Leto V!., štev. 14
Ljubljana, sobota, 17. fanuarla 1925
Poštnina pavšalTrana
Cena 2 Din
Izhaja »b 4 z|utn>).
Stane mesečno 25'— Din za inozemstvo 40*— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo: Ljnbliana. Prešernov* lU.il. 4 in M. Telel.St.3S,
Podružnici«
Maribor. Barvarska ul. 1. Cel|«. Aleksandrova a
Račun pri poitn. čekoT. uvodu štev. 11.842. '
Ljubljana, 16. januarja.
Danes smo imeli čast razgovarjati z narodnim katoliškim duhovnikom, ki
je sicer pristaš SLS. a izjavlja, da z žalostjo motri dogodke v svoji stranki. »Odkrito Vam povem* — nam je izjavil — «da me srce boli, ko vidim, kako drvi naša nekdaj take mogočna in vplivna stranka v neizjogibno pogubo. Želei bi si nazaj one lepe čase. ko Fmo se lahko z mirno dušo zaupali voditeljem. ki so z dalekovidno. a vedno principiielrsn politiko vodili naš narod po potih, ki sicer niso bila potresena s cvetiem, a so vendarle imela trdna tla. Odkar ie prevzel vodstvo naše strank? dr. Korošec, gre stranka ra kovo f>ot. slovensko lindstvo pa je pognano v ob u ne n rioloža j. pred katerim nas je vseh. ki čutimo ž niiin polteno, strah. Vi si niti prvMa vPati ne morete. kako nezadovr.Hni so ljudje s politiko. ki jo Vi imenujete «ti?rovckass. Žalibog raste- s tem nezadovoljstvom odpor in sovraštvo tudi proti oni duhovščini ki ne odobrava, da se katoliška cc-krT toliko pks.j«onira v politiki ln ki prav odločno obsoja boi. v katerega za nI-1 a naša duhovščina z državo. To r>p more rod;ti nič dobrega. Škoda, da nas je Se nremalo. da b; mo-pli z ne"eKrvjn povzdigniti svo; svarilni glas. D^nes i? že itak vse prepozno. IP. marca 1°°?! ;e na=a =tranka zaigrala vse. Mi«*i'i smo. da ie zmagala, a je b'!a ter-ena. to pa le zato, ker naši vo-direHj pjso H'i sposobni, da bi delali pametno politiko. Dr. Korošec ie vse zav07.il. vse nate nodrl. 21 poslancev SLS ne bn imela nikdar ve?1 a zamnjona. se ne povrne nobena. Naj-hniše pri celi stvari ie to. da nam ljudstvo nič več ne vciramp. ker se ni ptav nič iznol-iio. karl.-oli sp mu ip nri zad-niih volitvah oblitibovalo. Padi te nesrečne politike homo kmalu ob ves kredit tudi tisti, ki <mo za poštenost ter za narod in državo.
Ustavitev cr>omoliiiba> za mene Iti za mole tovariše, k? «rno enakih nazorov. ni ririy'a nepričakovano dolgo smo se hali dn sp ho to zgodilo, kar se ie. Razmorie. v katero so spravili škofa s preiinVt Katoliško tiskarno, je naravnost nsodnn za cerkev, ker radi njega trni n^led škofa in po niem tudi ngb-d katoliške cerkve. Mnenja smo, da škof kot naivišii predstavnik kato-liškp cerkve v linbiian-ki škofri. nikakor ne bi smel biti tisti ščit. izza kate-re?a bi škroriji; brezvestne?! blato mod idnvensfco lindstvo ter ga zastmplinli S hudodelskim ti<kom. Nesreča ie bila storjena že lani. ko ie »Katoliško tiskovno društvo* nehalo biti lastnik tiskarne in jo ie prodalo škofu. Pa kai hočete! O takih stvareh moramo mi mo'čati. Za nas ni svobode.
Po kraljevem povratku v Beograd
AVDIJENCE V DVORU. — ZAKLJUČEK PRIPRAVLJALNIH DEL ZA VOLITVE
Beograd, 16. januarji, p. Danes je kraljevski par dospel v Beograd. V imenu vlade ga je pričakoval na kolodvoru prometni minister Stanii. S prihodom kralja se je delo v vlad poživelo. Kralj je tekom popoldneva sprejel v avdijcnco ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča, kj mu je poročal o zunanjem položa u in se zdi, da je bil daljši razgovor o kraljevem bivanju v Parizu, kjer je imel kralj več sestankov s francoskimi državniki. Nocoj je kralj sprejel ministra za notranje zadeve Maksitnuviča, ki mu je poročal o položa u v državi. Kralj bo po redu sprejel ministre, ker je bil dalje časa odsoten iz Beograda. Zato se bodo vsi ministri do pondeljka vrnili v Beograd.
V	nedeljo dopoldne bi do imeli samostojni demokrati v hotelu Imperial velik shod. na katerem bo govoril nosilec iiste samostojnih demokratov za mesto Beograd minister dr. Grisogono.
V	ostalem danes ni bilo važnejših političnih dogodkov. Dopoldne in popoldne je imel sejo glavni odbor radikalne stranke. Razpravljal je o korakih, ki so potrebni proti onim. ki cepijo radikalske liste. Glavni odbor je dotičnike izključil iz radikalne stranke. V Velikem Bečkere-ku so bili izkl učeni trije člani radikalne stranke, ki so nato prestopili v samostojno demokratsko stranko. V Banjaluki je bil izključen iz radikalne stranke cepilcc liste Lazarevič. v Tuzli ravno tako dr. Stanešič, v Pirotu dr. Jovan Jovanovič, v Nišu dr. Cvetkovič. Povodom cepitve liste v Vranii. kjer je spor med Kosičem in Dragovičem, je glavni odbor radikalne stranke sklenil, da se skliče veliko zborovanje stranke, ki nai reši, kdo bo nos:lec liste. Potrjena je lista Narodnega bloka za modruško-reško županijo. Nosilec liste ie dr. Budisavljevič, radikal dr. Milovan Grba pa ie izključen iz radikalne stranke. Potrjena je tudi lista Narodnega bloka v požeški županiji. Nosilcc iiste je demokrat Juraj Demctrovič, iz-
ključen pa je Ceda Kostič. V Travniku je nosilec liste poslanik Spalajkovič, lista Pečanca pa je proglašena za divlo. Potrjen je tudi sporazum Nacionalnega bloka za Liko-Krbavo z rjsllcem Pribičevl-čem. Lista Žarka Miladinoviča je proglašena za divjo. V rudniškem okrož.u je potrjena kandidatura Vojislava Ja-njiča.
ODREDBE PROTI HUJSKAČEM.
Zagreb, 16. januarja, r. Policijsko ravnateljstvo je danes na osnovi § 8 tiskovnega zakona zabranilo kolportažo •sllrva-tu» in »Večeru*, ker s svojim tendenci-joznim in nedostojnim pisanjem ogroža-vata javni red in mir.
Beograd. 16. januarja, r. Današnje »Novosti* so bile policijsko »hranjene radi svojega uvodnega članka.
Beograd, 16. januarja, r. Kakor dozna-va «Reč>. je okrožno sodišče v Subotiei razveljavilo listo liRSS. radi formalnih nedoslalkov.
ARETACIJA BIVŠEGA MINISTRA.
Zagreb, 16. januarja, r. Danes popol« dne je imel v Visokem v Rosni shod hiv« ši minister Scfkija Bcltmcn, srezki kandi« dat Spahove stranke. Na shodu ic novo« ril tako, da ga je srezki načelnik dal are« tirati.
KREDIT ZA NUJNE OBVEZNOSTI DRŽAVE.
Beograd. 16. ianuarja. p. Vlada je odobrila kredit f>0 milijonov dinarjev za izplačilo zapadlih nujnih obveznosti države v inozemstvu.
Z ozirom na deistvo. da je vsled tekom lanskega leta izvedenih redukcij pro računska postavka za pi.kojnine bila nezadostna i" za I. 1925. niso Pili (dvorjenj zadostni krediti za izplačevanje mi-rovnin. je vlada odobrila naknadni kredit 2ii,f>!8.iiOO Din. da se nmre izplačevanje pokojnin v redu nadaljevati.
Nova nemška vlada imenovana
SE PREDNO JE ZAČELA POSLOVATI. JE ZE V KRIZI. — RIVAUTETA MEH NACIJONAI.CI IN CENTRUMOM.
Berlin, 17. januarja, z. Na predlog dr* žavnega kancelarja dr. Luthra je imenoa val državni predsednik sledečo vlado: Državni kancelar: dr. Luther: zunanje zadeve: dr. Stresemann (ljud> ska stranka);
notranje zadeve: Martin Scbleie (na< cionaiec);
državno gospodarstvo: Neuhaus (na-
ciona'ec);
delovno ministrstvo: dr. Braun (ceni trumi;
narodna obramba: dr. Gessler (demo* i kratski disident);
pošte: Stingl( bavarska ljudska stran« i ka);
prehrana in kmetijstvo: grof Kanita (nacionalec):
Ministrstva financ, pravde in prometa ; stane, so ostala začasno še vakantna.
Kancelar dr. Luther je predložil predsedniku Ebt-rtu ministrsko listo v podpis, čeprav še ni mogel zbrati celega kabineta. Za tri še nezasedena mesta so se vršila danes ves dan pogajanja, ne da bi prišlo do kakega rezultata. Zlasti se bije bo) za finančno In justično ministrstvo, ki ju reklamira certrum za sebe, nacijo-nalci pa bi radi rešili eno za svojo stranko. drugo pa za Stresemannovce. Nasprotja so se tako poostrila, da se nahaja koma) imenovana vlada že v krizi, še predno se je predstavila parlamentu. To bi se bilo moralo zgoditi na današnji seji. ki je bila sklicana ob 6., a .ie bila vsled nejasne situacije odgodena. Za enkrat je predvidena vladna izjava za pon-deljek jvečer, ko se Reichstag zopet se-
Pretep v francoskem parlamentu
BRF7. PRAVEGA VZROKA PRIDE DO PRETEPA MED OPOZICIJONALNIMI IN VLADNIMI POSLANCI. - BARIKADE PRED PREDSEDNIŠKO TRIBUNO.
Pariz 16. januarja, z. Na sinočnji seji parlamenta je prečital novoizvoljeni pred sednik Painleve interpelacijo, med njimi tudi intervencijo o pobuni v Donnrmane« zu. Vlada je izjavila, da je pripravljena na to interpelacijo takoj odgovoriti, npo* žici ia pa je protestirala, češ da so druge zadeve važnejše. Ko je predsednik kljub
je navalila na predsedniško tribuno, pred katero pa so parlamentarni sluge v nai>'ici napravili barikade iz stolov In miz. Nekateri poslanci so se vrgli na sluge in jih pometali iz dvorane. Vladni poslanci so se zanje zavzeli in tako je prišlo do novih pretepov. Komunisti pre pevsjo z očitno škodoželjnostjo inter«
temu otvoril debato o interpelaciji, je nacijonalo. Painleve nekaj časa zvoni prišlo do tumultov, ki so dovcdli napo. j in miri. a ko se ne more uveljaviti, pre' sled do dejanskih spopadov. Opozicija i kine sejo. Počasi se zbornica izprazni-
Parlament načeloma odobri! Mussoiinijevo volilno reformo
DEBATA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV. - S 3C PROTI 33 GLASOVOM JF. ZBORNICA ODOBRILA MUSSOLINIJF.V NAČRT.
Rim, 16. januarja, a. Ker se je na
včerajšnji seji poslanske zJiornice generalna debata o novi volilni reformi nenadoma zaključila, se je danes govorilo samo k tako imenovanemu dnevnemu redu ali resolucijam, Clavna resolucija, za katero je šlo. je bila resolucija bivšega ministrskega precl-ednika Giolitti-j3. ki je bila vložena sporazumno z hiv-šima ministrskima predsednikoma Orlan-Odkrito Vam priznam, da nam VaS (i„m in Salandro. Resolucija se glasi: Žerjav imoonira. Velikokrat sem že j lZIlorni(.a ,m.,tra. da 'e za vsako vpra-de.ial svoiim somi.šl torkom. ki so pre- U,nje ki Se fii5e vo|itev. kot predpogoj žeti sovraštva in nnsproMva proti n je- j pot rphn0 p„ino in popolno zaupanje, da
._!... i.	Hndska volja izraziti v vseh
n;enih oh'ikah (individualna, hišna, tiskovna. društvena in zgorevalna svob.-i. da). Ker pa ti pogoji sedaj niso dani in tndi ne bedo dani z metodami sedanje vlade, prehaja zbornica k dnevnemu redu.«
Resolucijo je ufernepeva! Orla.ndo z daljšim govorom, v katerem je temljitn ovrgel vso pndkago nnve vnli'ne reforme. izvzem.ši. kar določa glede enopn-poslanskih volilnih okrnžii. Protestiral je proti večkratni voli'ni pravici, ki je sad zastarele ideologije, ker deli narod r sociarne razrede. Navaja! je tndi vsp razloge proti fa&lstovski vladi, ki hoče s pomočjo nove reforme utrditi svoje
stališče.
Nato je bila rarpra va o volilni reformi prekinjena in je poročal finančni mi-
snu. da nai mi odgovore zakaj je dr Žerjav, ki še poslanec ni bil. s svojo stranko ve-č dosegel kot pa naša stranka z 21 poslanci. Na to mi nihče noče odgovoriti, priznavaio pa potom, da ima pač Žerjav velikansko parlamentarno sposobnost. S»veda tega nihče noče priznati, ker re-niea v oči bode.
Dr. Koroščeva zveza z Radičem jp bila tudi ena najbolj nesrečnih političnih potez, radi katere nas bo še vse glava bolela. Dr. Korošec je nas Slovence naravnost izpostavil nevarno>ti, da bi bili prišli od Beograda pod Zagreb Ril s^ sam večkrat v Beogradu pri konferencah, katerih smo se udeležili Slovenci. Hrvati in Srbi. Četudi so Srbi pravoslavni, pa smo se na t."kib spi--h Slovenci in Srbi veliko laž-jp zedinili kot pa Slovenci in Hrvati. .Ako bi se imeli odločiti za Beograd ali Z? Treh. bi sp iaz odločil za Beograd.
Kakor vidite, nismo vsi ki smo pristaši SLS. rakih nazorov kot jih raz-g!&ša »Slovenec* in kot jih ie razgla-:'-<! »Domoljub*. Nesrečna politika dr. Korošca ho sedaj na sodbi pred ljudstvom in ho"in sp. da bo ta sodba jak
nister De Štefani o konferenci finančnih ministrov v Parizu.
Pri zopetnem nadaljevanu razprave o volilni reformi je utemeleval potrebo volilne reforme znani fn-šistovski poslanec Farinaeei. Oilandu pa je odgovarjal , notranji minister Federzoni.
Nato je govoril bivši ministrski pred- ! sedruk Ginlitti ki e izjavil, da je sicer; pristaš enomandalskega volilnega siste-: ma. toda odločno protestira proti ukre- ' pom vlade, ki omejujejo svobodo političnega delovanja, kajti v takih razmerah je vsako resnično politično delnvan;e nemogoče. Nove volitve se nikakor ne bodo vršile v kratkem času. V taksnih razmerah, kakor ?o sedanje, so volitve ne>mngoče. (Mussnlinijev medklic; »Pridem se k vam učit. kako se delalo volitve'« Oinlittl mu "d -ovori: »Saj še no-liena vlada ni imela tako polne zbornice, kakor sedanja.*
fiinlitti :e zaključil, da zaradi težkih posled;c. ki jih more imeti predlagana volilna reforma ne more prevzeti odgovornosti za nio. zato ho glasoval proti. Vato se !p vršilo glasovanje n Farinaecj-ievi resoluciji kj io je snrejp'a vlada in ki se glasi: »Zhornica odobrava reformna načela zakonskega načrta o volMai reformi in prehaja na podrobno razpravo.«
Pri poimenskem glasovanju je glasovalo S10 poslancev, in sjcer za resolucijo 307, proti pa 83.
Mu^solini napoveJire diktaturo
IZJAVE ANGLEŠKEMU NOVINARJU. — NE UMAKNE SE ZA NOBENO CENO
London, 16. januarja, v. Mussolini je ime! razgovor s posebnim poročevalcem »Daiiv Rxpress». V svojih Izvaian ih je
ostra in huda. Priznati moram pa, da skušal vzbuditi vtis. da le njegovo Staline bo krivična in želim samo. da bi po- i š.ee neomajno. Izgleda, da je italiiansk! stala pečenk nove Nežnejše in pošte- i ministrski predsednik odločen hraniti svo-
neiše PoMtikp SLS.*
ODSTOP ISTRS'CFCjA DEŽELNEGA ODBORA.
Pula, 16. januarja, a. Odstopil je začas« Di deželni odbor, ki je izjavil, da odsto= pa zato, ker bi se mora'e že davno raz--, pisati volitve v provincialni odbor, kar pa se ni zgodilo niti po preteku enega leta . od lega nega roka. Začasni deželni odbor smatra, da ie popolnoma poteke! rok nje« govega delovanj« in da nikakor ne more več voditi svojih poslov dalje. Odbor je poda! ostavko predsedniku kom. Chersi« chu, nakar je le«ta tudi sam odstopil.
je stališče do skrainosti ter ga ne zapustiti brez Ijutcga odpora. Mussollni je iro-riziral v inozemstvu razširjeno vest, da jc notranie-politična sit iaciia v itali I zelo resns, ter je Izjavil, da riše inozemsko časop:sie poioZaj v napačni luči. Položaj j v Italiji ni bolj vznemirljiv, kakor v kaki drugi državi Pvrope. ne izvzemši Anglije. Fašizem se vedno bol.i razširja. Zadnja koncesi a fašizma opoziciji je novi volilni red. Sploh pa je fašizem storil vse. da pridobi opozicijo zopet k normalnemu parlamentarnemu delovanju.
Na vprašanje ali le fašistovska vlada mogoča brez pomoči In podpore demo-
Sp'ošno mnenje je, da je začasni deželni kratskih sil, je izjavil Mussolini: Rimska cd bor odstopil predvsem radi tega, da j repHhlika je imela 72 diktatorjev. Ako bi tako pritisni! na vlado, da v kratkem odreče parlamentarni sistem kake drža-razniše volitve v crovincijalni odbor. | ve. mora Dač eksekutiva prevzeti popol-
no kontrolo nad dogodki v deželi. Na vprašanje, kdaj bodo razpisane nove volitve. je Izjavil Mussolini. da še le po končanem Matteott:jevem procesu. O natančnem terminu ne more dati nobenih pojasnil.
MUSSOI.INIJHVI UKREPI PROTI NE.
FAŠISTIČNIM DRUŠTVOM.
Trst, 16. januarja, r. Tržaška prefek« tura je po nalogu Mussolinijeve vlade od« redila razpust nekaterih organizacij in društev, ki niso naklonjena Mussolini je« vi politiki. Danes zjutraj se je razširila vest, da bodo razpuščene tudi vse s'oven» ske in hrvatske kulturne organizacije. Ta vest se je izkazala za neresnično. Do poz nega večers merodainim in prizadetim faktorjem o tem ni nič znano.
POGAJANJA Z MADŽARSKO.
Beograd. 16. januarja, p. Danes popoldne je bila seja naših in madžarskih delegatov. Razpravljali so o načelnih vpraša-niih slede železniške tarife ia prometa.
Atentat na železniški most v Bolgariji
Promet med Beogradom In Sofijo prekinjen.
Beograd, 10. januarja, p Iz Caribro-da javljajo, da je bil veliki most na reki Slivnici na glavni progi Drago-man - Sorija razstreljen. Most je bil podminiran na štirih krajih. Eksplodirala pa je samo ena mina. Promet med Sofijo in Jugoslavijo je prekinjen.
Kai |e s Trockim?
Rim. 16 januarja, a Z ozirom na vest o aretaciji Trockega po sovjeski vladi izjavlja tukajšnje rusko veleposlaništvo, da tako imenovani »slučaj Trockega* sploh ne eksislira in da so vse vesli, ki se raznaSajo o tej stvari. po|>olnoma brez temelji BivSi boljševiški komisar za voj-.10 Trocki ni bil nikdar poslan v pro-gnanstvo in ni bil nikdar aretiran. Moral bi bil iti na Kavkaz iz zdravstvenih ozi-rov. zdravstveni nasvet pa «e ni mogel izvesti, ker se je bolezen Trockega s''iij-<«ala. Roleba na kronični mrzlici, radi katere je moral začasno v neki sanatorij v b'ižini Moskve. Za lo so bili merodajni edino zdravstveni razlogi, nikakor pa ne politični.
AVSTRIJSKO RVSKI DOfJOVOR 0 TRAVVI POMOtt.
Dn»*aj. 16 januarja, s Kakor doznava fPoliliscbe Kore«j>nndenz» «topi avstrij-sko-ruski dogovor glede pravne pomoči v civilnih zadevah v veljavo 12. februarja.
ANGLIJA IN PARIŠKI SKLEPI.
London, 16. januarja, s. V dobro poučenih krogih se zasotavlja. da je ministrski svet o-lobril stališče državnege. tajnika Churchilla na pariški konferenci in njegove privatne razgovore o vprašanju dolgov
ZOPETNA ODOOntTEV POGAJANJ Z ITALIJO.
Beograd. 16. januarja. Konfcrenee z Italijo, ki naj bi se 20. t. m. nadaljevala v Renctkah. so sporazumno med n.išo in lta'iiansko delegacijo odgodene do dne I. februarja.
UDRUŽENJE PRAVNIKOV.
Beograd. 16. ianuarja. p. Nocoj je ime« lo sejp udruženie pravnikov v naši d ža« vi. ki se je konstituiralo. Za predsednika ie izvolicn dr. Gjoka Nestorovič, profe« sor v Beogradu. Vršiio se priprave ze kongres pravnikov, ki bo letos v Bco« gradu.
ODLIKOVANJE JAPONSKEGA PO« SLANIKA.
Beograd. 16. januarja, p. Japonski po« slanik Kumaguči je bil odlikovan t re« dom sv. Save I. razr.
PONOVNA ARETACIJA ANDROLIČEVE
Benjcrad. 16 Januarja, p. Znana avan-turistka Androličeva je bila ponovno aretirana ler je kasacijsko sodišče razveljavilo prejšnjo razsodbo. Trdi se, da je prišlo do novih odkritij in da je vpletenih mnogo oseb v avanture Androličeve, med njimi tudi vet častnikov.
Nov konflikt med Poljsko in Gdanskom
Varšava, 16. januarja, s Vrhovni komisar Zveze narodov v Gdanskein se je obrni! na generalnega komisarja poljske republike v Gdanskem dr. Strassburgerja s prošnjo, da naj bi poljska vlada radi preprečenja izgredov odstranila poljske poštne nabiralnike v Gdanskem. Vrhovni komisar je pcvdaril, da bo v slučaju odklonitve pooblastil senat v Gdanskem, da odstrani z lastnimi sredsivi poštne nabiralnike. Dr. Strassburger ie ugotovil, da je tej prošnii nem' goče ugoditi, i Podpredsednik ministrskega sveta Tha-I gutt ie izjavil zastopnikom časopisja o j gdanskl zadevi, da pričakuje poljska vla-1 da z mirnostjo razvo a dogodkov. Poljska bo med tem preprečila vsako nasilje, dokler ji bo to mogoče. Odločilne korake pa bo storila šele tedaj, če bi prišlo dc prelitja krvi.
POLJSKO-AVSTRIJSKI ARBITRAŽNI DOGOVOR.
Varava, 16. januarja, s Senat je včeraj ratificiral poljsko-avstrijski dogovor glede razsodišča.
BILANCA RITHRŠKE ZASEDBE.
Paru, 16. januarja, v. Bilanca run r.ske zasedbe je nastopna: Dohodki znašaj« skupno 4 ">31.047 649 zlatih frankov, i* datki pa 1.012,539 328 zlatih frankov. Prebitek znaša torej 3.518,508.321 zlatih frankov.
16. januarja:
CriMIJ: Beograd 8.35, New-Yor« 519 60. London 24 85, Pariz 28.15. .Milan 21.05, Praga 15 00, Budimpešta 0(*t7l70, Bukarešta 2.65. Sofija 375, Dunaj 0.0073.
TRST: Beograd 89 30 do 39 70, Dur.aj 0/«345 do 0.0355, Praga 73 do 74 50. Pa-riz 132 50 do 134 50. Ncw-York 24 45 do 24.65, Curih 472 do 476, dinarji 39.20 do 39 00. 20 zlatih f:tokov 93 do 04, zlata lira 472.46.
DUNAJ: Beosrad 1134 do 1138. Beriia 16550 do 16.950. Budimpešta 97 80 do 68 60. Bukarešta 371 do 373. Milan 2804 do 2876. New-York 70 935 do 71.185, Praga 2129 do 213!». Varšava 13 610 do 13 710 Sofija 511 do 515. Curih 13 065 do 13 715. dinarji 1133 do 1139. dolarji 70.40» dc 70.800. lire 2830 do 2850.
PRAGA: Beograd 54 75. Dunaj 4.71, Rim 137. London 1G2.30, New-York 33.90, Curih 654.75.
BERLIN: Beograd C77. Milan 17.06, Praga 12.59. New-York 4.195, Curih 80.75.
D n naj, 16. januarja, s. Lira je nadalje padla skoraj za 2 procenta, dvignile so se pa druge antantne devize, zlasti f'3riz ia Bruselj Tudi švicarski frank se |e laiik« izbolj&sL Dinar je ceizpremenjen.
Danes ob 8 zvečer ? ? ?
ObrnVc!
; Koritarstvo inž. Serneca
KAKO JE G. SERNEC »URADOV AL» IN KAKO BI POSLANCEV AH
/ Gospod InJ. Dužan Sernec je le frSeraj odgovoril v »Slovencu* na nai felanek »Nova zvezda v tigrovski deže-!i». Drzno piže, da naš članek »no vsebuje ničeaar razun infamuih natolcevanj«. Gosp, Serncc se je s svojim od
Leta 1913. je bila ta plača naravnost »mastna«. Sernecu so se pozneje prejemki povila vali z naraščajočo draginjo.
Inž. Sernec je sicer bočno vlekel plačo. iil pa izpolnjeval službene obveze.
govorom prenaglil. Bržčas je mislil, da , kakor bi to moral in kakor je to zahi« smo 15. t, m. o njem izpregovorili že ; val javni interes. Gosp. Sernec je poza dn jo besedo ter da nimamo dovolj do-'staja! od dne do dne večja nesreča za kazov za to, da manjkajo njemu glavne bivšo deželna elektrarno. Uradna spis kvalifikacije za narodnega poslanca. Iz j pokrajinske uprave ugotavlja, da je Bernečevega odgovora v »Slovencu* je j inž. Sernec — mesto da bi se brigal za najbolj značilna njegova izjava, da o j elektrarno — upravljal posle upravne-ivsebini pravd, ki jih ima z imovino ga svetnika pri Gospodarski banki, pri bivše dežele Kranjske, danes ne govori tovarni izdelkov pločevine in kovine v •obširneje*, da ne bo izgledalo, kakor j Ljubljani, pri delniški družbi Svetla za da hočem (inž. Sernec) s časnikarskimi žarnice. S tem je deloval direktno pro-polomikami vplivati na izid pravd.* Baš ti pogodbi. Razume se. da Sernec piv »radnI spis, ki je bil sodniji v teh prav- tem ni mogel imeti niti časa. da bi Idah predložen o uradovanju gosp. Ser- j hodil redno v pisarno. Svoj glavni po ueca pri deželni elektrarni na Završni- klic je celo tako zanemarjal, da je priči pa je tak, da mora o njem javnost hajal v urad samo po enkrat na teden, Be oziraje se na potek pravde biti po- kasreje celo vsakih 24 dni po enkrat "učena, ker se iz teh spisov jasno vidi,, Ko ra je marca 102*2 poklicala pokra-kdo je gosp. inž. Dušan Sernec in ka- jj.nsl a uprava na odgovor radi zane-fcega kandidata priporoča SI„S I>ogat-j marjania uradnih dolžnosti ter zahte-ifanom in Radovljičanmm. Javn? interes , vala od njega pojasnil, je cinično od-v tem slučaju neizmerno večji, ka- govoril., da ne bo službena potovanja iz
r,
_ or pa zaselmi interes gosp. Serneca ; svojega plačeval, četudi je imel pra-in žalostno dovolj bi bilo. da bi se kan-1 vico do povračila vseh večjih dokaza-d i'lat S1J3 slovenskemu ljudstvu ne! nih stroškov. Dejal je. da si daje pošto pokazal v pravi luči resnice, četudi to ' prinesti tudi na dom in da doma ura-ni ljubo »izvrstnemu* kandidatu SLS duje. Pristavil je tudi. da bi bil — ako ter mamonistora klerikalne stranke, ki . bi bil navezan le na služlvene prejemke so radi svoiih poslovnih zvez in prija-j— že «t?ko sestradan, da bi ne mogel teljstva usilili ljudstvu inž Serneca za i več hoditi.« Sernec na vprašanja pr<«d-kandidata. ?.e večkrat omenjeni uradni; postavljene oblasti sploh ni hotel od-
mu jo je bilo tako straSno treba. Kmet
je šel z onim, kl mu je garantiral to novio prvlobljeno zornijo. Toda nastopila j« drug* faza, po boljše viSkem programu, to je dol>a vzgajanja kmeta za socijalizem, potom koojierativnih in sindikalnih vaških združb in potom propagande, ali tudi potom pazljivega nadziranja in čuvanja, da se med kmeti ne razvije malomeAčnnski element, težnja po individualnem obogatenju, vrše nega po posebnih emisariih komunističnega deiav«tva, ki so se naselili po vaseh ter vodijo tam lokalne vaške sovjete in v njih odločujejo o vsem. Ta druga perijoda naj bi bila prehodna doba v tretjo ali končno fazo, ki bi pomenila popolno socijalizacijo.
Razmerje med komunističnim me. stom Ln vasjo ie Še vedno v drugi fazi. ali ne napreduje nikamor. Pazljivu nadziranje nad vasjo, ki jo vršijo sovjetski emisarii, je povzročilo, da se čuti kmet napram kom. za posta vi jep. da
kl jih uganja sedanji režim*. Ljuba Jova« j Narodnega bloka za Zagreb, dr. Ivan Ju« novič je itak stara simpatija naših kle« ; risa/ vrnivši se skupno z ostalimi dem. rikalcev. Ali vendar! Na tretji strani pa ! občinskimi svetovalci s seie občinskega včerajšnji »Slovenec* istotako beleži Ba» sveta, kjer se je zaključilo, da se tekom
činičevo aretacijo, ginljivi prizor z na« treskanim Gjoko Popovičem in dr^llohn ječevo intervencijo pri Ljubi Jovanoviču. Pravi pa. da dr. Hohnječev protest «se« veda ni nič zalege!, ker Ljuba Jovanovič nc nosi zastonj naslova «po!icajac», od« kar se je tako sijajno izkazal v solun« skem procesu«... Spredaj liže, zadaj praska, to ni maček, temveč »Slovenec*.
-f- Separatistični organi in sodniki. Separatistični organi so zagnali strašen krik, ker le zagrebška »Riječ* navedla, da je senat zagrebškega sodbenega stola napram Radičevim aretiranim kompa-njonom postopa! pristransko. Z zgražanjem vred so seveda izpuščali tudi slavo-speve na -čast neodvisnosti in nepristra-nosti hrvatskih sodnikov in njihovi vzvišenosti nad politično kampanjo. Cim pa
sodišče v Virovitlci ni »odmah* Izpustilo ^ter poroča kandidat minister n. r. dr. nekaterih aretiranih radičevcev. ker jih Kramer.
enega meseca (torej najkasncie do 15. fe« bruarja) izvoli novih 25 občinskih sve« tovalcev. V zvezi s tem se je sklenilo, da mestna organizacija SDS takoj vzame v roke tudi organizacijo agitacije za občin« ske volitve. Spričo razcepljenosti strank dosedanje večine v občinskem svetu ima jo zagrebški samostalni demokrati najlep še šanse, da po 8. februarju doseže:o po« sebno lepe uspehe tudi pri občinskih vo« litvah.
Narodni blok
: Iz okrožnega tajništva JDS za Notranjsko. V nedeljo dne 18. t. m. se vršijo javni shodi v Grahovem. Cerknici, Rakeku, for. Logatcu in Dol: Logatcu,
drži pasivno in ne ma^a aktivno sodelovati v ničemer. K temu pride še po- "i moglo, so virovitiški sodniki takoj iz- , manjkanie onih izdelkov, ki jih vas subili simpatije zagrebškega »Hrvata*, ki tako silno potrehnie. a mu iih mesto : jih le napadel prav tako grobo, kakor je ne more dati. ker iih samo nima. Zra- Prej pritiska! pero za tirade. Mnogo tudi ven .je še pomanjkanie obratnega ka- j separatistični žurnali kričijo zastran
pita!a. ki je po vaseh silno občutno: *ovv>ti sami nimajo denaria. da hi ga dobili v obliki posojila zunaj, se ie po nastopu konservativne vlade v Angliji izialovilo. In vendar je treba pridobiti kmeta za vsako ceno, zakaj ako ostane kmet v dosedanji pasivnosti, je insno. da se tudi agrarna produkcija v Rusiji rv mo-e dvigniti in s tem ie tudi gotovo, da se celotna gospodarska za-
ustavitve splitske »Hrvatske Riječi*. A če bi jim vzvišenost sodnije resnično bila tako sveta, hI morali vsaj molčati, ker »Hrvatsko Riječ* je ustavilo splitsko sodišče in nihče drugi.
-j- Glasilo štirinajste mariborske skrinjo. Klerikalna (Straža* v Mariboru nadaljuje z bulletinom o sporuzumu Mar-kovič-Ribarič-Roglič b klerikalci. Danes ima (Straža* ginljivo poročilo, kako se
,. ... ,	.... , . . ,	. ,	, . naciia Rušile ne m.ore izvršiti, sai je je g. Markovič pripeljal v Maribor, bil
epis. ki leži na ljubljanskem sodišču., govarjati in zlasti ni . hote! povedati,; ^^ j7r,,.,,n ,knr0 1p wnrnp pr(V na kolodvoru sprejet po klerikalcih ter je uničujoča obsodba morale SLS ter kol.krat je bil v uradni pisarni. Odgo- j irror,„ Situacija je tedaj zelo nc- se končno naselil pri generalu Maistru,
njenih kandidatur. Le stranka, ki špekulira na nerazsodnost svoiih volilcev,
voril je le, da se »prisotnost ravnatelja ne ravna po času. temveč po potrebi
naj jo krmijo drugi. lp samo to Serne-
le stranka, ki se je proslavila s svojo j Ako bi se vsak uradnik postavil na tigrovsko politiko, jp sposobna, da si stališče gosp. Serneca. bi uradi res poišče poleg Sušnika in drugih komo- lepo izgledali! Serpec je deže!r»o elek eijnmistov za novo zvezdo še Dušana . trarno smatral !e za molzpo kravo, ki Serneca. Kaj vse je počel inž. Sermc kot vodja deželnih električnih central, kjer je bil nameščen od bivšega deželnega odbor:, kranjskega !. 1013. pa do 1. 1322., ko ga je pokrajinska uprava v Ljubljani bila primorana takoi odpustiti iz službe, ako ni hotela riskirati. da uniči ž n<im elektramiško podjetje?
Uradni spis pokraiinske uprave ugo tavlia, da se je inž. Sernec pri prevzet in siužfve ravnatelja deželnih ejek tričnih central zavezal, da bo službo •vestno izvršval*. da ho tej službi posvečal »vse svoje sile* ter »posneSeva! interose dežele po svuifih najboljših močeh*. Zato mu je pa dežela tudi plačevala krasno plačo. Tako n. pr. je
si volilci v radovljiškem in loeaškem okraln. kjer se gosp. Sernec ponuja za kandidata ustvarijo sliko kakšen poslanec M bil ta gospod, ako bi slovensko ljudstvo zadela nesreča, da bi bil izvoPen. Kar se je nauči! kot uradnik, to hi znal tudi kot poslanec Poslanče. vati doma. v P"«<rr3d na hoditi vsak me«ec le po dijete. to hi znal vsak.
Krajevna organizacija JDS Trbovlje priredi v nedel o dne 18. t. m. ob 9. javen shod v dvorani Ane Forte na Vodi. Kot govornik nastopi kandidat za laški srez dr. Franjo Rož, odvetnik in župan v Laškem.
SHODI NARODNEGA BLOKA V LJUBLJANSKI OKOLICI.
V	nedeljo 18. t. m. se vrše sledeči javni shodi:
Na Igu • Studenec ob pol 8. uri zjutraj
v Mfkolski dvorani.
V	Tomišlju ob pol 11. uri v gostilni g. Sk raba rja.
V	Želimljah ob po! 3. nri poj>o!dne v gostilni g. Kramarja. — Na vseh treh shodih poročata gg. srezki kandidat Fran Zehal in tajnik Ivo Berščak.
Da bi si pridobili kmeta, poskuša jo (Gospoda generala Maistra so namreč i Polhov gradeč. Oh 8. zjutraj (lokal sorieti na ra?ne načine. 7,adn'ič so raz- klerikalci tudi hoteli kandidirati na tako- javljen takoj po maši), ve! La vili volitve v sovjete po raz.nh -vani sporazumaški listi). Za nocoj pa je ikrai'h ter izdali naredho. da moraio ko- ie napovedano širše zborovanje Markovi-
ča. na katero »o klerikalci dirigirali večje število svojih somišljenikov, da bodo lahko poročali potem o porastu davidovi čevcev v Mariboru, kjer doslej še niti enega ožjega sestanka niso zmogli.
-j- »Emigracija*. Opozicijski listi poročajo, da je zadnje čase pobegnilo iz ju-j goslovenskih obmejnih krajev večje Stevi-s stotinami Chamherlainov j j0 |JUl)j jp,,^,,	0 pobegih Dal
ov vred. Razumljivo tedaj. . m!,tinrev v Italijo, (Slovenec* pa o 1500
! radičevcih. ki so odšli v Budimpešto in pričnejo tam izdajali svoj organ. Kolikor
ugodna.
i kjer bo baje bival za časa volilne dobe.
munistič. vaški ek«nonenti dovoljevati, la volijo kmetie lahko tudi nevtralne
čevo «rnvnate!ieva,nie» zadostuje da ,;,|(1i dn np ^ kmpf fntil Uomj,n,ii.
ranega. 7.inoviev trdi. da mu je Lenw. rekel da bo najmanjša napaka It? ic stori bolKevizem v svojih odnošaiih do kmeta onasneiša za sovjetsko Rusijo n«gto stotine Kolčakov, Deniikinov in Vranglov in Rughesov da se sov'etska vlada, v orna I^ninu,
.	krepko drži niogove parole da ie iska
«de!okronr» kot uoravni svetnik bank
in delniških dmžb še razširil. Tako tipičnega »koritnika* kot je inž. Sernec. klerikalna stranka še ni postavila na
Jmel leta 1013 stalno letno plačo 7200 .javno in vidno mesto. Inž. Sernec pa (zlatih) K ter 5 °fr vsakoletnega čiste- je kot ravnatelj deželnih električnih ga dobička od podiet ja. Razven tega j central zarrešil pa Se druga dejanja.
je imel potni pavša! letnih 2000 (zla-| ki mu jemPejo pravico s svoio glavo tih) K ter pravico do povračil fnkti<Vjh ^hoditi na solnce. 0 tem pa prihodnjič, stroškov, če bi bili ti višji kot pavšal. I	-
Možat odgovor na kierikalno perfšdijo
glo i po svoji želji popolnoma posvetiti svoiemu težkemu poklicu.
Ako je vse to zloraba uradne oblasti, bom zopet rade volje vzel na sebe vse »kazenske sankcije*.
Tolaži in vzpodbuja me zavest, da me vse podrejeno osobje zelo dobro razumeva, ceni in me z zaupanjem podpira
Včeralinli «Slovenec* le perllrl-no napadel železniškega direktorla drla. Borka, klevetaioč g r.. da namerava iz Slovenije pregnati vse
iclezničarle, ki niso radikali ali i v mojem dobrem stremljenju. Vsem onim demokrati. Na ta nesramen nnpad malim izjemam, ki jim še morda manjka je poslal direktor Borko Sledeči dohre volje za delo in smisel za državo,
odgovor: Uredništvu »Slovenca», Llubiiana.
K notici, kl ste jo objavi!! v današnji Številki 12., v rubriki .Volilno gibanje* pod napisom »Železniški ravnatelj — priganjač Zerjavovcev*, čast mi ;e sledeče pripomniti:
Vse službene premestitve, kl sem lih dosedaj zasnoval, utemeljene so od strani direkcije z nujnimi potrebami, bilo z obzirom na službo, bilo na red in disciplino, bilo na zdravstvene in socijalne prihke posameznikov.
V ostalem, začrta! sem svoj delovni
kateri služiio, pa želim od prijatel skega srca. da čimpiej uvidijo svojo zmoto.
To objasnilo dostavljam vsem trem ljubljanskim dnevnikom s prošnjo ia ob-lavo.
Ljubljana, dne !6. januarja 1925.
Direktor državnih železnic: Dr. Borko.
ceno.
emigranti do 8 februarja zopet vrnejo v
Ali podoba je. da vse zaman. Ko- Jugoslavijo, ker je splošno znana stvar. muni7i»m in kmet, to sta dva poima. ki ne zlagata: to bo nedvomno izpričala tudi 7,£rodovina ruske revolucije.
Politične beležke
!Bo!}čeviki in kmetje
Ti Rusije prihajajo vedno češče glasovi, ki poročajo o množečih se sporih v notranjosti sovjetske države. NI si-
program v obeh svojih pozdravnih okrož- , ceT mjs|jti. da bi se spor med Troekim
nicah na podrejeno osohje (iullia in de cembra pr. leta), kl povdarjata narodno in državno ide;o v duhu ustave in ostalih državnih zakonov in v smislu prisege. katero je položilo vse železničarstvo, ki se po novem zakonu glasi:
»Jaz N. N. prisezam na svemogočneca Boga, da bom vladajočemu kralju Aleksandru L zvest, da se hnm vestno ravnal po državni ustavi, da se bom pnko-
in njegovimi- dosedanjimi prijatelji ter sotrndniki na vodstvu sovjetske politike izvede! že sedaj do ostrega in defi-nitivne-ga obračuna. Smatrati je. da so vesti o uporih v armadi in mornarici ter v delavskih množicah v korist Trockemu izmišljene ali vsaj močno pretirane in da v tem pogledu ni 5? sedaj pričakovati odločilnega spopada; pričakovati pa je, da ostane to nasnrot-
da <u) tšverreri* in tihotapci najzvestej-5i Radičevi volilci, v kolikor seveda, po I lokalnih razmerah, niso klerikalci.
-f Razpadanje HRSS. Kako se Radiče-I va kula HRSS. vendarle vztrajno kruši. ; dokazuje izjava krajevne organizacije
iSrakog dana Jedna obastara. cDo- HRSS v Petrovaradinu, ki je korporativ-.ubova* usoda je zadela tudi splitsko no zapustila stranko z motivacijo: <Ker (Hrvatsko Riječ*. par nobile V tem po- uvidevamo. da je Radiču i republika ! vodu prerokuje zagrebški »Jutarnji list): ljubezen do seljaka zgolj krinka za pij; Č-Obustava (Domoljuba* i »Hrvatske Rije- kanje siromakov in da nas je zavedel v či» to su sada prvi znaci novih mjera, boljševizem, prekinjamo vse zveze s kojima če se vlada služili prema onim HRSS. ter pristopamo kolu pravih hrvat-javnim glasilima. koja budu »tajala u skih rodoljubov, da skupno z brat! Srbi opreci sa njezinim tendencijama. Ove začnemo delati za blagor kralja in domo-mjere imale bi se provoditj prema svim vine*. Izjavo je podpisal celotni odbor in novinama. pa i prema onima u Beogradu, krajevna organizacija se je pridružila pa se sada svakog dana može očpkivati Lovrekovičevi skupini. Poleg številnih po jedna takva ofcustava . . .» Svakog sporadičnih izstopov iz HRSS. je to prvi dana! In do 8 februarja je še mnogo dni. j kolektivni izstop, ki mu jih utegne še Rlagor Jugoslaviji da premore toliko dokaj sle«1ili.
(Domolinbov* in (Hrvatskih Riječi*. | -f Prvi volilni sestanek zagrebških sa.
-f. »Slovenec* na drugi in na tretji mostalnih demokratov se ie vršil v četr. sbani. N« drugi strani poroča včerajšnji tek zvečer v tajništvu SDS ob številni »Slovenec* v posebni brzojavki, kako ie in pestri navzočnosti zagrebških volilcev. dr. Joža Hohniec pri Ljubi Jovanoviču Sestanek je otvoril predsednik mestne
naiodločneie protestira! proti aretaciji radičevca Bačiniča. »Vtij dr. llohnieca O tem razgovoru* — poroča «S'ovenec» — <je bil tak. da se Ljub« Jovanovič ne strinja s protizakonitostmi in nasiljem.
organizacije dr. Ljuba Tomašič. Kot glav ni govornik je nato nastopil dr. Juraj Dcmetrovič. ki ie s čvrstimi izvajanji oh« razložil pomen sedaniih volitev. Med tem je na sestanek dospe! nosilec liste
Horiul na Turnškem dvorišču ob 11. dopoldne. V slučaju slabega vremena v gostilni g. Čeporia.
Drenov grič. Ob 3. uri popoldne v gostilni g. Toni.
Na teb sestankih poročata namestnik srezkega kandidata g. živinozdravnik fpavec Iz Vrhnike in g. Fran Majcen, profesor iz Ljubljane. Za vse naše so-mišljen;ke je udeležba častna dolžnost, prija tel H in tudi nasprotniki so pa vljudno vabljeni.
IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV.
Vrše se sledeča predavanja ZKD po deželi:
Danes zvečer ob 8. uri v Šiški pri g. Stepicu. Predava g. profesor Josip Je-rag o dnhrovoljskem gibanju.
V nedeljo 18. t. m.:
Si. Vid nad Ljubljano pred občn;m zborom Sokola. Predava prof. Stanko Sila v svetovnem razoru in verstvu.
Birčna vas pri Novem mestu. Predava g. Simončič ob 2. uri popoldne o sadjarstvu v gostilni S- Zupančiča.
Ribnica. Predava ravnatelj g. I^ivro Tepina o prvi pomoči živini v silL Ura razvidna na plakatih.
Srednla vas v Bohlniu. Oh 11. uri dopoldne predava g. Stojan Bajič o soci-jalizmu.
Zagor'e Oh Savi. Oh 11. uri dopoldne predava O pračloveku g. prof. Dolžan.
Preddvor nad Kranjem. Anton I.iko-zar nadučitelj v p. ob 3. uri popoldne o gospodarskih vpraSaniih.
Dražgoše. Joso Ceh. drž. viš. živino-zdravnik »kako obvarujemo živino pred nezgodam'«. Ura razvidna na plakatih.
Vrhnika ob 3 uri popoldne v sokoUki dvorani g. dr. Rud. Kropivnika o Frideriku n. in Veroniki Deserrški.
Na z*a predavanja vljudno vabimo vsa Interesente.
„Zm3?a ie naša!"
ali	blok --ed T?o!on»>m
raval državnim zakonom in naredbamjjp !atentno in da plane na površino v svojih nadrejenih oblastev, da se bom! polnem obsegu, kadar se pokaže, kako pri opravljaniu službe drža! varčnosti in:mnXr0 holj prav je ime! zmernejši in da bom zvesto čuva! državne in službene 11,videvnepj ter praktičreiši Trocki tajnosti; da bom vestno izvrševal pred- nego njegovi seda.i številnejši protiv-pise, ki se tičejo varnosti prometa, da ' niki. leda j bo io tudi širše, v poštev
prihataroče množice prešle na stran opozicije in neuspehi sedanje močnej-
bom ne le sam vestno izpolnjeval dolžnosti. ki so združene z mojo službo, nego se prizadeval, da se izvršujejo vsi j jp komunistične večine postanejo predpisi, kakor je treba. Tako mi Bog! ust^Ih Trockega pomagaj.:
Ti neuspehi vlada iočeg-a komunizma Smatram za svoio prvo In sveto dolž-;50 neutajljivi v sovjetski politiki na-nost v tem državnem smislu uplivati na j pram kmetu, naorim vasi. 6 tem danes podrejeno mi osobje in ga st3lno oporni- np more biti nikakega dvoma, in isto njati na njegove dolžnosti. Zraven tega 0dseva iz pisave boliševiškega časopisja pa delam sam neumorno, z vztrajnim ide- kot iz b:av boliševiških vodij. Med alizmom, dobro in resno voljo za stroko | ho!i"eviki in ruskimi kmeti postaja in bom tako kakor dosedaj tudi v bodo-1 razdor vedno večji in ves trud. da bi če po vseh svojih močeh skrbel za usluž-!*e ta razdor odstranil ali vsaj zmanj-
benstvo, da se mu čimbolj olajša njegov težki gospodaiski položaj, da se bo mo-
V. Slovanski večer
Akademija in ples v dvorani ,Uniona4
šal. ostaja brez uspeha.
Lenin je bil naziranja. da bo ruska boljševiška revolucija napela in se držala le na temelju sodelovanja dela v-stva in kmeta. Zato se je so-jetsko vodstvo vedno trudilo, da pridobi zase kmeta v resnici, ne le na videz. V prvi dobi t-o ni bilo težko, ka it! kmet je šel z onim. ki mu je pomagal, ko je vzel i veleposestniku - er&ŠČaka lemljo, kl
Radiča so ie zagrebll valovi. 1« ic predsedniška krona plava po nlib...
Po svetu
—	Francoski poslanik pri sovjetski vlad!, Jean Herbette je izročil v četrtek 8»-oje poverilnice sovjetskim mogotcem v Kremlju. Kalenin in Her!>eite sta ei pri tem vneto zatrjevala, kako hočeta ol>e državi iiveti medsebojno r čim bolj prijateljskih odnošajih, g. Herbette pa je v tem času ie imel v žepu Ilerriotov nalog, naj protestira pri 'Sov;etih proti njihovi revolucionarni propagandi v Franciji.
—	Socialno-politični kongres v Berlinu. Dne 12. t. m. se je vr&l prvi socialno-politični kongres na nemških tleh po vojni, na katerem ;e bila sklenjena fu-tija mednarodnih organizacij za delavsko zaščito, za boj proti brezposelnosti in za zavarovanje delavcev. Na kongie-gu »o bile zastopane sledeče drža?e: Angl ia. Franci;a. Belgija. Italija. Češkoslovaška, Švica. Nizozemska, Finska, Avstrija in Nemčija.
—	Pogajanja za prenos Zenpelinovih delavnic v Italijo. Po poročilih, se "še med ZeppeSnovimi delavnicami in italijansko vlado pogajanja, da bi se delavnice iz Friedrichshafena in Berlina prenesle na letališče b! ru Milana. Na ta naftn bi ostale Zepi<elino,-e delavnice ohranjene.
—	Strašen potre» na Turškem. V okrajih Ardahar in Ar.Iik je b:; te dni strv 5en potres, ki ie zahteval n.-t.l ?ii0 človeških žrtev. Na tisoče prebivalcev ta-hori na prostem. Položaj je resen tem-bol'. ker vlada hud mrae. deloma do 17 stopinj pod ničlo.
—	Francosko . a-e!e5'<a konre"enca v Londona. »Dsilv Mail« po-oča. da se to februarja a.lj marca vrMla v Lordonu konferenca francoskih in angleških državnikov, ki se bo bavila z ureditvijo vprašanja francoskih vojnih dolgov An-cUM.
Manifestacijski zbor Narodnega bloka
v Celju
DIf. PIVKO IN DROFF.NIK PRF.D VOLILCI. — V ZAVESTI POPOLNE ZMAGE IDEJE DRŽAVNEGA IN NARODNEGA EDINSTVA.
Celje, 16. januarja.
Včerajšnja sijajna manifestacija narodnega in naprednega ži vi ja iz Celja in okolice za narodno in državno edinstvo nas navdaja z najlepšim upom na popolno zmago pri volitvah. Prostorna dvorana Narodnega doma je bila natlačeno polna. Mnogo nad 400 volilcev in agita-tor.ev za dobro idejo je z največjim zanimanjem sledilo izvajaniem kanditatov Narodnega bloka In jim priredilo ponovno navdušene ovacije.
Shod je otvoril predsednik celjske krajevne organizacije samostojne demokratske stranke, dr. Kalan. ki je iskreno pozdravil številne zborovalce, posebno še ministra n. r. dr. Ktikovca, nosilca kandidatske liste dr. Pivka in srezkega kandidata g. Droieniha. V svojem naaalj-cem govoru je ugotovil politično nezrelost Slovencev, ki po številu vloženih list predn ačijo v državi. Toda vsakdo, ki ljubi našo skupno domovino, mora uvideti. da prihaiata v poštev samo dve ironti: ena za edinost, druga pa proti. Ideja Narodnega bloka je naravna, lepa ln nesebična. Nobeni napredni stranki, ki bi ojačila njegove vrste, ne bi bilo treba zatajiti svojega programa, ker se je pustila vsaki popolna prostost v organiza-tornem in strankarskem delu. 2a!ostno je, da se napredne stranke niso mogle najti niti na tem programu, in je tako prišlo do tega, da imamo poleg močne skupine Narodnega bloka še 13 list. Za nosilca naše liste je bil postavljen mož, ki Je pokazal svojo neizmerno ljubezen do domovine v največji meri in je tvegal za idejo narodnega edinstva tudi svoje življenje, za kar pa mu danes njegovi nasprotniki s satansko zlobnostjo očitajo celo izdajstvo.
Viharno pozdravljen se je nato predstavil volilcem nosilec liste Narodnega bloka, prof. dr. Pivko. Stvarna in mirna sc bila njegova izvajan.a in napravila mogočen utis. Tako more govoriti le človek, ki je imel celo življenje čisto vest in pošteno srce. Povdaril je, da pred zrelim občinstvom ne bo razvijal svojega političnega programa, tudi ne dela nobenih obljub. Število tistih, ki mislijo, da je mogoče od naše države kaj odtrgati, je hvala bogu, vedno manjše, treba e ie še notranje konsolidacije, da bomo tudi na znotraj čvrsti, kakor je potrebno. Prepričan je, da pošteni Srbi in Hrvati ne bodo nikJar več privolili, da bi dobili krmilo države v roke klerikalci. 25 negativnih eiemeniov je poslala Slovenija v zadnjo skupščino, pokazati pa nimajo ničesar drugega, kakor da so nas še bolj oddaljili s skupnega jugosloven-skega življenja. Zal mu je za narodno socijalistično stranko, ki je vsled nezmožnosti svojih voditeljev v razkroju, ker je imela poprej dobre izglede. 2al mu je tudi za naše ljudi v radikalni stranki, ki trpe pod neuvidevnostjo mariborskega vodstva. Z ogorčenjem zavrača falziiikat pogodbe med njim in dr. Lipoldom, ki se na sramoto ni skuhal v klerikalnih temveč naprednih vrstah. Kar pa se tiče •izdajstva«, je le ponosen, da je mogel kaj storiti v korist ujedinjenja naše domovine. Pozdravlja imenom koncentracije korak štajerske SKS, ki jc krepko pomnožila vrste Narodnega bioka in ojačila s tem tudi državno idejo. Njegov program je zadovoljitev svojih volilcev, v volilnem boju pa se hoče posluževati samo poštenih sredstev in dostojnih oblik. Poživlja vse narodno čuteče volilee, naj dne 8. februar.a z glasovanjem za Narodni blok pokažejo, da hočejo imeti v državi red in skupščino, ki bo zmožna za delo v korist naroda in države. (Več minut trajajoče ploskanje, ovacije govorniku in vzkbkanje narodnemu in državnemu edinstvu.) Na oder je stopil nato srezki kandidat
re kandidirati na listi, ki ima tako odličnega nosilca. Bil je vedno in tudi bo vselej za pozitivno delo, ker stoji na stališču, da je treba graditi, ne pa rušiti. Zato je tudi obrnil hrbet Puclju in zemljo-radnikom. Skupščina mora dobiti tako večino, da bo zmožna za gospodarsko
do. Bati se je bilo. da bo preiskava tudi v bodoče težavna, ker je bil glavni |«o-magač Čič aretiran v Trstu, torej v inozemstvu, kjer je tudi njegova pristojna oličina. Cič bi bil potemtakem italijanski državljan. Lastnih državljanov {»a nobena država ne izroča tuji v pregon ali obsodbo, četudi se je zgodilo kazni vo dejanje v njenem področju. Italijani pa Čiča niso smatrali za svojega držav-ijana. ker ni optjral za državljanstvo v Italiji, rojen pa je v Studencih pri Mariboru. Zato je sedaj tržaško sodišče | o naiem konzulatu obvestilo mariborsko
delo in tudi za izvedbo ustave. Naše ljud- okrožno sodi§č>e, da bo izročilo Ciča. in
KINO ..LJUBLJANSKI DVOR"
Telefoii
_Št 730
M77w7777777nT77n7^^	»
Jutri dalje velikansko čudo kinematografije
„ORIENT"
t glavnih vlo^&a
Harpy Liedtke —- Mapija Jacobinl Poa-r na Ifstavljtna lotose !
Danes zadnjikrat: „MARK0" velika cirkuška atrakcija
Predstave: ob 4., ',8., V,8. in 9. uri. — Mladini je vstop dovoljen k predelavam, ki koučajo pred 8. aro sveder.
stvo je sito državno-pravnih In političnih bojev, ki vodijo samo v gospodarsko propast in želi mirnega in stvarnega dela. od katerega bodo imeli vsi korist. Prepričan je, da bo ta zahteva ljudstva prišla že pri sedanjih volitvah do izraza
tako bo ta v kratkem prepeljan v Ma ribor, kjer se ho potem razvijala preiskava v mnogo hitrejšem tempu. Kakor doz.navarno, siga preiskava še v nove umore razen onih. ki smo jih že navedli in katerih je tudi osumljena
in da prihodnjič ne bo treba posekati, morilska družba Zlahtič Cič. V intere gozdov, da se bo dobilo dovolj skrinic. jsu stvari pa o trm še ne moremo ni-Zborovalci so govomikova odkritosrčna I česar [»odrobnega poročati. Gre izvajanja sprejeli z velikimi simpatijami že u. deset umorov, in ga ponovno prekinili z navdušenim I ploskanjem.
Minister n. r. Kukovec je pojasnil nuj- i no potrebo skupnega nastopa naprednih elementov. Gre namreč sedaj za listo, ki je vložena, ne pa za ideje, ki ločijo na-predn ake. Ce je morda kdo Davidovi-čevih Ide), pa ne more hiti sedaj za Da-vidovičevo listo. Pojasnil je z zanimivimi podatki zasluge, ki si j h je pridobil za ujedinjenje in korist domovine dr. Pivko, izrazij pa je obenem željo, da bi se Savinjska dolina, katero je sedanji srezki kandidat g. Drofetiik pred 2il. leti s svojim požrtvovalnim delom tako lepo podprl, ko je dobila v Narodni stranki svojega poslanca, izkazala tudi pri sedanjil volitvah in oddala kompaktno glasove za Narodni blok To pričakuie tembolj, ker ne more biti drugače. Poudarja še posebej važnost, da ima srez svojega poslanca in poživlja zato volilee celisko-vran-skega sreza, da store do zadnjega moža svojo dolžnost.
Celiski župan dr. Hrašovec je v kratkem govoru, prežetem iskrene ljubezni do domovine, opozarjal, da moramo voliti le one kandidate, ki so za narodno in državno edinstvo. Dr. Korošec in vsi. ki so šli za njim vede ali nevede, so spravili državo na rob propada. Dr. Konšec želi, da bi bil predsednik republike v Slovet iji on sam. na Hrvatskem Radič, v Srbiji pa, kdor bi hotel. Slovenci nai bi delali zase, Hrvati zase, Srbi pa za vse! Kam pa bi to privedlo državo, si lahko
v časih, ko je ljudstvo, zapeljano po ver« skem fanatizmu preganjalo nedolžne I ju* di, ki so ljudstvu s svojo spretnostjo in bistroumnostjo pomagali v stiskah kot čarovnike in čarovnice. V tej igri je žr« tev m'ada krčmarica pri jezeru. 124 SKOFELJCA. K dopisu z dne 11. L m. pripominjamo še, da je moral g. Smodej z dekanom Pešcem in kaplanom Sušni« kom vred bežati pred razjarjenimi voli!« ci iz volilnega shoda. «S!ovei ec» seveda previdno molči o tem shodu, in le v sploš baje | nem omenja »sijajno uspele* shode v ljubljanski oko'ici. Smatrali smo zato kot potrebno, da poročamo mi o tem »sijaj« no» uspelem shodu tigra Smodcja in nje« govih pomagačev, šrnarskega dekana Peš« ca in kaplana Sušn:ka. Gospodje, Škof« Ijica je napredna in za vas prekislo groz« dje. Zatorej roke proč od nic!
GROSUPLJE. V .Slovencu, z dne U. t. m. smo čitali »Poslano* znanega kleri« kalnega priganjač« Beltrama. Neverjet« no. na kak način si upa varati naše ljud« stvo. V nedeljo po maši je v krogu svo« jih vernih čital to svoio »Poslano* in jim ga razlagal po svoje. To nas ne moti, če« stitati pa moramo g. županu, da se tnu ,e posrečilo podati v tem izpričevalu v krat kih besedah verno sliko značaja tega člo« veka. Pozabil pa je dodati, da je prišla Beltramova žena k njemu in ga za božio voljo prosi'a, .>nj spravi ničnega moža j pod kuratelo, da ne bo vsega zapravd. ; To je pač najlepše izpričevalo za Be!» tram«.
Število dosedaj izdanih izkaznic znaša 975. Knjige si je izposodilo 3932 oseb in sicer 7967 izvodov. Najboljši obisk v pre* teklem letu je bil januarja, najslabši av< gusta. Največ se čita jo romani in pove* sti, dočim so se dramske in druge pes* nitve izposodile le v redkih slučajih. S pomočjo občine, rudnika, okrajnega za* stopa, rudarske zadruge v Celju in z last* nirni dohodki se izpopolnjuje knjižnica z domačimi književnimi novostmi v več izvodih, tako da je dana vsakomur prili* ka, da se okoristi z dobrinami naše so* dobne literature. Le žal, da se še vedno ni uresničil projekt zgradbe občinske hi* še na Vodah, kjer bi v sredi več sto de« lavskih in drugih hiš — prišla knjižnica do one veljave, ki ji gre za naš 15.000 prchiva'cev hroieči kraj.
GRIZE PRI CELJU. V sredo je skli* cal krajevni odbor Narodnega bloka ob 7. uri zvečer napredne volilee k sesten« ku. Gostilniški prostori ge. Amalije Piki so bili nabito polni. G. ravnatelj rudni* ka je otvoril veličastni zbor, burno po* zdravljeni srezki kandidat g. Drofcnik je pa opisa! marljivo parlamentarno dc'o* vanje naprednih zastopnikov slovenske* gs ljudstva ter ožigosal nemarno, pohaj* kljivo, brezplodno rovarjenje slovenskih tigrov, katerih skrb so le njih trebuhi, a ljudski blagor samo na jeziku toliko čz* 3» da omamijo volilee in jih oropajo do* brih zagovornikov. 70 do 80 navzočih vo* lilcev je priseglo, da bodo delovali proti cepitvi naprednih sil in dne 8. februarja
UMORJENA RODBINA MIKL Naša slika je posneta po fotografiji stari 5 — 6 let, ker novejše ni nobene.
Dopisi
tako polno zasedenega s.i'onskcga orke« stra. ki bi izvajal koncertne točke sve« tovnoznanih komponistov s tako sigur« nostio in preciznostjo, že dolgo ni ču'o. Omenimo naj le Bcriotov vijolinski kon« JEŽICA. Pevsko društvo »Zora. pri« j cert. ki ga je izv ja! s sprcmPtvan jem redi v nedeljo dne 18. t. m. oh 3. uri orkestra s polnim zenosom kot solist fi. popoldne v društvenem domu koncert ! Sniolik. De'e/en je bil budnega aplavza. Ker je čisti dobiček namenjen za sporne« ! Zelo ie ugajala tudi Griegova Pcergvnt misli vsak. Le v krepki in narodno enotni nik v vojski padlim in pogrešanim voia« suita ter uvertura iz opere »Marta«. Vrli državi je tudi spas našega plemena. Ime- kom. se vsi vabite k polnoštcvilni ude« Scniakobčani so io izvajali z umetniško
NOVO MESTO. Dne 10. t. m. je go«' pripomogli Narodnemu b'oku k sijajni stoval icntjakol.ski salonski orkester iz zmagi. Ker je naše delo pošleno, čisto Ljubljane pod t '.tirko •«. Danil* Bučar« i in stvarno, je imelo dostop na shod tudi ja s koncertom v tukajšnjem Narodnem par klerikalnih zastopnikov, ki so pa prt domu. Priznati mo.aino, da Novo mesto' resnem razmišljanju sami priznali, da so
nom uradništva je pioi. Ralič poživljal svoje tovariše, naj gredo z navdušenjem na delo za zmago kandidata Narodnega bloka, ker imajo v njem najboljše jamstvo, da bo pošteno in vestno zastopal njihove interese. Ojrtnik fi>2jak je opo-zar al. da so edino na listi Narodnega bloka zastopani vsi stanovi in imajo obrt niki v njegove kandidate tudi popolno zaupanje.
Veličastno zborovanje, na katerem se je pokazala popolna harmonija, je trajalo do pol 24. in je večina zborovalocv vztrajala do konca. Volilci so se raz.šli s trdnim prepričanjem, da bo 8. februar dan končnega obračuna z vsemi, ki ovirajo politični in gospodarski razvoj države in naroda.
bava s p'cs> \ ki je trajala do ranega jutra. Mlademu or' estru in dirigentu smo za ta užitek hvaležni ter želimo, da nas kmalu zopet poselijo.
POLOM PRI KOČEVJU. Dne 2. t. -n. sc jc peljal voiak Josip Mausscr, sin tu« kajšnjega gostilničarja Matije M.iusserja iz svoiega dopusta nazaj v Ljubljano.
uprizori v nedeljo dne 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne ljudsko igro »Čarovnica pri Bohinjskem jezeru*. Dejanje igre se vrši
Morilca Č'ča prepeljejo v Maribor
Maribor, lfi. januarja. Poročali smo že, da je bil po dolgem iskanju končno pre*l Božičem aretiran
v Trstu Franc čič, ki je v noči na II. decembra preteklega leta pomagal mizarju Zlalitiču in kompan.;oiiom umoriti čevljarja Mikla iz Studencev ter njegovo ženo in petletno hčerko, katero so našli na-slednji dan v postelji umorjeno. Preiskava proti zverinskim morilcem je bila doslej skrajno otežkofena. ker razen priza4t'tih nio-
ležbi.	137
ST. VID NAD LJUBLJANO. Krajev« pa organizacija JDS v St. Vidu v LjuS« Ijnni ima danes dne 17. t. m. oh 8. uri zvečer v kmečki hranilnici in posojilnici občni zbor z dnevnim redom: L) Čitanje in odobritev zapisnika zadniega občnega zbora: 2.) poročila funkcionarjev (tajnik, blaga inik, pregl. računov); 3.) slučajno« sti: 4.) volitev novega odbora. Dolžnost vsakega člana je. da se obč. zbora sigur« no udeleži: oziralo se bo samo na tehtne opravifbe.
RADOVLJICA. Radovljiška podružni« ca SPD priredi v soboto, dne 14. febru« aija ob 8. uri zvečer planinski p'es v So« kolskcm domu v Radovljici, katerega či« sti dobiček je namenjen za popravo »Vil« funove koče. na Begun iščici. Okoliška
društva se naprošajo, da se na to prire« j vojaški p'ašč in le sreča je bila. da je ditev ozirajo.	134 j imel napadeni v notraniem žepu denarni«
RADOVLJICA. Sokolsko gledališče co. sicer bi bil sunek lahko smrtonosen.
bili po slovenskih tigrih pošteno opehar* jeni in da sami želijo združenja napred* nih strank, da bi Slovenci prišli že en* krat do pravega zastopstva. G. Prekor* šek iz Ccija je navzočim predočil poli* tično zrelost velikega angleškega in fran* coskega naroda, ki v 2 do 3 velikih sku* pinah voli svoje zastopnike, da park« ment lahko intenzivneje 'ela. Naš na* rod, zlasti pa mi Slovenci, se pa rizbli* n plin o na 14 grup, dokaz, da se ne zave* dovršenostjo. Novomeška konccrtn* pu« j damo dela v mladi državi. Resen vo.ilni bitka je dvorano zasedla polnoštevilno. I boj v Sloveniji je le oni Narodnega b!o* Po koncertu se .e r. zvila animirana zn j ka proti razdirajočemu klerikalizmu, vse
drugo indirektno jači zatiralce s!oven» skega ljudstva, ki se varno skrivajo po župniščih in sika jo v narod sovraštvo, prepire, nes-eče. Navzoči rudarji, katere je klerikalni delegat z upcljavo bosan* skega načina aprovizacije tako nesramno in prefri<«ano oškodoval, so skicnili, opri« jeti se Narodnega bloka, ker r > v Ideli
Spremljali sta ga tudi dve njegovi sestri, iz pravkar vpeljanega pravilnika o za*
Na postaji Prcdole je vstopil " neki drug vojak in začel naiPcgovati z nedostojni« mi besedami starcišo Mausserievo se. stro. Brat dekleta ga je zato odločno za« vrnil. Nato pa ie tuji vojak brez vsakega odgovora potegnil nož in sunil z njim Mausscrja v prsa. Prcbodel m je debeli
Napadalca so potem aretirali orožniki.
ZAGORJE 03 SAVI. »Glasbeno dru« Sivo« priredi v nedeljo dne I. februarja
varovaniu, da i.najo le v kandidatih Na« rodnega bloka svoje prave zastopnike.
SV. VID NIŽJE PTUJA. Od kaplana Prcsnika nahujskani bratje Vavpotiči las ! Lancove vasi so na Treh kraljev dan po« , kazali svoje »junaštvo« in poslciiice ka« planove vzgoje. Na javni cesti pri farni cerkvi so iz zasede napadli pohabljenega Martina Vindiša ter invalida brez desne roke Struclja. Iz obeh so trgali obleko, kakor tigri svojemu plenu, polomili dež« nik ter težko poškodovali Struclju še ono polovico roke. ki mu je ostala iz vojne.
Harothi dom q Hranili.
Ka.aria in restavracija
nanovo otvorjena se priporoča domačinom in tujcem.
C Droftnik, ki je med frenetičnim odo-j rilcev strašnega umora nihče ni videl, bravanjem izjavil, da je ponosen, da mo- I Prijeti morilci pa so seveda tajili kriv-
ob 20. uri svoj juhiiej s koncertom ter, Vindiš pa se ima zahvaliti le srečnemu opozarja na to vsa tukajšnja društva in slučaju, da ga ni zadela težki nesreča, korporacije z željo, da upoštevajo prire«! Imenovanim trem junakom jc po gal ditev in takrat ne prirejajo drugih. I še mizar Cestnik. Kaplanu svetujemo, TRBOVLJE. Po eg drugih kulturnih j naj raje moli za po njegovi krivdi na; ustanov, ki . ršijo prosveto v naši do'ini, j padena invalida, kakor da zabavlja tet zavzema nedvomno prvo mesto »Javna napredno časopisje. Zadeva je že ovade«
ljudska knjižnica, v trboveliski šoli. Ob ustanovitvi leta 1923. je štel* 769. sedaj p* že 1319 knjig. Čeprav se nahaja knjiž«
na in se nad brezprimerno klerikalno su« rovostjo zgraža vsa poštena ; '-nost. Si« cei pa bomo v kratkem priobčili, kakšne
niča da'eč izven središča delavskih na« 1 vrste magnet vleie mladega kaplana v stlbin, je vendar obisk jako razveseljiv. , Lancovo vas.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sobota, 17.: »Sumljiva oseba«. D. Nedelja. I8.: ob 15.: .Paglavka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 2U.: »Veronika Desenlška«. Izv.
Lluhliiinska opera. Petek, 16.: «Rusa!ka». B. . 1:': Sobota, 17.: »Rigi.letto«. C. Nedelja. 18.: ob 15.: .Netopir«. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondel ek, 19.: Zaprto.
Šentjakobski gledališki oder.
Sobota, 17.: «Drobt;ne iz Pavlihove zapuščine*.
Nedelja. 18.: »Drobtlne iz Pavlihove zapuščine*.
Nedelja v ljubljanskem glrdališfti. V fiedeljo. dne 18 t. m. «o v Narodnem gledališču tri predstave. Drama uprizori popoldne ob 3 zadnjikrat v sezoni vele-taLavno veseloigro <Paglnvka». Ob 20. A-ečer pa Zupančičevo tragedijo Veroniko Deaeaiiko, ki je imela dosedaj izmed
vseh dramskih del v se2oni že največji obisk. — V operi se poje ob 15. Straussov <Netopir> v običajni zasedbi. Obe popoldanski predstavi sta pri znižanih cenah. — V pondeljek sta obe gledališči zaprti.
Koncert pevskega ibora Glasbene Matire, ki je bil določen za 19. t. m., je iz tehtnih razlogov preložen za kralko dobo. 2e kupljene vstopnice ostanejo veljavne. Datum koncerta bo naznanjen prihodnje dai, ko se uredi vprašanje glede dvorane.
Nastopni koncert Eme Destinove v Zasrebn. V dvorani tlirv. glasbenega za-voda> v Zagrebu je te dni pela pred številno zbranim občinstvom slavna češka umetnica, koncertna in operna pevka Ema Destiiiova časopisje ee o lem nastopu izr; ža zelo pohvalr.o. Glas slovite umetnice je velik, obsežen, gibek in svei ter posebno zvonek v višin L
Konrerti osiješke ia sarajevske fil-harmenije. Osiješki filharmoniki prirede v nedeljo 18. januarja koncert, na katerem bodo izvajali sledeče skladbe: Beethoven: Overtura *Coriolin»; Schubert: Simfonija v il-molu ter Leethoven: Sini-
ti nija v C-duru. — Istega dne nastopi v Sarajevu t.i mošnja filharmonija s kompozicijami Beethovna, Griega, Dvofaka in Volkmanna Koncert v Osijeku bo dirigiral Rihard Schwarz. produkcijo v Sarajevu pa E. Kfeuek, bivši učenec Neuman-na in Leoša Jnrrčka.
■šest narodnih pesmi is Koknšarjeve ' zbirke. Za moški in mešani zbor. prire-; dil Emil Adamič. Založila in izdala Zveza slov. pevskih zborov. Cena partituri i 10 dinarjev. Lepo novoletno darilo našim pevskim zborom. V «Zvezi» včlanjeni ■ zbori d"be po 1 izvod br§zjilačno. drugače pa se zbirka naroča pri <Zvezi slov. pev-I skih zborov* v Glasbeni Matici v Ljublja-| ni. Za danes le skladbe toplo priporoča-I mo, strokovno .oceno pa priobčimo v kratkem. Prvo izvajanje na koncertu Glasbene Malice 19. L m. pod vodstvom Srečka Kumarja.
flatiejeva proslav« t Splitu. Kakor smo ie poročali, je slavil skladatelj Josip Ilalze v Splitu dne 10. januarja 25-lelnlco tvojega glasbenega delovanja. Re-čenega dne »e je vršil koncert, na katerem so se izvajale jubilantove skladbe <Resurrexit», «Noč na L'ni». »Veliki Pan> in <Lis'je rumeni*. Jubilantu so čestitala razna društva in korporacije In je preje! brzojavni pozdrav tudi od ljubljanske <Glasbene Matice*,
Zatvoritev razstave <5Unei> t Beogradu. V čelrtek 15. januarja »o v Beogradu zatvorili razstavo udruženja čeških oblikujoči!) umetnikov <M.'mes». Razstavljene slike in kipi se sedaj odpošljejo nazaj na Češkoslovaško.
Ruski nmetnik t Varšavi. V nedeljo dne 11. januarja sla dospela v preslolico poljske republike člana umetniškega ansambla Stanislavskega iz Moskve, igralka Olga Gzovska in Ladislav Oajdarov. Nastopila »ta v dramskem gledališču z recj-tacijskim programom in z drugim dejanjem Andrejeva drame <Zivljcnje človeka >.
Letošnje poljske «!r?avne literarne
nagrade. Kakor smo svojčas poročrdi, je varšavska vlada razpisala šest literarnih nagrad za najboljše romanopisce, pesnike in kritike. Nagrade so prejeli: za roman pjsatelja Jiroslav Iwa3kiewicz ln M. Da-brovvska; za liriko: Jan Lev.chon in Kazimir Wierzynski, za kritiko pa Jiin Lo-reatowirz ter Ostap Orlvrin.
It diinajskrga gledališkega življenja. S posebno lepim in dobro izvajanim programom se lahko pohvali dunajska državna opera. Na sporedu ima sledeča dela: Lohengrin, Aida, Tosca, Fidelio, Car-men, židovka, Rensko zlato, Wr.lkQra. — Burgtheater uprizarja Schillerjevega <Wailen«teina> ia pa <Ljubljene duše*.
ki jih lahko vidimo tudi v Ljubljani. — V Volksoperi »e pojeta Pucciaijeva <Tos-ca> io \VagnerJev tlannhiiuser*. — Op(j-ra ima na sporedu »Ariadno aa Naxu> ter Wagnerjevega <Loliengrina>. — Akademsko gledališče uprizarja te dni Ibse-nov dramatični epilog v treh dejanjih tče se mrtvi prebuiiimoi.
Premijera komedije v Bcojrradn. V sredo, 14. januarja »e je vršila v beograj. 6ki drami premijera Benavenlove kcm>v dije <Roka roko umiva*. Režira! jo je Rus Rakitia.
Pregelj v nemščini. Literarna priloga tPrager Presso od 11. januarja objavlja Glonarjev prevod dveh b3lad doktor Ivana Pregija pod naslovom <Juda' iz Keriota*
Dva cnva kipa Marira Smdina. Dalmatinski kipar Marin Studia Je dobil in j sprejel naročilo za dva lesena kipa sv. j Blaža ln sv. Lucije. Obe deli je naročila župna cerkev v Kaštel-štaliliču poleg Splita.
Aleksander Moissi r Hosk*L Znani
dunajski igralec Aleksander Moi>*i j« zadnje čase ponovno gostoval v Motkvi, kjer je dne 7. t. m. zaključil icrljo »vojih predstav s <HamIetoni». Imel je lu !i n»-kaj recitacij, na katerih je prcdnaš.al nemške pesmi ia fragmente u Goelbejcreg* iEgmo&U>,
Domače vesti
•	Likvidacija finančnih delegacij. Po naredbi fin. min. se ima likvidacija delegacij finančnega ministrstva v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu definitivno izvrSiti najkasneje do konca januarja. Mesto finančnih delegacij bodo poslovali v oblastih finančni inšpektorati.
•	Nov načrt stanovanjskega zakona. Ministrstvo za socijalno politiko je sestavilo komisijo strokovnjakov, katerim je poverjena naloga, da izdelajo načrt novega stanovanjskega zakona Komisija prične t delom v najkrajSem času. Najprej se bo bavila z zbiranjem podatkov, proučevanjem zbranega gradiva ter bo na tej podlagi izdelala načrt novega stanovanjskega zakona.
•	Dimen. Poročil se Je v Metliki gospod Janko Krefl, bančni uradnik iz Karlovca, B gdč. Emo Ptrrmovo, hčerko uglednega trgovca v Metliki. Bilo srečno!
•	Smrtna kosa. V četrtek zvečer je Umrl v Ribnici v starosti 34 let g. Arlolf MaržiČ, administrativni podporočnik. Pokojnik je služboval pri vojakih v Gradcu. Zenici, Ljubljani. Ptuju. Mariboru in zadnje čase v Zemunu in Beogradu, kjer je pričel bolehali in končno izdihni! nri svoji ljubljeni družini in mamici v Ribnici. Pogreb bo danes ob 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Ribnici - Umrla je v Gradcu gospa Hedvika Dolinšck. vdova po profesorju na državni slovenski gim-
in v obratne svrbe. Koncesija ie nI postala pravomočna, ker mora zagrebška mestna občina odkupiti prej potrebni svet za električno napravo, kar bo trajalo nekoliko mesecev. V najboljšem »lučaju se bo torej moglo pričeti z gradnjo šele v drugi polovici letošnjega leta. Računa se, da bo pri gradnji zaposlenih priblii-no 4000 delavcev.
• Zvestoba ia zvestobo. Za vrlega koroškega rojaka bolnega župnika g. Ga-brona, ki leži težko bolan v celjski javni bolnici, smo prinesli pred par ledni oklic, naj bi mu v težki stiski priskočili na po-
Modeli ateljeja Šare
so dovršeni ter na razpolago. Razpo-loieni so na prost ogled 16. In 17. t. m. Cenjene dame se vabijo na ogled v navedenih treh dneh od Vi 11. do 1. in od 3. — 6. ure. Vabijo se tudi dame z dežele. MODNI ATELIJE M. $ARC Ljubljana, Kongresni trg 4JI.
fflffl
čenje policijske ure. 7 prestopkov cest« nega policijskega red« in 1 izsleditev po policijskem dnevniku. Aretacije so se iz« vršile tri in siccr: 2 radi pijanosti in 1 radi tatvine.
u— Nesreča, posledica neprevidne vož« nje. Dne 15. t. m. je pripeljal posestnik Josip Hren iz Perovega na tovornem vo« z-i v Ljubljano prašiče. Ustavil je na Do« lenjski cesti pred gostilno Pc:igov. kjer
Iz Primorca
# Pred revizijo Gentilijeve šolske re-lorme? Novi italijanski prosvetni minister Fedele je 'rjavil v zbornici, da so glavne poteze Gentilijeve šolske reforme nedotakljive, da pa ni izključena možnost revizij ko bo ministrstvo proučilo uspehe, oz. neuspehe Gent;lijevega načrta. Ta izjava je z ozirom na sedanji položaj našega šolstva v Jul. Krajini dalekosežnega
je stopila njegov.	pomena in daje vsa, žarek upanja, da
u— Tajništvo »Narodnega bloka« za Ljubljano se nahaja v Kazini l„ levo. , .. , ... u— Zgradba poštno čekovnega urada.
moč mnogoštevilni njegovi pnjale ji. K naJi VČ€ra:šnji notici nam naknadno
z voza, sam pa je ost« hipu pa je v naglem diru privozil z dvo« vprežnim vozom po Karlovški cesti hla« j ni)° pcc Ciril Terlep in zavil na cesto Za ! Gradom, se zaletel v Hrenov voz in ga
IZ^oIrZ tlUkot sneTmii:!- Pikati nekatere _hiše. Preiskave _so
se razmere v doglednem času Izpreme-
Hišne preiskave v Solkanu pri Gorici Ne samo v Trstu in Gorici ter v Brdih, tudi v Solkanu se je zdelo režimu petreb-
desno nogo pod kolenom. Hrenova je bila takoi prepeljana z rešilnim vozom v
: seveda ostale brez uspeha, izvršene pa | so bile v stanovanju solkanskega kapla-
Slovenska javnost »e je	j poroč7jo."d'a"Jjc'bila^Vg^dba^eprvotno deželno bolnico. Neprev^dni^voznik se bo j ^J^Vneg^'"obrtnika.'' "Sebmh
• Dar goriških rojakov zlatomašnika Gregorčiču. Dne 11. t m. Je praznoval
odzvala ter prispevala doslej 2190 Din. j zami$ljen'a v šir$em 0bscgu. nasprotovala j moral zagovarjati pred sodiščem.
i pa je temu klerikalna večina n. magistra« | u- Sumljivi elementi v Mestnem logu. ,/ JCU une „ m. JC „,„„„„„ tu. ki nikakor ni hotela prodati šc dela Po razn.h skednjih v Mestnem logu pre«, ^^ Grcgorčič ,voje zlatoma5nl. sosednie narceie. Sedanji cerentski svet nočujejo vsakovrstne temne eksist -ce. | ^ Dcputacjja goriskih Slovencev, ki
so bili jubilantu vedno pri srcu. se mu je
Novi prispevki se naj naslovijo na upra- . pg je temu klerika!nll veiina na magistra« | vo cNove dobe» v Celju.	hj> ki nikakor ni j,otc|a prodati še
* Beo2rad-Ja.'rDn. Dne 25. t. m. se sve- sosednje ele Sedanji gerentski Sano otvori nova železniška proga Lžice-
, je imel za to več umevanja in je predlog ki si nočejo poiskati poštenega dela. Za« Vardište 2e naslednjega dne prične red-, ,,„„ energjčno podpiral gerent g. Josip to pa kradejo, kar jim pride pod roko. V .	poklonila ter mu Iztržila n. potniški promet med Sarajevom Uit- Turk, ki mu v tem oziru velika za. noč, na 15 t m. so se sprav,I, vSupo 'P keUh	yre_ cami in Cačkom ter je s to novo progo ' s,uga T„ko je sedaj z.1got0vljeno, da se , posestnika ,n trgovca VekosUva Pelca iz ■ » dvatisoč lir ..............začne stavba 2raditi že letos v približ. j Zcljarske ulice, ki stoji ob Cesti v mest« ' u '
r	, ,	, . 1	.______.j___u „i._____ s/ui li:„
kakor je poslopie
upostavljena najkrajša železniška zveza med Beogradom in Jadranom.
• Maksimir — last zagrebške mestne občine. Predvčerajšnjim je bila v Zagrebu na svečan način izvršena izročitev maksimirskega parka v last tamkajšnje mestne občine. Pri tej priliki je načelnik maksimirskega kuralorija univ. profesor dr. Franges kot simboličen znak lasl-
... y	ništva izročil mestnemu županu grudo
naziji v Gorici dr. Edvardu Dolinšku,	ki .. ..' . , ,. . », „ . ,
.... .	j zem je, ve<ico in kliuče. Zupan Iieinzel
ga pogrešajo iz svetovne vojne.	. ' . ' * . '. .
° '	j je odgovoril, da bo mestna občina skrbe-
*FrT7!! 'Hrvatske R.,eči» Okrso-; )a> (]a bo Maksimir ne gamo okrevališče, dvorani/Opozarjamo cenj. občinstvo, da disce v Splitu je osvojilo predlog držav«	_ . - —... i
nega pravdnika in potrdilo prepoved na«
daljnega Izhajanja »Hrvatske Rijec"», z znRsku. 400.000 dinarjev.
no enakem obsegu Trboveljske družbe. Stavbišče je veliko okrog 1100 m. palača bo trinadstropna. V kolikor vsi prostori za sedaj še ne bodo potrebni za čekovni zavod, se bodo adap« tirali za stanovanja, v prvi vrsti za za« vodove nameščcnce. Načrti za zgradbo.
ni log ter mu odnesli za okrog 500 Din raznega poljskega orodja.	S
Iz CeHa
p— Nemška drznost. »Cillier Zeitung«. ki je v prvi vrsti glasilo nemških in nemškntatskih pridobitnih krosov v Ce
vuuuvc namcmt-muc.	ih	-	. ,	, ,
,. . .,,.	, *■	. u 1 • n s um v števi k od arene. ko p'še
k je zamišl ena v naimodcmcjši	tehniki, 1'J"' 81 '» * c . ... . ' , j , ., . ! o prevzemu hote a 1'nion. detatu javno bodo v kratkem razpisani. |u 'cmu
u— Šentjakobski koncert sc vrši ne« preklicno dne 23. t. m. v Filharmonični
! primere med nekdaj in sedaj, med uporabo zakona »in der frflheren Monarcbie
*	Himen. Piošle dni se ie poročil g. Jožei 2ižmonJ z Vogrskega na Goriškem ». gospico Josipino Zigon Iz Renč.
*	Blumnia goriškega podpretekta. Zadnjo nedeljo se je nudil šetalcem na goriškem Corsu neobičajen prizor. Liudie so prinesli s seboj fašistovski humoristični list «Pilone». ki je Imel zadnjo stran natisnjeno kakor .Ginrnale d' Italia«. Tam je stalo črno na belem, da le Mussolini odstopil. Goriški podprefekt je vzel to
motivacijo, da ta list s svojo pisavo siste« matično seje med narodom mržnjo zoper državo kot celoto ter plemenski in verski razdor.
• Rosna beseda resnetra moža. Voditelj liberalcev v Nišu, T. Stankovid, generalni konzul v p., rezervn' polkovnik in več« kratni poslanec, ena najbolj popularnih Oseb v niškem okrožju in ustanovitelj demokratske stranke v ondotnih krajih, je izdal proglas na vse svoie priiatelie. v katerem pravi, da se nahaja naša do« movina pred usodcpolniml dogodki. Ne sme se dopustiti, da zmaga na dan 8. fe« bruarja protidržavni opozicijski blok. G. Stankovič poživlja priiatelie nai oddajo pri volitvah svoje glasove za Narodni blok odn. za samostoine demokrate, ka« terih nosilec liste je vrii in pošteni brat Hrvat minister dr. Edo Lukinič. odkrito« srčen prijatelj in odločen pristaš držav« nega edin-tva in veren brat Srhov. Kdor glasuje za opozicijski blok, izruje en ka« men iz temeljne stavbe naše države. Na« Sa država mora dobiti pri volitvah trdno večino, da zruši komunizem ia utrdi te« melje naše domovine
nego tudi ponos Zagrebčanov. Občina je sj pravočasno preskrbi vstopnice, ki sej-- ,. : ,	, , .
za ureditev parka že volirala kredit v j dobe v predprodaji v Matični knjigarni. 1 fvljenje. ker smen, droho, nekdanjih znesku-400.000 dinar,ev.	i na dan Lnccrta pa pri blagajni.	j ^"l1\
' u- Sokolsko društvo v Mostah vabi jko P^V 'n Uko ol.j. tno nastnpat. T .,	... 1	■	, »vohnrln, narmln, držav,. Ka t>, se nuo
članstvo in pnjatclje na zabavni večer s
___u: L .^Jm	I« | Ztrodilo svoj čas slovenskemu človek«
Moderne muzikalije. Za letošnjo
plesno sezono so izdali trije mladi kom-ponisti-amaterji več modernih ljubkih skbdb. Ti novi plesni komadi so hvalevreden pojav v domačih muzikalijah. Izšli so sledeči komadi: Vladimir Prinčič: »Djevojčice marančice> (Huppa-Huppa) in <Kaj so to za eue tičice* (Five-slep). — Milulin Nagode <Mima> (Five-slop)
plesom, ki ga »riredi v nedeljo dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer v telovadnici na Selu. Dvorana bo toplo zakurjena. —
Zdravo!
u— Politično društvo za vodmatski okraj vabi vse somišljenike na važni se« stanek, ki se vrši danes ob pol 8. uri
I n inl Koni"reiehe Sil*«. Nad vse drzna j potegavščino za resnico in je ves razbur-je ta primera in značilna za vse naše ! jen tekel na orožniško poveljstvo ter lz-
-	.....'dal karabiniierjem nalog, da mora;o«Gi-
ornale d' Italia« zapleniti. Pni ure po tem dogodku pa se je smeiata vsa Oorica. g. podprefekt pa se je držal v svojem uradu osramočen za nos in se je hudoval zaradi hlamaže.
• Obsojen slepar, ki se le Izdajal zh inženjirja. Pred goriškim sodiščem se je
Mirko Crkvenič »Tango 1925 ». Muzi-! zvečer v kn''ižnici Bohoričeva ulica 9. go«
kalije so ritmično jako posrečene in se lahko izvajajo tudi kot koncertni komadi. Posebne pozornosti je vreden Crkveničev cTango 1925.». Njegov preludij izraža j prerojenje plesa.
* Smrtna nesreča ameriškega Slovenca. V PrMgeporlu v Zedinjenih državah severne Amerike je v premogokopu za-
stilna Drašček. Ker je dnevni red zelo važen, prosimo da se sestanka sigurno udeležite.
u— Društvo »Soča® v Liubljani poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba našega preminulega odličnega člana g. dr. Janko Debelaka. Zbirališče danes ob pol 4. uri v «Zvezdi» blizu Ma«
oče.
*	Samomor. V SuboticI se je v svojem stanovanju ustrelil upokojeni železniški inženjer Albert Engel.
*	Afera s srbskimi puškami. Iz Pariza
Obfni^zbor'zVeze duševnih delavcev brzojavno poroča da je bila v aferi s
„ Sloveniji bo v soboto 31. t. m. ob 3. po- j ,rfni' '^raj razg ašena raz-,, , C) ,, ,. .. . sodba. (Ibltizenec Colltn in tovariši so poldne v prostorih Slov. Matice v Ljub- ■ . ,	.... . , .....
Ijani, Kongresni trg 7. Dnevni red:
Poročilo odbora in nadzorstva. 2.1
sula zemlja našega rojaka Alojzija Si- [ ticc.
mončiča. Pred štirimi meseci je v premo-! u— Predavanje v društvu «Soča». Da« gokopu izgubil življenje ludi Simončičev | nes v soboto predava pri «Levu» vladni
svetnik g. dr. Andrcjka o pokrajinskem obilcžju Jurčič Kersnikovega romana «Rokovniačl». P.eJavanie začne ob 20.
ali alovenskim listom ako bi »e bili tipali očitati nemiko nacijonabii jti^tici senco krivičnega postopanj in 7,lorabo zako-
na? Se ra mtio^o nedoifnejše stvari je končala obravnava proti 50lctnemu Ivanu imela Avstrija ječe. Mi pa <:ledamo te Ballicu iz Vidma, ki se je moral zago-Ijndi. kako se bos-atijo od naie?a dela j varjati radi go! ufije in nedovoljene la-in truda, da more:o tem vztrajnejše taj- stitve tujega imetja. Kakor se ie namreč
no in javno ruvati proti naši drtavi. Proti Srbom kaj radi hlinijo svojo lojalnost. a doma so pobii mržnje proti vsemu. kar ;e slovenskov R-azttmljivti je. da »o se doslej počutili domače v tisti svoji sobici hotela 1'nion. kjer so imeli celo galerijo slik naistnipenejših sovražnikov slovanskih narodov in ob po^edti koiih so san!ali o časih, ki se pa nikoli več ne povrnejo.
e— Brivcem. Najnovejši ukrepi ln kazni mariborske zadruse so protizakoniti lost.no Je. da nastopa zadrnsra proti čl.mnm htrše kakor v«aka državna oblast. Počakajmo z izplačilom ka?ni do
uri zvečer. Po predavanju nastopi man« ^^ zhnn ko ^ pn(rnvorimo z nnd dolinistični krožek primorskih dijakov. K 70n,jknm. r>0 tpd,,j pa mimo kri, kaHi
nA'nnIfAiriln! ,lito I a-5K, ,,<1 Ki vc« /*ltin« 11	.	.....	T-
po'noštevilni udeležbi vabi vse člane in prijatelje odbor «Soče». Vstop prost.
u— Ruska Matica. Jutri v nedeljo se bo ob 15. uri vršilo v balkonski dvorani
>pre-
dobnvo 50.000 pušk modela Mauser za univerze predavanje g. Mihaila Hrisogo« ceno 37 milijonov frankov. Ponudniki so
memba pravil. 3.) Volitve. 4.) Slučajnosti. ,. . .J ... " .
.... ... . ... vzeli na dobavo večji predujem, nnročbe * Lpokojenci in izplačevanje pokojni-	_»_,.,..«„,, n,___>	____
pa niso efektuirali. Glavni obtoženec
Od zavlačevanja imajo vrh tega še občutno škodo, ker so navezani na milost
ura obračuna tako ni več daleč. — Fran Koštomaj. hrivpe.
e— Gremij trtrovcev v Celju ponovno opo7ar:a gospo<la,rske kroje, da se vrši v npdeljo. 18. t. m. ob 11. dop. v mali dvorani »Celjskega doma« fhivši hotel »!Tninn») »ostanek, na katerem ho predaval dr. Pohrila. tajnik ljubljanske borze, o pomenu borze in bnrznecra razsod;ičA. Kakor smo že omenili, pridejo v pošte? v glavnem sledeče stroke: lesna, tekstilna. kolonialna. ?a!anter,'j*ka. urarska in lekarniška s»roka ter posebno ind„»tri;a. V Interesu trsovcev je, da se zanesljivo udeleže predavanja.
pr\'l mladinski koncert ceMske Glasbene Matice, napovedan za nedeljo, vozom in konji iz Cakovca doniov. Ro-; nuarja, da predlože tekom 15 dni vse ra« j	t m odpade radi nepričakovanih
nova, učitelja risanja na ruski šoli v Po« novičah. o predmetu: cMetoua v pouku risanja, ki temelji na proučavanju otro« ške psihe». Prcdavanic bo ilustrirano z otroškimi risbami. Vstop prost.
u— Pevke in pevci «d.jub!j. Zvona» naj se polnoštevilno zbero v soboto dne • Rop pri notici. Dne 5. t. m. so Štirje 17- t. m. točno ob 8. uri zvečer v društve«
nih prostorih.	130
u_ Osrednji odbor SPD v Ljubljani prosi vse trgovce in obrtnike, ki so so«
ne. Pišejo nam: Lpokojeni železničarji ^^ j(1 bi, obsnjen Qa ,e, jeip (d '•■""S1 dr,Mvnl nameščenci moramo pn g,,^ frankov ,obe;	s„obi0
upokojitvi čakati na nakaztlo pokojnine ženca na 18> ^^ na g megecev kar po več mesecev, čeprav smo odslužili j^g službena ieta celo preko predpisane do-: , L
be. Pri sedanjih razmerah in neznosni; neznatT lopovi oboroženr's" karnbinkami, draginj, si seveda državni uslužbenec ne Q	Qfl cwli me(| Hotj(.0 is(avo
more ničesar prihraniti in zato ne more ;tJu!a) v Prekrnurju tr(rovra joaipa Frif). . žakali na izplačilo zasiuzene f>okoj,iine. ri(.,la ^ Be!lincev. Vrača! se je ponoči z delovali pri planinskemu p esu dne 5. ja«
HH	in imnin vrh fp»trn	nK.	...... .	.	^ _____• a. _____• i-„ ^it	,roo r.,.
parji so mu odvzeli površnik. Čepico ter
upnikov, ki jim morajo plačevati za P"- vrefo soIi v vrf,1rK),H 700 Din. Roparji soj,lo visoke obresti. Nujno potrebno b. so	,„ domaJe prekmursko nareeje
Ktl A /i A	rTf»ol» Arrn i? o »YI	A^n ,1.-1	I - * I,	•
bilo, da se vsakega nameščenca, ki hoče
na lastno prošnjo po dosluženju let ali vsled bolezni stopiti v pokoj, obdrži to-
. i in bili oblečeni v dolge zimske suknje.
j • Vojna ho. Pišejo nam: Kako podlih sredstev se poslužujejo brezvestni huj-
liko časa v službi ali v bolniškem slnnju. skaf: v ger,alljem vo|j|rem bnju med pri dokler se ne izvrši proetdura glede na-! prostjmi ,juf1ml< naj doka7,ujejo iMef]
kazila pokoinine.
slučaji: Na Krki je bil živinski sejem.
čune osrednjemu odboru v likvidacijo. Za slučaj, da računi ne bodo predloženi v gorenjem roku, smatra osrednji odbor SPD, da mu je bilo dotično blago, odnos« no delo podarjeno.
u— Orjuna. Četniki m. o. Ljubljana se pozivajo, da se udeleže predavanja, ki se vrši v nedeljo dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v areni Narodnega doma. Ude«
• Električna centrala pri Krški vasi ()bi,0 jp biIo ijvine< g kupfija jg ,koro ležba obvezna! Predavanja tj se udele«
at.-or	ia »r.rrpohSl-a mcalna , 11 •	__...	. 1.	___5__-ti t...II nct.j i	MAn
Kakor znano, je zagrebška mestna obči na meseca novembra dobila koncesijo za fegradnjo velike eleklrične centrale pri Krški vasi. ki naj bi dajala Zacrebn potrebno električno energijo za razsvetljavo
Velikanski nspelli violinista Vlade Koliia v Ameriki Violinist Vlada Količ.
popolnoma počivala. Zunanjih kupcev ni bilo. Radi porasta dinarja se Seveda kupec ne upa plačati cen, ki jih zahteva prodajalec. To pa so brž izrabili brezvestni klerikalni hujskači in razširili vest: Vojska bol Radi volitev naj «e narod razburi s tako izmišljotino, ker se ljudstvo vojne seveda najbolj boji Slučajno se ne dobi kuhinjske soli v prodajalnah.
že po možnosti tudi ostali člani AL č. o., Ljubljana.
ovir in se vrši pozneje. Dan objnvimo. e— Napisi celjskih nlic. V zadnji seji cepski občin«ki ?ve< imenoval dve ulici po dveh zasluženih slovenskih prvakih in sicer po dr. Tavčarju in Mihi Vošnjaku. Pri tej priliki je na predlo«? ohč. odbornika dr. K-tlana tndi skVm;l. da »e perlustrirajo imena vseh celiskih ulic ter odeTa.ni^n razne napake nri 'menih. feskor Kralj Petrova nlica. Zrinjsko FranVopnnlra in dr. kar je zakrivil svoj | čas tik po preohratn gerentski sosvet.
u— Orjuna. Zbor za četnike V. rezerv« r ) fe ?kr!,ini f!-,«. fo izgine;o te spa-
ne čete je v nedeljo dne 18. t. m. točno ob 12.15 v areni! Obleka turistovska.
kedranke • celjskih ulic.
Zveza it*"*! Savinisl'o do!l"o In
Udeležba strogo obvezna. M. č. o„ Ljub« <r|avr>o pro?o državne železnice. Meatna
Ijana.
občina celjska se je obrnila avoj čas na
ki se že dalj časa nahaja na turneji po skr,vni ,nijska5i izrab,iai0 twjf foDr,; nedeljo dne 18. januarja 1925. Zbirališče Ameriki, pravkar koncertira v Kanadi „.._ j.	_V___„J: „,,.„ ; ob 9. uri dopoldne pri šentpeterski cerkvi
u— Ogled Kolinske tovarne, ki ga pri« j ravnateljstvo državnih železnic s pro&-redi Slov. trg. društvo »Merkur«, je v
S svojimi nastopi si je pridobil toliko
vijo. da bo vojna, in sicer radi volitev
. . , , ... ,.	. . in tako dalje. Drugi zopet razširja vest,
priznanja, da ga hočejo slišati mnogi do- , , ' , ... '. .. ...
larski bogataši. Rodbina Vanderbiitova Ha,S? ^ ^1ra.i,,.le TŽ'2ah(?.	bo
ga je pozvala v Baitimore House, da nastopi pred zbranimi njenimi člani. Virtu-oz bo izvajal svoj najboljši repertoar na violini.
Goslač Jarcdav Kocjan v Romuniji. Znani češki goslač Jaroslav Kocjan, ki je nastopil večkrat tudi pred ljubljanskim
veljala sedaj škatljica dva dinarja. Zakaj? Vojna bo in se rabi denar? Brez-vestneži. ki s takimi podlimi lažmi vznemirjajo ljudstvo, zaslužijo pri eksempla-rifno kazen. Poživljamo vsakogar, ki bi naletel na takega hujskača, da ga takoj naznani oblastim. Klerikalcem pride namreč v volilnem boju vsaka stvar prav.
občinstvom, je se<l:ri anguziran za daljšo , .,.__. „ , -	„	. .
' ... " ... n ' ka,ti oni se drže gesla: Namen posvečuje turnejo po rumunsluh mestih. Prva pro- sreds(va;
dukcija Kocjanove umetnosti bo v Bukarešti.
Uspeh Karlovčanke t Ameriki. Go-
Tz Lfiibliane
u— Nova stanovanjska zadruga.
Za
tpa Hilda Kramer, bivša članica dunaj- ljudsko šolo v Spodnji Šiški se nahaja cke Volksopere, relom iz Karlovca na ' veliko število barak, v kat.-ih s! nuje Hrvatskem, je koncem prošlega leta dva-; zaradi pominjkania primernih stanovanj krat zaporedoma nastopila v dvorani La-; mnogo rodbin, posebno železniških in bor Templa in je. imela prav lep uspeh.! drugih nižjih uslužbencev. Prostor je ze« To jo je tako osrčilo, da se je odločila lo obširen, ima 12 objektov, v katerih ■edaj za samostojno vokalno produkcijo, j stanu ie 64 strank. Barake je Imela do Koncem januarja nastopi v Eoleon Hallu. j začetka letošnjega leta v oskrbi država,
Berlinska državna Pod vodstvom ravnatelja Schillingsa se stanovanjska r. z. z o. z. namerava podati berlinska državna opera j je prevzela od države v svojo oskt-ho na gostovanje v Haag ln Amsterdam na vse tamk
132
u— Ferijalni Savez. V slučaju ugodne« ga vremena priredi podružnica F. S. r.a univerzi dne 18. t. m. pcšizlet na Sv. Ka« tarino. Odhod izpred univerze ob po! 9. uri. Vabljeni tudi nečlani, akademiki in prijatelji F. S.
u— Sestanek dram. odseka Narodne čitalnice v Šiški se vrši danes ob 20. uri v prostorih Nar. čit. — Tajnik. 133 u— Popravek. V zahvali po mojem blagopokojniku Viktorju Korsika se je
njo. da preskrbi prebivalstvu Sav. doline. Celin sosednim občinam ugodnejšo rvezo. Ravnr.tePatvo je sedaj iz tehničnih in gmotnih ozJrov re!Po to proinjo negativno. Celje kot s^ed^šče tujskega n"ometa v SlovAntji na bo moralo to vprašanje imeti vsekakor še nadalie v evidenci ter pri prvi priliki ponovno za-nmsiti za ugodno reSitev te upravičene prošnje.
Iz Maribora
«— Predavanja. V nedeljo dne 18. t m. ima Sokol v restavraciji Narodnega
izkazalo, je Ballico prevaral razne vojne oškodovance na Goriškem za okroglo M)0 tisoč lir. Nastopa! le tudi neupravičeno za predsednika neke stavbne zadruge. Zaradi teh sleparij je bil obsojen na 22 mesecev ječe in na denarno globo v znesku 1832 lir.
Naš konzulat na Reki
Kakor smo že poročali, je Vlada povzdignila naše dosedanje zastopstvo na Reki v generalni konzulat in je novi generalni konzul Nikola Dobričič že prispel na Reko ter prevzel tamkaj zastopstvo naših interesov.
Generalni konzul Nikola Dobričič je takoj po svojem prihodu na Reko spre el novinarje in jim razložil delo, katero čaka naš konzulat Izjavil je najprej svoje zadovoljstvo, da je bil sporazumno med Italijo in Jugoslavijo ustanovi en na Reki generalni konzulat naše države. Vsa nepotrebna nesporazumljenja, do katerih lahko pride, se bodo mogla sedaj rešiti na Reki. in nt bodo več potrebni dolgotrajni diplomatičn! postopki. Konzulat se bo bavll z vsemi posli, ki spadajo v ktin-zulsko dolžni.st, in sicer: z izdajanjem vizumov za potne liste, z legaliziranjem vseh dokumentov, reševanjem vprašanj iz pomorskega prava In s splošno zaščito interesov naših državljanov na Reki Vendar pa je delovanje konzulata za enkrat piecej ome eno, ker še ninia svojih prostorov. Pričakovati pa je, da bodo prostori urejeni najkasneje v 15 dncli. Prihodnje dni prispe iz Beograda tudi naš vicekonzul na Reki, Sreten Stojako-\lč. Kar se tiče dela samega, čaka r.a5 konzulat naravnost ogromno delo. V prvi vrsti se imajo izvesti nekatere točke konvencij in pogodb, ki jih je sklenila Jugoslavija z Italijo. Potrebna pa je še poprej likvidacija teh konvenci, kar se zgodi na konferenci v Benetkah. Generalni konzul Dobričič upa. da bodo vsa v pra šanja, ki jih je treba aplicirati z oziiom r.a Reko. že v najkrajšem času popolnoma llkvidinana. nakar prične delovanje konzulata v polnem obsegu.
l^fUUKOlIUPVU . miiii J"	»v j.	. .
vrinila neljuba pomota in jc bila i2piJ, ; C« prosvetnega programa, k, ga r .... , , nflli,;;!	flMtirvnm 7fl
ščena tudi moja naiprtsrčnejsa zahvala | vsem naprednim ženskim organizacijam, ki so se udeleži'e pogreba v tako po'nem | številu na čc'u jim ga. dr. Franja Tav« čarjeva. — Franja Korsika.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Dr. Janko Dehelak, poštni direktor. 57 let. — Miian Planička. delavčev sin, 2 leti — Justina Cemaš, postreščkova hči, 10 me« ooera v inozemstvu 1 Sedaj se je ustanovila nova stavbna In j sccev. — Marija Javoršck, služkinja.
Mali Dom», ki | 26 let
Policijske prijave. Od četrtka na
Nov moderni hotel v Zagrebu
V kratkem se otvori v Zagrebu nov hotel «Esplanade=, ki bo baje največji v Jugoslaviji. Irnpozantno poslopje obsega razen pritličja in rntzzanina štiri nadstropja. V pritličju se naha a obsežen caič-restaurant, foyer oblo/tn s s;vim marmorjem, s coulolrji in zimskim vrtnm, zajutrkovalnica in separatne jedilne dvorane za hotelske goste, garderoba za dva tisoč oseb, menjalnica ter orijačnica in doma oh 20. uri predavanje iz mtnimaln?« j jesalnica. V mezzaninu so nameščeni pro-
e JSS
naložil sokolskim društvom za tekočo zimsko sezono Predavaniu sledi dehata In prosta zabnva pri sviraniu društvene« ga orkestra. Dne 25. t m. ima marihor« | ski Soko v mali dvorani Narodnega do« ma oh pol 21. občni zbor. — V ponde<
JJizozemsko. Turneja se bo vršila od 12. do 2* »ma svoj
00. februarja..
Jliudako iolo.
kaj se nahajajoče barake. Zadru« petek so bili prijavljeni policiji sledeči svoj sedei T Spodnji SUkl M : slučaji: i tatvine. Ipretcp. 1 težka telesna
Lno&oUba. 1 izmed v kavami. 1 nrekora*
jek 19. t. m. predava ▼ Liudski univerzi oseb_
stori za kadilce, čitalnica, glasbena dvorana ter konferenčni in klubski prostori za manjše in večje družbe. V nadstropjih sta 202 sobi za tujce; vsaka soba imi telefon, mrzlo in gorko vodo. Petdeset sob ima lastne kopalnice. Pred kavarno je terasa t glasbenim paviljonom za tisoi
g. prof. Teplv o kmetiških uporih v 16. veku. Predavan>e bo obsega'o dva dela ter se nadaljuje in zaključi naslednji pondcljek.
KNJIGE, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh lezikih kupu le po najvišjih cenah vedno 'ljudska knjitnica* v Mariboru, Narodni dom L
Hotel Ima lastno garažo, lifte za gnstt in prtljago, centralno kurjavo in za po sebne sluča e tudi lastno električno razsvetljavo. Stroški za gradnjo in opreme, hotela znašajo nad 50 milijonov dinarjev Novi hotel bo brez dvoma znatno pri-ponv gel, da se močno dvigne tujski pro met v lepo se razvijajoči hrvatski m« U o poli
ta in sveta
Solnčni mrk
Dne 24. t. m. nastopi popoln solnčni mrk, katerega pa bo v naših krajih videti samo delno. Vse velike astronomske postaje na svetu se pripravljajo na znanstveno proučevanje solnčnega jnrka s pomočjo brezžične telegrafije. Posebna britanska znanstvena ekspeili-cija od|<otuje na otok Nantuket, kjer bo trajal solnčni mrk 68 sekund.
Solnčni mrk prične v soboto 24. januarja ob 12-41; pričetek popolne po-mrčine nastopi ob 14-08 maksimum pa ob 14-535. Mrk prične v Mehikancem zalivu in se bo videl v velikem delu severne Amerike, v centralni Ameriki, na severu južne Amerike, na severni polovici Atlantskega morja, na severo-zajiadiiem delu Afrike, v zapadni, sred Bji in južni Evropi. Centralna črta po-mrčine prične na neki točki pri Gorenjem jezera v severni Ameriki in bo šla skozi predel Velikih jezer, presekala Atlantsko morje in končala severo-za pa d no od Škotske. Totalna faza bo trajala maksimalno dve minuti ia 32 sekund.
V naših krajih bo pomrčina samo delna.
njegovi ženi pa so v zaporu nadeli jetni-ško obleko. Seveda je ženska sprva protestirala, končno pa se je le morala vdati in odložiti lastno toaleto.
In tolažiti. Končno mu je velela sesti In kmalu nato se je znašla sama v njegovem naročju.
To se je zgodilo L 1920. Poslej Je bil Rack od te ženske kakor obseden. Ke-ckova ga je vabila na talne sestanke, a je zahtevala za svojo 1 ubezen vselej odkupnino v obliki darov in denarne podpore. Rack se ji je nekaj Časa upiral, knnčno pa je docela podlegel njenemu coskem ministrstvu zunanjih zadev in , vplivu. Otresti se je ni mogel za nobeno
Blasco Ibanez pred so-
I-----J«* v
dišcem
Špansko poslaništvo je vložilo na fran-
Konec vizitke
Iz Amerike prihajajo vesti, da na mera vajo tamkaj popolnoma odpraviti vizitke, ki so že po vsem svetu postale obligatne. V rabi naj bi osta-le le še kot poslovnice za trgovske potnike.
Ako se to res zgodi, preneha več tisoč let star običaj. Zakaj, že stari Kitajci so poznali vizitke, ki so prišlo v Evrcpi v rabo kajpada šele v dobi renesanse. Najstarejše vizitke v Lv ropi izvirajo iz Benetk. Ime lastnika je le »o lastnoročno napisano v za to od-n.er,"iipin prostoru.
Posftno umetniško vrednost imajo vi/iike iz 18. stoletja, kjer se je ta običaj Siril vedno bolj tudi v m°ščan-fke kroge. Vizitke tega stoletja so ^ časih naravnost srčkani bakrorezi t vinjetami, idilami, mitološkimi figurami in scenami itd. Bakrorezec je napravil poleg figur s krasnimi črkami, cd kattrih se posebno odlikujejo zf>-čeHie, ime in naslov, se ved* kolikor mogoče popoln.
Zakonska Lederer in njune žrtve
Iz Budimpešte poročajo k aferi Lederer
sledeče podrobnosti:
Cim deli traja preiskava proti Lederer-ju in njegovi ženi, tem več obremenilnega materijala prihaja na dan. Bivši policijski uradnik Julij Zsigmond je ovadil po liciji slučaj umora bogatega tvorničarja Štefana Vorosa, ki je bil pred štirimi leti zverinsko umorjen od neke plavolase žene, za katero se tedaj ni moglo doznatl, kdo je. Ker je morilka govorila nemški ter se opis tudi v ostalem strinja z zunanjostjo Ledercr.eve žene. je verjetno, da ima umor na vesti nadporočnikova soproga. Budimpeštanska policija marljivo nadaljuje preiskavo in se trudi, da bi zadevo kolikor mogoče razčistila. V vseh kavarnah, kamor je zahajal Lederer, so bile izvršene preiskave, da se dožene, s kom je nadporočnik občeval in o čem Je z ljudmi najraje govorih
Izza požunskih časov še neomejene Mici Schwarzove je prišlo na dan dejstvo, da je pozne ša Lederer jeva žena občevala v Budimpešti tudi z nekim dozdevnim generalom, ki jI je služil za maskiran.ie njenih tajnih namenov. Lederer leži še vedno bolan na škrlatici.
Danes -v Union
V. Slovanski večer
Akademija in ples
obenem tudi pri pravosodnem ministru tožbo proti slovitemu španskemu romanopiscu g. Blascu Ibanezu. Kakor smo v <Jutru> že poročali, je namreč Ibanez v Franciji Izdal knjigo »Alfonz XIII. razkrinkan. Vojaški teror na Španskem.* V tej knjigi je brezobzirno udaril po španski vladarski dinastiji, ki je brez vsakega povoda postavila generala Primo de Ri-vera. nesposobnega in nadutega častnika, na diktatorsko mesto. Knjigo je prevedel v francoščino Jean Louvre, založila pa jo
ceno in je bil v njenih krempljlh kakor
začaran.
Lani v prvi polovici meseca Julija je stvar prikipela do vrhunca. Račku ie lastna žena očitala nezvestobo, kar je moža spravilo v vel;k obup. Kliuh temu pa se n! mogel odtrgati od ljubice. Vsled obupa se le nanil in zapravil na pijači ves denar, ki ga je iztržil za predano seno — okoiu petsto Din v naši valuti. Potem je povabil Keckovo na sestanek. I.iuhica Je prišla. Ko se mu ie hotela približati.
Zanimivi podatki iz zgodovine surovega masla
Pravo anrova maslo iz kravjega mleka. kakor ga poz.na.mo mi. so poznali že stari Indijci. Trgovali so i njim oelo do pristanišč Rdečega morja in te.n potom so najhrže tudi stari Jud.e spoznali prvo surovo maslo, ki ga pa niso posebno čislali. V Salomonovih pregovorih se čita: »Ako tolčeš mleko, se naredi surovo m»-zdravnki preiskali in Izjavili, da ie člo- r)o. k(lor gg tr(lo uw,kne prjgi|j kri; in vek brez lastne volje ln tudi dedično kfJnr neti iMi)j prepir.« Iz teh obremenjen. Z oz!rom na te okolnost! Je j^sed je Ueha pa* oklepati, da ne ka-bil mož oproščen krivde umora Keckove f>e dnhrega mleka kvariti s tolčenje.n. žene. ker je dokazano, da se ie hotel j Ni fulja da v deželah ob Sredozem-ta in z globo od 100 do 300(1 frankov ali končati tudi sam. Obsoien pa Je bil na Rkpl(n morju niso posebno čislali surovega pa samo z eno izmed obeh navedenih »-' »"t«-	«	..' ........ .,.< — •
je znana kn igarna Flamtnapon. Kmalu j ie Rack hliskov'to potegnil iz žepa nabit zatem je bila knjiga prestavljena v an- j revolver in usmrtil zvodnico s tremi stre-gleščino in je istočasno izšla v Londonu j 11. Nato ie obrnil revolver še proti sebi in Newyorku.	j jn je izstrelil dve krogli. Naključje pa
Francoski državni pravdnik je takoj po ; je hotelo, da se je ranil težko, vendar ne vložitvi tožbe začel preiskavo tako proti smrtr.onevarno.
avtorju, kakor proti prevajalcu in založniku mkriminTanega dela. Francoski tiskovni zakon iz leta 1881. pravi namreč v svojem 16. členu sledeče: Javno raz-žaljenje poglavarjev tuiih držav se kaznuje z ječo od treh mesecev do enega le-
Racka so po prihodu iz bolnišnice
bilo ▼ Vratislavi precej znano, da se dobiva pri Denku v Mlinsterbergu poceni meso in so ga hodili od daleč kupovat. Gotovo je, da je Denke prodal vse meso svojih žrtev, katerih je soda j ugotovljenih nad 16, v kolikor ga ni naaolil in sam pojedel.
X Napoleonov otok se pogreza v morje. Otočič Aix, ki leii med La Ro-chellom in Rochufortom. Se polagoma pogreza t morje. Na tem otočiču f pisal Napoleon znano pismo, v katerem je prosil Britanijo dovoljenja za na>e-litev na angleških tleli. Otočič jc tedaj imel 500 prebivalcev, dane« pa šteje jedva 150 duš. Polja so pusta in pra/na, po ulicah raste trava, hiše se rušij •. Tudi nekdanje vojašnic« propadajo,
samo hiša, v kateri je stanoval Napoleon osem dni predno se je za vedno ločil od Francije, je del<»ma dobro ohranjena in priča o nekdanji Korzičanovi
slavi
X Potres v Ep?"t<i In Armeniji. V noči od t/»rka na sredo je bilo t Kaki
več precej močnih potresnih sunkov, ki so napravili precejšnjo škodo. Baje je bilo ve4 ljudi nhitih. Podrobnosti manjkajo. — Dne 8. januarja je bil ▼ okolici Artvina in Ardagana močan potres, ki je porušil mnogo hiš in ubil okoli 150 '1j. Hude sunke so občutili tudi v Trapocuntu.
Darujte za soltolsttl Tabori
Domače ognjišče
kazni.
Sodnik je sklical razpravo na 13. Ja-nuafia, toda se ni mogla vršiti, ker se ie Blasco Ibanez opravičil, da ie bolan.
Vest, da toži špansko poslaništvo v Parizu pisatelja Blasca Ibaneza, je po vsem kulturnem svetu vzbudila veliko pozornost. O poteku razprave bomo še poročali. Za danes naj navedemo zanimivo interpelacijo francoskega poslanca
tri tfdne ječe radi uporabe orožia. za ma(i|a ,,aj so ime|j olvko. Uživanje mleka katerega ni imel predpisanega orožnega
lista.
Konfidentska razprava v Moskvi
in mlečnih izdelkov se je udomačilo posebno pri narodih z razvito živinorejo. Se danes se vidi razliko prav jasno pri narodih v Aziji Mongoli in Tatari. ki žive v azivkih stepah in puščavah, katerih glavno premoženje so mnogobrojne črede, uživaj« mleko. sir. surovo maslo
Višje sodišče v Moskvi ima sedaj opra- in razne pijače iz mleka. Kitajcem in Javiti z izredno zanimivim slučajem. Na poncem. ki niso Nomadi, pi se ti izdelki zatožni klopi sedi neki Okladski. bivši re- naravnost gnusijo. Pavla Laffonta, bivšega državnega pod- j volucijonar. znan posebno izza osemde- | Naprava surovega rna-sla je hila slučaj-tajnika, na ministrskega predsednika Her- setih jet pro<|Cga stoletja. Obtoženec le n» iznajdba nomadov kakor tudi napra-riota v zadevi obtožbe g. Blasca Ibaneza. is;ra| tccJai velikansko vlogo med terori- va ,ira. Pri prešel je vanih so nosili pre-Ta interpelacija je pomembna posebno j stienr sklIDino .Narodnaia Vola». Sode- ' ostalo mleko v mehovih s sel^j. Ko so zato, ker stoji za njo francosko javno : |oval je pr, razni(l atentatih na visoke potem odprli mehove »o našli metsn mle. mnenje, ki se ostro izraža zlasti v opozi- osebnnsti v caristični Rusiji In ie hil za- ka surov« ma*lo. ki se je napravilo vsled cijonalnem in nevtralnem časopisju. V pjeten tudi v afere, ki so imele za končni neprestai ega tresenja. Slo jim :e tudi interpelaciji pravi Pavel Lalfont med dru- cilj odstavitev carja Aleksandra II. Neke- to v slast. Ko so sčasoma spoznali tre-
ga Jee pa je prišel v roke policiji In je sen;e kot vzrok pretvorhe. so ta proces bil obsoien na smrt. Minister Melnikov umetno podpirali. Ptižnji so m.in!j mle-ga ie predloži! carju v pomilostitev In ko spočetka mešati, pozneje tolči. Okladski je hi! res pomiloščen; ko je od-j ,qllrovo maslo se je od stoletja do sto-sedcl svoj rok v eči. je začel nastopat! |pfja bolj prII!tihilo. Tihetane! in Tatari v Javnosti pod Imenom Petrovski ali Iva- rabijo surovo ma-lo kot prdatek k Kanov. Bil pa je sedaj v službi talne ca- j„ Arabci pijejo stopleno zjutraj mesto ristične policije in ie deloval kot agent- ksve. mi ga pa navadno nainaiemo na
gim:
«V čast svoje domovine upam, da Blasco Ibanez ne ho obsojen. Prepričan sem, da se v vsej Franciji ne bo našel sodnik, ki bi izreke! makar najmanjšo kazen proti tistemu možu, ki je bii med vojno eden izmed najgorečnejšili zagovornikov špan-sko-francoskega prijateljstva, ter tako
I Brez dvoma se dajo Jajca na ta način
I izbomo ohraniti, toda dobra ohranitev i jajc na hladnem prostoru zavisi od raz-i ličnih faktorjev, drugače se namreč pokvarijo. Jajce je namreč živo bitje. Svo-, je življenje pa živi v hladu počasneje, a živi vendarle in mu ni življenje ustavi5*, no. Ti faktorji ohranitve so: higijerisk« okolnosti v hladilnici, svežost došlih jaja teni|>er*tura. zračenie. način spravljanja.
Hladilnica mora hiti popolnoma čist« in ltrer. vsakega duha Ce se ohlajevanja vrši potom mrzlega r.raka. ta ne sme biti v zvezi z zrakom drugih hladilnic, kjer so spravljene druge stvari ali iivila.
Najugodnejša temperatura j« -1.7 stop. do -1 stop. C; ne sme biti preko 0 stop^ in — 2 «top. C. Ohlajevanj se ne sma vršiti prenaglo in če se jajca vzamejo iz hlad;lnice. ne smejo priti nenadoma t previsoka temperatura. Gotova vlaga j» potrebna Presuh trak povzroča prenaglo i7hla:evanje jajec. prevlažen zrak pa plesniivost. Priporoča se vlažnost 80 do 75 odstotkov.
Naravno «e smejo staviti v hladilnico samo čisto snažna jaca. ki so popolnoma sveža. Staviti se morajo v hladilnico čimpreie. ko so bila poležena. Cim pozneje se dene:o v hladilnico, lem slabša t>o njih kakovost. Zato se tudi Jajca, ki ga konservirajo v hladnem letnem času, držijo bol«, kot jajca, nabrana po leti.
Ce vzamemo jajca iz hladilnice, bodo bolj*« ali slahte kakovosti z mirom na okolnosti. pori katerim! so bila nabrana in «hraniena. in na <as. v katerem so ležala r hladilnici.
V hladilnici lahko ležijo hrez nevarnosti več mesecev, vendar pa se morajo jajca ki so bila stavljena v h'nd meseca marca, vzet! ven najpozneje decembra.
dal zadoščenje tistim, ki so bili v Istem provokater. Ta kruh si je služil do re- knlh."
času naši najhn šl nasprotn ki. (Mišljen je seveda kralj Alfonz XIII. sam in njegova vlada. Op. ur.) Sploh se mi zdi silno čudno, da je izmed vseli držav, kier
volucijonamegn leia 1917.	i
Kot policijski konfident je Izdal nešteto j svojih tovarišev ln znancev, ki so morali plačevati svoie nazore o ruskem držav-
je izMa mala Ihanezova kniižica, mora- nem ustroju in nicga organih s smrtjo la biti baš dimokrutična Francija prva in a|j pa s trp| enjcm v Sibiriji. Nad 60 je
edina, ki ie začela preiskavo radi raz-žaljenja veličanstva.«
/
Ljubavna drama z nenavadnim koncem
Neko dunajsko sodišče je prošle dni obravnavalo neobičajen umor in poskus samomora. 371etni vratar kemične tvor-nice »Adler» v Neufeldu Rudolf Rack je lani ustreli! svojo omoženo ljubico Alojzijo Keckovo, s katero ie bil v intimnih odnošajih zadnja štiri leta
bilo teh njegovih žrtev. Seveda so se ho-
je
Ohranitev ja;c potom mraza
0 ohranitvi jajc potom mraza priohču-t.e Figaro Econque» članek, ki
teli komunist1 sedaj temeljito maščevati	nf> ho „„;„„, samo naVga izvorni«va.
nad Okladskim In ga posadili na zatožno	t#mvei, Mlfli din je. ki le predobro
klop Da ni vsaj deloma opravičil s\ojo	vpi)o kaU te,kn je nhranitj jajca d*!'
dokazano krivdo, navaja, da se je na-	^ n<1 MJT)0 ? uiitnwn, ,en.več v fti-
haial oh pomiloščen ju v stanju psihoze.	Mo Manjll katere ni mogel odstraniti drugače k.ikor , ^|„nk!lr< <,. r.aston Leclerc piše med
s tem. da ie stopil v službo tajne policije,	dni<Tjm sledeče:
za katero pa je delal le malo časa. Po-! c~ spravimo jaica tako', ko so hila pozneje je opravi al posle elektro-monterja	Wf>na TJ| nPkaj ,,„,„ v ,oho. so in v tej dobi baje ni bil več v službi po-	mnn„n nkllsrw.j^ kof jajca, ki so :ih
Hclje.	'spravili na kmetih v topli sobi ali ku-
Razprava, ki je bila zelo interesantna	|,inij a|j ki sn gta|a v t,ma7anem ali
in je zlasti razkrila mnoge zanimive taj-	„!„»,„»,„„ gnezdu cel teden ali še dalje
Rack je živel v zelo siromašnih razme- n,,sti iz poslovanja caristične policije, je	&u<a in t; nnfo počivala »e nekaj dni
rah in je bil nastavljen pri istem pod- ; bi,a v četrtek v Moskvi končana. DrJav-	T prekupčevalca, predno so
jetju kakor mož njegove ljubice. To ga ni pravilnik, znani Krileuko. je predlagal	prii|a „a trz
ie pravzaprav zapeljalo v skušnjavo. L. smrtno kazen in boljSeviško sodi<če jo je	\>lik napredek hj hil če bi se ?a.'ca.
1919. je prišel v Neufeld in dobi! službo j seveda tudi izreklo. Z ozirom na visoko	knt ;n fjriija sve^a ž vila. hranila v
v podietju. kjer je bil Keck obratovodja. J starost Okladvkega — star ie Mi let —	hladilnicah in pošiljala po železnici v
Keck je uporabljal Račka za svoja hiš- Pa so snutno kazen spremenili v deset-	|,ia,| )n h vagon;h. in iz hladilnic potem
na opravila. Vratar mu je tnorai donašat! ietno ečo. premog in drva in je ob takih priložnostih vedno prihaja! v kuhinjo. Nekoč je
oddain'a po potrebi kon7iima na trg. Taka jajca, se seveda ne smejo smatrati za korwervirana in ca. kot se meso. ki
X Množinski morilec Denke v Mlin
bil zelo nejevoben. Keckova žena ga je sterl*-rgu v Sleziji. o katerem je «-lu-	prihaja zmrznieno na trg. ne sme sma-
teda: sprejela zelo ljubeznivo ter ga je j tro» že večkrat pisalo, je, kakor je	t^-ati za konzervo.
vprašala, čemu se drži čmerno. Vratar j sedaj brezdvomno ugotovilo, skoraj Jajca se morajo staviti v hladilnico že
ic odgovoril, da se ie skregal s svoio' vsak teden nosil v bližnjo Vratislavo	pomladi in se puste tu do rime. kn ko-
ženo, nakar ga je začela Keckova gladiti I na trg prodajat meso. Razen tega je	koš! več ne lezejo in cena ;ajc poskoči.
Kit ta *ode. Ako sod n'ma težkih poškodb in je le izsušen ali ima majhno razpoklino na dogi. «e t uspehom uporablja tako tvani kit za sode. ki »e napravi iz 25 delov loja, 20 delov voaka. 40 delov svinjske masti in 25 delov presejanega lesnega pepela, kar se vse dobro zmeša in se poškodovano mesto na sodu za-maže
Madeži črneča vina. Pomoči perilo za 24 ur v gorko mleko, potem ga izpert v hladnem lu?u Ali: zažgi malo žvepla in drži nad dimom z vodo pomočene madeže. 1'oiem operi perilo.
Sredstvo proti rjasiim lisam t perila Zavri limonovega soka in finega nnmia. nega olja. vsakega polovico, pomoči suh rja«! mndei ? to vrelo tekočino ln rja takoj izeine.
Ruska fljnnta Juha. Sveže svinjsko mpso. na koščke zrezano. praži na mastL Priden! na debelo zrezano zelje, na koščke zrezan krompir in malo muška-tovep* cveta ter priliv«j z juho.
ZdrohnT perenjak (šmarni) bret jajc. Na 6 sktedic mleka daj 10 dkg surovega masla. 1(1 dkg sladkorja in nekoliko celega cimla Ko to kuhaš, prideni S skledire zdroba, osoli in pusti vreli, da se »trosil tdrob. potem pa odstavi In ohladi V dolgo kožico daj nekoliko masti in malo sladkorja, ko se ta zarumeni, pridaj ohlajeni zdrob. obračaj, da bo povsod rjavo od sladkorja,, postavi t pečico, da se speče. Med pečenjem večVrat premeS j. da ga zdrobiš. Na mizi mu priden! kuhane češpije ali kak drugI komjiot
Ferdinand Osendowski:
Svatbeni običaji v preriji
(Iz knjige «V džunglah gozdov in ljudi*.)
Celo poletje do |>ozne jeseni smo potoval po stepi med Ahnkan«kim pogorjem in sibirsko železnico. Obiskali Htio levi breg Jeniseja. kjer živijo Aha-kanski Tatari svoje nomadsko življenje. To je mešano pleme, sestavljeno i« preostankov raznih mongolskih ljudstev, ki so to stepo prepotovali ter pustili tn mnoeo svojih soplemenjakov. Abakanski tatari so nepristopni vsaki civilizaciji in imajo £e danes kulturo, ki izhaja iz trinajstega in štirinajstega stoletja, torej iz dobe. ki je imela izrazit in trajen vpliv na socijalne in državne prilike cele Azije. Tn prevladuje »džiocris* ali takozvanj stepni zakon. pomeSan s predpisi korana.
Rodbinsko življenje ima povsem one oblike, ki so značilne za kočujoča. bo jevita plemena, pri katerih je žena le predmet sle. Ona ni čislana zato. ker noma.d>ki voinik. ki jutri lahko pade v boju. ne žp]j nikakih družinskih vezi kakršnekoli trajnosti. On ima ženo danes in hoče — da jo zapusti jutri brez obžalovanja in brez spomina nanjo; in če mora bežati pred sovražnikom, jo bo Balo zabodel g svojim nožem, samo da
prepreči, da pride v roke njegovih za sledovaleev. Če pa poteka življenje nomada mirneiše. smatra ženo le za delavno živino. Sili jo k delu od ran>ga ju tra do poznega večera in ji odreka is.i-ko duševno naklonjenost in spoštovanje. To pomanjkanje prave ljubezni in spoštovanja ponižuje ženo v služabnico in sužnjo. Le slučaj jo lahko oprosti tega.
Tatar si izbere iz.med hčera svojih znancev ženo. po orijentalski nava li pa ne razodene nikoli dekletu samemu svojih namenov glede ooroke in niti ne govori z njo." On pošlje samo darila njenemu o/votii. kateremu reče snubač
«Moj K n na k ho jezdil jutri ob sol učnem vzhodu okoli tvoie Jurte in bo vrgel na tla zavozljan jermen.*
•Sporoči tvojemu Kunakn.* odvrne oče ali brat, «da je tat in da sra bo kroglja gotovo ttogodila. če se bo pri solnčnem zatonu še enkrat približal našemit šatoru.*
Po tem. po šegi predpisanem pogovora, preda snubač darove zasč tn z.i svojetra prijatelja. Mladi Tntnr jezdi, iz polnujoč svoj sklep, okoli Jurte in vrže na tla jetrnem, zadrgnjen v vozel. Pred solnčnim zahod r m zavežejo sta-riši dekletu roke m jo postijo — pokri-t» s tančico — samo v stepi. Pri solnč nam zahodu prijaše mladi mož. posadi
! dekle na konja tn jezdi k šotoru njenih starišev. Pri tej ceremonij! mora bili jako oprezen in soret'-n, ter mora znati konja dobro brzdati.
Ko pride do taborišča, ga opozori nase oče ali najstareši brat deklice z varnostnim klicem in ustreli na roparja tako, da meri odspredaj natančno v glavo konja. Če jezdec presliši klic, ali če ne zna konja v hipu obrzdati, ga kroglja lahko zadene. To se sicer ne dogaja redko, čeprav Iz dru^h vzro kov. Če je nevestin oč*> star in nima sina. naroči enemu izmed hlapcev, da strelja na ženina. Večkrat pa je tak hlapec zaljubljen v hčer svojega gospodarja in upa — da postane s tem. da se poroči z njo — prost sin stepe. Če pa se mu zdi n jogo v up ogrožen, strelja od strani In opusti varnostni klic. Ce stre! [tOTod! in pade i,-nin s konja, oživi v srcu tlačana novo upa nje. On steče k dekletn. ji rnzv*že jer-mena z njenih ročnih členkov In ji šepeta b-sede na romske ljubezni — ljubezni, ki je nebrzdana ko narava v steni.
Če pa se fentnu posreči pripeljati svojo izroljonko do lastnega taborišča, jo tam odloži — medtem ko ostane on na konju, ter jo t>elje ob jermenu okoli šotora. Potem ji prereže vozel in jo veda v. njen novi dom Pravi obrod je
s tem končan. Drugi dan pošlje mladi par starišem «k,ilvm» ali poročno dačo ki ob<to!i i' živine dei :<rja ali drngili daril, kakor je bilo s stariši dogovor jeno.
Tak« poroke. kjeT se upoštevajo le želje moža — žen a na je brezpogojni prepuščena svoji usodi — »o vzrok |»o gostih trniredij v stepnem življenju. 0 samomorih m-ed temi nesrečnimi tatarskimi ženami sem že govoril, ("»ode s« pa še drug* žaloigre. Pripetijo se. če začne br«teti v srcu žene. rdeča ro?,i ljubezni in se z njo vzbudi tudi lju!><>-sumn/vt. divja in brezobzirna, kakor to morie trave — pe>ka in golih gora, r svojimi strašnimi zimskimi viharji.
Ondotne žene poznajo skrivnost, knko se pripravlja sfpip jz semen tro-jbelike in gazamovih korenik — taj nostne rastline, ki je ro-lka in dra.ga Da lahko plačajo njeno c»*no. gre<lo žene tako daleč, da pr»krade;o najt'le-menitejše konic iz žreb^arn svojih mož. Šamani (čudotvornl zdravnikll nomaga jo razočaranim ienam In pripravlja'k < na podlfliri njih poznavanja zdravilnih in otrovnih lastnosti trav in zelišč, Iju-bavne nspitke ln amulete — za novo ženo, rivaltnjo aH gospoda »otiroga pa strupe, katerih učinek nikdar ne Iz ostane.
Pred tremi kti sem zopet prepotoval
I te stope, po katerih se je v pr-.-jšnjih 'časih paslo na nrliione žh"ine. z!a>ti tndi konj. Sedaj je l i':i t »d sama pu-jstinja. Tatari -o se umaknili južno čez 'mongolsko m- jo. bežeč pred zločinskim I nasiljem Povjetov. Trava je bPa uničena od požarov, k! »o bili nalašč pod-takn;eni in od krM!ic.
Ali je bila to kazen bofja. aH kl»tc» Abuk Kb-na ... ali pa je bilo maščevanje razžaljenih senc. velikih voditeljev in hmnkov davno izum-lth ro<!ov?
Naletel sem na truoln Tatarov. ki so bili nmorjeni c * boljševiknv in na okostja ovc in živine niih čred.
Na črnem iezent. kjer sem taboril pred dvajsetim! leti z učenim profo« sorjem in onimi Ru»i. ki ootKvrli ii ječ setn videl vperelieno rafinerijo za sol in rfizvalriie hiš. mali kolih! so prizanesli. V njej y> stanoval oskrbnik s svojo družino. Čakal je — na gotovo smrt.
Kakor simbol tega žalostnega, brez-npnem življenja, se je prikazala na gTehenti gore — ostro se odražajoč od mehkega »pomladnega neba — silhueta volka.
Stal je nenremlčno. kot figura Iz bro. na: naenkrat )e dvignil glavo. IztosrnO vrat In zatulil. Tulil ?e dolgo — hrejie-neče in grozeče, kakor da bi klical smrt, razdejanje in pozabljanje .
«JUTRO» St. 14
vo
Sošaška !aka v prošlem letu
V proSlem letu od 24. februarja (dneva evakuacije) do 31. decembra je izvršilo ▼ sušaški luki trgovinske operacije 193 parnikov nerednih prog s skupno tona« it, 157.942 registrskih ton in 347.472 ton nosilnosti ter 519 jadrnic nerednih prog s skupno tonažo 21.693 registrskih ton in 54.232 ton nosilnosti. Od omenjenih parnikov je bilo: 97 jugoslovenskih, 72 italijanskih, 6 grških, 6 angleških, 2 dan« ■ka, 8 holandskih, 1 madžarski in 1 špan« »ki. Od jadrnic je bilo 380 jugosloven« skih, 137 italijanskih in 2 grški.
Parnikov rednih prog je bilo skupaj 1469 s 184.006 registrskimi tonami. Brez vračunanja nosilnosti ladij rednih prog je bilo v celem v pristanišču 363.641 re» gistrskih ton in 401.704 tone nosilnosti.
Uvoz na ladjah nerednih prog je zna« lal od 24. februarja do 31. decembra 1924.: 13.378 ton cementa, 38.783 ton pre« ir.oga, 2020 ton asfalta, 2100 ton fosfata, 7400 ton železnišega materia'a (repara« cij) ter 102.824 hI vina; to ie skupno 7869 vagonov. Izvozilo pa se je na ladiah ne« rednih prog: 8913 ton dožic, 3368 ton rsznega blaga. 17.892 ton pragov, 90 ton črnega premoga, 781 ton opeke in 93.484 kubičnih metrov lesa: to je 31.044 ton in 93.484 kubičnih metrov ali skupno 7778 vagonov. Uvoz je bil torej za 91 vtgonov večji.
Skupni promet (uvoz in izvoz) je zna« Ia! v razdobju od 24. februarja do 31. decembra 1924. na ladiah nerednih p-og torej: 99.451 ton. 102.824 hI (vino) in 93.484 kubičnih metrov ali skupno 15.647 vagonov. Dnevni promet ladij nerednih prog je bi! potemtakim okrog 50 vago« nov.
Uvoz na ladjah rednih prog je znašal v Istem času skupno 15 802 toni ali 1580 vagonov, izvoz pa 4918 ton ali 492 vago« nov. Skupni promet (uvoz in izvoz) na ladjah rednih prog je torej znašal 20.720 tor. ali 2072 vagonov.
Celokupni promet v luki Sušak rednih ln nerednih prog je torej znašal: 120.171 ton (= 12.017 vagonov), 102.824 hI vina (= 1028 vagonov), 93.484 kubičnih me« trov lesa (= 4674 vagonov); skupno 17.714 vagonov. Od tega je bilo uvoza: 84 209 ton (= 8421 vagonov), 102.824 hI vina (= 1028 vagonov): skupno 9449 va« gonov; izvoza pa ie bilo 35.692 ton (= 3596 vagonov), 93.484 kubični'- metrov lesa (— 4674 vagonov); skupno 8270 va« gonov.
Promet potnikov je bil v istem raz« dobju: 1. razred 17.693, II. razred 6422 ip III. razred 70.324; skupno 94.439 oseh. Največji je bil osebni promet v mesecu juliju, avgustu in septembru.
se je francoski premijer nekoliko vštel. Bil je prevelik optimist in je preveč zaupal v čirokogrudnost upnike v Francija je imela v rokah jamstva napram Nemčiji, v Londonu se jim je odrekla. Ona je mogla zahtevati, da se Daw»=ov načrt veže z vprašanjem zavezniških dolgov. Tudi tega ni storila. Tako stoji praznih rok in ne razpolaga z nobenim sredstvom za pritisk in z nobeno protivrednost jo. ki bi upnikom kaj veljala. Zato je usoda dolgo ostala ločena od nemških reparacij.
Da roi?če izhod iz težkega položaja, se je Ilerriotova vlada skušala najprej pogajati z Zedinjenimi državami, kjer it.ik namerava najeti novo po.-o-ji!o. Firančni minister Clčmentel j:' predlagal, da <e Franciji dovoli deset-
poraja misel ponovne upostavitre jngo-slevenskega diplomatskega zastopstva v Tokiju, ki je bilo L 1020. iz ozirov varčevanj ukinjeno.
= Vesti o novih državnih posojilih. Iz Beograda javljajo, da se je finančnemu ministru dr. Stojadinoviču tekom niegovega bivanja v Parizu ha:e posrečilo skleniti ugodno državno posojilo v znesku 250 mili ionov francoskih frankov. Razen tega je baje tudi več ameriških finančnih skupin voljnih, dati nam večje posojilo.
—	Prodata lesa. V versko^akladnih gozdov'h ^Relcac se proda potom pismene lieitaoiie okroglo 9100 ptms mehkega losa in 2700 p!ms bukovine. S kolkom 100 Pin in 10 odst. vndiVm opremljene ponudbe naj se poSljeio najkasne'e do 27. tiniiarja 10°"). do 11. ure dopoMne kr. Di>-ekei:i šum v Ljuhliani. Kr'žanke.
—	Povlšcn'« cen za špirit In žcanje.
ga i nazadovanjem tečaja. Pravi vzrok se išče v teiu, da so špekulacijski naku-povalci realizirali »'oje dobička Pričakuje se ponovno skakanje tečaja do par ritete. čiin je špekulacija končala svo> prodaje. V časopisja so =e začela razmo-trivanja o tem, ali naj se zopet da v promet sovereigu. ko bo upostavljen zlati standard. Glede tega vpiašanja obstoje pomisleki. Funt šterling sedaj valuje na curiški borzi. Skakanje funta Ster-linga je bilo skoro istočasno kakor dvi-ganje dinarja. Skoro istočasno z (Luar-jem je oslabel tudi funt.
letni moratorij in nato rok 80 let za j
ouolačevanje. > , .. ....	. . . ....
Ko je dospela ve.,t o teb pogajanjih	Tnd-.stnta šp.r,ta_ se bon že tn leta z
v London, se je angleško javno m ne-	n.rn,m, težkočam, ter zatrjuje, da e do
, ■ ., f, i - i • i„	sedaj de'■•vala r. vebkimi izgubami. \ sled
nje zelo razburilo. Poti laralo >e. da je	' ... ... «„••,„ „., „;,„ „„„„
,J ... , , ■ i t- i r- -•• „ -•	tega 'e indnstnia šp'nta sklonila opne
Ang na doslej dopuščala Franci m pravi	' .. . , •
~ . . .. J ' . . .„ ,„' „ •	povišati, čes da hi bil B cer n en obstoj
moratorij Ko pa je ta pokazala pri-	1 . „.,, . ,. . '
,. ' . . , . j . '	ogromen. Sklicine se tndi na to. da so
pravljooost. da iznolni dolžnost na-	^ ^ ^^ ^ pnkn),
,.ram drugim upnik; m. se mora pač	^ vi?nl.p knkor , nns Cpne <pri,,
v prv, vr=ti spomnit, ne Amerike, tem-	^ ,kp n(,i(W ,7 tnvnrnf, 90
več Angl'>° m ra*bremon,t, angleške-	^ v n:n a-v W(l,n5h ^
ga davkoolačevalea. ki mora vsnko-
■ Pin 36. odlom SO hI P;n 3«25. 2"' hI Pin
letno vračat, torke vsote Ameriki, ka- ^ )n h, n,n , h, pin a-5n ^
tere si ie Anglija izposodila pravzaprav za Francijo. Zavezniki in ne Anglija (!) da 'O imeli korist od ameriškega denarja. Zato m"ra Franrija vsako leto plačati Angliji vsaj tisto vsoto, ki jo ta vrača Ameriki »Dnilv PI'ronicle» je ž^e knr predložil račmt:
3 hI Pin 30 z državno trošarino vred. le proti takojšnjemu plačilu v napre;. Rodi te^a so se povišale cene tndi žga-njn. ker je bila v celi držav, claha letina ra čpiplie. kakor Midi za vsp dtugo sndje : iz katerpga sp irdehre žganie.
— Nada|'evnnre prometrjh pogaiani
«M1	letos plačali Zed.njenim 7 MadžarS-ro V Heogr-d je dospo)n m,,d-
držnvam 32 miliionov funtov za obre ;fnr(.kn dp|p!raci:a „e ho,lo nadaljevala sti in amortizacijo. Po Dawes0vem I nt,.tnhni nrPi..;n:enn pogaian-a glede načrtu dobimo 13 miliionov funtov. | nrp,|;)ve pmmet.nih priVk med obema Primanjkuje torej še 10 miliionov, m kavama. Zadevna pogajanja bodo naj-nam iih mora;o dati zavezniki. Če ,>■> hr7(,	mose-n zakln^ona.
Nemčiia ne i''ača ničesar, bomo vseli 32 n"'iionov funtov zahtevali od za-
v» 7nikov.»
Tako se ohn upnika pehata, k lo b-> prvi ka i i'tisnil iz Franeiie in man jših e\roisl--ih zaveznic. Kdo pa bo tem roidačal kri vojakov, ki so padli me.l drugi'n zato. da reši;o ameriško Irgo-vnno in' angleško brodovje pred nemško konkurenco?

—	Razstava vin v Deo*radu. Iz Beograda poročajo, da bo tekom me=eea marca Srpsl-o po!iojwivredno društvo prired:lo v Pengradu prvo vet:ko razstavo vina in vin=kih proizvodov iz vsph pokrajin na5e kral:pv'ne. P"Stavl'ena bodo tndi vinogradniška orod:a.
—	,li,!ros'ovenci{o dni5t'o za zaščito npni';ov v Zafrehn. V Saraipvti «p je nstanovpa te dni pndrnžnion tega društva. To dniJtvo ima svoje tajništvo tudi v Beogradu in L:ubl'ani.
—	Tvornica kablov v Veli'<em Beč'<e-
IG. januarja:
LJFBUANA. (I'rve šlevilke povpraševanje. druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki) Vred nore: 7 odstotno posojilo 0 do 05.5. vojna Skoda 120 do 131. Celjsk« posojilnira 210 do 218. Ljublj-nska kreditna 226 do 0. Mer-kantilna 124 do 128. Praštediona 800 do 9f4. Strojne 0 do 153. Vevče 100 do 0. zadolžnice Kranjske dež?lne 0 do 91. Blag«: Zaključek: hrastove paralelne deske. 2 f>5 m dolžine. 42 mm debeline, 18 do 30 em širine ter 2.85 m do'ž;ne. 52 mm debeline. 18 do 30 em širine, »/travo, lepo blngo. 70. odst I., 31 odst., II., tranro meja, 3 vagoni. 130»") do 1320 (13f:0). Ponudbe in povpraševanja so bila po deskah, hrastovih hlodih, bukovih ' drvih. Povpraševalo se je po pšenici in i lanenem semenu. I.e ponudbe so bile v i turščiri. ajdi, prosu, ovsu, otrobih in i krompirju.
ZACRF.B. V efektih tendenca nespremenjena. — V de % i za ti je v začetku sestanka bila tendenca neznatno ČvretejSa. proti koncu pa je zopet oslabela Rlaaa je spočetka primanjkovalo; ko pa je stopila v akcijo Narodna banka, so pričeli ponujati tudi prividni zavodi, nakar so se začetni z"'diučni tečaji povrnili na včerajšnjo višino. Deviza na Italijo je oslabela za 6 loČk zaradi svoje osi; bitve na zunanjih borzah. Narodna banka je intervenirala v devizah na Italijo. 1'rago. New-York in Švico. Promel se je gibal v višini 13 do 14 milijonov dinarjev. No-lirale so devhe: Dunaj 0.0875 do 0 0895. Italija 249 1 do 252.1. ček 247 6 do 25').6. London izplačilo 297 8 do 300 8. ček 298 5 do 3015. Ne«-York ček 6145 do 62 45. Pariz 311 do 346. Praga 185 5 do 1885. ček 184.5 do 187.5. Švica 1192.5
organizacij sta poročili ix Češkega Sokol-gtva in od tancoskih gimnastov, oziroma o 47. zietu, ki se bo vršil leicšnje binko-šti v Strassburgu. — Med književnimi novostmi so naštete naše in češke najnovejše sokolske publikacije.
cSokoleik Glasniki bo izhajal letošnje leto enako kakor doslej, to je 15 in zadnjega dne v mesecu. Kot prilogo bo imel enkrat v mesecu sokolsko revijo <Jugo-slovenski Sokol*, drugič pa tehnični list <f'rednjak>, ki bo prinašal strogo telovadno gradivo in bo služil prednjakom kot navodilo in podpora. cSokol«ki ("itas-nik» z obema prilocrama bo velja! letno 40 Din. — Nastavljena cena je z ozirom na obsežnost lista jako zmerna, zato je pričakovati, da bo članstvo tem bolj na-ročevalo list in ga s tem dvignilo ter obenem tudi gmotno podprlo Savez.
Ribniško sokolsko okrožje ima svo) redni letni občni zbor. na Svečnico dne 2. februarja t. L ob 1. nri popoldne v Ribnici »pri Cenetu« z običajnim dnevnim redom.
Sokol I. poživlja svoie bratsko članstvo. da se danes popoldan ob 4. ndelpži pogreba dobrega in 7vesteg3 člana usir-| lega brata dr. J. Pobelaka. Kroj, civil-j ni z zn-ikom. — Odbor.
Redni letni občni zh0r Sokola Gor. Radgona se vrši v društvenem doma 24. t. m. ob 8. zvečer z običajnim dnevnim redom.
Sokolsko društvo Rogaška Slatina ima v četrtek, dne 22 t. m. svoj redni obf.ni 7.l>or z običninim sporedom ob 19. uri (1. zvečer) v društveni sob, hotela »Solnce«. — Udeležba članstva obvezna.
Nnvosa-lska hlasovra horza (16 t. m ). Pšenira: baška. 7-1 do 75 kg. 3 do 4 odst..1 reku. Prnžba za elektrotehniko v Veli-2 vagona 402.5. Ječmen: 2 vagona 325: ; kem Ročke reku :e ustanovila tndi tvor-sremski 340. TuršM-a: 47 vagonov 190 nirn kablov, ki :e že začela s fahrikaei-
francoski vojni dol®
Pari*, 12. januarja.
Vprašanje medzavezniških dolgov Je na zahtevo Anglije in Zedinjemh držav izoetalo iz oficijelnega dnevnega reda danes otvorjene velike finančne konference vojnih zaveznikov. O njem se bo razpravljalo le v zaščitnih, neobveznih razgovorih delegatov lelesfl. Odveč je {»udarjati važno-t tega problema, zakaj dejstvo je. da so ravno -i dolgovi eden glavnih vzrokov slabosti kontinentalnih valut napram angleški in hegemonije dolarja nad funtom šterlingom. Brez rešitve vprašanja vojnih dolgov ni mogoč jv-vratek k zlati veljavi. Posebno pereč je ta problem v Franciji.
Cela vrsta častitih Francozov je koncem voine zapadla čudnim iluzijam. Verjeli so. da bo Nemčija popravila vse razdejanje, ki ga je zakrivila ?:iena vojska in da Zedinjene d-va-va in Anglija ne bosta vztrajali na poravnavi voinih dolgov med zavez riki. Njim ni šlo v glavo, da bi Francija. ki ie največ žrtvovala za zmago, morala še nositi skoro vse stroSke. Toda kmnlu je naslonilo razočaran;«-
Zedinjene države sicer odklanjajo sfkli-lamost z Evropo in so tekom najtežjih let nakupičile v svojih zakladnicah zlate rezerve celega sveta, vendar nikakor ne mHijo odpustiti v-ot, ki so jih posodile zaveznicam. Velika Britaniia zastopa podobno stališče, ir govaria.ioč se. da ;e tndi napram njej Ameriki, nepopustljiva
Razne vlade, ki s0 se po povratku mirn vrstile v Parizu, so pač skušale d^eči nekako odvisnost med plači1', ki so jih upale dobiti od Nemčije, in med poravnavo dolga pri bivših za-ver.nikih. Londonska in nevvvorška vlada pa sta take kombinacije dosledno zavračali.
Tako se Francija, ki je zgubila v Rusiji in v Turčiu investirane milijarde in ki ie posodila velike vsote svo jim manjšim zaveznicam, nahaja pred bridko realnostjo, da bo morala vrniti tako Angliji kof Amerik, Računa s«, da dolguje orvl 508 milijonov funtov gterlingov. 7edMe~"m državam pa 15 Bi'1'tard zlatih frankov.
Te fantastične vsote je Francija porabila za skupno stvar vseh zavezrl-fcov. Zato je po pravici pričakovali! Če že ne porvdno črtanje, pa vsaj znižanje in ugodne pogoje za odplačevanje. Gosp. Herriot je lani na kotife-Tfnci v Londonu izjavil, da prile zadeva teh dolgov v pretres na finančni konferenci v Parizu. Kot vidimo ro dnevnim reda daoaSnje konference.
do 195; sromska 200. Voka: baza <0», 2 vagona 615; t5», 395. Tendenca nespremenjena
Svinjski sejem v Mariboru (16. t. m.).
jo Tvondca Izdeluje vse vrstp žie za električne vode. vse vrstp kablov za električne vode itd. ter ima možnost, da lahi;o oskrbuje celo državo s temi po-
Spori
Jugoslavija : Štajerska. Reprezentanca Štajerske, ki igra v nedeljo v Zagrebu. je sestavljena nastopno: Giirtl (Sturm) \Vischer, Fritzl, Sartorg, Pirker (vsi GAK). Skaza, Walihauser, Doller (vsi Sturm), Kowanda, Gaber (oba GAK), DcIIinger (Sturm). Z ozirom na to, da moštvo ni mnogo treniralo, pričakujejo v graških športnih krogih gotov poraz Štajercev. Reprezentanca Jugoslavije pro ti Štajerski pa je sestavljena nastopno: Friedrich (Hišk), Vrbančič (Gradjanski), do 1202 5. Ček 1190 do 1200; elekii: Ivkovič (Jugoslavija). Hitrec, Rupec (oba bančni: Trco 26 do 28. Eskomptna 113 Gradj.). Križ II. (hašk) Jovanovič (Judo 115. Ilipo 60 do 61. Kreditna Zagreb goslavi a). Zinaja (liašk) Bonač.č Uon-111 do 112. Ju^o 103 do 105. Ljubljanska cordija), Petkovič (Jugoslavija), Pavellč kreditna 226 do 227. Sla venska 80 do (Gradj.). Rezerve: Milielčič. Dasov.č (oba 85 Prašle<«iona 800 do 900. Srpska 136 Gradj.), Cindrič (Hašk). Bcnčič (Ooncor-do 137; industrijski: Eksploataeija 62.5 dija). Tekmo bo vodi. sodnik Ivančič Iz do 67.5 ftečerma 715 do 725. C.uimann Budimpešte.
720 do 751. Slavonija 61 do 62. Trbovlje! Državna reprezentanca : reprez. 405 do 415. Vevče 95 do 115: dri-.vni: ? V net;eii° 25- m- iKra v
Prioeljanih je bilo 82 svinj. Povprečne trebščinami.
cene so bile: Prasci stari 7 do 9 mese- == Pre-!ed luke Ploče. Posebna komi-cev 125 do 200 Pin. 3 do 4 mesecev j saraVvst« že'P7niškp d'rpkciy» ie 3<X) do 351 Pin. 5 do 7 mesecev 600 do Ogledala bik.. Hoče glede na možnost 650 Din. 8 do 10 mesecev 750 do 875 Pin. obvladama celokupnem prompts ?rb,je. 1 leto stari 1125 do 1350 Pin. kg žive teže i Rnf,fp Voivodme in enega dela Slavonl-15 do 16 25 Pin, kg mrtve leže 17 do °',stn'! ""m"", da se po zgr-d.tv,
21 25. Prodanih 43 komadov, kupčija slrba.
Dunajski živinski sejem (15. t. m). Goveda: Pogon 312 komadov. Cene kljub neznatnemu dogonu nespremenjene, ker ie bilo tudi povpraševanje m-j^no. Za kg žive težo so se tr"ovali v tisočih aK: voli po 12 5 do 19. biki 13 5 do 17. krave po 12 do 16. slaba živina po 7 do j 12. — Svinje: Dogon 14S4 komadov, i Cene mesnim svinj-m so nazadovale na-
pro<re Obrenovac. - Reograd izgradi ta Inka. 7» kar bi bila potrpbna glavnica v 7neskn 100 rnili:onov d:narjpv.
_ Prodala avtomohltov Cpotnišk'b in tovornih"), karospri". motocikliev. in 000 kilo"Tamov žplernih odpadkov ln 115 žo'e7nih sodov za bencin se ho vrS;la ??. t. m. pri Avto-komandi 2. armrste oblasti v Sarajevu. Prednetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v L:ub-ljani na vpogled.
, • ,, . , i =	Dohnve.	Pirekcita državnoga rnd-
nram Glavnemu seimu za 2fOO aK pri !,-g. I ., „	, - , .
j —, , , ,.. . . , ,	. ... , ... nika	v Rrezi sp'P ema da 5 fehniar'3
| V debel,h svinjah skoro n, bilo kupčije-	do,„vp vkl-n'h vrvi In
Za kg žive leže so notirale mesne svinje fpV,m1i veri7 _ npp n fphr„aria se 17.000 do 22.000 aK.	)vv1n vrA;)p pn^p^ni,. 0fe-talne licitacije:
pri rama»el,stvij državnih žole-nic v Subotici glede dobave bombiževine za či-ip 7<| lož.iSča: pri ravnatpl's»vn državnih žolP7"ic v Subotici glede d^ha-vp m^^p^ala za m'1™* »pr clodo dobave l,o'p p1n?evinp. — Pre<lmotni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici t LJubljani na vpo"'ed.	, — Str-n^ svetovne trgovinske morra-
7 o-lst posojilo 65 do G6, vojaa škoda 127.25 do 130
BF.OORAD. Devize: Amsterdam 2495 do 2515. Dunaj 0 0875 do 00877. Rerlin 14 60 do 14 675. Pruselj 312 do 315. Ru-karešta 32 5 do 3S. Italija 248 do 249. London 396 5 do 897 5. New-York 61 85 do 619 Pariz 333 5 do 335. Praga 185.5 do <8575, Sofija 0 do 44, Švica 1192 do 1195.
= Carinska konferenca v Ljuhljanl.
Trgovska in obrtniška zbornica v L:ub-j Ijani opozarja interesente, da se bo vr-\ šila redna carinska konferenca v Ljulv Ijani v pondeljek 19. t. m. ob 5. uri popoldne v carinskih prostorih.
= Pni izkaz Narodne banke v letošnjem letu. V prvem tednu t. 1. se je
zmanjšal ohtok novčan;c ?a 26 897,.r>95 \ rl-e Oeloi.-npna svetovna ton^ža obsto-
na 5.-974.606.170 Din. Kovinska podloga je v islein času oslabela za 4 mili-
v
1. jilHVi 10?'. b'1^ rt7P'0"0 ton.
ie 1. julija 19°3 bila 62 3"7 000 ter,. Od
te"1.-! <v1p->de na po^ame^ne države ^v
: ;eč'h parpiknv in motorjev se ie lani ne-! kol:t-n zr»,"n"Snla nan^am stanju v le-jone 365.679.21 na 4C9 985.793.2-1 Din v j 'n	Ta'-o :e cp'o'-.inn tonaž-. die
,zlatu.
| = S?dan!l tečal denarja zopet omogoča Izvoz. Zaradi zadireira naglega sko-. ka dinarja je trenutno zastal izvor, tur- I oklep- :'h sf-n'e t	1in31 v tiso«h
' Sč.ice in žita iz naše kraljevine. Mnogo ton: VeMka Britaniia 21 *J6 (21605); 7.9-\ zunanjih kupcev je takrat storniralo «T»»»ei»® dr»av« 11 707 CIS«??): .laponska j knpči;ske »akl !nčke. Ker so pifem cene! "813 WOtV Franih 3«««»	N'em-
! nekoliko popustile in ;e dinar šel nazaj! Tin ?R72 c°r00): It-t' j 2719 (2«81): ITo-na okrog 8.50 v Curihu. po vesti iz So- j larrfsk* 2'12 f2^07). Norveška vega Sada se zopet pojaclwjo inozemski !<r°Prr): Švedska 11°0 (113<"i:	1191
; kupci. Kupujejo Italijani ' in Cehosiova-j niisv Pm=ka 910 1-938): Orčr.-i 757 j ki. Kakor je podoba.' se ho dinar na ;'717V Belgija 556 (P"9): R'azil'ia 445 {okrog 8.50 začasno stabiliziral, kar bo M59:: osta'e d-^ave 2447 (2502). Nazado-i Tvopet omo?oča'o kalkulacijo.	! vanje 7n->si 573 000 ton.
j — Jngoslovensko japonski trgovinski j — Ca-InsM radnvek v Madžarski. Po odnojnil. Ratifikaciji trgovinske po god-1 odreditvi jn-džars?.-ega fn.-nčnega mi-h« med Jugoslavijo in Japonsko sta bili j nistra ?e račnna od 15. do 31. f. m. pri te dni izmen'ani. Trgovina .ne.1 obema j earinjenjn 14.900 pap:rnatib aiK za 1 državama je bila doslej ne7natna radi ; zlato krono.
oddaljenosti, dasi imata ohe državi pre- I — Dlviderda PoPske narodne han' e cej blaga, ki bi jih lahko izmen'avali. | (Bank Pots"<i) ra prvo poslovno Ipto. ki Tako I« mogla Japonska dobavljati za io trarilo od 29. aprila do 31. decembra
B.
Beogradu državna nogometna reprezentanca proti reprezentanci beograjskega nogometnega (loptačkega) podsaveza.
Južno-italijauski nogometni savez je sprejel pogoje našega saveza ter jih sporočil centralnemu savezu v Genovi. Tekma Jugoslavija : Južna Italija se vrš' l. februarja v Rimu.
S K. Primorle poživlja članstvo, da se udeleži v soboto ob 16. pogreba preminulega vrlega člana poštnega ravnatelja g. dr. J. Debelaka. — Odbor.
Za predsednika zagrebške Viktoriji je bil izvoljen dr. Miroslav Pandakovič.
Italija : Madžarska Italijanski nogometni savez je za nedeljsko tekmo proti Madžarski določil nastopno moštvo: De Pra (Genova). Calligarls (Casale), Pe Vecchi (Genova), Genovesi (Bologna). Burlando (Genova), Aliberti (Torino). Conti (Internazionale), Cevenini Ili. (In-
posianica saveznega starešinstva, ki naj ternazionale) Della Valle (Bologna). K	6	občnih Maenozzi (1-ivorno). Levratto (licllas).
i Izidi dosedanjih tekem med obema repre-| zcntancama so sledeči: 26. maja 1910. zmaga Madžarska v Budimpešti s 6 : 1, 6. januarja 1911. zmaga Madžarska v
Sokol
Soko?ski Glasnik
<Sokolski Glasniki je zaključil svoj sesti letnik s 24. številko, ki ima za prilogo osmi zvezek cjugoslovenskega Sokolai. j Na prvem mestu (Jlasnika je natisnjena
se prečita na vseh društvenih zborih. Poslanico je ponatisnilo tudi <Ju-troi v preteklem tednu. — V oslalem pa prinaša ta številka sklepe zadnje odboro-ve seje JSS. in zapisnike sej starešinstva, dalje seznam društev, ki so dosedaj vpo-slala prispevke saveznega dne in pregled, koliko dolgujejo župe na porezu in v zavarovalni lond. Tudi iz prosvetnega odbora se nahaja poročilo v tej številki. Dopisi iz žup ter kratke beležke pa tvorijo zaključek.
«Jugoslovenski Sokoli prinaša govor saveznega etarosle br. E Gangla na zboru župnih načelnikov dne 1. novembra 1924 v Ljubljani. Govor rnzmotriva o nalogah in o odgovornosti župnih načelnikov in načelnic. ki so hrbtenica sokol-skemu delovanju. — Pod naslovom Slovanska sokolska zveza je prinbčen načrt pravil za lo zvezo. Načrt pravil je predlog JSS., o katerem bo sklepal odbor za osnivanie Slov. sokol, zveze, ko se sestane. — Članek: Pregledni obris telesnega razsoja mladine, ki je prevod iz češčine. je končan. Za n-šo prednjake je to iz-| vrstna fiziološka študija in bi takih član-! kov potrebovali mnogo, da bi se telesna • vzgoja pri nas dvignila na znanstvene ] temelje. — V pregledu tujih telovadnih
Milanu z 1 • 0, 4. marca I9?3. neodločno v Genovi in 6. aprila 1924. zmaga Madžarska v Budimpešti s 7 : i.
Muksimalna plača češkoslovaških nogometnih profesionalcev znaša 1500 Kč.
V Rumuniji je uvedena slična določba kakor pri nas. da v enem moštvu r.e sinejo igrati več kot trije inozemci.
Uruguayci v Evropi. Ptva tekma nogometnega olimpijskega prvaka se vrši 8. marca v Parizu. Uruguavci bodo israii proti reprezentanci pariške nogometne zveze.	•
Športna horza se ie ustanovila v Mo-nakovem. Enkrat na teden se sestanejo v neki kavarni zastopniki nogometnih, rokometnih in ho;kjyskili društev ter sklepajo tekme in druge dogovore.
n Ali ste že poslali na- H ! ročnino za „Jutrou!
Vremensko poročilo
Linbliana 16 in n naris I9'f>	1 inhli»n» ?n« nad irnr<8«
svoie nove betonske hiše iz Jugoslavije cement, ki ga dobivn sedaj večinoma iz Anglije. Tndi jugoslovenski kmetijski pridelki hi lahko šli v Japonsko. Mi pa hi mogli iz Japonske dobivali svilene in bombažne f.ibrikate. papir, porcelanske izdelke, čaj in drugo. Janonci se že ukvarjajo z misliio ustanovitve svojega blagovnega skladišča v Beogradu, na irusi strani pa se v Beograda zopet
1924. ho »naSsljj 8 zlatnikov (z!otv), kar pomeni 12 odst. letno obrestovanje.
= Valov?n:e funta šterMnga. Ir Londona poročajo, da zadn'e oslabljen ie fuotovega tečaja na znn-in>ih borzah ni bilo nepričakovano ra finančne kroge. NaglaSa sp. da je bilo skakanje prehitro in ne zadostno n«emel'eno. Izraža »e na-riran*. da zadnie ob'ave r an"|o«ki zunanji trgovini nimaio aič*aar skuone-
Krai ■ opaitnrinia	ob	Zrarat tlak	/.rs'- ua tptn opratnr*	Veter	ubta-iio O- »o	Heitavin^ mm
l.juhliaos .	7.	JH2 t	—4-1	bre« Teira	mezla	—
'Ljubliaos .	14.	782 i	02	n	pol nhi.	— !
Ljul.liau« .	t\.	781 3	— 11	M	mei a	—
/.sireh . .	7.	781 l	—2 0	ier. zapad	pol obl.	1
Brorrad .	7.	781.1	60	tspad	•»	—
Dunaj . .	7.		SO			—
I ran . .	7.	779 9		zapad	oblačno	3-0
Icomott .	7.					
V Liuhi jiai barometer nestanorit, temner nižja	ttbti* ob 7 41 raba a ob1R3g
Vremenska napoved ta soboto: Vreme se ne bo bistveno izpremeaiio. Seminlj* lahke padavine. Najbrie temperature n»jd uiilo.
Klerikalci in davki
Klerikalci pr. dobro vedo, kje jih če* velj žuli. Tudi podeželskim davkoplače* valcem, ki so se še dosedaj zanašali na klerikalno »gospodarsko® politiko, so se > z?čele odpirati oči in začeli so kazati hr« j bet političnim frazerjem. Klerikalci prav dobro vidijo posledice svoje politike, ki . jim donaša samo neuspehe in se hočejo j zato z vsemi mogočimi sredstvi opravi« : Siti pred ljudstvom. Začeli so v »Sloven« j cu» uprav sistematično gonjo zlasti proti kandidatu Narodnega bloka za ljubljan« | sko okolico g. Zebalu in sicer kot članu dohodninske komisije. Podtakniti mu ho čejo vse krivice, katere so tekom časa povzročili davkoplačevalcem previsoki davčni predpisi. S tem samo hočejo olaj. j sati vest številnim klerikalnim davčnim konfidentom v ljubljanski okolici, ki so ! s svojo strankarsko zagrizenostjo pov«! iročili toliko gorja. Olajšati pa hočejo; tudi vest svojim etigrom«, ki se ves čas j svojega <tigrovanja» niso prav nič brig.di j za gospodarske razmere, ampak zasledo*; vali edinole strankarske interese, dasi bi morali vedeti, kako kruto gulijo prebival« ■ stvo v Sloveniji previsoki davki.
Neuspehe «tigrovanja» hoče »Slove« i nec» hinavsko prevaliti na člane cenilne komisije, specielno na g. Zehala, češ da je on zakrivil previsoke predpise, dasi j mu je predobro znano že iz primera L I v Litiji, kako malo moči imajo komisije. ( G. L., ki je kot član komisije prišel v j konflikt s predsednikom, vse rjovenje ti« I grov ni moglo pomagati, dasi so bili v najbolj kritičnem času te afere na vladi | in so imeli tudi svojega političnega za- \ veznika za finančnega ministra.
Kar se pa g. Zehala tiče, moramo ugo« | toviti, da je bil izvoljen v dohodninsko komisijo šele spomladi leta 1924. Izvoljen je bil na kompromisni listi. Do danes, odnosno do razglasitve njegove kandida-
ture ra Narodni blok. so g« vsi, tudi najbolj prepričani klerikalci, priznali kot nepristranskega delavca na gospodar* skem polju. Kot tak se je tudi uveljavil v raznih gospodarskih organizacijah, kjer sedijo tudi pristaši SLS in ki mu do da« nes še niso mogli očitati niti najmanjše pristranostL Cenilna komisija obstoji, kakor bo tudi »Slovencu« znano, iz 12 članov, od katerih so pristaši: klerikalci, samostojni kmetje in pristaši Narodnega bloka. Preje pa je obstojala komisija sa« mo iz samostojnih kmetov. Tudi, akc bi šlo tu po «Slovenčevem» političnem re« ceptu, da je za oceno davčnim komisi* jam merodajno samo politično prepri« čanje in ne davčna moč posameznika, bi pripadniki Narodnega bloka ne imeli pri oceni v cenilnih komisijah odločujoče besede, ker so T manjšini, dočim imajo ravno klerikalci s samostojnimi kmeti vred večino in nosijo tedaj samo oni moralno odgovornost za vse ocene, ki niso pravilne. 2e to kaže tako eklatant« no, kako umazano je napadanje «Slovcn« ca», ki računa samo na naivnost in ne« poučenost svojih bralcev. Naj »Slove« ncc» nikar ne omalovažuje števila svojih pristašev v ljubljanski okolici in odkrito prizna, da so sami oni, ki so odgovorni za vse, kar se z njihovim pristankom stori, ker imajo večino. »Slovenec« jc za« čel brenkati na struno, ki mu zna postati zelo nevarna.
Uredništvo »Slovenca« oziroma dopis« nika se poživlja, da vpraša pri svojih pri« staših. ki sede v dohodninski komisiji za ljubljansko okolico, ako se res pristransko postopa? Nato zahtevamo, da slu« čaj objavite in če tega ne storite, ste na« vadni obrekovalci. Torej na dani
Ugotavljamo, da drugega ne znate. ka. kor ljudstvo hujskati. Dne 8. februarja bodo zato zavedni in napredka željni vo< lilci obračunali z vami ter vrgli svoje kroglice v drugo Skrinjico.
Poslanec Klekl in prekmurski Slovenci
Ker *o Kleklove «Novlne» pisale, da Ima poslanec Klekl trte w Prekmuree,
je potrebno, da leznanimo našo javuost t delovanjem tega moža. Kaj Je doaegel poslanec Klekl v korist prekmurskim Slovencem? Ničesar) Zato pa jim je tem več škodoval. Pečali »e torej ne bomo t dobrimi uspehi, ker jih ni, pač pa • iko-do, ki jo je Klekl povzročil prekmurskim Slovencem Morda se Klekl niti sam ne zaveda svoje krivde, zato ne bo odveč, če preštudira statistiko lega članka, kajti ako je pošten, se bo potrkal na prša ln rekel: «Mea cul pa 1»
Ob zasedbi Prekmurja je našla naša oblast dve meščanski Soli: v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi. Za prekmurske Slovence je prišla v poštev edino meščanska Sola v Murski Soboti, zalo je imela tudi dovolj učencev, dočim lendavska hira vsled pomanjkanja učencev. Kmalu po zasedbi je šol. oblast ustanovila v Murski Soboti realno gimnazijo. Vsled gimnazije jc bila poslancu Kleklu meščanska šola trn v peti ter je toliko &isa ruval pri šolski oblasti, da je bila meščanska Šola ukinjena Klekl je računal, da bo s tem prisilil starše, da dajo otroke v gimnazijo in da bodo oni. ki žele » meščansko šolo. Sli v Dol. Lendavo.
Kaj je Klekl storil s tem prekmurskim Slovencem? Meščanske Sole » n«S»m smislu in po naS«-m načrtu v Prekmurju ni bilo, zato je ljudstvo tudi ni poznalo. Ravno v dobi. ko bi Sola dosegla zanimanje ljudstva, je bila ukinjena. RMo je to pred dvoma letoma, ko je imela v I razredu preko 40 učencev Namen me-Sčanske Sole je. da poda ljudstvu potrebno Širšo naobrazbo. ki jo potrebuje v življenju bodisi kmetovalec, obrtnik »II pa oni dijak, ki želi obiskovati učitetji-
Ke, trgovsko ali srednjo tehnlSko lolo. Za take ljudi je meščanska Jala nenadomestljiva.
Upoštevati morama da bi dobivala meščanska Sola vedno več naraščaja, zato lahko trdimo, da je poslanec Klekl povzročil prekmurskim Slovencem nenadomestljivo Škodo.
V Mursld Soboti bi lahko obstojala nil-ja gimnazija poleg meščanske tole, kajti onih par dijakov, ki obiskujejo viSjo gimnazijo, bi jo lahko obiskovali tudi drugje. Za višje 4 razrede gimnazije moramo računati 7 profesorjev, dočim bi 4 razredna meSianska Sola rabila 5 do 6 učiteljev. Razlika v Izdatkih bi bila izdatna, Se večja pa bi bila razlika v Številu učencev. Torej za manjSe izdatke bi bilo deležnih potrebne izobrazbe najmanj 4 krat »oliko učencev, kakor jih Je sedaj.
In poleg teea zahteva Klekl za Mursko Soboto humanistično gimnazijo, do bodo oni dijaki, ki dovrše »amo nižjo gimnazijo, Imeli od nje Se manj kakor Imajo »"daj.
Zaradi par dlj»kov. ki Jih hoče Klekl I vzgojiti kot svoje politične prislaSe. mora j torej pogreSati na stotine prekmurskih j Slovencev za življenje potrebne izobrazbe. N» t« način »e Šolstvo menda ne more I vpreeati v političen jnrem nikjer več na »vetu. »mpak le pri naši klerikalni stranki. Slovenci moramo vedno misliti na to. da »mo narodna celota, ne pa. d* hočejo nekatere stranke delati med nami razliko in pojiti separatizem, ki »labi n«So narodno mo? In naa postavlja v odvisnost nam »ovrnžuih nnrr»lov
Kar »e pa tiče želje, da naj hI slovenski otroci Sli v Lendavo v meSčansko Šolo. bi se 'o rekto direktno kra.«i| denar iz žepov prekmurskih Slovencev in podpirati Madžare in madžarone. namesto obratno f> M »e Klekt »oliko zavzemal z Slovence knkor »e za naše največje narodne nasprotnike, ki »I Mm postavil
* svojimi deli najlepSi spomenik, tako pa ee ga bodo poznejši rodovi, ki bodo ( svojim razumom lahko spoznali njegovo Škodljivo početje, spominjali t bolestjo v srcu.
Kje je bil Klekl takrat, ko se Je gradila železniška zveza iz M. Sobote na Or-,mol? Beltinci in Odranci sta veliki vasi, ker ima vsaka preko 1500 prebivalcev. Železniška postaja Beltinci je oddaljena I od Beltincev 3 km, od Od ranče* pa 5 km Prekmurski Slovenci nismo imeli ' moža, ki bi ob pravem času poskrbel, da dobita ti dve veliki vasi postajo v bližini, kakor «e za taka dva kraja spodobi. Ce bi tam pre hi vali Madžari, bi bilo to gotovo drugače.
Prekmurskim Slovencem se bo le tedaj bolje godilo, ako bomo med seboj 1 našli moža. ki bo v resnici imel srce za svoje ljudstvo, ne pa samo na papirju la takrat, kadar se vrSijo volitve.
Naročite takoj
zsoimivi Jutrov roman
Tigrovi zobje
Popisuje lov za zločincem, ki je povzročil nešteto umorov ropo? in
pobojev.
Cena broširani kniigi Din 30-—, rezani Din 40"—. poštnina 2 Din.
Naročila na npravo „Jutra" T Ljubljani, Prešernova ulica št. 4.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jtifr«v Odgovorni urednik Fr. Brotovii, Tisk DelniSke tiskarne, d. d. v LjubljanL
• • .-k"-.• -•,* . ....... .....
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda fO par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Zenilve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I--. Najmanjši znesek Din 10-—.
Sobo
; elegantno opremi t*oo. s«pa-
rtreno, ▼ sredini mf«il. Iftc« samec Ponudbe pod ,.8oli*" ' pnilni prodal |0|.	|3uT
Stanovanje
obalo) ače It S »oh. »• odda
dotlčnennl. ki posodi 25 000 filn proti primarnim ohrs-eilin. — Ptinu.ll.* ni upravo ,.Jutra" po it ,.A. Z." 1002
Za pomladansko sezijo
se priporočam ln naznanjam občinstvu, da Izdelujem po zelo nizkih cenab vsakovrstne kroje, kakor: orju-naSke. gasi iske Iu tudi vsakovrstne čepic« (Športne, gasilske, sokolske In druge). — Prevzemam dela tudi od društev tn trgovce*. — Anton S o r s. Izdelovanje oblek in raznlb Seplc, Kranj, Slove-ulja.	1208
(dobe)
Perfektna stenografinja
ln samostojna koresptmden-tiuja, ae takoj sprejme za slovensko tu uemSko korespondenco. Ponudbe na upr. .Jutru" pod »Samostojna".
U78
Prodajalka
dobro Izurjena 7 manufak-turnl stroki, se takoj sprejme. — Ponudbe pod značko ..Zanesljiva 6" na upravo „J litra",	1175
Trgovskega pomočnika
agtlnega, mlaJGo moč. ki je rerzlran s meSunl stroki ln
učenca
močnega. zdravega, poštenih
Začetnica
ISče mesta kontorlatlnt« sli blagajnlčarke. Vefčt, Je slovenščine. srbohrv. In deloma nemSčlue. Ponudbe na upr. .Juira' pod ..Začslulca 812" 679
Mesto oskrbnika
blinlka ali vratarja. I i č « zanesljiv ln vesleu vpokojeo orožulSkl si ražmojster. Po-n-udbe pod ftirro ..Zanesljiv 582" na upravo ..Jutra".
132«
Boljša gospodična
IMe službo sobarice, poatrež-nlce ali kavarniške nu'aku-rire. — Naslov pove uprais ..Jutra".	|325
Prodajalka
vajena Špecerijske In manu-fakturne stroke. ISče službe. Naslov pove uprava ..Jutra" 1257
Hišnik
s ženo ln 2 otrokoma. Iell premenlti služIš), Izufen Je vrtnar. Službo lahko nastopi I. febr. i925. Naslov pove uprava ,.Juir»".	123»
Državni uradnik
žett spremeniti svojo službo Dopise na upravo ..Jutra" pod ..Marljiv 545". 1207
Izurjen knjigovodja
| Pletilnl stroj 8 50 cm f
nov. ee proda Naslov po.-«, uprava ..Jutra".	234
Samot
opeko In moko (čeftko), priporočil F Hočevar, Ounaiska cesta 86. LJubljana. 442
Nova hiša
lepn. dvoie stanovanj In ob arl.n zai1 ISf nI vrl. v naj bližjem preilineatJu. ae umtd no proda. Nsalov pov« upr ..Jutra".	485
Dijak
a* sprejme ns atsnovstije to hrano k hoilSI rn.ll.lnl — PneehiMi Vbod In električna ra>a<etlj*va. Naslov t upr. ..J-utra".	1294
In v«e drug:« tunkcijoneln« h<D« pri govortenjui Iti c«tl<» uainailarjeiiej^ema
loveku Otežko^-aju tivlieaje, se po sloviti nainoveiSI, nanovo obdelani metodi prolesoi |a Neuuiauua luhUo popolnoma odpravijo. To itpričujp nad 60(1 lepili zalivaluih pisem n nripozuau) oseli rar.lj ne starogt :u poklica. slovitih «lr»vD ko» in veSčakov . . Od srca M Vstn i»h«aljii'etn ia Vas sijajni in popolni uspeh m ia VaS trud z mojim drugim, malini »tiiičkotu. Prejmite izra/.e moiegi spoštovanji 15< «	Vladimir Mažurmoič, i re.l«.. |nik kr hrvatskega liauskeera stola t p.
Stranke •pr*'emtJo v nedeljo do« 18. t. m., v poredellek dna 19. t. m. »n v torek dne 20. t. m. med 10. In 13. uro dopoldn ter 16. la 17. aro popoldne v bolela ..SLON". I. nadatr.. soba it. 18.
Srebrne krone
večje Število — ae prodalo. Naslov pov« uprava ,.Jutra" 1314
Poior t
Pozor!
močnega, taravega, postenia	...	,
BtarSev sprejme I a k o J P.	10 «ober orgsniiator s
Koren, preje šterk. trgovina	prakso, želi pold.ievne »apo-
". .	a.	ii Iva Pmi-ndliu itn lini -.ivi
MofHtr!! In 1<rfm"'ii!
Avtnmut, 2'2R m rlnoV In
I'30 m Slrok, b Vrn^uo r*|n ki l^ra |2 »lovonfklh knfiiador. )p pn r»l7V| rrv\ cnprn^a) Iftoiam sp pr«>«la (mil |2 novih hnrnvlh -<k«»n, 2 pnlkrn < |'2S m !n R0 rm tp t fcplpzjpm n a l>111 .1 «»pI p Jezemlk, Stob pri PomJnlah 1330
znpravljptičefc
2*+Af>).rT\ dira. 2 dprfmalkl z u»p*I. knujulta nprprna In 2 a">pr1k. pisalni proda Jn. Naalov pove upr ..Jutra",	1001
Proda «e?
| C*vMar*kl Rlrnlnl utrnj — 9 novih modernih »ikon — \ knptiina pp^ 'n raznp dr.iirp 8»vari Naalo? pove uprava ..Jutra".	|2.M
??va!nt strof
Fnonar1«tronna hi.^a
s nnrn In mndprno urpfpnn
j ppkarnn. » ipio prom*!n*!i» ' kraj'1. proda. Na«lov pn»p uprava ..Jutra".	I2ft0
Posestvo
nhnfnjpfe Iz 8 nrnlov aozda.
|0 nraloT ira%n»k' * In nllv. t ravnini, |ppo zidana hl*a. hip* ra Jlvinn ln hipv za svlnjp. porini proda. — ro|a«iil!n d:»ip Mlhapl Snln-blr, tre Sv Jakob. p^A»a St. Jurij ob Južni žpip/iil< I |2«0
Stanovanje
obato',pAp I« 2 -3 »ob. kuhl-n)p In priftktln.	mirna
»franka Pla'1« IOAP |>ln -Naator povt uprava ..Jutra" 1194
Sostanovalec
aH »optanoralka «p »prp1»np Naalo* po»« uprava ..Jutra" 1292
Večleten uradnik
tifte primerne alaibe v vetjem trgovskem ali industrijskem po.ljet)ii evtiittialno, tudi pri lianki. ako lil dobil sinlno mesto. Poseduje oholi lilij U> dinarjev, kateri inesek bi krediiiral proti itnertiim olucsrim.
Pisuieo- pouudlie oa upravo »Jutra« pod «4tev. 341«. 189»
-
Lokali
prlprnvnl xa trgovino lo
stično, ae oddajo Polasnlla daje Janko i£ngeliuan. Kranj 1091
Gostilno in trgovino
stnroznann, ns TržnSkl reall t velikim vrtom. gnaillnlAho knnc^alio In v.am ln»eniar Jem vred. inkoj ugo«1iio pro da Ooa|».ilHrakn planriia Tri buč, Glini« pri Ljubljani 1306
Prostor za delavnico
Kdor bi posodil
•anmstnjnl goape 2lioO Diu za d"ho 4 tneae<-ev. proti
ni*-sečnamu povračilu - ns) jp.-Slie pooudlMi pod ..Polnoč ' v sili" na upravo ..Jutra ' 12X9
Krava
'pripravna, s četrtim teletom dobra tulekartca, se vsled
| poui^rtlkaiOa pr..*tora proda | t Ljubi lani (Trnovo). Ce*rs v meatni io( St 3|. 1310
Ročna tlela
Izvršuje po naročilu Kruh, Kranj
Mirni I2U2
Drufnhnicn
«e «prelme ta ohato|*čo si lino v l.tnMJaiil. ki hI vodila *o*pod In lat vo. oaolilto kuhinjo — ki l>l Imela neka) preinožeiila, d* p«.loži kav rljo nit I mora najmanj 2S lr>i aiara in Imeli veaelj* do gostilne. — Nsalov pov. upr ..J uira".	1258
meSac. blaga i Craomlju.
1074
"Rlnger". t.alnove)5eea al- ,s/l<,m T m„,„ ,„n, pre. atema. lako rin dobro n|,r» „„..,,„ „r»7ldii>o ntl či«i>.
al Ive. Porradb« na upravo ,.ema. lako rm ""bro ojira „rp,„,„. pr,,id.i«o ali č|.c ..Jutra" pod ..Bilanci«! 5.« nl-n ae prodi ra i« oon n	na|,r,,lm „„ l.ati.e alrn
|2i»0 Oelnda »a pri .to, rilenSk-,1. .. ,.„„,„,h- „, „.,r ,„,r.
Spretno frizerko
sprejme v trajno službo če Balni salon za dame M Fettlch Krankhelm v Mari >wru. Šolska X
Kot učenka v trgovino
z oskrbo v bUl. iell vstopili
dekle v |5. letu, s 4 razred-S45 no meftčansko Sojo. Naslov v uprav! „Jutra".	|25|
Postrežniea
Sa nekaj ur dnevno, ee l&ffe. P.uiaa dolina, pot V, it. 35.
1302
Zmožno osebo
k! bi vodila trgovino 7 Zagrebu, se ISče. — Položiti je 30.000 Din. Prednost imajo samci. Ponudbe na upravo Jutra" pod ..Sluiba 535".
1336
Servlrartce In sobarice
la sezijo |925., se ISčejo e letovišče za prvovrsten hotel. Samo dobro kvaiiricira-oe, s čedno ln civilno zunanjostjo. naj poSiJeJo oferte ln prepise spričeval na nor. „Jutra" pod ..Sezlja |925".
1275
(iščejo)
Kot potnik
tovarne čevljev. i$feia mesta Ponudb« na upravo .Jutra" pod „Industr!Ja čevljev.
1097
Absolventinja
oieSčao. Sol«, ki Ima prak«o
blasainlčarke. ISče mesta -najraje na deželi. Ore tudi za nekaj mesecev brezplačno kot pruktlkarrtlnja v pisarno Ponudbe na upravo ..Jutra" T Celju pod ..Bjagajnlčarkn" 1067
Šofer
tzpraSan mehanik. t*č» m«-sta pri kakem porltetju »It pri kakem privatniku kot Šofer. Pouadh« pod ..Strogo zanesljiv" na upr. »J
zi*
Vzgojiteljica
se sprejme pozneje k 3 otrokom. starim 5—7 let. Želimo bivSo učiteljico ali olrnfko vrtnarlco, zmožno če le mogoče francoSčin« ln klavirja Pogoj: popolno zdravte. hi-Hijena, arčna Izobrazba In ljubezen do otrok. Ponudbe na jpravo ,,Jutra" pod strro ..Prvovrstna".	1272
Prodajalka
želi službe na deželi, najraje v bližini LJuhliane. Zna tudi
Šivati za trgovino. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod iitro ..Zanesljiva 238".
869
ViHutom,
»
Perje
kokotje. gosje to gosi* pob
ter račje oddata vsako množino po smernih cenab tvrdka B. V aj d a. Cakovee.
1883
Telefon
namtinl apsrat. sistem ..He-
kaphon". dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra".	1020
Prostovoljna razprodala
se vrfil Cesta na Rožnik 29 Proda se ves tvorniskt Inventar: motor 18 k. s. na surovo olje. dlnnmo motor zn luč s voitometrom. vela llm doles. vrtalni »troj, 1 velik« stružnica za železo, več Jermenlc, bru« (Schmlr-eelarhalhei. va» na pogon, 2 manjši Splndelpresae. om»re za orodie In razno drugo orodje. Začetek ob B. url. — Kupci tabljsnL	jlil
Oelrnia sa pri lo, rilenSM. ^ (.„„,,db* na upr. Jutra kleparskem mojstru, l.»«kn. ^ ..Selitev 580".	|3i»
l27n________
Trrovina
t meSnnlm hlnirom. n» zelo , prometnein kmju. aa rsdl Iprea-lltv« pod ugodnimi po r.	rtj II . :.«__. goli odda V natem Ponudbe
Prazne .Odol' sfeKlemce p„i ..noher promei" na »r
kupuj« droeerlja Anton ..Jutra".	1265
Kane. sinova, 2idnvaka ul. 1 50
{KupLim
Sobo z 2 posteljama
Hrastov les
onralelno rezan, pn zahtev«.
nih dimenzijah, se kupil
proti takojšnjemu plačil,l -	klavirjem. ISČats dlla-
Naslov pove uprava ..J'"'« 1<lnM zs mkoj. P......... na
1J53 upravo ..Jutra" pod značko ..Mirni 553".	1230
j 40.000 Din posojila
ia d».l»o ereea lat«, aa ISče
pri popotni vamoetl tn nai. vlSJlm ohreaMm Popise pod ..Slenrno 569" aa upravo ..Jutra".	1261
| mssrm
Trgove«
28 let stsr. želi poročiti
čedno, tveato. značalno dru-žico od 17 do 27 let. ki Ima 100 000 Din premoženls. — Ponudbe z naalovom ln sliko na upravn ..J-utra" pod llfro ..Ulrosr«tovlr".	i28»
Zastonj I	Zastonj t
Trgovcem
seuzacljoiiaml cenik ..Srečo lov ' poSIJ« Poslrtln. Videm KrSko.	|27«
ssssisss
Krompir kiffel^ar mi, in vsako divlalino
kupuj*
IVAM FEUER. Zagreb, Trg I br. IL
Interurkanskl teletea 23-45. EazpoSUJa pitane goske po 36 Oinukf,
I Dekoracije I • za veselice I
Oulaioie, če ■ ce, kiiliijonr, koult-ii, serpentin., lam-pijotie, /slepke za Aaliivo p.ln iu irecolov priporoča
M Tifar. Ljubljana. Druitsoui popusti
Pridna
gospodinja
ki in rodita popnltiomi
*am<>«t<>jiio gospod u; stvo, »e iSce k «aiin>i-t<ij ueiiiii tfospiulti ua deželo
Iftoism ee »prejme
nočni čuvaj
*«ir:iv iu zauesliir — l'onii'tl« s nrepisi iz pri eval, kakor tudi r. tahu-vki plače 0*j 8t-poSljept pod Jifio ,Po ttaoost" na V o rs <a i.aaleii., Maribor. l6«/a
Specielno emailinoje
dvokotes v ognju
<akur tudi ruiue kovi uaste preilnu-te, nap sne talile, postelje. mi/.e, stole itd. Uvršujem vsa plt-sk mka. licar-ka, so Ih>- io črkuslikaibka dels po r.e!t> uvodnih cenah
Franc Bokal
Zgor. Siska I Celovška ces a itev. 65
poleg mitnice.
Hotel
ve5 sob. velika dvorana, restavracija. kavarna in kino, v primorskem mestu, brez konkurence, »e proda z vsc:n inventarjem sa 550.(>00 Din. Polovico Je treba plačati ta-j koj polovico po dogovoru. | Jako ugodna kupna prilika. ! Ponudbe aa hotel ..Union", soba 62.	1222
Dve trgovski hiši
t lepem trgo Slovenijo, pripravni Mdl za vsako drugo večjo obrt. sta naprodaj. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Pripravni".	HS0
Sivilla išče sobo
in kublnto. Najemodajalcu napravi vse zastonj In plača mesečno po dogovoru. — Naslov pov« uprava ..Jutra" 1037
Soba z 2 posteljama
se odda. ..Jutra".
Naslov pov« npr 870
Gdč. v r«7a |umperlu
• spremstvo se*tr« i malim ddetoni. ki Je potovala » j ponedeljek Iz Zagreba v LJubljano, prosim za naslov na upravo ..Jutra" pod Šifro ..Spremljevalec do (arderol.« ' Zldaol most".	|058 ;
Premofen mladenič
Seli dopisovanja. — Poznejla i žen I tev nI Izkllučeoa Dopl-som J« priložiti sliko, katera | se oa zabtevo vro«. Ouplae , na upravo ..Jutra" pod llfro j
Hiša
! se radi selitve poceni proda |» lepem kraju. 15 mlmit od dol. Toplic — primerna z» obrtnika ali »pokojenca. Lep sadni vrt In njiva, vse prt hlSi Ponudbe na naslov: Iznad j Gregorčič, Novo m«-sto 114.	11S«
Hiša
i gospodarskim poslopjem » Podsorju pr| Karonlktl. M po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Jutra"
i Lepa. solnčna soba
1 s e odd« zakoncema brez ; otrok Naslov pov« uprava ..Jutra".	1291
Soho se Išče
č« mogoče a posebnim vhodom v bližini elavnega ko-llodvora. Prijave na uprs.o ..Jutra" pod ..Soba 584".
|8|2
Onremlfeno sobo
Uf« vISJi uradnik. Ponudb« pod ..Stalen 694" oa opravo ..Jutra".	|827
Za februar ali takoj
llčem atanovante, obatoječs is 2 sob (aM ena estlka). k-uhlnj« lo prltlklin. — Ponudb« na naslov: Frane Svetle, tvrdka AaL acbusterf Mastni inu	1*23
Zastopnika
ki je * Ljuliiiani po ka . srn ih. poMiliinh d> likate« iiiri trgov|B*b dobro vpeljan, { i-če tvormca Šampanjca in desertoih v B — 1'ueudlie
pi d ..Zaatopnlk" na sPohlieiUss, d. d., ojla-ni zavod LiuMjaoa, Selenbur-jova ulica 7/11	143/a
Inserirajfe v „] lilru"!
! .JEvszda 545".	120«
BoljSi gospod
Hč« znanja le • prlproslo, zdravo deklico, čedne zuos-njoatl la neoinsdaževsn« pr«-teklostt. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Bgerlja" 180«
Dotlčna dama
kat«rl j« včeraj ob pol tr.k sledil gospod » trgovine Kham. s* naprota. ako lo keris) svidenje mogoče. Cenj. odsovor oa npr. ..Jutra" pod ..Stališ".	|S|S
Kratek klavir
IjlT, i moderno konstrnk-clje. dober, ee proda sa (lia 10.000. Pojasnila daje Jos. i UutaL K«a»lk.	Utl
j« isial ia velja ■ poitnino vred 12-50 Din pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubljani
9tcccccccccccacccccccctcctcccccci
n
Podeželske odre
opozarjamo
oa najocvslše igre 11 zbirke Oder:
SchOnherr, Zemlja. Življenska komedija, 15 Din, po pošti 75 p reč.
Svoboda - Govekar, Poslednji mol.
£ Veseloigra. 14 Din, po posti 75 p ve&
o Linhart, Županova Micka. Komedija | Veseli dan ali Matiček ae ženL
■j Komedija 20 Din, po pošti 1 Din več.
§	V kratkem izide:
Nu&IS-Govekar, Narodni poilaneo. Naročila (prejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljani
2 Prešernova ulica 54«
. ALEKSANDER. DU/^f
ZVESTOBA
DOGROBA
(LA DAAE DE-AONSOR.EAU)
47
»Veseli me, da ste me tako radostno sprejeli, dragi moji!" je Hgrvarjal Bussy svoji družini, in ne vprašujte, ali sem jaz res to, ali le moja senca! No, le dotaknite se me, kdor ne veruje svojim ačetn, ali brzo. Potem pa mi pred vsem pomagajte, da dvignemo I sedla tega dičnega plemiča in zapomnite si dohro, da ga više wnin. kot vsakega princa. Brzo. pripravite sobo za moaseigneura!"
„ Katero sobo ukazuje gospodar?"
»Najboljšo! Mojo sobo!"
Potem ponudi starcu roko in ga povede po stopnicah ter skrbi, da je starec sprejet z vse drugačnimi častmi, nego je on sam Iprejel mladega v Mčridoru. Gospod de Meridor se je temu »prejemu pokoraval brez ugovora, ali kmalu je vprašal: „Zahva-Ijujem, gospod... ali... pojdemo kmalu tjakaj, kamor me vodile?"
„Da, seigneur Avguštin, skoraj, in to bo samo sreča za vas i za mene."
„Pa kaj vi pripovedujete vedno z nekakimi izrazi, ki jih moje žalostno srce ne razume več, tudi če bi umel jaz smisel teh besedi, ki so mi pa nerazumljive?"
„Pravim, seigneur Avguštin, da sem vam večkrat ponavljal o jožji previdnosti in o usmiljenju za velike du.;e, ter da se bližamo trenutku, ko boste vse to spoznali in priznali."
Baron je začudeno pogledal Bussyja, in nekoliko nemirno, ali pozorno. Bussy pa baronu namigne z roko, kakor da hoče reči: „KmaIu boste videli!" in zapusti barcna za kratek čas, z nasmeškom na ustnih.
Hadouin je stražil na vratih. Bussy vzame mladega moža izpod foke in ca povede v bližnji kabinet ter nestrpno, ali prijazno «praša, kako je v ulici St. Antoine Remy mu poroča, da se je gospod de Monsoreau zares povrnil, ali da še vedno ni našel ni- j
kakršne milosti pri svoji soprogi, in da menda govore o nekakem oče»u. k» bi se moral od nekod pojaviti in s tem prinesti odrešenje. Na Bussyjevo vprašanje, od kod mu je vse to vsaj v toliko znano, pojasnjuje Hadouin, da je najel majhno sobico v sosednji hiši, nasproti, in da ne bo čudno, zakaj vedno tiči tam in gleda čez cesto, je pričel ljubezen 3 sobarico Jerico. Ona izvrstno pripoveduje, in tako je to izvedel. „Kako mislite o tem?" „Zdi se mi, da ni napačno, če imamo v hiši sami dobrega zaupnika?" V nadaljnem razgovoru pa še pove, kar je izvedel od Jerice. Kako gospa de Monsoreau vedno govori o gospodu de Bussyju, — „Jerica ni izvedela, da spadam med vaše ljudi," — in da gospa ves dan prepeva znano popevko o gospodu d'Amboise de Bussy, ki je zvest in hraber in plemenit. Ta popevka je bila tiste dni znana, skoraj že poulična, in v njej so Parižani slavili tega neustrašnega plemiča, ki je bil znan kot nasprotnik takratnega kralja in obenem neodvisen od vojvode, ki je bi! po možnosti še slabejši. Bussy r%ne ves vesel roko svojemu mlademu zaupniku. „Torej to si :zvedel! Ali je to vse?" Zaljubljenci so nenasitni v svojih željah.
„Vse, da, monseigneur, za sedaj." „Za vraga, saj pride pozneje šc več. Prav vsega pa zares ne morem izvedeti v enem dnevu, ali bolje, v eni sami noči!"
. .... .,	ITI.
OČE IN HČI.
Remyjevo poročilo je spravilo Bussyja v najsijajnejše razpoloženje. izvedel je iz njega, da je gospod de Mcnsoreau še vedno v nemilosti, a cn sam, Bussy, da je ostal v najboljšem spominu. Ali takoj se odioči, da sedaj ne sme izgubiti niti trenutka več, kajti vsaka bol, ki stiska starčevo srce, je velika krivica napram njemu.
Ko je gospod de Meridor prišel na dvorišče, našel je svežega konja, katerega je Bussy dal zanj pripraviti. Drugi konj jc čakal Bussyja. Oba sta zajahala in ediahala, spremljal pa ju je Remy. Tako so dospeli v ulico St. Antoine. Kakor vsak vešč vojskovodja, je Bussy poslal najprej Remyja v izvide, da najde, ali se da ncopaženo priti v trdnjavo, in ni li blizi: Monsoreau ali njegov oglednik. Remy se obrne na Jerico in fe kmalu vrne k svojemu gospodarju z vestjo, da ni tujca v hiši, niti pred njo. Seveda sta se razgovarjila s tihim glasom, ta čas pa je baron de Meridor začudeno ogledoval predmestno okolico, se vznemiril in vprašal: „Kako lo? Tukaj da stanuje vojvoda d'Anjou?"
I „Ne stanuje baš tukaj," spoštljivo odgovarja Bussv, „ali ako lo ni njegovo stanovanje, je vsaj stanovanje dame, kateri je nekoč bil naklonjen."
Oblak se pojavi na čelu starega plemiča. „Gospod," pravi in jame ustavljati svojega konja, „mi ljudje iz province ne razumemo takih stvari. Ako želi vojvoda d'Anjou, da vidi barona de Meridora, 1 naj ga sprejme v svoji palači, a ne v hiši svoje ljubimke. Dalje j pa mi izvolite razjasniti, kako je to, da me vi, ki se mi zdite poštenjak, vodite v tako hišo. Morda zato, da mi predočite, da bi moja Diana še živela, če bi si ne bila izbrala raje smrt, kakor pa tako življenje?"
„Tiho, tiho, gosped baron!" pravi Btissy z onim česiitim nasmeškom, ki je bil njegovo najjačje orožje napram starcu, „tako | mi moje plemiške besede, da je gospa, h kateri vas vodim, povsem S kreposina in vsega spoštovanja vredna, nič manj, kakor vaša ! hčerka!"
„Pa kdo je ona?"
»Poročena žena nekega plemiča, katerega poznate."
„Je-li mogoče? Pa zakaj ste rekli, da je to dama, kateri je vojvoda bil naklonjen?"
„Ker vedno govorim istino. Vstopite, pa boste sami videli, da je res."
..Čuvajte se, gospod! Ne igrajte se z menoj! Obečali ste mi v malcne razumljivih besedah, da je božja previdnost velika in neizmerna njegova milest. Skoraj se to sliši, da mi obetate čudež!"
„Gospod baron, ne govorimo. Utegne biti celo opasno, če izzivamo radovednost. Izvolile vstopiti. To je vse."
Baron razjaše... Jerica je priletela na prag in osuplo obstala, ko zagleda najprej svojega Remyja, potem grofa, in končno starca. „Javite gospej de Monsoreau," pravi Bussy, „da želi grof de Bussv govoriti ž njo, ali za boga, ne omenite z besedico, kaj ste pravkar videli!"
„Gospa de Monsoreau? Gospa de Monsoreau!" vzklikne starec začudeno in vznemirjeno ob tem imenu.
„Naprei, gospod baron!" pravi grof in milo potegne gospoda Avguština za scfcoj. Starec je negotovega koraka stopal po stopnicah navzgor, in od daleč se iz notranjosti zarnje Dianin glas: „Go?pod de Russy, praviš? Jerica, gospod de Bussy?! Naj vstopu naj brž vsiopi!"
„Ta glas!" vikne baron „Ta glas. O moj bog, moj bog!"
„Samo naprej, gospod baron!" bodri 8ussy.
Pisalne stroja
nove in rabljene, najcenejše pri
£>. BARAGA
LJUBLJ9 Na. S šelenburgova ul. 6 I.
Ravnatelj pisarne
e vsestransko trfovsko, srnino, ndvetni kn io
zemliekniižuo prakso, popolnoma rerzir.iu t vseh pisarn i'ki) poslih, s poznanjem -/.akon >t in pristoib ii-kih preiiui-ov, zelo aailen. petfektea kniigovodja m samostojen k-respoiiileiit, »ai-boljše reference, želi mIrut rja joče stilno mesto. Ceniene »ciiiidbe z i »vedbo plače se i>ri>siio na npravo «Jutra» poti ..Predstojnik pisarne".
r*. MIKUS
LJUBLJANA, Mestn. tr« 15
izde ovatelj dežnikov.
Na drobno I	Na debelo I
Zalogi sprehajalnih p*l>c.
lt.irt letniki •• »joov« preobicCeJ*
Zahvala.
Prisrčno se z h»al|iijemo »sem, ki «o ob smrti prerano umrlega soproga, oieta, sina in brat*, gospo.li
Antona Runarja
viJjega šinovnifcs geaeraine d rekcije državnih železnic v Beogradu
izrazili sroie sožalje Hvala tudi v<em onim. ki so pokojnika spremili na n esiovi zadnji BCti in onim, ki 50 mu poklonili krasne renče Osohito se pa zahvaljujemo g' snu I« m kolegom bengra lake iu tnkaišnje direkcije za vse urate sočutja in sozalia
V Ljubljani, dne 17. januarja 1925. 183/a Bodbtnl Bupar-Kanaver.

Naznanil o.
Valed cmrti mojega soproga Viktorja Kori lta, cre'lič*roa. ekspert ^Težili cvelbc. trgovi-a z ež Immi priilelii iu nemem, naznanjam p. u »b ciustvn iu * Se m doseili n im o.l|emilcem. d> sen g ri »meti ene olirte pievzela ja/. in da |ih tuim še nami je vo<iila'in izvrševali pol imenom
Viktor Korsika naslednik.
Priporočam se »8etn dosed miiin p. n odjemalcem in p n nlitiiilitii. da ostanejo fe m nadihe m»)i oiliemaici ter jin mir tavlia ', da t*» ii» tudi pod mujiui vodsivoui po.-treži u: v polni meri iu r mih p p ilno zadovoljstvo.
3 spoštovan jeni
Vikton Ko^s - ka naslednik Franja Korsika.
IlilliiliHIDnifllflHItl
Uradnih
ki In samostojno sodil veijo aeeutnro /. dobrimi <asii.p*tTi, ■■ aprejma. I!a/.t>» »jati uiora s pri I inerno ka-cijo in l>iti p< ! vseh trgovinah po I. uliiiani vpeljan. — 1'ismeiie po uudhe pod ,.&£ile >" na
<Piililiritas*. ti d. ogl»Kin zjvikI. I.iolil .na, še.inloir-irofa ulic« 7/11. I (o a
ESEESE
S T O EWE R
najpopolnejši šivalni stroj. Veže, krpi Sto a, žira t enostavnim premikom pogrezljivega trai. por te^a (grsbele) Vsak dom ca >mt| I
LUO. BARAGA =
LJUBLJANA •
sVe»&« jov» „hc* t/L ~
15 letna garanciia.
MHB—BP
Naročite takoj
Ljubljanski Zvon za leto 1325!
V novem ietniku bo izhajal vse !eto široko zasnovani in zelo zanimivi roman
Šentpeter.
u. bEL.
Dal^nje romsna ss godi v popretekli dobi v ljubljanskem §pritn9*r3kem predmestju ter jo prep oteno z zg idovinakimi dogodlo ono dobo. Prvi del romana je žei splošno priznanje.
Poleg „Sentpetrau izide še roman
Suženj demona,
celo vrsto novel in eseiev
Ljubhsnski Zvon, ki izhaja mnsečno, veij3 vse etno 6 poštnino vred Din 120 - (za Inozemstvo Dm 140 -), po uietno Din 60 —. ae naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubl/ani, Proiernova ulica, naaprou glavne poste

Ti govski pomočnik ali pomočnica.
se sprejme proti dobri pla"-i v večjo ekspertno hišo. Imeti mora veselje in prnk<o za rezanje in ra/.pošiljan.e vzorcev, razumeti sesti vo ilustr.
cenika. Ponudbe
pod ..EksporJ'
.Juira''.
na upravo 18 /i
V namigih int. Ie-Mi»lirh krojih bo gotoro vzbudita ■ploino pozornost ravnokar Li la knjiga
Dr. A. GOSARt
SOCIALNA EKONOMIJA
B4 Btratii 297 -f XII. Cena iiroa. 85 l»io, vez. 95 Din. Splošna knjižuica (znanaiTena zbirka) zvezek V.
Naročila spre jena :	176/a
Ivm knjigarn?, ijolijanj, Manjln irg $t. 6.
Sprejmem
trgovskega potnika
iz modne stroke za gospode,
R dektHOt mora biti pri v po-tev prihajajočih odjotcalciii vav .Itigoelavije iloka/.<iu» dobro vpeitan. mora biti tmo/et tepre enlirati svoio hiin na naiilostojuej-i način ter mi.rs l>iti d"l>er in pie>iileu proda alec
Conudlie t siibo eaiuo i prvovrstnimi r. ferenrami prepigi i/prife>»l, z /alnevkom mene. ne pi če. dnevni« m provizije je ooslati ua upraruiilTo «J',itn> pod iifri « f« »a r u i / 17».
Globoko potrti naznanjamo, da nas je na$ dobri in skrbni soprog, oziroma oče, ded, brat, svak, tast in stric, gospod
Dr. JANKO DEBELAK
direktor pošte in telegrafa za Slovenijo
častni občan sedmerih občin pmarijskega okra a, imetnik reda sv. Save IV. razreda ln ruskega reda sv. Ane II. stopnje
danes zjutraj, po kratki mučni bolezni, spravljen z Bigom, za vedno zapustil.
Pogreb ho v soboto dne 17. januarja 1925. ob 16. uri izpred poslopja poštne direkcije, odkoder krene sprevod do cerkve st. Kr štofa, od tam pa se prepelje truplo v Rogaško Slatino, k er se položi v nedeljo ob poldesetih na pokopališču sv. Trojice k fečnemu počitku. V Ljubljani, dne 15. januarja 19^5.
Žalnjcča rodbina in vsi ostali sorodniki
tr«
Zadružna hranilnica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Ljubljani
Sv. Petra cesta it. 19
sprejema vloge na hranilne knjižice in
tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.