162. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 20. julija.
XVIII. leto, 1885.
Ishafa v«ak dan iw(*w, iliui'i nedeHe ii\ praznike, ter wi)n po pt>$ti prejemati im a vHtrij kko-o# erakfJ dežele M vbo leto 15 <rld., aa p<d let« b tfld.. z;i čutrt leta 4 £'d., ca jeden mmv.ti 1 £td. *° ki. — Zh Ljubljano brez po&Mjaiua ua dom z» \ ne leto 13 tfld. x* ćetrt leta 3 jrld. 30 kr.. '/.a jeden meneč l tfld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računane po
10 kr. za ui»v«ee, po   0 <<r, za čerrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša Za oznanila plaenje se od ćetiriHtopno peti t vrste po rt kr.. ta ne oznan in jedeukrat tisk*, po f> <r., fee s« dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dvpisi na) su izvole frankovati.     Hokopisi »e M vračajo.    Uredništvo in n p r a v n i s l v o ;.<« v Rudolfa KirbiSa hiši. »GfodifltMui stolha". 1' p : .. . .i-:.-  Daj ae blagovolijo pošiljati naročnine, •■'••k i ■■ m.. ■■, ■, oznanila, t. j. vse administrativ ne rt vari.
Iz obrtniških krogov.
in.
—*— V prvem članku obljubil sem obrtnikom po deželi navesti pripomoček, da si lahko napravijo središče, katero bi vsaj v posebnih slučajnostih z vspehom moglo kaj storiti.
Obrtniki v glavnem mestu se seveda ne moremo ponašati, da smo storili vse, kar zahtevajo naše potrebe in naša čast. Zanašali smo se preveč na tiste, ki so nam delali obljube. Kljubu vsemu pa imamo v Kranjskem obrtnem društvu središče, katero le zaradi naše lastne nebrižnosti ne dospe do polne veljave.
Kaj je temu uzrok, pojasnilo se je v slednjem občnem zboru natanko in je, ker so bile dotične razprave v „S1. N.u objavljene, znano vsem obrtnikom, ki se za javno življenje vsaj v obrtniškem oziru zanimajo.
Kakor pa v mehaniki kolesce kolesce goni. isto tako okrepila bi se moč obrtnega društva, ko bi se zanj našlo po deželi zadosti zanimanja.
Da obrtniki po deželi središča potrebujejo, ne treba dokazovati. Mnogo pritožeb in povprašanj došlo nam je ravno od tam — a pomanjkanje zveze bilo je uzrok, da se tukašnje društvo neposredno ni moglo brigati za težnje posamičnikov.
Dovoljeno nam torej bodi, da našim obrtnikom po deželi objavimo še jedenkrat nekaj §§. iz društvenih pravil kranjskega obrtnega društva, kar se je sicer že 1882. 1. zgodilo, in sprevideli bodo, da si boljše in ložje prilike ne morejo želeti, kakor se njim po obrtnem društvu ponuja v varstvo njihovih koristij.
Kranjsko obrtno društvo, kateremu namen je: povzdigniti in pospeševati domačo produkcijo in obrtnost v nje gospodarstvenih razmerah, braniti in pospeševati koristi in pravice obrtnikom, pospeševati duševno in strokovno izobraženje obrtno-delavskega stanu, učencev itd. razteza svoje delovanje (§ 1.) čez vse Kranjsko in ima, odkar se je iz političnega društva preosnovalo v nepolitično -- pravico snovati p od dr užnice po vsem Kranjskem.   Dotični §§. se glase:
IX. Določbe o poddružnicah.
§. 27. Poddružnica se more na Kranjskem ustanoviti (zunaj Ljubljanskega mirja) povsoili tam,
kjer se najmanj 10 rednih udov združi in to željo naznani vodstvu glavnega društva.
Poddružnice imajo nalogo, da pospešujejo svoje lastne obrtne koristi in da podpirajo glavno društvo v vseh njegovih namerah.
§. 28. Udje pri poddružnicah so soudje glavnemu društvu in uživajo vse pravice in dolžnosti, katere so navedene v §. 3.
§. 29. Poddružnice se imajo držati pravil kakor udje društva; sklepe, katere poddružnica ukrene, vežejo le taisto. — Sklepi, ki imajo obvezni biti vsemu društvu, morejo se napotiti središču, in tam priti pred občni zbor.
§. 30. Poddružnica si voli odbor; nje prvo-mestnik zastopa poddružniio pri društvu in tudi na zunaj.
§. 31. Koliko imajo soudje poddružnice plačevati doneska in kaj jim nasproti dajati ima središče, to določuje pogodba, mej glavnim društvom in poddružnico, katero udobnije občni zbor.
§. 32. Glavno društvo zmatra posebne zadeve poddružnic za svoje ter je tudi pripravljeno zasto-povati je, ako se v občnem zboru izpozna, tla so na korist obrtu.
Središče si bode prizadevale« podpirati nakane poddružnice tudi z denarjem, ako društvena sredstva tO dopuščajo.
§. 33. Vsaki poddružtrci se pošiljajo društveni obrtni Časopisi vsaki mesec, isto tako tudi taka dela, ki segajo v obrtno stroko in tehniko, vsako četrtletje iz društvene knjigarne, — prilično pa tudi izgledi novih predmetov in tiskovine, katere ima društvo izdajati po §. 4. črka k).
Omenjene pošiljatve se izlože v prostoru poddružnice, da jih uporabijo udje.
Odbor poddružnice je odgovoren za vsprejem in nepokvarjeno vrnitev doposlanih mu stvari.
§. 34. Vsak ud pri poddružnici ima pravico obrniti se do središča za svet in pojasnenje v vseh obrt zadevajoči!) vprašanjih.
Vprašanje se odda dotičnemu strokovnemu odseku v pretres, a gospodarski svet je razreši.
§. 35. Vsaka poddružnica ima pravico, da si izvoli iz soudov Btanujočib v Ljubljani stalnega zastopnika, ki naznanja želje in sporočila poddružnice pri društvenem zborovanji v Ljubljani in ki zastopa koristi poddružnice na primerni način.
T TC'|lL'Xr JLajLO JL JLix\..
Crtica iz življenja igralčevega.
Kalifornska povest.
(Spisal Bret Ilurte, poal. Vinko.)
III.
(Dalje.)
Strela sta zazvenela skoro ob istem časi. Oak-lmrstova desna roka se je najedenkrat obesila ob strani in samokres bi mu bil pal iz razbitih prstov, da ga ne bi krepila navada, gospodovati svojim živcem in mišicam. Ne da bi izpremenil svoj ustop, je torej stal, dokler samokresa ne vzel v drugo roko.
Potem je nastal molk, ki se mu je zdel neskončen, in pred njim, tam, kjer seje še lebak dim premikal sem ter tja, delale so skupino dve ali tri temno postave — in potem mu je nagli, hri-pavi, kropeči glas polkovnika Starbottlea zazvenel na uho:
„Zadet — nevarno, — skozi pluča — proč, proč, kakor mogočo hitro!"
Jack je svoje temne,  vprašajoče oči uprl v
§. 36. Prvomestniki poddružnice so častni udje društvenega vodstva.
§ 37. Vsaka poddružnica pošilja vsako leto k občnemu zboru zastopovalca, ki ima do veljave spraviti želje poddružnice, kolikor se jim še ugodilo ni pri društvu, tutli ima poddružnica štiri tedne pred letnim občnim zborom priposlati poročilo o svojem delovanji, ki se ima ob jednem pri glavnem poročilu društva tiskati in razdeliti vsem družabnikom.
Kakor se iz teh §§. razvidi, nemajo obrtniki, če hočejo napraviti si svoje središče, nikakega dela s pisanjem in ulaganjem pravil itd., kajti pri vseh okrajnih glavarstvih leže pravila obrtnega društva za Kranjsko. Zadostuje povsem, da svojo željo naznanijo tukajšnjemu obrtnemu društvu. To slednje doposlalo jim bode tiskana pravila in vse, česar potrebujejo, le naznaniti je treba okrajnemu glavarstvu, da se je poddružnica ustanovila.
Še le takrat kadar bodo obrtniki sami vse poskusili v zboljšanje svojih razmer, bodo pritožbe popolnem opravičene, kajti kdor si sam ne pomaga, je izgubljen!
Pol Hicu i razgled.
Notranje dežele«
v Ljubljani 20. julija.
Skoro  vsi listi bavijo se s  tem,  kako se bode organizovala večina v prihodnjem «lr#.«vii«?in
zboru. Lienbacherjev organ ,,Salzburger Cronik" se na vse načine prizadeva, da bi nemške konservativce odločil od desnico. Ta list očita vsem nasprotnikom te ideje, da so njim stranski interesi dražji kakor vera. Nek bralec tega lista iz Gorenje Avstrije izjavlja v njem, da bi vsa gorenjoavstrijska duhovščina nov katoliški centrum z veseljem pozdravila. Nekateri drugi konservativni listi pa zavračajo to Lienbucherjevo rovanje. „Oesterreicbische Cor-respondenz" misli, da bi odločitev nemških konservativcev otl večine koristila le liberalcem. Levica hi bila potem najmočnejša stranka v zboru. Zato pa liberalci tako hvalijo Lienbaeberja iu Zallingerja, ki delata razpor mej desničarji. Organizovati posebno nemško katoliško stranko pa tudi zaradi te&a ne kaže, ker so baš slovanske dežele boli katoliške kakor nemške, kajti pri poslednjih volitvah so slovanske dežele volile večinoma katoliške konservativne poslance, nemške pa večinoma liberalce. ,('/,isk" misli, da dokler Lichtensteinov in Lienbacherjev klub ne vsprejmeta narodne jednakopravnosti, kot političen princip, tako dolgo ne bode prave barnio-
svojo pričo, a odgovoril no — bilo je, kakor bi poslušal drug glas, glas iz velike daljave. Pomišlja! se je, potem pa naredil jeden korak naprej proti daljnej skupini. Potem je z nova obstal, videč, da so se osebe ločile in da zdravnik urno prihaja proti njemu.
„Oni bi rad še jeden pot z vami govoril," dejal je mož.   „Vem, da vam preostaje le še malo j časa; ali," pristavil je bolj tiho. „moja dolžnost je, povedati vam, da ima on še menj časa."
Izraz tako breznadejnega, globokega obupa šinil je Jacku čez obraz, navadno tako mirni, tla se je lečnik iznadejan umaknil jeden korak nazaj.
„Tudi vi ste zadeti," dejal je, pogledavši Jackovo nezmožno roko.
„To ne nič — sam prask," odgovoril je urno Jack. Potem pa je pristavil z bridkim smehom: „Danes nemam sreče. A idiva, poglejva, kaj hoče."
Z dvema širokima, naglima korakoma prehitel je zdravnika. Naslednji trenutek je bil poleg umirajočega, kateri je bil, kakor se skoro zmirom zgotli, jedini mirni in zbrani človek sredi razburjene gruče.
Oakhurst pade poleg njega na jedno koleno, ter ga prime za roko.
„S tem gospodom hočem sam govoriti," reče Ilamilton nekoliko zapovedovalno, [ o starej svojej navadi, obrnivši se k okoltt stoječim.
Ko so se ti umaknili, povzdigne svoje oči k onemu, katerega je še prejšnji dan zval svojega prijatelja:
„Nekaj ti imam povedati, .laek."
Njegov obraz bil je bled, a ne tako bled, kakor oni, katerega je Jack Oakhurst nagnje-val čezenj — obraz, tako pošasten, tako poln tesnih dvomov in brezupne slutnje bližnje nezgode, — obra/, tako pomilovanja vreden v neskončnej življenjasitosti svojej, da se je celo umirajočega v trenutku izdabnenja njegovega polastilo pomilovanje, in cinično smehljanje je izginilo z njegovih usten.
»Odpusti mi Jack," šepetal je trudnejši, „kar ti imam povedati. Ne pravim ti v jezi ali vsled maščevanja, temveč samo zao, ker se mora povedati, .laz bi ne umrl mirno, ako bi ti o vsem tem niče&a ne zvedel . . . Reč je jako žalostna ... a zdaj
nije na desnici. Konservatizem je sicer splošno načelo desničarjev, * v prvej vrsti stoji narodna jed-nakopravnost. Nemci na desnici morajo podpirati češke ih poljjtkc težnje ne tato, ker Poljaki in Čehi podpirajo katoliško in konservativne težnje, ampak zato ker z desnico združeni Nemci m.»rajo videti blagor Avstrije v narodnoj jednakopravnosti. Delitev Nemcev v ver klubov je škodljiva, ker bi to najbolje pokazal". da M ti kluM drže drugih načel ne pa narodne jednakopravnosti. Ali se odločijo nemški konservativci od desnice ali ne, to ni v rokah Lien-bacherjevih, ampak v rokah kneza Lirhtensteina. Ta se p' o tem le ni izjavil. „Grazer Volkshlatf, ki velja za 1. chtensteinof Organ, <> te:n jako dvoumno piše. Vsak lahko si tolmači njega izjave, kakor želi. Najbrž se knez sam še ni nič odločil, ampak bode počakal, da s»' snide zbor. in se hode posvetoval z druzimi nemškimi konservativnimi poslanci. Morda si nemški konservativci no bodo upali odločiti si' mi desnice. Njih glavno načelo jo katoliška šola. Toda že v poslednjo šolsko novelo so Čehi le za tu privolili, da za svoje narodne zahteve ne izgubo nemških zaveznikov. Ko bi se pa nemški konservativci odloČiti od desnice in tako pokazali, da njun za narodno jednakopravnost ni nič mari, bi Čehi tudi njim odrekli svojo pomoč in z vsemi svojimi predlogi hi ostali v manjšini. Ako smo Slovani navezani na konservativne Nemce, se tudi oni še bolj na nas.
Že lani je grof Coronini predlagal, da bi se uvelo posebni - Bodišče za vea-iiikiici jo voliicv, dotični predlog pa ni bil rešen v državnem zboru. Levičarji in Coroninijevri pa ne mislijo pustiti stvari zaspati, ampak bodo skušali v tem zasedanji doseči,
VllitllJv  flril*wPi I 8 tolikim uporom Nemcev,   kateri so   po /sem do-
T..r«'i|a obrnila M je l> la do vetevtastij, da Panjem zgodovinskem učenji v srednjih avstrijskih
bi smela kontrolenati tuje časnike ki prihajajo po I šolah se predstavljali kot jedrni kaj veljaven naro.l
poŠti v Turčijo   Vlasti jej pa neki mislijo odgovo- I Avstrije.    Domovino mora  poznati,   kdor bi naj bil
riti, da jej tega nikakor ne dovolijo. Bodo že same j domoljub
storile potrebne naredbe, da se po tujih tiskovinah ne bode motil mir v Turčiji, ako se bode to njim potrebno zdelo.
Na liiglcNkciii se že stranke pripravljajo za bodoče vo itve. Manpiis Salisbuiv znižal je svojim najemnikom najemnino za tri leta za l>'Vn, da bode bolj goto o konservativno volili, (i. avgusta bode končano zasedanje angleškega parlamenta.
Ll()|)i>is.
las €V!J:i 19. julija. [Izv .(lop. | (Naše šole) Naša  gimnazija je v  minulem  šolskem letu imela 1 312 učencev in v pripravljalnem razredu 37 šolarjev. V H gimnazijskih  razredih   je   bilo 182 Slovencev, 12G Nemcev, 4 drugih narodnosti j. Izmej 312 učen-• cev jih je dobilo 266 prvi razred, 'Al s odliko, 19 j jih sme delati ponavljalne "skušnje. Program giinua-■ z je ima na čelu zanimiv spis od prof. 1'išeka o st.ru-\ penili rastlinah v Celjski okolici. V učnem načrtu, ka-i terega razglaša program, pogrešamo v   svoje začu-1 de nje slovenščino kot predmet. Direktor nam ni po-j vodal v svojem   programu,   kaj se v slovenščini, ki ! je vendar za Slovence obli ga teti  učen   predmet za-
hteva.   Ali se na   Celjski   gimnaziji  slovenščina le kar lani ne.so   Ker pa imajo levičarji   in  Coronini- i trpi?
jevci većino, ako se njim pridruži le nekaj desni carjev, j" prav lahko mogoče, da dobimo tako so-dišče. Dr. .laipies, poslanec Dunajski, je izdal sedaj neko brošuro, ki razpravlja o tej stvari. Jiupies priporoma, da hi se to sodišče sotavilo i/. L6 sodni-kev. Osem hi se jih vzelo izmej članov najvišjega sodišča, teh osem hi pa izbralo drugih sedem izmej juridičnih profesorjev, odvetnikov in beleži.ikov. Za elana verinkaćijskega sodišča bi se ne smel izbrati nikdo, ki je član kakega posta voda vnoga zbora.
Povedali smo že, da se je v Zioczovu začela sodnijska preiskava proti vsemu osobju tamošnjega okrajnega glavarstva zaradi zlorabe uradne oblasti. Tri voiitvi državnega poslanca so se tam res visi le take stvari, kakeršne so ie v dnaliciji mogoče. Pri prvej vohtvi je rusinski poslanec deželne sod-nije sovetnik Rusin Rozankovski dobil 259 od 515 oddanih glasov, poljski ka ididat grof Toma Stad-nicki pa le 253. Volilna komisija zavrgla je pa 52 rusinskih glasov in bila je ožja volitev, ker noben kandidat potem ni imel absolutne večine. V tem ie pa več rusinskih volileev odšlo, kajti mislili so, da je voljen rusinski kandidat. Pri ožji voiitvi je bil voljen Poljak. Glasove so Poljaki plačevali po 25, po 30 gld. Nekatere volilce so pa zaprli, ker se neso dali podkupiti, moj njimi kmeta Zacharczuka, kateri ima v tamošnjem kraji velik uplivi
Konferenca Icutoli.šItiJi vjisiiiitstrjov avstrijskih snide se Hi. avgusta v Soluogradu. Ta konferenca posvetovala se bul?, kako hi se osnovala' zveza katoliških avstrijskih časnikarjev.
Ve' južnoogerskih učiteljev predstavilo se je oger.vil&cfir<i ministru nauka. Minister vsprejel je je prijazno. Ker je mej učitelji bilo več Srbov in Romunov, je minister zagotavljal, da vlada nemad-jarskim narodnostim ne misli zutreti njih materinega jezika. Zeli samo, da bi vsi oger-ki državljani lnadjaiski znali. Potem je njim priporočal, da naj marljivo poučujejo mladino. Učitelji so odšli z eljen-klici. Res čudne pojme o narodnostnih pravicah ima ogerski naučni minister, vse ogerske Srbe in Uu-mune hoče prisiliti, da se nauče madjarščine. pa vendar trdi, da ne zatira njih materinščine.
Zdi se   nam  skoro,  da je tako,  ker je tudi i poročilo o razdelitvi uka v .slovenščini na posamezne i razrede nekako prisiljeno, rekel bi zaspano. V vseh i razredih se je „bralo,  prednajalo, in pisali so se-' stavke". Za potrebno vzbujo zanimanja za predmet : po nremenjavanji uka se menda ni gledalo. Namen uka v živem jeziku  je pafi  ta,   da se   učenec nauči ustno in pismeno i/.r.iževati se   pravilno  m .la spoznava   literaturo.    Ne  vemo,   koliko je Celjska gimnazija glede slovenščine v ta namen strnila. Jaz sem prepričan, da so se sdovejiskl gimnazijalci izven šole več  slovenščine učili,  ko v šoli.    To se sicer mora goditi v vsakem jeziku, ker maloštevilne učne ure ne morejo več storiti, ko aapotovati učence in popravljati pogreške v pisavi ; vendar bi želeli boljših in bolj živih napotkov. (Preveč slovnice, premalo . lovstva!
Glede zgodovine veseli p »zdravi jamo, da se je vendar jedenkrat začelo gledati na kulturno zgodovino in da se ne uči več samo zgodovina bojev. Učni načrt tudi pravi, da se uči posebno zgodovina avstro-ogerska. Tudi to je bilo že jako potrebno. Kajti po,>rej je zapustil dijak gimnazijo in je ravno avstro-ogerske zgodovine najmanj znal. Politična in kulturna zgodovina ogerska, češka, poljska mu je le toliko bila znana, ako se je ni učil privatno, kolikor je v zvezi z zgodovino nemškega cesarstva. In naravnost lahko trdimo, da je slabi nauk domovinske zgodovine avstro-ogerske innogo kriv naših političnih zapletek, ker se ni skrbelo za to, da bi učenci srednjih šol Avstrijo poznavali. Še le zadnja leta je Kron-s izdal prvo res avstro-ogersko zgodovino in treba je bilo truda prevzvišenega prestolonaslednika, da se bode na svetlo spravilo delo, ki bode temeljito opisovalo avstro-ogerske narode. Premalo se je v šolah skrbelo za spoznavanje Avstrije, zato gre tudi na političnem polji preustroje-vanje Avstrije na naravnih podlogah tako težko in
se ne da kar nič več izpremeniti .... Samo vsled Deckerjevega samokresa bi bil moral pasti, a ne vsled tvojega."
Jacku so lica na jedenkrat zarudela kakor zubelj, planil bi bil kvišku, a llamiltou ga je zadrževal.
„Čuj! V mojem žepu bodeš našel dve pismi, Vzemi jih . . . tani-le! . . . Tako. dobro! Spoznal bodeš pisavo, a obljubi mi, da jih ne pročitaš prej, kakor ko bodeš na varnem kraji . . . Obljubi mi!u
Jack ne odgovoril. Držal je pismi mej prsti, kakor da sta žareča ogla.
„Obljubi mi!" dejal je Uamilton s slabim glasom.
„Zakaj?a vpraša Oakhurst, spustivši roko svojega prijatelja.
„Ker," odvrne umirajoči z bridkim smehljajem, „ker . . . če jih prebereš . . . ker ... boš potem . . tudi ti . . . smrti zapal!'
To so bile poslednje besede njegove. Slabo je stisnil roko Jacku. Potem je padel nazaj ter bil mrtvec.
IV.
Bilo je skoro ob desetih zvečer. Gospa Decker-jeva je zložno ležala na soli z romanom v roki, mej tem, ko se je njen mož v pivnici razgovarjal o političnih lokalnih vprašanjih. Bila je gorka noč, in vrata z oknom, držeča na majhen balkon, bila so na pol odprta.
Najedenkrat zasliši stopinje na balkonu in lahno pretresnivši se, pogleda od knjige. Naslednji trenutek nekdo okno od zunaj šiloma odpre in ne-kov mož vstopi.
Z majhnim krikom skoči gospa Deckerjeva na noge.
„Za božjo voljo, Jack, ali si znorel?! . . . On je šel le za malo časa ven — vsak hip se utegne vrniti. Pridi čez jedno uro ali pa jutri, ali o takem časi, ko se ga lahko iznebim — ali zdaj, dragi, prosim te, idi, idi pri tej priči!"
Oakhurst gre k vratom ter jih zapahne. Potem se jej ustopi nasproti, ne da bi besedico zinil. Njegov obraz je bil upadel, jeden rokav njegove suknje je ohlapno visel čez obvezano in krvavo roko. (Konec prih.)
Meščanska šola imela je 129 učencev, 68 Slovencev, 60 Nemcev, l Italijana. Učilo se je po znanem načrtu, ki ima dosti nasprotnikov. Učni vspeh je dober.
Mestna ljudska šola je razdeljena na šolo za dečke in dekleta in je čisto nemška. Statistike o narodnosti učencev ne razglaša nikdo, ker hočejo, da bi svet, mislil, da imajo samo nemške otroke v šoli. V slovenskih šolah mora se učiti nemščina, v nemških Celjskih šolah pa slovenščina ne. Učitelji na ljudski šoli Celjski trpijo, da se otroci opravljajo z nemškimi trakovi, kokardami itd., nemajo graje, ako njihovi nemški učenci slovenske sošolce psujejo in tudi po ulita slovenske šolarje najgrše zmerjajo. V šolah Celjskega mesta goji se nemšl.vo in besede za strpljivost z dragimi narodi ni. Slovence črtiti in preganjati je gaslo gospodujočim Celjanom in to uče tudi v svojih šolah. Da Celjski otroci potem mej Slovenci ne najdejo vselej služeb, to pa jim ni prav.
(ilede uka samega so Celjske mestne šole dobre. Izvrstne bi bile, ko bi se v njih tudi učila narodna tok ranci j a in ž njo človekoljubje. Da Celjani svojih otrok slovenščine ne učijo, zato naj sami odgovor dajejo. Ponemčovanje Slovencev pač neče tako napredovati, kakor to Celjski gospodje Želijo Kdor bo na Spodnjem Štajerskem hotel dobiti javno službo, moral bo znati slovenski in tudi pre/idijalne kvalifikacije ne bodo več nadoinestovale resničnega nanja slovenskega jezika.
-- (V kranjskem deželnem šolskem s v e tu) se je, kakor čujemo, govorilo o znani o krož-nici Ooiiradovi zastran politiškega vedenja učiteljev in jeden član poudarjal je, da je g. minister Cotirad s to okrožnico, v kolikor se dotika ljudskih učiteljev, presegaj svojo kompetencijo, ker je okrožnico izdal, ne da bi poprej v dogovor stopil bil z deželnim šolskim svetom. Ljudske učitelje plačuje dežela, ne drŽava, torej spadajo pod oblast deželnih avtonomnih organov, tudi se je koiistatovalo, da na Kranjskem ni bilo pritožeb o agitaciji učiteljev, da je tedaj okrožnica za Kranjsko bila nepotrebna.
— (Gg. dr. Bleivveis in dr. Vošnjak) odpeljala sta se danes v Stenjevec na Hrvatskem, da si oglodata tamošnji zavod za umobolne, v katerem oskrbovanje umobolnih veliko menj stane, nego v kranjski blaznici, kjer je režija v rokah usmiljenih sester.
— (Dnevni red javni se j i) Ljubljanskega mestnega odbora v torek 21. dan julija 1885 leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Volitev jednega zastopnika mestnega odbora v upravni komisijon za lokalno realkino zaklado. 111. Volitev treh članov mestnega zastopa v stalni mestni zdravstveni svet. IV. Policijskega odseka poročilo o gradnji mestne bolnice za slučaje epidemičnih boleznij. V. Šolskega odseka poročilo a) o določitvi prostora za gradnjo poslopja mestni peterorazredni deški šoli; b) o rešitvi priziva Ljubljanske mestne občine na niinisterstvo zoper c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega naredbo z 12 julija 1884. štev. 1324 (poučni jezik mestnih ljudskih šol); c) o dopisu Kranjske hranilnice v Ljubljani glede neke zamene učnih sob c. kr. velike realke. Tajna s ej a: Finančnega odseka poročila o prošnjah itd.
— (Gosp. Josip Fr. Sevnig), graščak na Bokaleih in podpredsednik kmetijske družbe kranjske izbran je jurorjem za koroško deželno razstavo.
— (Tisočletnica sv. Metoda) praznovala se je v cerkvi Jezusovega srca, v kateri se je prizidala jako lepa kapela sv. Cirila in Metoda, s posebnim misijonom celih 14 dnij. Včeraj bil je slovesen zaključek. Mnogo tisoč ljudij bilo je na-vzočnih. Knezoškof dr. Misija sklenil je včerajšnjo slovesnost s prav lepo slovensko propovedjo ter blagoslovil misijonski križ, ki se je potem v sprevodu nosil po Parni, Poljski in Resljevi ulici v cerkev nazaj. V sprevodu, kateremu na čelu je bila vojaška godba, bil je knezoškof dr. Misija v škofovskem ornatu, innogo duhovnikov, na stotine belo oblečenih deklic s svečami in na tisoče drugega občinstva. Napis pod križem je slovensk, a žal, da ni niti z jedno besedico omenjeno, da je bilo vse  cerkveno opravilo sv. Cirilu in Metodiju na
čast. Morebiti, bi se to še popravilo, kar bi bilo vsekakor umestno. Pri tej priliki pa moramo omeniti, da se je vsaj nam Sodno zdelo, da se sv. Metodi ja tisočletnica slavi / nemškimi pridigami. Ako so že sploh nemške pridige v slovenski Ljubljani neizogibne, bi vender mislili, da bi se spomin svetih blngovestnikov, ki sta prva luč vere oznanjevala v slovanskem jeziku, najbolje častil le v slovanskem jeziku, kajti nemška pridiga sv. Metodiju na čast, zdi se nam ravno tako, kakor bi se v Fubli sv. Bonifaciju na čast propovedovalo slovanski.
— (Z Dunaja) piše se nam: Pri vprašanji kdo hode naslednik Miklošiču, jemal se je ozir na tri kandidate Prvi bil je Vatroslav dagič, ruski državni svetnik in profesor na vseučilišči v Petcrburgu. Drugi Avgust Les k i en, profesor slovanskih jezikov na vseučilišči v Lipskem, tretji pa n«š veleučeni rojak dr. Gregor Krek, profesor na vseučilišči v Gradci. Profesor Leskien je inostranec in uvaževati je pri njem tudi to, da se je doslej bolj bavil s primer jnjočiiri jezikoslovjem, nego H s slavistiko. Odločujoči krogi upajo, da se jim posreči za izpraznjeno Miklošičevo stolico pridobiti prof. Ja-gića, ki pa ima v Peterburgu mnogo ugodnejše pogoje, kakor jih je imel prof. dr. vitez Miklošič.
— (V prisilni delavnici Ljubljanski) praznovala se bode v četrtek 23. t. m. redka cerkvena slavnost. Gosp. kimzškof birmi« 1 bode 2 7 pri? siljencev in sicer 17 fantov, ki so na oddelku za „korigende", 1<> pa odraslih, kateri dosedaj še neso bili birmam. Kuni vsem birinancein bode v imenu kranjske dežele g. dež. glavar grof Thurn.
— (Otroškemu vrtu v (i o rici) volil je na smrtni postelj i rodoljub, ki neče biti imenovan, 20 gld.
— (Škrata) je izšla 12. štev., ter prinaša mej drugim raznovrstnim berilom in podobami tudi »Grb viteza Garibohlija".
— (Kranjsko obrtno društvo) ima jutri 21. t. m zvečer ob ',/»9. uri odborovo sejo v Šfrukljevi gostilni v Kolodvorskih ulicah.
— (Cesta z L i v.k a v Ide rs ko i, za katere zgradbo je bil nedavno cesar sam podaril 800 gld., ustavila se je na brzojavno povelje vojnega mini« sterstva, menda iz strategičnih ozirov.
— (Gosp. V. M.), o katerem smo v štev. poročali, da je bil pri c. kr. mestno del. niji obsojen na 15 gld. globe, bil jo Ki. dan t senatski seji oproščen.
— (Pevski zbor iz Š e n t Vida n a d Ljubljano) napravil je včeraj izlet na Šmarno goro ter pel pri maši tako lepo in ubrano, da so Vsi pri maši navzočni bili polni hvale. Pevci imajo krepke in čiste glasove in so tako dobro izvežbani, da jim še tako težavne skladbo ne delajo preglavice. Posebno zvonk in obsežen glas pa ima njih prva pevka, ki nas je močno spominjala na nekdanjega Šent Viškega „slavca". Nazajgrede ustavili so se Šent Vidci pri »Koširji", kjer so se pri izvrstni postrežbi pri obedu in po obedu vrstile razne pesmi in kjer smo imeli priliko opazovati, koliko nadarjenosti in veselja do uineteljuega petja je moj našim narodom, opazovati pa tudi, koliko premore pevovodja, če je tako požrtovalen in energičen, kakor je gospod Miroslav Tomec Njegovemu prizadevanju v prvi vrsti mora se pripisovati, da imajo Šent Vidci tako dober zbor, da se toliko mladih ljudij peti uči in si s petjem blaži um in srce. Rodoljubi po deželi, posnemajte Šent Vidce!
— (Tatica vjeta.) Mestna policija prijela je te dni delavko Ant. Sikolo, ki je služkinji Mariji Taškarci v frančiškanskih ulicah pokradla več stvarij, posebno pa zastavnih listkov. Ker je slednje prodajala, prišla jej je policija na sled.
— (Na državni višji realki v Mariboru) razpisano je s pričetkom šolskega leta 1885/86 mesto učitelja za prirodopis kot glavno stroko, matematiko in fiziko kot postranski stroki.
— (Mesto otroške vrtnarice) izpraznjeno bode v „Prvem slovenskem otroškem vrtuu v Gorici s 1. septembrom t. 1. Dosedanja plača 300 gld., za naprej po dogovoru.
— (V Toplice na Dolenj ske m) došlo je do 15. t m. 73G gostov.
108. sodni, v
odločnostjo ne-g. kritika proti dela in jemlje
V DLaib. Zeit." z dne 14. t. m. čital sem ne-kakošno sporočilo, katero bi imelo biti kritika poslednji slovesni besedi z bazarom na korist „Na-rodnemu domu" v prostorih čitalnične restavracije. Nesem se mogel dovolj načuditi, ko sem čital na
konci omenjenega stavka, tam kjer je govor o petji zborov, jako neumestno in neopravičeno kritikovanje, da že ne rabim morda v tem slučaji bolj umestnega izreka opravljanja. Kritik k. piše namreč o zborih, kateri so se ta večer peli, tako, da bi si moral človek,  kateri bere njegov genijalni proizvod pa ni sani pevcev slišal,  misliti   da so se ti kar kakor vrabci po strehi lovili drug drugega  i ti da je šlo kar vse „ausser rand umi band'.   Vsaj   tako bi si bil jaz razlagal njegov stavek   „die durchaus nicht correct vorgetragenen Mannen hbre",   ko bi ne bil slučajno ta večer sam  prisoten  pri  tej slavnostni besedi. To pa ravno, ker sem sam slišal in sam videl, daje mi povoda in ob jednein mi tudi nalaga dolžnost do  resnice,   da zavrnem z Opravičeno in breztaktno postopanje pevskemu zboru,  kateremu krivico zasluženo hvalo. Naj tedaj tu kar naravnost povem, da st ni jaz po zborih   ravno tako  iz prepričanja ploskal, kakor pri vseh drugih točkah programovih, katere so se dobro izvele,  tako je storilo tudi vse drugo mnogobrojno občinstvo.   Moja  ušesa in pa tudi nekoliko znanja v pevskih in glasbenih stvareh neso ničesar našle pri petji zborov oni večer, kar bi  moglo  le količkaj  opravičiti   kritikarjev izraz: „durehaus nicht correct vorgetrageir'. Morila pa je g. kritik k. srečnejši in v tej zadevi bolj izurjen od mene, ter mi pove in me pouči, na kaj se nanaša ta njegov „durehaus nicht correct vorgetragen", ali na čistoto pevskih zborov, ali na čistoto intervalov, ali na harmonično skupnost,  ali na niansirauje ali pa morda neso pevci svojih glasov umeli  ali kaj? — Poznani zmožnosti skoro vseh pevcev Ljubljanske čitalnice.   Mej njimi so odlična imena, s katerimi je tako rekoč  ozko zvezana zgodovina Čital* niškega pevskega zbora od začetka njegovega. Tedaj se jim ne more odrekati vještine,   kakor tudi ne njegovemu pevovodji g. Valenti v njegovoj stroki. Vrh tega nahajajo se mej njimi skoro sploh dobri, zdravi in pa tudi prav dobri glasovi,   kakoršnib se ne nahaja, kjer si bodi.    Čast so delali slovenski pesmi že toliko let. ne le samo na čitalničnem odru v Ljubljani, ampak tudi po drugih mestih, kamor so bili vabljeni in kjer koli so nastopili.
Naj jim bode to v Bpodbujo tudi v prihodnje jednakd vneto, in požrtvovalno za domačo stvar, v čast in slavo naše pesmi delati kakor do zdaj. Njih vzgled pa naj bi vnel in spodbudil vse, kateri imajo ; zmožnost in pa srce na pravem mestu, da bi ustupili pod njih zastavo, da čini krepkeji in krepkejši zaori naša: „Naprej zastava Slave!"
Na koncu mojih vrstic še tole. Naj že mislim in obračam stvar, kakor jo hočem, sem in tja, do druzega resultnta priti ne morem, kakor da rečem: „Če že mora kaj biti „durchaus nicht, correctw, kar je v zvezi s programom omenjene slavnostne besede, tedaj je to oni stavek kritičnija „Laibaeherice", kjer je kot sporočevalec o petji zborov izročeno mu nalogo očividuo, bog ve iz kakih uzrokov zlorabil". Za to točko pa, katero je dodal povrh odborovega slavnostnega vsporeda g. kritičar k. sam, ter jo v „Laibachericiu razvesil, naj  tudi  sam nosi odgo-
vornost.
V Cirknici, 17
Ir. Oerl>i«5,
profesor »a koiihcivatoriji. julija 1885.
Št.
vrstne njegove zasluge pri redakciji »Ljubljanskega Lista", bodi za kaj druzega. Kaj tacega niti ne bi bil reči mogel, kajti pravica, naklanjati mandate, ni moja, ampak le volileev samih, katerim tudi vselej to pravno prisojam. Omenil sem glede prof. Šukljeta, da, če so volilci naklonili mandat njemu, je to le njih in Šukljetova zadeva, v kateri sicer oticijozni »Ljubljanski List" nema naloge, prof. Šukljeta podpirati, a ima dolžnost, braniti ga kot nekdanjega svojega urednika zoper mnogotere strastne in neopravičene napade, ki se nahajajo v raznih časnikih in brez katerih ne bi bil ..Lubljanski List" niti besedice črbnil glede kandidature Šukljetove.
Kar gosp. grof Margheri dalje trdi o nuni, da sem namreč njegov nasprotnik ali celo „najhujši in jedin odločilni nasprotnik41, da sem bil jaz po-mu kandidature, kakor tudi da se vlade zavisnim uradnikom vzela političnih pravic, aktivna volilna le gosp. grofa Margberija neute-kar lahko potrdijo gosp. naj so ti od deželne vlade
1841. Pr.
Slavno uredništvo! V „poslanemu gosp. grofa Margberija, ki je prinaša zaanji list PSlovenskega Naroda" pod št. 161., trdi gosp. grof kot kandidat za državni zbor pri zadnji voiitvi v dolenjskih mestih, da sem jaz, ko je imel on priliko ravno pred ožjo volitvijo (5. junija) razgovarjati se z menoj, naravnost izrekel, da nemam ničesar proti njegovemu delovanju v državnem zboru, a da nisem voljau podpirati njegove kandidature za dolenjska mesta, češ, da hočem mandat za ta mesta nakloniti prof. Šu-kljetu, „kot plačilo za izvrstne zasluge, katere si je ta za me stekel v redakciji „Ljubljanskega Lista".
Na to moram odgovoriti, je gosp. grof dne 5. junija t pohodom, v svojem — sicer za javnost neprimernem
četnik nasprotne je   od deželne jedna najdražjih pravica, je vse meljena domišljija, grofu tudi volilci sami,
da sem jaz, 1. počastil s zaupnem, — govoru
ko me svojim tedaj z njim
zares rekel, kakor rečeni tudi zdaj, da nemam ničesar proti njegovemu delovanju v državnem zboru; a ni res, da sem jaz rekel, da hočem mandat za dolenjska mesta nakloniti prof. Šukljetu,   bodi  kot  plačilo  za iz-
zavisni ali nezavisni.
Prosim slavno uredništvo na podlagi tisk. zakona, naj blagovoli priobčiti ta popravek v svojem cenjenem listu.
V Ljubljani dne 18. julija 1885.
C kr. ut/.ihii predsedniki VV i n k 1 e r.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
London 20. julija. „Daily Telegraph" pripoveduje, da angleška vlada z veliko skrbjo opazuje podkrepi jenja ruskih čet ob reki Ile-rirud. Vlada čuti, da se morajo ta podkrep-ljenja natančneje pojasniti, nego se je dosedaj zgodilo. „Standard" poroča: Busiju zahteva tudi Merušak. Busiji utegnil hi se odstopiti Merušak proti temu, da piizna emiru pravico do Zulfikara,
Rim 10. julija. V Uipostu v Siciliji bilo pri neki ljudski veselici dvesto osob s sladoledom o trovanih. Sladeičarja so le s težavo rešili pred razkačenim občinstvom. — V Man-tovi dan na dan veliki požari. Ljudstvo preplašeno, ker nek delavski odbor razpošilja pisma, v katerih se preti, da se bode mestna hiša razstrelila
Razne vesti.
* (Bavarsko pivo v Avstriji.) Kakor razvalimo iz ravno objavljenih statističnih seznamov, uvozilo se je otl 1. septembra 18.S3 pa do konca avgusta 1884. leta iz Bavarske v Avstro-ogersko 27.76b" hl. piva, a prejšnje leto t. j. od 1. septembra 1882 do 31. avgusta 1883 samo !>2(J4 hI. Popilo se je toraj v Avstriji, zlasti na Dunaj i, v teku 1>^3/1884. leta trikrat toliko bavarskega piva, nego 1882/1883. 1 A ta žalostna izkušnja, da se leto za letom vedno več- piva dovaža iz tujine v naše cesarstvo, še ne izuči in zmodri naših pivovarjev. da bi boljše in ceneje pivo varili ter tako zapirali pot tuji pijači in pospeševali domačo obrt.
* (Povodenj in toča.) 15. t. m. popoludne utrgal se je oblak nad mestom Opavo in prouzro-čil veliko škodo na polj i in poslopjih. Po nekaterih mestnih ulicah nateklo se je vode za jeden meter visoko. Veže, sobe in kleti bile so hkratu napolnjene z vodo za pol metra. Mej hudo uro, gromom in bliskom, treščilo je v tovarno za izdelovanje fesov, a na veliko srečo strela ni užgala, le tri delavce je omamila. Ulice bile so podobne deročim gorskim potokom, trgi pa velikim jezerom. Nevihta trajala je poldrugo uro. — V ravno ta dan je pa gosta in debela toča po Krakovskej okolici grozno sklestila in do čista omlatila vso poljščino.
* (Marija Gore v a), slavna ruska gledališka igralka, katero primerjajo s slavno itachelo in Itistori, nastopila bode v kratkem v dvornem gledališči v Berolinu kot Adrienne Lecouvreur, Maria Stuart, Cameliendame. Pogodila se je za 10 večerov. Govorila bode ruski, drugi glumači pa nemški.
* (Strela v šoli.) 14. t. m. je v pruski vasi Petrzkovic, blizu avstrijske meje, mej popoln-danskim poukom strela udarila v šolsko poslopje, ubila učiteljevo deklo, strašno omamila in ohromila učitelja in štiri šolarje več ali manj teško ranila. Šola je do tal pogorela.
U Miri i SO v ljioB>ljanl:
17. julija: Katra Novak, delavčeva vdova, 60 lat, Prod konjušnico št. ti, za vodenico. — Amalija Ilonigtnan, črevljarjeva hči, 8, dui, Poljanska cesta št. 31, zh oslahljo-njem. — Alojzij Oerne, hišnega posestnika sin, 6 ur, Šv. Petra cesta št. »7, 211 razširjenjem pluć. — Ana Jevuikar,
vas \ n ta 26 let, Pnn;'j*V-t cesta št. 10. •/» m-tvoitdnir. — .) »kok Tavžt !', delavčev sin. IS nies., Poljanska m sta Št 19, t* gripu
V >li/.«'liu'j bolnic.: 14. julija: Josip Bori tO* f, goStaA, 07 1« r, za, lolčnico. 1;Y julija: Anton Kitar, deiavc.c,  51 let,  za ot.-»uijc-njem pluč.
1K julija: Martin DolinSek, tesar, 33 let, za telesnim poškod' vanjem.
Tnkne cen4* \ IJul>iJa^i
dno 18 j uli]a t. 1.
-			.-1	kr		cl. lr.:
Pšenica,	hktl.	•    • •	1)		Spel) povojen, kgr. Surovo maslo. »	
Rež,	n	•    • •	6	■1		H4
Jermen,	n	...	4	M	Jajce, jedno ....	— 2
Oves,	n	...	3	M	Mleko, liter ....	-! 8
Aid a,	n	.    . •	4	n	Goveje       meso, kgr.	- t; i
Proso,	n			8	Telečjo        „ „	— 56
Koruza,		...		64	Svinjsko         „ „	— 66
Krompir,			a	5d	Koštrunovo    „ .	— 8»
Leča,	_		8			— 30;
Orali,					Golob......	—!n
Fižol,			8		Sen i,   100 kilo    . .	i'ew|
Maslo,		kgr. .	—	m	Slama,   „              . .	1 69
Mast,		n	—		Drva    trda, 4 □ uietr.	7 o
i Speh friSen,			—	M	„   inetika,   „ n	5 2«
Meteorologično poročilo.
i	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	v,-trovi	Nebo	Mo krina v mm.
ao v*	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-42 mn. 734 57 tirni. 734 63 iin:	19 4° C 25 3" C 22-4u C	brezv. si. jz. si. j z.	jas. d. jas. obi.	0-00 trn,
X »gi 2, ai	===== 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	786*04m, 734 59 mm. 735-8.) mm.	21 0*0 28-tt- (J 214 v)	brezv. brezv. si. svz.	jao. jas. d.jas.	0-00 mm. j
nad normalom.
ZD-u-naoslsa, borza
dne 20. julija t. L (Izvirno telegratičuo poročilo.) Papirna rent«..........82 gld. 50 kr.
Srebrna renta.......... 83
Zlata renta........... 109
6°/0 marčna renta......... 99
Akcije narodne banke........ 869
Kreditne akcije......... 2-<4
London   ..... ...... 124
Srebro............. —
Napol .......... 9
C kr cekini.......... 5
Nemške marke        ...       ... 61
4°/o državne srečke iz l   1854   250 gld 128
Državne srečk« la 1   1864          100 gld 16?
4° ,, avBtr  zlata renta, davka prosta 109
Ogrska zlata renta 4u/„ VB „     papirna renta 5°/0       . .92
5",„ Štajerske, zemljišč   odvez  oblig 104
Dunava reg srečke 5°/0             100 gld 116
Zeimi ubč avstr 4' , , zlati zast  listi 124
Prior, oblig  Elizabetiue zapad železnico 114
Prior  oblig Ferdinandove sev. železnice 106
Kreditne srečke        ...        100 gld 178
Bndolfove srečke .      ...    10   n 18
A:»eije aoglo-avatr. banke          120   „ 96
Tiamujway-društ  velj   170 gld n v      . 19>
40
85
60 95
MM/i
88
30
35
25
50 30
75 25
25 fO
Žalostnega srca naznanjava vBem prijateljem in znancem, da je najin ncpozabljivi soprog, ozi roma oče, gospod
GIOVANI COMOLI,
kamnosek v Podpeči,
danes ob 9 uri zjutraj po dolgi bolezni, previden s s\. zakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje starosti umrl.
Pogreb bodo v torek zjutraj ob 10. uri na pokopališči f.rne cerkve v Preserjl,
Predragega umrlega priporočava v blag spomin.
V Podpeči, 20. julija 1885.
(488 Žalujoča soproga in sin.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izši-l in se dobiva:
Xm.33.stls našega čaca.
Komati.    Sp sal  M. I^ermontov, poslovenil ./. P.  —  Ml. 8", 2'>4 ntranij.   Cena 40 kr., po požti 4,r> kr.
Št. 11.939. (432-1)
Razglas.
Zaradi oddaje del pri napravi glavnega kanala na Poljanskej cesti se bode pri mestnem magistratu «llie '-2."». t. |. oh l O. uri dopoliKliie
v mestnej dvorani vršila pismena dražba.
Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnih urah v prostorih mestnega stavbin-skega urada vsakemu na razpolaganje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 18. julija 1885.
Župan: Grassel li.
St 4582.
Razpis
v43l—1)
Jedne ustanovi' za učence na c. kr. y,i vinozdraviiiški šoli na Dunaj i.
Za učence s Kranjskega izprazn ena je na c. kr. živinozdravniški šoli na Dunaji ustanova letnih 300 gld.
Prošnjiki za to ustanovo morajo dokazati, da so dostojni na Kranjsko da so z dobrim uspehom dovršili 6 razredov gimnazije ali realke, da so zmožni slovenskega in nemškega jezika in da so spolnih 18. in še ne prekoračili 26. loto starosti.
Pouk traja tri leta Učenci se imajo za vspre-jem v šolo prvi teden oktobra pri ravnatelji živino-zdravniške šole na Dunaji oglasiti.
Prošnjiki za to ustanovo naj svoje s krstnim listom in šolskimi spričali podprte prošnje
do 20. avgusta l. iss5 ulože pri deželnem odboru kranjskem.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 17. julija 1. 1885.
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
j« iz.l;.I »ledeče
Iz xx j i g e 1,xl knjižico
za liudske šole iu učitelje:
a, Praktično metodiko.......cena 80 kr.
b> Prvi poduk ..... ...      „    60 „
c) Pizlko in kemijo........ 60 n
č) Prirodopis......... „    M „
d) Zemljepis............ „    26 „
c) Geometrijo........... „    24 „
t  Malo fiziko............23 „
g) Domovinoslovje .   .   .   • ,..... n    20 „
b) Pripovcsti iz zgodovine Štajerske . „ 6 „ i) Opis krikega okrajnega glavarstva „ 30 n j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tinli razne 2-ica.z1.lco in
ricanlre, potem : (232—28) mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli s..-».-di.il. krnnovm .... . cena 1 kr. ter slovensko nemški zemljevid Avstrijsko-
Ogerske . .......... nln
iu zemljevid Krikega okraj, glavarstva „    5 „
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLOA REIFA, DUNAJ, L, TESTALOZZIGASSE 1,
najstarejša tvrdka te vrste. (623—41)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Naj I
Tinktura
za kurja očesa.
vej še sredstvo zoper kurja očesa in zoper tnlo kožo na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s penzeljekom pomaže bolni Uel n< nogi. V kratkem eH-iii odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino z liolnib delov na nogi. Stckleničica z rabilnitn na vodom in penzljem vred velja 40 kr. 408—9)
Prodaja iu vsak dan razpošilja zdravila h pošto na deželo:
b i i: 14 \ n \ a T it ^ Bi i w J5 v • •
zraven rotovža v Ljubljani.
99'
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenioe, bolhe, ščurke, mole,  muke, mravljince, preiičke, ptične črviče, sploii vse laket k e skoraj nenaravno b>tro iu gotovo tako,  da od tnietklne zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajaluici pri
,„\yi*i «!•«*»ioni i^s-sii6*" 13, Husova (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so  naznanjene po
phuadb. (211—6)
Mih. Kastner, Karol Karinger v LJubljani;
Karol Scbaunig v Kranji; Alojzij VValland, J. Kii)i1Vih. hini'1. P. Zan.-g':r, Traun & .Stige'- V Celji; ll;itlieyei- &. Fel'ernigjr,  Alojzij   Fiu-iis,  Anion  Robiti,  Valentin Trost,
0. B Uossbacbor, F. Terdina, Jos. Lipovitz v Celo val priporočajo svojim p. u. ktipovnlcein Zaobcrl-ovo niijnovojšo specijaliteti) praškov, katera v intenzivnoj moči in si^;1 vnosti presega vsa dosedanja sredstva:
sa popolno vničenie   n. iztrebi len b  vse i  6kodl -vih In sitnih mrčesov,
kakor: stenic, bolh. šurkov, molov, muh. uši. mravelj itd. Posebno so pred tem svari: „Zachoriui- ne z uavaUiuui ipićesnuu praškom zamenjati! ./.acln-iiii!" prodaja se le v originalnih steklenicah, nikdar pa se  v Bainum papirji ne prodaja ali pa odprt no vaga. ffJf* ^ 2*
Originalne steklenice morajo imeti, dii j^ pristen, podpis \f
(8—S) imen i in varstveno znamko.
IVO
avstr.
tovarniško društvo
Dunaj, IV., HeumOhlgasse 13, ustanovljeno I. 18^7,
pod vodstvom II. HABKBBT«,
priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal.
Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje.   Vsprejema Izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela,
(162—10) katera st- izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohišja.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan /eleznikar
Lastnina in tisk , Narodne Tiskarne1
2097