38       O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.
O razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.
(Kouec.)
246. Pri tem obrazcu sem si pri prvem čitanji zapisal opazko: »niti slovensko mišljeno, niti slovensko povedanoc. Ta opazka velja (morebiti še bolj glede na kak drug obrazec) tudi za vsak slučaj, kedar hočemo slovenski pravniki slovensko pisati. Ne želim >ad oculos« kazati, kako prav da sem imel, ko sem to opazko napisal, ker zdelo bi se morebiti nekako prerezko; ali vender je le prav, če slovenskim pravnikom odsvetujem, da bi, kedar slovensko pišejo, nemško mislili in se slovenskimi besedami v nemškem slogu pisali. V tem obrazcu mej drugim g. A. Leveč piše:
Z odlokom z dn^ ... št. . . se je v navedeni pravdi narok, da se dogovorita stranki o veščakih, ki naj bi se imenovala za izvršitev s tukajšnjo medsodbo z dnž . . . št, . . dopuščenega dokaza z veščaki, katerega je nastopil tožitelj, določil na danes.
Premene le slog, bi jaz bolj razumljivo pisal:
Z odlokom z ... št. . . se je v navedeni pravdi za danes določil narok, da se dogovorita stranki o veščakik (bolje o izvedencih), ki naj bi se imenovala za izvršitev dokaza z veščaki, ki je bil dopuščen s tukajšnjo medsodbo z dn6 . . . št. . . in katerega je nastopil tožitelj.
249. Izraz »ogledni zapisnike mi ne ugaja iz uzrokov navedenih k obrazcu 158. Priporočal bi, naj se reče: zapisnik ob ogledu. Tudi izraz »izvide ni pravi izraz, ker »izvide (Aussehen) je neslovenskega duha in tudi »razvid« se mi tu ne zdi pravi zaslov. Zaslov: ogled bi se dal za Slovence rabiti, pa še ta bi ne izrekel, kolikor Italijan (gotovo, da po latinskem) izreče z: v i s o e r e-p e r t o. Bati se moramo Slovenci med svoje izraze jemati nam barbarske zaslove in rekla, ki niso »in re« ne tič ne miš, in za vse prihodnje čase kažejo, kakega duha otroci so bili Slovenci koncem 19. včka, kakor še zdaj kaže Nemcem njih Juristen-Deutsch, da njih
o razumljivosti, ki je zahtevamo od slovenskih pravnikov.        39
pravniki, če niso »schlechte Christen« so izv&tno »schlechte Lin-guisten«.
Za »Gutachtent bi rekel: sodba izvedencev ne pa: »mnenje«, ker sodba, do kamor sčga, napravlja odgovornega tega, kdor jo izreče, in omogoči, da sodnik, prav tako, kakor se godi glede izpov^deb prič, na podlagi sodbe izvedencev z mirno vestjo razsodi; če bi pa izvedenec le »m6nil«, bi sodnik sam, ki ni izvedenec, moral soditi kot izvedenec in razsoditi kot sodnik, kar bi bil opravičen uzrok pobijati dotično razsodbo celo zaradi ničnosti.
250. Tukaj se mi zdi primarno priporočati, da bi se za arhiv reklo: pismarnica, kar bi se popolnoma slagalo s tem, kar sem že k obrazu 188. omenil.
253. Jaz bi nemški izraz »Ha up te i d«, izraz, ki je tudi od Nemcev le svojevoljno za porabo izbran in v sebi nima primarne zaznamovalne moči, v slovensko ne preslovil z besedama.- »glavna prisčga«, ampak bi posnemal latinski izraz juramentum litis decisivum ali pa še raje italijanski krajši izraz giuramento d e c i s o r i o, in bi rekel (po dr. Lavriču): razsodna prisčga
Executive Einantwortung = »eksekutivna prisodba« (obrazec, o katerem govorim,) ali pa »eksekutivno prisojiloc, »prisojilni dekret« (dr. Lavrič).? Jaz mislim, da v pravnem jeziku morata biti sodba in razsodba za Urtheil eksklusivna zaslov a, ker najširjega pomena, s katerim se označuje resultat sodnikovega delovanja, in tudi mislim, da tukaj je treba ločiti sodnijsko pismo od blaga, ki se prisodi, in prvo bi jaz imenoval: (prisodi In i odlok (dekret), (vender pa ne »prisojilni odlok« ker žival se prisoji (prisvoji), kadar se komu privadi,) nikoli pa bi tega pisma in djanja ne imenoval »prisodba«, — drugo (blago, ki se prisodi) pa bi imenoval prisodilo. Tako bi jaz ta zaslova ločil, ker odlok in dekret se navadno imenuje pismo, v katerem se nahaja to, kar sodnik odločuje, — živilo (Nahrungsmittel), odpravilo (Ab-fertigungssumme), priženilo (durch die Heirath zugekommener Betrag) i. t. d. pa velikokrat (če tudi ne vselej!) pomenja kako množ'ino, kak znesek ali pa kako materijalno, tudi moralno dobro (materielles, auch moralisches Gut) nikoli pa ne pomenja djanja (katerega bi v našem slučaji s prisoditev za-slovil) ali pa pisma.
40        O razumljivosti, ki je zahtevamo od sloveniskih pravnikov.
Dalje bi jaz mesto percentuvalne pristojbine rekel: odstotna pristojbina, bi ne »storil glavne prisege«, pa bi prisegel razsodno, zanikalno, trdilno, bi rekel: priseže m trdil no prisego in bi koncem razsodbe, ki se nahaja v tem obrazcu, bolj slovensko rekel:
Toženki se tedaj nalaga, da v 3 dnevih potem, ko zadobi ta razsodba pravno moč, gotovo nastopi prisego, al i pa j o z a v rn e tožitelju, in če tega ne stori, bi se smatralo, da jo je molče zavrnila; — tožitelj pa mora v daljnih 3 dnevih nastopiti prisego, ki se mu je zavrnila in jo dne, ki se za prisego določi, tudi priseči, ker drugače bi veljalo kot resnično prav nasprotno tega, kar bi imel priseči, in bi se toraj tožba odvrnila.
Razlogi (nagibi po dr. Lavriču) k razsodbi (str. 127) so v popolnoma nemškem slogu pisani in še izvčden pravnik, če tudi nemško i n slovensko dobro zna, bo težko razumel take razloge, če pa slovensko dobro zna in nemškega ne zna, ne bo razumel tu rabljenega jezika. Predlagam pri tej priliki le : naj se preslavlja bona fides z: dobra vest, mala fides z: slaba vest, naj se nemški Bes t i mm un g, An o r dnu n g i. t. d. ne prestavljajo v slovensko z: »določilom« ampak z: določba, in naj se mesto »zvršitelj« raji reče: izvršitelj.
259. »izrekati sodbo« ni nikakor primarno reklo v civilnih pravdah za: razsojevati; izrekati sodbo bi bilo reklo, ki bi prav preslavljalo nemško reklo: das Urtheil sprechen po dovršenem kazenskem ravnanji.
260. »Pris^žni zapisnik« mi ne ugaja iz razlogov, katere sem povedal že pri obrazcih 158, 249. Priporočal bi pa, naj se reče: zapisnik s priseženo prisego (ker ta zapisnik hrani r6s pri-sčženo prisego samo, kar priča lastnoročni podpis onega, ki je prisegel), ali pa eliptično reklo: zapisnik (ki dokazuje resnico), da se je prisega prisegla, in (ne tako natančno): zapisnik o priseženi prisegi.
Konečno jaz omenjam, da največja zavora razvoju našega pravnega jezika je p r i m a n k 1 e j pri   nas   obče   priznanih
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 41
stalnih pravnih zaslovov, kar napravlja zlo, da se v nas večidel more jezikoslovno pravilno in tudi gladko govoriti in pisati, govorjeno in pisano pa se prav po redkem lahkobno tudi razume kar je prav nevšečno, okorno in kvarno in skoraj tako nadležno,, da bi človek skoraj raje pogrd^al malo pravilnosti v prospeh stalnosti, da ne bi mogel vsak pravnik zase reči: Drugi rabijo druge izraze, jaz pa se izražam po svoje«. Skoraj bi pri teh mislih zagromel: Ouosego! - a tudi sam se moram včasih tolažiti in zagovarjati z besedama: errafndo discimus!     ^ Dr. Fr. Oblak.
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) Ako stranka podpiše pred pričami besedilo prisege, izrekajoč, da hoče to prisego storiti, smatrati je to za slučaj smrti strankine za jednakoveljavno s ponuditvijo prisege v
„species facti"
(Kasacijska odločba )
Z razsodbo z dne 28. decembra 1891, .št. 10.391 razsodilo je C. kr. deželno sodišče v Lj. v pravnej zadevi A. D, a po dru. A. M-u proti I. Ku po dru. I. T.u zaradi prostosti lastnine od služnosti vodovoda s pr., da se tožbenej zahtevi ugodi le za slučaj, ako tožitelj dožene dokaz po nekej glavnej, v tožbi tožencu zavračno naloženej prisegi. Zoper to sodbo vložil je toženec brezuspešno apelacijo, a pendente appellatione umrl je tožitelj A. D, toženec pa je potem, ko je II. instanca zavrgla njegovo apelacijo, prisego molč6 zavrnil. Vsled tega nastopil je prisego pravočasno za umršega toži-telja in deferenta A. D. a njegov zastopnik dr. A. M. ter, priloživši prošnji prisežno besedilo podkrižano od zamršega tožitelja svoje-ročno in v pričo zastopnika in dveh drugih sopodpisanih svedokov zahteval, da naj se spozna glavna prisega, katero je bil delat molč6 zavrnil, potrdilno storjeno po tožitelji in deferentu A. D.-u.
C. kr. deželno sodišče v Lj. je to zahtevo zavrnilo ter z odlokom z dne 3. septembra 1892, št. 7912 izreklo, da se prisega, katero je nastopil dr. A. M. v imenu zamršega A. D. a, ne