi izpre-memba okusa Japoncev je pripomogla, da so gejše v socijakiem življenju potisnjene v ozadje. Komisija Društva narodov priporoča v prvi vrsti poglobitev sodelovanja med poedinimi organi, ki jim je naloga pobijati trgovino z dekleti, zlasti v pristaniških mestih, podpiranje nesrečnih deklet, da se jim vrne potrebna samozavest, preskrba dela ruskim beguncem in odstranitev javnih hiš, ki podpirajo trgovino z dekleti že s tem, da imajo trgovci v njih staifrie odjemalce. Rutnunke protestirajo Rumunske žene so zelo razburjene, ker jim pripravlja vlada neprijetno presenečenje. Še bolj, kakor druge države, preživlja Rumunija težke čase in mora v svojem proračunu do skrajnosti šte-drti. Da zniža izdatke, namerava vlada odpustiti iz državne službe vse ženske. Rumunski državni proračun, ki mora biti znižan v tekočem letu od 25 na 16 milijard, je pač trd oreh za finančnega ministra. V javnost je prišla vest, da hoče vlada odpustiti iz državne službe vse one ženske, ki imajo može v državni službi. Organizacija rujnunskih žen v Bukarešti je takoj sklicala protestno zborovanje, na katerem so govornice opozarjale na moralne posledice, ki bi nastale, če bi država odpustila ženske iz svoje službe. Posledice bi bile slabe in bi še daleč ne odtehtale onih problematičnih koristi, ki si jih obeta državna blagajna. Posledica bi bila, da bi naraslo število ločitev zakona, kajti samo na ta način bi mogle ostati v službi one žene, ki jim je služba vprašanje eksistence, ker možje premalo zaslužijo Seveda bi živele po ločitvi zakona z možmi, samo da bi to ne bilo več zakonsko življenje. V tem moralno okuženem ozračju bi moralo rasti novo pokolenje in lahko si mislimo, kakšno bi bilo. ojtti per cruceni redetntsu muodum«. Ta križ bo tudti na znakih in na vseh uradnih aktih svetega leta. Vatikanski organi uradno razglašajo, da bo proslava svetega leta letos nekaj posebnega. Papež sam hoče večkrat posetitri vatikansko baziliko in vsaj enkrat tudi druge tri patrijarhalne baziiike. Baziliko sv. Petra poseti prvič že 7. marca ob prvi postni pridigi. Velikonočne praznike bodo letos praznovali v Vatikanu na enak način, kakor pred letom 1870. Papež bo ali sam vsak dan maševal v Sbctinski kapeli, začenši od velikega četrtka, ali pa bo maši vsaj prisostvoval. Na velikonočno nedeljo bo sam daroval veliko mašo, po kateri podeli zopet po stari navadi, opuščeni po letu 1870, vesoljni blagoslov. Priprave za veHko razstavo mednarodne svete umetnosti pod predsedstvom italijanskega poslanika pri Vatikanu so se že pričele. Sveto leto Pod predsedstvom brata praškega nuncija Ciriacija zaseda nepretrgoma v Vatikanu poseben odbor za tehnično in turistično organizacijo svetega leta. Izposlova! je že za inozemske romarje 50 do 70% znižane vožnje po italijanskih železnicah, zdaj si pa prizadeva doseči vozne olajšave tudi po drugih državah s katoliškim prebivalstvom. Znižana vožnja bo veljala v Italija dva meseca. Iz nekaterih držav so škofje že prijavili skupno romanje, tako iz Anglije in Danske. Iz posameznih krajev Italije bodo ljudje romali v Rim tudi peš. Romarji dobe od cerkvenih oblasti posebne pome iste. Prihodnji teden začno razpošiljati po vsem svetu velik reklamni plakat, ki je na njem pod križem napis: »Adora-mus Te. Christe et benedicimus Tihi, Primer gledaliških podjetnikov Bratov Rotter je obrnil pozornost sveta na kneževino Lichtenstein. deželico, kjer sta našla brata varno zavetišče. Ta kneževinica med Avstrijo in Švico s svojimi 11.500 prebivalci je postala zadnje čase zatočišče kapitala, ki se ne čuti doma več varnega. V Lichten-steinu je našlo po zadnji cenitvi za-vetušče nad 20 milijard švicarskih frankov. Točno seveda ni znano, koliko so spravili kapitalisti iz raznrih držav v Lichtenstein denarja, kajti glavno lichtensteirrsko načelo je diskretnost. Licbtensteinski uradi so namreč tako diskretni .da ne zveš od njih prav ničesar. Pač pa lahko od ljudi zveš vse, če tih le nekoliko podkupiš. Prvotno so hoteli napraviti iz Lichtensteina drugi Monaco, zlasti rz mesta Vaduza. Ta čas je pa prišla gospodarska kriza in načrt je padel v vodo. Sele s poostritvijo krize se je zanimanje za Lichtenstein povečalo, samo z druge strani, Vaduz je postal zavetišče kapitala in središče evropske podjetnosti, tako da ga imenujejo zdaj Wall Street Evrope. Vaduz, središče kmetov in živinorejcev, je bil že 1. 1928 sedež 333 delniških družb Leto pozneje je naraslo njih število na 579, naslednjega leta na 747, lani jih je bilo pa že 1100 Ce pomislimo, da je imelo mesto pri zadnjem ljudskem štetju leta 1921 samo 1406 prebivalcev, vidimo, da odpade že skoraj na vsakega prebivalca ena delniška družba. Od leta 1923 je Lichtenstein pod zaščito Švice. Prej je bU pod zaščito Avstrije -in je ob njenri strani L 1866 napovedal vojno Prusiji. Ko so podpisovali pruski mir, so pa na Lichtenstein pozabili, tako da je prav za prav ta državica še zdaj zapletena s P rusi jo v vojno. V šoti, UčJteio: Povej nam, Janezek, kakšnega spola je past? — Ženskega, gospod učitelj, — Zakaj pa? — Ker je vedno namazana. Sobota, 4. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Vzgojni pomen potovanja v tujino (Boje); 18.30: Angleščina (Orthaber); 19: Kdo mora biti zavarovan? (Smersu); 19.30: Iz zgodovine filozofije (dr. Veber); 20: Koncert pveskega društva »Tabor«; 21: Čajkovski (na ploščah); 21.45: Caa in poro- | čila; 22: Salonski kvintet; 23: Napoved I programa za naslednji dan. mm HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE Ljubljana PREJ KRANJSKA HRANILNICA Knafljeva ul. 9 Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri. Nafvarnejša naložba denarja, ker jamči za vse vloge Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Vsem prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je nas preJjub-Ijeni, blagozrLAČAJni oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod IVAN KIIIAII posestnik, gostilničar in trgovec v Gor. Logatca dne 3, marca po daljši mukepolni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 5. marca ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Gornji Logatec št. 4, na pokapališče k Sv. Janezu. V Gornjem Logatca, dne 3. marca 1933. F AN« in MICI, poročena TEVŽ,heerki — JOSIP RIHAR, veter. nadsvetnJk, brat — IVAN TEVŽ, carinski uradnik, zet — EMA, roj. RXEMENČIč, svakinja, in ostalo sorodstvo. Zahtevajte pri Vašem trgovcu tudi Sveze, najfinejše norveško RIBJE OLJE 12 lekarne DR. O. PIOOOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim to slabotnim osebam VRTNAR izkušen in samostojen, z večletnimi spričevali, iščem službo. Ponudbe: Vokal, Karlovac, Riječka cesta 41. 1323 KOVAŠKEGA VAJENCA s hrano in stanovanjem v niši sprejme Bukovnik, Tupaliče 3. 1336 VAGON SODČKOV kupim. — Ponudbe na: BadeL, Sesvete kraj Zagreba. 1335 MODISTLNJE POZOR! Vsled preselitve prodam modi-starijo s predtiskarijo v Ptuju. Pojasnila: Krašner, Ptuj, Krekova 1. 1334 POZOR SODA VIC ARJI! Stroj za izdelovanje brezalkoholnih pijač s kompl. inventarjem in steklenicami — prodam. — Povalej, Celje, Ipavčeva 3. 1333 MORSKE RIBE Danes v veliki izbiri fine ribe, morski pajki, orade, ka lam ari, bar boni itd., ribji rižot o. GOSTILNA „LJUBLJANSKI DVOR", KOLODVORSKA ULICA ST. 28 Speciielni entel oblek ažuriranje, p red tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš Ljubljana # poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila., zaves, pregrinjal: sntlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — oajnižje cene. Urejuje: Josip aupanrM. fla »Narodno Fran Jezer*«*. — 2a upravo m inaerarni *et asta: UUm uanatoc — V« v Ljuoijam,